Ban Dr. Natlačen kardinala Verdiea na O knjižici »Bodi luč« so bile povedane že laskave ocene. Hvali jo delavstvo, hvalijo jo vsi. Ker je po knjižici veliko povpraševanje, zato naj se vsak odloči, da jo po že priloženi položnici plača, saj stane le 3 din, sicer naj se vrne, da bomo mogli postreči drugim. Kakor apostoli Smo kakor apostoli pred prvimi binkošt-mi. Nosilci novega pokreta smo in novih smeri, ki naj v občestvo naroda prinesejo blagoslov Pravice in žar Ljubezni. Iz dobe, ki je priklepala človeka in njegov pogled samo na zemljo in ga kakor mora tlačila proti njegovemu odporu na videz stvari, vstajamo zavestno iz enostranskega gledanja časovnih dogajanj z vero, da je osnovno gibalo življenja narodov, stanov in poedincev Duh. Duh je, ki veže v enoto in ustvarja harmonijo v poedincih; Duh je, ki daje življenje in zdravo rast narodom; Duh je, ki daje dopolnila mrtvim črkam in postavam, in smisel zadnjim, bajvišjim idealom, brez katerih ni sreč-Hega človeka in ne srečno urejene človeške družbe. Kjer tega ni, je dahnila smrt v življenje, razpoka med vezi, ničnost med obveze, videz v pogodbe, praznina v nauke, ki so mnogim prijateljem črke, če so napisani, postali »cunje popisanega papirja.« Videz brezduhovnih smeri je zanje tako velik, da jih Duh nič več ne more učiti Resnice in so zato sami ob črkah življenja Duha padli v zmote materialnih laži. Resnico, ki svet ureja, so odvrnili na stranski tir življenja, na glavno progo pa postavili razkrajajočo človeško modrost. Marksa, Lenina, Stalina. Duha življenja zato v njih ni in povsod ustvarjajo razsul. V samih sebi razdvojeni razdvajajo v družinah, v podjetjih, v društvih, v stanovih, v narodu, v človeštvu, ki naj ga končno brezduhovno nasilje stisne v enoto stiskane brezvredne zaslužnjene mase. Predbinkoštni časi so to in mi smo, kakor apostoli pred njimi, vsaj po veliki večini. V nas je premalo spoznanja in premalo pravega apostolskega zavzetja. Gledamo kakor apostoli in se bojimo: Križali so ga, Njega, ki je bil pravičen in mogočen v besedi in dejanju, kako bi ne nas. Najbolje je zato pustiti stvari, kakor so in ne oznanjevati resnice, ki je za vse ena in zato nekaterim zopema. Najbolje je v preziranju sveta iskati sebi varno mesto, da te ne pohodijo, borbo skupnosti pa pustiti ob strani. Toliko jih je pred nami že poskušalo vrniti življenju Resnico, Pravico in Ljubezen, pa so zato samo trpeli, zlasti delavci. Tepel jih je zmaterializirani podjetnik, prijatelji so jih izdali, tovariši so jih zapustili. Tako bodo tudi nas. Predbinkoštna doba za mnoge je to. Mnogi, ki mislijo enako z nami, še tega povedati ne upajo, v borbo za naše ideale he marajo vstopiti. Mnogi se skrivajo za Plotom in čakajo na zmago. Toda Binkošti so že prišle. Apostoli so odvrgli strah in bojazen. Cerkev je rastla »n zanjo so umirali apostoli in drugih tisoči. Tudi naše binkošti so tu. V službi istih idealov kakor oni ne oklevajmo več. Iz zaprtosti svojega lastnega srca pojdimo hot otroci Duha in oznanjajmo proti sedanjim razprtijam in krivičnostim sveta novi čas edinosti — občestva, v kateri mora zmagati Pravica in Ljubezen. Samo kot otroci Duha bomo razumeli, na čas, da trenutek ni nič in da so vsa lepljenja le poroštva zmage. Z Duhom se *a*ijo borimo kakor apostoli. Poštnina plačana v gotovini LJUBLJANA, SOBOTA, 4. JUNIJA 1988. ŠTEV. 22. Organizacija stanu V predzadnji številki »Slov. delavca« smo zapisali za marsikoga gotovo neopaženo veliko resnico: »Od Triglava do Prekmurja in doli proti jugu raste — pravzaprav ne več organizacija ampak stan, ki je sedaj sit prosjačenja in hlapčevstva.« Jugoras na jugu, mi na severu v sklenjeni vrsti zavezništva stopamo v borbo, ne za zmago organizacij ne za varstvo njihovih vodilnih osebnosti, ampak za zmago svojega stanu in v širšem delokrogu za preureditev sedanje liberalno kapitalistične družbe v občestveno stanovsko. Nas pri tem nič ne moti, če Jugoslovanska delavska zveza na jugu teoretično ne stoji na osnovah katolištva. Vemo, da ne more, ker so doli po zgodovinskem razvoju stvari drugačne. Smešno bi bilo od pravoslavca zahtevati, da gradi teoretično na osnovah katolištva. Za nas je to gibanje delavstva na jugu samo spričevalo zdravega, nepokvarjenega čutenja tamošnjega naroda in obenem veliko priznanje naši Cerkvi, ki je že zdavnaj nakazala vsemu človeštvu edino možen izhod iz sodobnih socialnih trenj. Za Cerkev samo so vsa stanovska gibanja V občestvenem življenju narodov, da se rešijo iz okov brezbožnega materializma in ustvarijo življenje pravičnosti, samo potrjenje, kako življenjska, kako sodobna je vedno. Ne smemo pri tem tudi prezreti dejstva, da so okrožnice papežev znane in poznane vsemu svetu in da je njihov vpliv tudi na nekatoliške narode radi njene avtoritete tak, da se mu izogniti ne morejo. Pri zdravem naravnem hotenju je zato razumljivo, da so se ob mislih obeh socialnih okrožnic oplodili nešteti tudi ne-katoliški a sicer verni in pošteni praktič-in teoretični socialni delavci in njihovo zamisel skušali oživotvoriti v svojih razmerah. Katolicizem namreč narave človeške nikoli ne uničuje ampak jo samo še usovršuje in posvečuje. Katolicizem zato tudi naravnim naukom za zdrav razvoj človeške družbe daje samo še višjo in globljo utemeljitev. Tako oni na jugu z zdravim čutom za skupnost stopajo po potih naravnih zakonov, mi pa, ki nas je osrečila Previdnost s pripadnostjo po črki in duhu h katolicizmu, prinašamo novemu gibanju še več-nostno utemeljitev. Kakor pa smo lahko veseli zdravega življenja oplojenega po duhovnem bogastvu naše Cerkve v vrstah, ki formalno niso vanjo vključene, tako nam mora biti žal, da mnogi njenih sinov doma pri nas še danes ne uvidevajo, da jih v njihovem odklonilnem stališču do stanovske ureditve družbe vodi nekatoliški duh. Napačna in krivična je zato tudi trditev, kakor da smo mi prenehali biti strokovna organizacija zgrajena na katoliškem pojmovanju življenja, kakor nam je to očitala v eni zadnjih številk »Del. Pravica«, češ da je J. S. Z. edino /to. J. S. Z. si tega nikoli niti lastila ni. Hotela je biti le splošno krščanska in nič več. Zato je tudi bil v njenih vrstah razkrojevalni duh protestantizma, ki je avtoriteto Cerkve bolj ali manj dosledno vedno zavračal. V takem pojmovanju stvari prehajamo mi iz ozkih organizacijskih sklepov strok v organizacijo stanu in stanov. Samo po sebi razumljivo je, da en stan v stanovsko urejeni državi ne more imeti dveh ali treh, morda celo štirih vzporednih združenj, ki bi se med seboj pobijale, ampak da je dosleden logičen zaključek stanovsko urejene države, da niso mogoče v enem stanu nasprotujoče si organizacije in smeri. Do, sledno temu toku življenja je razumljiva in v bistvu neizbežna zahteva stanovske ureditve Jugorasa, da se razkrajajočim delavskim organizacijam odvzame vsak vpliv na delavske množice in delavske ustanove. Te so doslej le preveč služile partizanstvu in koritarstvu posameznih grup in je že skrajni čas, da se jih stavi v splošno službo vsega delavstva. Nakazali smo tako par misli, zakaj gremo mi vzajemno z Jugorasom, ne da bi nam bilo treba zatajiti svoja načela in kako nujno prehaja vprašanje organiziranja delavstva iz ozkih meja medsebojno razprtih formacij v enoten delavski stanovski pokret, ki hoče biti in bo v državni skupnosti v bodoče igral najvažnejšo vlogo. Bodimo odkriti: časi Marksovc šole in njegovih organizacijskih sistemov so za nami. Z nami je veter novih smeri, ki jim je v bistvu vodilen nauk naše najvišje cerkvene avtoritete. Kdor s tem ne računa, kdor odklanja organizacijo stanov, ga bo ta veter odnesel! Posamezna Številka stane 1.— din UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 85—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ST. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (86— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO LETO H. BOJ ALKOHOLIZMU Mi slovenski delavci vodimo boj za interese našega stanu. V tem boju moramo premagati razne ovire, boriti se pa moramo tudi proti zahrbtnemu sovražniku ne samo delavca, marveč celokupnega naroda sploh. Zelo nevaren je ta ravno radi tega, ker nam čisto nevidno jemlje našo moč. Kdo neki je ta sovražnik? Gledamo ga, a ga vseeno ne vidimo, menuje se: alkoholizem. Morda kdo poreče: Kaj neki? 2e naši dedje in očetje so popili marsikatero dobro kapljico, zakaj ga še mi ne bi?« Res je, da se je med Slovenci užival alkohol skozi stoletja, ali ravno v najnovejši dobi zavzema alkoholizem pri nas takšen obseg, kakor ga še ni bilo in postaja prava ljudska bolezen, hujša, kakor jetika. Pogoje za svoj razmah je našel alkoholizem posebno v povojni dobi v razvoju tehnike, njej odgovarjajoči gospodarski preobrazitvi in tudi v tem, ker imamo Slovenci mnogo vinorodnih krajev. Danes ne moremo več gledati na alkoholizem z ozirom na posameznike, kako deluje uživanje alkohola na njih organizem in jih telesno, duševno in moralno poškoduje, temveč iz stališča boja narodne skupnosti za svoj obstanek in učinka alkohola na ves narod. Glede uživanja alkohola delijo ljudi v 4 skupine in sicer: 1. oni, ki ga sploh ne uživajo, bodisi namenoma ali vsled slabega zdravja; > 2. oni, ki ga uživajo redko in zmerno brez učinkov; 3. oni, ki ga uživajo redno in tu pa tam preko mere; 4. oni, ki se redno opijanijo. Tretjo in četrto skupino imenuje medicina alkoholike. Statistika nam pokaže, da med Slovenci spada večina v 3. grupo, v vinorodnih krajih celo 95%. Koliko bede, nesreče, ubojev, umorov in nezgod se skriva za temi odstotki! Ali veste, da užije v enem samem letu: mesto Ljubljana . za 58 milj.din alkohola Ljublj. okolica . . »11 » » » sreza Maribor le- vi in desni breg » 34 » » » Celje ...... . » 10 » » » Jesenice ..... »sy2» » » Kranj »4y2» » » in Trbovlje .... » 13 » » » To so strašne številke! Glejmo uboje in umore. Vsled nasilne smrti umrje pri nas povprečno 9 ljudi na 100.000, v vinorodnem okraju Brežice se dviga to število na 22, v Ptuju celo na 50. Na smrtne nezgode vsled alkohola odpade 46 od 100.000 prebivalcev. Po vsem svetu pada umrljivost in v nevinorodnih okrajih tudi pri nas, v Ptujskem okraju pa, ki predstavlja središče slovenskega vinogradništva, se je umrljivost celo povečala. Isto razmerje moramo zaznati glede umrljivosti ter manjvrednosti otrok. Alkoholik sam že postane manjvreden za pridobivanje, nje- govi otroci pa so dedno obremenjeni tako, da tavajo vse svoje življenje med ječo in blaznico. Pri takem stanju dejstev je nujno potrebno, da se nekaj ukrene proti temu narodnemu zlu. Pretekli teden je bil v Ljubljani postavljen pripravljalni odbor lige proti alkoholu in izdal poziv slovenski javnosti za boj proti alkoholizmu. Temu pozivu so se priključile vse kulturne, gospodarske in dobrodelne ustanove in društva ter je častno predsedstvo imenovanega odbora sestavljeno od bana dr. Natlačena, škofa dr. Rožmana, predsednika apelacij-skega sodišča dr. Golje in predsednikov mesta Maribor, Celje in Ljubljana. Temu pozivu se priključimo tudi mi organizirani slovenski delavci in hočemo sodelovati v boju za naš narod, za večji kos ne v vinu utopljenega kruha, za dušno in telesno zdravje naših otrok. Siava sv. Evharistije v Budimpešti Pretekli teden je zbral 34. svetovni evharistični kongres v čudoviti prestolnici madžarskih kraljev zastopnike vseh narodov sveta v tolikem številu, kakor dozdaj malokateri. 22. maja so imeli budimpeštanski policisti skupno sv. obhajilo in sv. mašo. Tisoči vzdrževalcev reda so v črnosrebrnih čeladah korakali k obhajilni mizi. Isto jutro so začeli prihajati posebni vlaki iz tujine in pod večer so že napolnili tujci in domačini čez okrašeno mesto pod plapolajočimi papeškimi, svetoštefanskimi in madžarskimi zastavami. V Industrijski dvorani se je ta večer zbralo petdesettišoč ljudi, ki so 'po besedah primasa Seredija prvič zapeli kongresno himno. Naslednje dneve so prihajali po zemeljskih, vodnih in zračnih poteh najvišji zastopniki Cerkve vsega sveta. Zbralo se je 16 kardinalov in 150 škofov, ki so dajali evharističnemu kongresu blesk, poudarek in pogum. Njih škrlat je napravil veličastnejši vtis od vseh uniform, današnjih, nekdanjih in bodočih — znamenje, da ne služijo enodnevnim mogočnikom in ustanovam, temveč najvišji Cerkvi. V sredo popoldne so bile na trgu junakov velike slovesnosti. Na tribuni častna straža, vlada, plemstvo v zgodovinskih nošah, odličniki vseh vrst in barv — sredi njih pa regent Horthy. Za slavnostnim oltarjem zadone zvonovi — znamenje, da se je začel z otoka na jezercu pomikati sprevod pet tisoč duhovnikov, prelatov, škofov in kardinalov. Ko stopi v slovesni prostor papežev legat, zadone fanfare. »Veni Creator Spiritus« doni iznad oltarja, ko se škrlatni knez pomika med množicami. Zvonovi vseh peštanskih cerkva mečejo svoje bronaste glasove nad mesto. Zatem bere sinopski škof Mechleny papeževo poslanico; za poslanico govori pri-mas Hungariae, minister Homan in predsednik Deylen, papežev namestnik. Ko izvenejo njegove besede plane .tisoč golobov glasnikov, ki se razprše na vse strani neba in neso poslanico miru, ki žari iz Hostije, blagovest o bratstvu med narodi čez gorečo, drhtečo Evropo, čez okrvavljeni svet. Vnebohod je bil praznik mladine; »mladinski kardinal« Verdier je spreminjal pred velikim oltarjem na Trgu junakov stotisoče drobnih kruhov v evharistično svetinjo in skozi 2 uri je 300 duhovnikov delilo 150.000 otrokom sv. obhajilo. Zvečer je bila velika procesija z ladjami po Donavi. Ves Budim in Pešta sta bila v morju luči in zvonovi vseh cerkva so peli. Nad milijon vernikov je gledalo prelepe trenutke evharistične procesije. Slovenska skupina udeležencev kongresa je štela okrog 400 članov, med njimi tudi mariborski škof dr. Tomažič, belgraj-ski nadškof dr. Ujčič in številne;: druge j ugledne osebnosti. Hrvaških romarjev jta namen je bil za nedeljo, dne 29. maja sklican sestanek delavstva, na katerem je govoril zastopnik centrale ZZD o delavskem zavarovanju (bolniškem, nezgodnem in novem zavarovanju za starost, onemoglost in smrt). Razvoj zavarovanja z ozirom na to, da prav letos obhajamo njegovo 50-letnico, sledila je živahna debata, nakar je bil sestanek po dveh urah zaključen. Da delavci danes ne dobe vsega kar jim dovoljuje ziajcon, je krivda na delavcih samih, ker hiti sami ne vedo, kaj smejo in morajo zahtevati. Zato je potrebno, da se delavci v čim večjem številu udeležuj, jejo takih poučnih predavanj, da se se-' znanijo s pravicami, ki jim gredo. Ali greš na Brezje? 24. julija 1.1., ko bo tam veliko zborovanje vseh slovenskih katoliških deklet ? Pomenile se bomo o važnih vprašanjih, ld zanimajo vsako izmed nas. Ker ti vsakdanje delo ob stroju ne more dati odgovora na vsa vprašanja, ki se ti vsiljujejo v tvoji razkristjanjeni okolici, zato pridi, da se skupno pogovorimo. Tovarišica, pričakujemo te na naš prvi tabor slov. kat. deklet 24. julija pri Mariji na Brezjah. DROBNE DOMAČE Novo hrvatsko stranko, imenovano »Hr-vatski narodni pokret«, hoče ustanoviti dr. Buč, ki je glavni sotrudnik časopisa »Nezavisnost«. Pristaš je narodnega socializma ter kot tak nasprotnik demokracije. HSS je odločno proti njemu. Kdo izmed njiju bo znal bolje politizirati. Vlomljeno je bilo v prodajalno Zadruge državnih nameščencev v Velenju. Vlomilci so se lotili trgovine, ki je tik ob cesti. Notranja vrata pa so odprli z vitrihom, odnesli so več kosov blaga za moške obleke, klobuke, čevlje in druge stvari. Škoda se ceni na din 7000.—. Mura se je vrnila nazaj v svojo strugo, vendar o veliki poplavi pričajo zablateni travniki. Poplava ni šla brez nesreče, tako je v Svečanah pri Sladkem vrhu utonil v Muri 33 letni delavec France Tišler, oče 3 nedoraslih otrok. Tišler je kmalu izginil pod vodo in šele po poldrugi uri iskanja so ga iz vode izvlekli že mrtvega. Ubit je bil v nedeljo blizu Majdičeve gostilne v Levcu pri Celju 31 letni cinkami-ški delavec Jože Jankovič iz Celja. Gostilničarka, se je trudila spraviti pijane delavce iz gostilne, zato je na pomoč poklicala imenovanega delavca, ki naj bi jih mimo spravil na cesto. Vendar medtem, ko jih je miril, je dobil z nožem dva vbod-ljaja, katerega eden je bil smrten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je zjutraj podlegel poškodbam. Ponesrečil se je na Celovški cesti 18 letni žičar Boris Blatnik, doma iz Možaklje pri Jesenicah. S kolesom se je peljal proti mestu, toda kar naenkrat so mu počile vilice, da je odletel s kolesa in se pri tem težko poškodoval. Veliko tovarno »La Dalmatienne« v Du-gem Ratu, v kateri so zaposljevali 600 delavcev, nameravajo prodati. Veliko vznemirjenja je vzbudila zadnje dni vest, da je tovarna odpovedala vsem delavcem delo. Ne samo med delavci, ki so zaposleni v tovarni, pač pa tudi v vsemu Splitu in okolici vlada velika razburjenost, kajti s tem se bo število brezposelnih, ki je v Dalmaciji že tako veliko, še povečalo. Naš izvoz v Anglijo se je v aprilu zelo povečal, da je prišla Anglija z 117 milijoni dinarjev na čelo našega izvoza. Predvsem je kupila Anglija koruze za 97 milijonov din. Podturn V nedeljo 29. maja smo imeli shod, kateri je bil nepričakovano dobro obiskan. Delavci so napolnili Društveno dvorano do zadnjega kotička. Med drugim je bilo videti naše sosede tovariše iz Soteske in Vavte vasi. Kot zastopnik centrale se je shoda udeležil tov. Luzar iz Ljubljane, kateri je v jedrnatih besedah opisal pomen in namen organizacije in pri tem obsojal škodljivce organizacije t. j. naše delavske skupnosti. Tov. Luzar je med svojim govorom povdarjal, da je neorganiziran delavec sam svoj nasprotnik. Krivda, da nima organizacija toliko uspeha, kakor ga želimo in kakor bi ga lahko imela je torej na neorganiziranih delavcih, katerih je tu v naši dolini še precej. Za tov. Luzarjem je povzel besedo še č. g. kaplan, ki je poleg duhovnega vodje tudi naš tajnik, in v kratkih pa jedrnatih besedah dokazal, kako se preprost človek proda demagogičnim izjavam in pristaja na to, kar ga tak človek uči. Prav to je vzrok, da mislijo danes nekateri ljudje, da bi bilo brez cerkve in vere lepše življenje in da je duhovnik kriv težkoč, ki obdajajo danes ubogega delavca. Med nami je takih nezavednežev precej, ki danes še niso prišli do prepričanja in mislijo, da smo odvisni samo od svojega delodajalca. Naše delo kaže, da temu ni tako. Jesenice Seja obratnih zaupnikov KID V petek, dne 27. maja 1.1. se je vršila prva seja obratnih zaupnikov, izvoljenih za tekoče leto. Po svojem poteku je ta prva seja nazorno dokazala, da v volilni borbi ni šlo za to, da se izvoli najbolj sposobne med sposobnimi delavci za zaupnike, temveč se je bil najostrejši boj odkar delavstvo voli svoje obratne zaupnike med marksistično in katoliško socialno ideologijo. Velik letak je vabil delavstvo naj se te seje zaupnikov udeležijo, ker se bo obravnavalo važne delavske tekoče zadeve. Od 3700 delavstva pa se je udeležilo komaj 30 delavcev. Navzoči pa so bili taki, ki v KID niso zaposleni. Videli smo znana Ravnik Franceta, Perkota in uslužbenca rdečega konsuma Kristana. Ce je tem dopustno, tedaj mi že danes agitiramo zato, da se teh sej udeležujejo tudi jeseniški advokati, duhovščina, zdravniki in še cariniki povrhu. Mi apeliramo javno na izvoljene zaupnike, naj v prihodnje ne mučijo navzočih s svojo nepripravljenostjo. Vsak naj si svoje poročilo napiše prej na papir. V delovanju obratnega zaupnika je važno, v koliko je uspel v svojih intervencijah, če ni uspel, zakaj ne. To, da zaupnik svoje poročilo podaja dvakrat ali še celo trikrat, češ, da je prej to pozabil omeniti, jemlje zaupniški funkciji resnost in. dokazuje nesposobnost. Naj se ne dogodi nikdar več, da bo, predno je dnevni red izčrpan, °dšlo polovica zaupnikov in da vabljeno delavstvo zadaj zdeha. Poročila naj bodo dobro pripravljena in jedrnata. Smo objektivni in priznamo, da je svoje poročilo res izvrstno opravil zaupnik Vister. Iz njegovega poročila so vsi navzoči lahko ugotovili njegov uspeh in neuspeh. Dočim iz poročil večine to ni bilo mogoče, ker ni imelo ne glave in ne repa. Najbolj zanimivo pa je bilo poročilo glavnega zaupnika. V tovarni delavstvo samo vsak dan ugotavlja važne dogodke, zlasti zadnje dni. Njegovo poročilo pa je vse to izpustilo in se posvetilo samo arhivu volilnega odbora. Glavni zaupnik že ve zakaj se ni dotaknil najbolj aktualnih delavskih zadev. Iz njegovega poročila in •-udi iz prepisa dopisa, ki ga je on poslal Delavski zbornici v zadevi kritja stroškov Volitev zaupnikov, pa se je dokazalo, da so bili letaki, izdani od volilnega odbora strankarski, ter, da so bili nabiti samo na takih mestih, ki so vplivali na volitve. Resnica pa je ta, da so letaki bili nabiti prav v vseh obratih še celo po dva izvoda, če je bil obrat večji. O tem bomo še govorili drugje. Glavni zaupnik bo pač moral svoje izjave dokazati. Poročal je .tudi, da je KID plačala vsem, ki so imeli oprav- (Nadaljevanje s 3. strani.) J1* so zaposleni pri stavbnih delih. Nada-•Je bo tudi poročal o položaju delavstva ^r zahtevah za ureditev delovnih pogojev v opekarnah s kolektivno pogodbo. Poleg tega bo dajal vse potrebne informacije iz gradbene, stavbne in opekarske stroke. Naprošam Vas, da bi o tem važnem zborovanju obvestili prav vse delavce ter jih pozvali, da naj se v lastnem interesu tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Naj žrtvujejo to nedeljo dopoldne, ker se jim bo ta žrtev v obliki zboljšanja delovnih pogojev večkratno povrnila. Ob tej priliki bodete dobili tudi pojasnila glede izplačila hranarine v Vašem primeru. Zato pridite sigurno ter pripeljite še ostale delavce s katerimi pridete v stik. Družnost! Jurij Stanko, Ljubljana Delav. zbornica. To je nevtralnost Delavske zbornice! Vsi delavci organizirani in neorganizirani, plačujejo od svojega trdo prisluženega zaslužka prispevke za Delavsko zbornico. Tako bi morala Delavska zbornica služiti v prid vsemu delavstvu, ne pa, da Delavska zbornica na račun delavskih Žuljev Pošilja okrog agitatorje za marksistične organizacije. Najprej se povabi druge delavske organizacije na sodelovanje, uradnega dneva so se udeležili člani vseh organizacij tudi naše, v upanju, da bodo od tega kaj imeli, pa Ti dobijo po par dneh dopis, v katerem se ga vabi na sestanek marksistične organizacije (tega v dopisu sklicatelji niti ne navajajo, da jim ne bi katoliški delavci obrnili hrbet). »Sodrug« Tratar ni noben tajnik Delavske zbornice, tudi informacije glede izplačila hranarine ki delavec lgjiko dobil drugim potom ne Pa na socialističnih sestankih. Kaj si bodo o tem mislili delavci! Kakšno zaupanje bodo mogli imeti v Delavsko zbornico, ki tako njihovo zaupanje izrablja? Koliko časa bomo mi to trpeli? Delavska zbornica naj služi vsemu delavstvu. Zahtevamo spremembo in volit-Ve v Delavski zbornici! ka z volitvami predvsem članom volilnega odbora in predstavnikom kandidatnih list, zamujene dnine. Ni pa poročal Delavski zbornici tega, da niso še do danes dobili plačane zamujene dnine člani volilnih komisij, kar mu je tovarna gotovo sporočila, kar je tudi nam in to pismeno. Mi samo to vemo, da bodo reditelji in člani volilnih komisij dobili svojo škodo povrnjeno. Kar se tiče izročitve arhiva, pa priporočamo, da bolj natančno preštudira člen 22. o delovanju obratnih zaupnikov. Pravno je ta člen razumeti tako, da govori o arhivu delovanja zaupnikov ne pa o volilnem arhivu. Danes povemo, da bomo najenergič-neje zahtevali, da se preišče ves pismeni arhiv Delavske zbornice v tej zadevi. Iz njega se bo uvidelo, kdo ima prav. Ko mi zahtevamo, da na podlagi predpisov člena 39. o navodilih volitev zaupnikov povračilo stroškov, nima prav glavni zaupnik, ki s svojimi neresničnimi poročili ustvarja utis, da svojo funkcijo glavnega zaupnika zlorablja v strankarsko korist. Zanimivo in obenem porazno zanj pa je bilo tudi poročilo, da je apeliral na Delavsko zbornico, naj nudi bivšim zaupnikom pravno zaščito v obtožbi zaradi letakov. Delavska zbornica je namreč sporočila, da naj bi se bivši zaupniki držali njenih navodil ne pa, da so delali na lastno pest. Mi pa smo uverjeni, da so nasedli nekomu, ki je imel močan pohlep po denarju iz fonda Delavske zbornice za varstvo zaupnikov. To poročilo nam samo dokazuje, da smo imeli popolnoma prav, ko smo povedali, da so bivši zaupniki postopali nepravilno in da so prekoračili svoj delokrog, kar je dalo povod oblasti za razrešitev. O vsem tem pa bomo mi še govorili. Vse člane jeseniške podružnice obveščamo, da je s prvim junijem stopil v veljavo pravilnik podpornega sklada. Vsak, ki želi imeti pravilnik ga lahko dobi v pisarni proti odškodnini din 2. JSZ je imela v nedeljo dopoldan svoj članski sestanek v veliki dvorani Krekovega doma. Vsaj tako je vabil letak. Na sestanku pa reci in piši je bilo 10 ljudi, tako, da se je sestanek izpremenil v sejo. Za nas je važno to samo zato, ker vemo, da je tukajšnja skupina najmočnejša postojanka JSZ. Zabukovca — Griže Odgovor na napad »Delavske politike« z dne 26. maja pod naslovom Zabukovca — rudarjem v premišljen je! Mi bomo pa vprašali ne samo upravo rudnika, ampak tudi višjo oblast, kako smatrajo pri svojih napadih marksistični voditelji v Zabukovci, ki jih je hudo zaskrbelo za njihova vodilna mesta pred našo organizacijo ZZD v Zabukovci. Mi vprašamo vse rudniško vodstvo, ali so v službi v jami dovoljena po službenem redu ta večna blatenja, hujskanja čez našo ljudsko vlado, osebni napadi na poštene gg. ministre in to vedno neresnično blatenje samo od par tistih, ki so na vseh vodilnih mestih v Zabukovci - Griže, kar bomo tudi dokazali, ker smo sami priče. Vprašamo te nevoščljive voditelje, ali res mislite, da je zakon o združevanju v državi samo za vas protiverske marksiste ? Ali nimamo pravice združiti se vsi oni, ki nikdar marksisti biti nočemo? Ali niso organizacije dovoljene? Razumemo vas predobro, da vam je težko, ko pri zopetnih volitvah ne boste več mogli reči, da je v Zabukovci vse vaše. Poskrbeli bomo, da boste v vaših neresničnih napadih na nas v prihodnjič upoštevali tiskovni zakon! Vprašamo, zakaj molčite ko grob o vseh novoizdanih uredbah, zakonih, ki jih je sedanja vlada izpopolnila in izdala za delavstvo? Ali ni izpolnjena delavska zakonodaja: zakon o splošnem starostnem zavarovanju, mezdni zakon, itd.? Ali nimamo boljšo delavsko zakonodajo kot jo imajo vaši v Franciji, Ameriki itd. in sploh v vseh državah, kjer vladajo marksisti? O vaših nasilnih agitacijah ob volitvah bomo spregovorili drugič, posebno se bomo še spomnili na ona leta, ko ste sami marksisti odločevali pri redukcijah, ko ste čuvali samo sebe in prišli so na cesto največji reveži. Nismo še pozabili na one reveže, ki so bili sinovi revnih upokojencev in sta šia v obupu dva reveža prostovoljno v smrt. Vprašali pa bomo tudi višjo oblast, zakaj naš denar, zbran po nas starih rudarjih, ko smo ga vam prepustili, ko ste postali delegati II. skupine, kje je vsota din 7.800, ko ste prevzeli knjižico Mestne hranilnice v Celju in sedaj se zagovarjate, da tistega denarja ni več. Ali mislite, da je ta delavski denar samo za vaše organizirance! ? Toliko za danes! Vsemu poštenemu delavstvu pa kličemo, da se tesno združimo Zlet ZZD Na Goriško In k morju! Čas zleta še ni določen, zato naj prireditelji ne zbirajo udeležencev za točen datum. Dan naznanimo v »Slovenskem delavcu«. Prošnja za skupen potni list je vložena. Cena za vožnjo z avtobusom, enkratno prenočišče in skupen potni list znaša za udeležence ob progi Kamnik—Ljubljana za člane 110 din, za nečlane pa 125 din. Udeleženci iz Celja in Jesenic doplačajo toliko, kolikor bo stala vožnja do Ljubljane. Remšnik Na binkoštno nedeljo pridite vsi delavci, ki ste pristopili h krajevni organizaciji in drugi, ki še niste, da se pomenimo vse najpotrebnejše! Ob 10. uri bo sestanek! Ta praznik ne boste zadržani z raznimi opravki, kakor je to bilo 26. maja, zato res pridite, pride tovariš iz št. Lovrenca! F. GORJANC Trgovina z lesom in deželnimi pridelki Kranj ŠšPAUlM ^ 9 m l P pp VrVIPv Pravica do odškodnine vsled neupravičene prekinitve vajeniškega razmerja. (I. H.) Glede Vašega 15 letnega sina ste se dogovorili s kovaškim mojstrom, da ga je vzel v triletno učenje. Po učni pogodbi, ki ste jo sklenili z mojstrom ima slednji dajati poleg pouka tudi še hrano in stanovanje, kakor tudi vso postrežbo, dalje pa tudi zanj plačevati učnino v obrtno-nadaljevalni šoli. Imenom svojega sina ste vi podpisali to učno pogodbo in se je ista tudi zapisala na obrtni zadrugi kovačev. Vaš sin se je učil na ta način pogojene kovaške obrti pol leta. Po tem času pa je začel tožiti, da mu ta obrt ne ugaja, da je zanj pretežka in tudi sami ste opazili, da je pričel sin hirati. O tem ste tudi govorili z mojstrom, ki pa ni hotel ničesar čuti o kaki prekinitvi učnega razmerja, nasprotno vztrajal je na tem, da se fant še dalje uči, ali pa mu povrnite vse izdatke za hrano in stanovanje ter učnino. Tega pa vi niste bili v stanu povrniti, vsled česar ste sinu svetovali, da potrpi in se izuči. Fant vas ni slušal, temveč je enostavno zapustil učenje in se brez vašega znanja udinjal začasno pri zidarjih, dokler ne dobi zopet zaposlitve kot vajenec pri kakem mehaniku. Vsled te sinove zapustitve učenja, pa zahteva kovaški mojster sedaj, ker ga noče sprejeti več SONCE IN SENCE Doma 20 letnica upora v Radgoni. Bilo je v četrtem letu vojne; majska deklaracija je razgibala naše ljudstvo, mu dala poguma in novega upanja. Deklaracijski val, upanje na Jugoslavijo je zajel tudi naše fante in može na bojiščih in garnizijah. Upor v Judenburgu je bil pravi izraz nove miselnosti. Temu je sledil upor 97. polka v Radgoni. Vodje upora sta bila Andrej Melihen in Rudolf Ukovič. Melihen je na nekem sestanku govoril o majski deklaraciji in svoj govor zaključil z vzklikom: »Živela Jugoslavija!« ali že je vdrla v lokal vojaška policija in ga aretirala. Radi tega je izbruhnil upor, ki pa ni bil dovolj pripravljen, vsled česar je bil kmalu zadušen. Dne 27. maja sta bila obsojena na smrt in ustreljena Melihen in Ukovič, dva dni pozneje pa še 6 drugih, med njimi dva Italijana. Ukovič je umrl z vzklikom: »Živel Slovenec in Hrvat«, drugi so peli, ko so jih vodili na morišče, slovenske pesmi. Ti junaki počivajo sedaj skupaj z Maistrovimi borci, ki so padli v bojih za Radgono na pokopališču v Gornji Radgoni, ki bo za 20 letnico njihove velike žrtve postavila tem junakom dostojen spomenik. Komunistično rovarenje na beograjski univerzi. Nedavno je beograjska policija odkrila tajno komunistično organizacijo med dijaki in zaprla 22 akademikov. Preiskava je ugotovila, da se nahaja eno izmed skladišč nezakonitega komunističnega materiala tudi na tehnični fakulteti v Beogradu. Ne glede na to, da gre za zločinsko akcijo, kaznivo po zakonu o zaščiti države, kjer so oblasti dolžne po zakonu čim najodločneje in najhitreje doseči rezultat, je uprava mesta Beograda kljub temu, dve uri pred začetkom preiskave sama z aktom obvestila dekana tehnične fakultete in se je izvršila preiskava v prisotnosti dveh višjih uradnikov univerze. Pri preiskavi so našli mnogo letakov, brošur in knjig, vse natisnjeno v tujini in nezakonito uvoženo k nam. Poleg tega so komunistični dijaki na sami univerzi razmnožili več tisoč letakov čisto komunistične vsebine. Da bi ščitili svoje ljudi in vrh tega odkritje policije še izrabljali v svoje propagandistične namene, so komunis.ti začeli širiti zlonamerne vesti, da je policija baje kršila univerzitetno avtonomijo, da gre za »znanstveni« material in je s preiskavo ogrožena svoboda pouka. Sami sicer dobro vedo, da temu ni tako, ker zakon o vseučiliščih pravi, da je visokošolski pouk svoboden, ali na univerzi ne sme biti političnih društev. Menda ne bo nihče nasedel takim »študiranim limancem« in smatral komunistično propagando za znanstveno delo. Vsi glasovi, da se z aretiranimi dijaki ne postopa spodobno, so neresnični in niso nič drugega, kakor po komunističnih navodilih organizirana akcija za ustvarjanje zmede pri dobro misleči javnosti. Oblast je radi tega izdala uradno poročilo, da ne bo nasedla takšnim in podobnim komunističnim provokacijam. nazaj v učenje, ko je to neupravičeno zapustil, da mu povrnete vse izdatke, ki jih je imel z vašim sinom. Vprašate, če je to upravičeno? Iz tega, kar ste navedli izhaja, da mojster ni upravičen od vas zahtevati nikake odškodnine. Kot fantov oče in njegov zakoniti zastopnik imate res pravico določevati svojemu sinu poklic in ste mu tega tudi že določili, nikakor pa ne morete jamčiti za to, da se bo tudi vaš sin v resnici izučil tega poklica. Tako se je tudi v predmetnem primeru zgodilo, ko je fant zapustil svoje učenje in ga vi nikakor ne morete siliti, da se zopet vrne k mojstru nazaj. Ze v tem slučaju, ko je fant brez vaše krivde neupravičeno zapustil učenje, niste dolžni povrniti izdatkov za njega v dobi učenja. Se tembolj pa tega niste dolžni storiti, če ste pripravljeni fanta pripeljati mojstru nazaj v učenje, pa mojster odklanja zopetni sprejem v uk. Le tedaj bi bili dolžni plačati odškodnino, če bi se moglo tudi vam naprtiti krivdo, da je fant zapustil učenje (n. pr. da ste ga vi brez razloga nagovorili, da je odšel od mojstra.) Predaleč bi namreč šel zakonodajalec, če bi bil tudi oče odgovoren za vsa dejanja svojega še nedoraslega sina — učenca (starega nad 14 let) in zlasti, če se slednji ne drži določb vajeniškega razmerja. DOMA IN DRUGOD Nafta v Podravju. Znano je, da ima Jugoslavija ogromna zemeljska bogastva, ki se pa doslej malo izkoriščajo. Naša država ima tudi velika ležišča nafte, ki je poleg premoga in železa dandanes najbolj iskani zemeljski zaklad in jo zato imenujejo »črno zlato«. Radi petroleja so se že vodile vojne in se bodo še. Ravno zadnje dni je nastal spor radi petroleja med Mehiko in Združenimi državami in radi njega so si bile pred kratkim nekatere velike države zaradi Perzije v laseh. Tudi v Romuniji tvori zemeljsko olje eden izmed temeljev narodnega gospodarsvta. Raziskovanja so pokazala, da tam kjer je več slatin in zdravilnih vrelcev, tudi nafta ni daleč. Pri nas velja to posebno za Podravje, Pomurje in vznožje Slovenskih goric. V bližini Peklenice uhajajo iz neke dupline ob slabem vremenu smrdlji- vi plini, kakor iz petrolejskih vrelcev in tudi v Selnici ob Muri so že odkrili skromno ležišče nafte. Pred kratkim se je v Beogradu ustanovila delniška družba »Panonija« s kapitalom 6 milijonov dinarjev, ki hoče eksploa-tirati ležišča nafte na ozemlju od Mure vzdolž Drave do Osijeka; na drugi strani Drave, torej na madžarskem ozemlju so že pred par leti odkrili ležišča in pridobiva Madžarska že približno 23 vagonov petroleja dnevno. Razna poskusna vrtanja so že potrdila domnevo, da bo tudi na naši strani precej petroleja. Z motorizacijo Jugoslavije raste potreba po lastni nafti. Doslej smo uvažali surovo nafto in njene razstavine kakor petrolej, bencin, parafin, bencol itd. za okoli 100 milijonov din letno. Želeti bi bilo, da ta prizadevanja ne bodo zaman, da bo kapital za vrtanje nafte kolikor mogoče v domačih rokah in naši delavci dobili nov vir zaslužka. Drugod Velike slovenske svečanosti so se vršile v Clewelandu v Severni Ameriki. Udeležilo se jih je okoli 100.000 ljudi. Ljubljanskega župana dr. Adlešiča je sprejel clewelandski župan ter mu izročil simboličen ključ mesta. Nato je bila otvoritev jugoslovanskega kulturnega vrta ob prisotnosti zastopnika predsednika Rose-welta. Vsi ameriški govorniki so poudarjali, da so ostali slovenski izseljenci zvesti svoji domovini. Svečanosti pomenijo za naše izseljence dragoceno priznanje Amerike. Na evharističnem kongresu so bile izrečene neštete prošnje, da bi nad okrvavljeno Evropo zavladal Kristusov mir, katerega živo nasprotje so boji po španskih bojiščih, ki so bili v preteklem tednu precej hudi. Tudi Kitajska je krvavela posebno okrog lunghajske železnice. Sedanja japonska vlada se je zamenjala z vlado generalov, kar znači, da se bodo boji nadaljevali. Zastopnika krvavečih dežel Španije in Kitajske kardinal Goma y Tomas in Nankinški nadškof Juan-Pin, sta na evharističnem kongresu govorila o bolečinah svojega naroda in prosila miru za svoje rojake. Napetost, ki je vladala v Češkoslovaški, da je nekaj svojih letnikov mobilizirala in zajfrla meje je popustila. Trikratnemu od- NASI NAMEŠČENCI »Bodočnost« št. 4—5. Izšla je dvojna številka »Bodočnosti« z lepo vsebino. Urednik govori o enotnosti in bi bilo prav, da bi ga prečital vsak naš pokretaš. Naj navedemo nekaj misli: »Takrat, ko smo se pojavili in stopili v javno življenje, pa pozneje ves čas do današnjih dni, so nas obmetavali z očitkom, da rušimo enotnost med nameščenci... Enotnost smo rušili, pa ne tisto enotnost, ki bi bila koristna za naš nameščenski stan, ampak tisto enotnost, ki jo hoče ustvariti moskovska internacionala v »ljudski fronti«. Podirali smo enotnost, ki jo je gradil marksizem zato, da bi razbil enotnost slovenske katoliške skupnosti... V zavesti, da smo nujno vezani tudi z usodo vsega svojega naroda, smo se postavili tja, kjer je večina naroda ... Raje smo del slovenske katoliške skupnosti, kot pa repek pri »moskovski ljudski fronti«. To so krepke besede, ki jih velja podčrtati. Poleg tega uvodnika so še sledeči članki: Pravice članov TBPD (S. Tršinar), Varujmo se ponemčevanja!, Zastopstvo Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev in ZZD na kongresu Jugo-rasa, Novi francoski delovni zakonik, Razširjenje pokojninskega zavarovanja, Socialno politična določila novega finančnega zakona, Nameščenske in delavske legitimacije, Kam to gre?, Kje so organizirani slovenski nameščenci?, Najstarejše slovenske besede, Pravni svetovalec, Vestnik in Razno. BELE2KE RDEČI POLITIKANTI UGOTAVLJAJO »Delavska politika« ugotavlja, da smo zaslepljeni, ali da jadramo pod drugo zastavo, ker bi sicer morali vedeti, da pomeni češkoslovaška odpoved Rusiji, njeno izolacijo. Napisali smo namreč v naši zadnji številki »Slovenskega delavca«, da bodo češki komunisti neradi primorani pristati na zahtevo čeških Nemcev po odpovedi prijateljske zveze z boljševiško Rusijo. Pod katero zastavo mi jadramo, je slovenski javnosti menda znano; gotovo ne jadramo pod rdečo zastavo mednarodnega marksizma, kateremu so zaenkrat češki bratje prirastli k srcu zgolj radi tega, ker so v zvezi z boljševiško Rusijo. Morda nas ima »Delavska politika« za zaslepljene, ker ne mislimo z Marlesovimi možgani, niti s Stalinovimi, temveč z lastnimi in smo radi tega prepričani, da Češkoslovaška odpoved Rusiji nikakor ne more pomeniti njeno izolacijo, marveč ravno nasprotno; z ureditvijo manjšinskega vprašanja in odpovedjo boljševikom bi marsikatera država čisto drugače gledala na Češkoslovaško kakor sedaj. Mnenja smo tudi, da je češka zveza z Rusijo edino v korist boljševikom, da ti lahko vzdržujejo v srcu Evrope svoje predstraže za njeno zrevolucioniranje. PEREJO SE Zdi se^ da je »Delavska pravica« kot potapljajoči človek, ki za slamico grabi, da bi se rešil. Vse grehe, ki jih je storila, si hoče oprati, ne takoj par dni po grehu, temveč čaka, da ji od tu in tam prileti usmiljeni žarek, ki posveti v njene napake, da bi te ne izgledale tako hude. Zadnjikrat ji je to milost prinesel »Le vie inte-lectuelle«, ki piše o poslanstvu katoliškega duhovnika in tega postavlja na svoje mesto v občestvenem življenju. Popolnoma se strinjamo; le »Delavska pravica« se hoče nedolžno opravičiti, vsaj smo tudi mi tako razumeli poslanstvo duhovščine, ko smo jo odslovili iz naših strokovničarskih vrst. Hoteli smo jo le »obvarovati«, da ne bi svoje posvečeno poslanstvo usužnila ljudem, ki bi hoteli izkoriščati vse, kar je svetega za svoje stranke, za svoja podjetja ali svoje vojne. Ali se je JSZ tudi štela med te stranke in podjetja v kateri bi se moglo svetost duhovništva umazati? ločnemu posredovanju angleške vlade v Berlinu in skupnemu nastopu Anglije in Francije je zahvaliti, da ni izbruhnil ponoven svetovni požar. Pa tudi čehoslovaški narod je pokazal v teh .težkih urah veliko rodoljubnost, disciplino in hladnokrvnost in je izpovedal, da bo branil ped svoje zemlje z zadnjo kapljo krvi. Čehoslovaška vlada pa pripravlja zakon s katerim hoče zadovoljiti Nemce, ako je njih želja res iskrena, da bi dobili v mejah čehoslovaške države svojo samoupravo. V Berlinu so v svoji radikalnosti popustili. Henlein je prišel do volje, da predloži program o obsegu in načinu izvedbe zahtev njegove stranke glede upravne avtonomije sudetskih Nemcev. Brezdvomno je prvi cilj Nemčije, da prisili Čehoslovaško državo s trajnim pritiskom, da preuredi svojo politiko nemškemu političnemu in gospodarskemu naziranju. Nemčija pa tudi hoče, da se ČSR odtrga od Moskve in se priveže na Berlin. PO SVETU Hiša, v kateri je stanoval dr. Sušnik, zadnji avstrijski kancler, je ostala brez straž, ki so ga stražile od priključitve Avstrije k Nemčiji. Vsi se sprašujejo kam so ga narodni socialisti prepeljali. Demantirajo pa se vesti, da bo Sušnik postavljen pred sodišče. Kitajci so pri Langefengu obkolili 5000 Japoncev. Povsod se je položaj Kitajcev močno zboljšal. Pred mestom Nangung so se morali Japonci v naglici umakniti, Kitajcem je pa padel v roke bogat plen. Španske nacionalne čete prodirajo na teruelskem odseku. Zavzele so več važnih postojank. Rdeči pa so vrgli svoje najboljše čete na aragonsko fronto, vendar so vsi njihovi napori brezuspešni in poplačani z velikimi žrtvami. Veliko razstavo dobrodelnosti so odprli ob priliki evharističnega kongresa v Budimpešti pod pokroviteljstvom žene madžarskega regenta Hortyja. Razstava kaže veliko delo katoliške Cerkve v vseh krajih in vseh časih. Ognjenik Stromboli, ki so ga nekaj časa že imeli za ugaslega, je pričel močno bruhati. Iz njega se vale mase lave, vendar dosedaj še ni bilo človeških žrtev. Neko tuje vojaško letalo je krožilo vzdolž Maginotove črte. Kar naenkrat pa je letalo padlo na tla na francoskem ozemlju. V njem so našli posadko treh mož, brez vsakega materiala in dokumentov; v motorju pa ni bilo niti kaplje bencina več. Oblasti so uvedle preiskavo. Ob Magino-tovi črti silno cvete špijonaža in zato so francoske oblasti pred kratkim sprejele zakon, ki nalaga težke kazni za špijone. Voditelj romunske »Železne garde« Co-dreanu je bil obsojen pred vojaškim sodiščem na 10 let ječe, na izgubo častnih pravic in na plačilo 2000 lejev za sodne stroške. Razpuščen je Irski parlament, kar je vzbudilo veliko presenečenje. Povod za razpust je zadnje glasovanje v parlamentu, kjer je vlada dobila manjšino. Menijo, da hoče vlada svojo večino povečati. Pri zadnjih volitvah je stranka De Valere dobila 68 poslancev, vse druge stranke skupaj pa 69. Ljubljana Stavbinci. Vršile se bodo volitve obratnih zaupnikov po ljubljanskih stavbah. Naše člane pozivamo, da začno takoj z delom za izvedbo volitev, ker je zato že skrajni čas. Naj se ne plašijo napadov rdečih, ki s svojim terorjem hočejo prisiliti naše člane, da bi se vpisali pri socialistih. Prav ti socialisti, ki hočejo biti vedno in povsod prijatelji delavstva, grozijo našim delavcem, da jim delati ne bodo pustili, če ne bodo prestopili k njim. Mesto, da bi delavcem do kruha pomagali, jim hočejo delo braniti in utrgati še tisti borni zaslužek. Tudi mi bi se lahko posluževali takih metod, .toda nam tega načela ne dopuščajo. Če hočemo svobodo zase, jo pustimo tudi drugim! Toda vedno tako ne bo šlo. Primite tatu, je vpil tat ko je be-za-l> da bi ljudem sled zmešal. Prav tako vpijejo oni, da zakrijejo resnico. Zato naši delavci, ki imate količkaj delavske zavesti v sebi, ne pustite se terorizirati, nabirajte nove člane, pri volitvah obratnih zaupnikov pa glejte, da bo lista ZZD dobila večino! — Bog živi! Novo mesto Prvikrat v zgodovini strokovnega gibar nja Zveze združenih delavcev je dala Metropola Dolenjske — Novo mesto — zgled in pobudo, da se je njeno delavstvo organiziralo. Že sami delavci so pred ustanovitvijo združeni izbili v strokovnem oziru marsikatero dobrino. Vsi ti uspehi so dali pobudo, da se delavstvo organizira v močni delavski organizaciji v katere okrilju se bodo mogli za svoje pravice še uspešnejše boriti. Tako prepričani so se zbrali v nedeljo 22. t. m. v dvorani Rokodelskega doma, da se učlanijo v novi organizaciji. Z veseljem in zanimanjem so poslušali razlaganja o pomenu strokovne organizacije, ki pomenja kartel delojemalcev, ki so se združili, da bi držali ceno svoje delovne moči čimvišje, da bi se branili proti izkoriščanju nekaterih, ki mislijo, da je delavstvo le polno v dolžnostih in brez pravic. Enodušno smo ta dan izpovedali, da se bomo vztrajno borili, vztrajno delali in pridobivali v naš krog še druge dobro misleče delavce, ki jih bomo povezali v močno delavsko in nepremagljivo armado, katere žarišče za Dolenjsko mora postati prav Novo mesto. Ogenj vržen na tem občnem zboru bo gorel, in zamoril vse blodnje ideje, katere hočejo najti prav med dolenjskim dobrosrčnim delavstvom svoja .tla, vžgal pa bo voljo do dela za zmago naših katoliških socialnih načel. Izbral si je odbor kateri jamči, da bo začeto delo lepo napredovalo. Mi delavci pa obljubljamo, da se bomo strnjeni borili za zmago Pravice. List izdaja za konzorcij: Pniel] Franc, Ljubljana. — Urejuje Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milim L*iMJana. — Za vrwj tisk.: A. Trontelj, Groblje.