5-2006 36 5-2006 37 Tako so Francozi za ~asa Ilirskih provinc poimenovali Polhograjsko Grmado. Ime ne pomeni ni~ drugega kot njihovega kralja Ludvika XIV., tudi Son~ni kralj ime- novanega. Polhograjska Grmada je 898 metrov visoka vzpetina nad Ljubljano, ki jih je spo- minjala na profil (verjetno predvsem na nos) njihovega monarha. ^etudi so si ime izmislili francoski vojaki, menda nih~e ni bil kaz- novan zaradi raz`alitve oblasti, kljub temu da je bil Ludvik znan kot neomajen absolutist, ki je izrekel stavek: »L’ Etat c’ est moi!« (Dr`ava, to sem jaz!). Morda tudi zato, ker tedaj `e celo stoletje ni ve~ tla~il zemlje. Prav zares je moral imeti profil, na katerem bi dana{nji lepotni kirurgi slu`ili premo`enje, ~e so ga ljudje po tolik{nem ~asu {e vedno imeli v spominu. Proslavljena i`anska gasil- ska »bramba« bi rekla, da je imel namesto nosu »gasilsko sekirico«. Grmada je o~itno `e od nekdaj vlekla. A `e davno pred Francozi se je za~elo s Turki. Kres, ki so ga ljudje za`gali na njej, ji je tako kot mnogim slovenskim vzpetinam dal lastno ime, muslimanskim roparjem pa je dal vedeti, da presene~enja ne bo. Oziroma da bo, ker so bili Louis Quatorze Nos monarha ali Polhograjska Grmada po francosko ? Du{an [kodi~ napadalci v~asih ob povratku tudi sami tepeni, dokon~no pa je tur{ka kriva sablja omahnila {ele po porazu pri Sisku, po celih dveh stolet- jih terorja. Ugledali so jo tudi piparji Piparji so pri{li na vrsto {ele mnogo kasneje. Ta skupina narodnjakov je kot proti- ute` podru`nici nem{kega Alpenvereina leta 1893 usta- novila Slovensko planinsko dru{tvo. Za svoj razpoznavni znak so si izbrali pipe, s katerimi so navdu{eno smodili po gorah, a ne~esa jim ne moremo oporekati: zaslu`ni so za ustanovitev omenjenega SPD, iz kate- rega se je pozneje (~ez 55 let) izvalila sedanja Planinska zveza Slovenije. Polhograjsko Grmado so si piparji izbrali za primadono, ki je zapela ódo na{emu planinstvu, ko so na njej postavili na{o prvo planinsko ko~o. Morda je izraz ko~a celo nekoliko pretiran, saj je lese- nja~o `e zelo hitro preglodal zob ~asa. Tudi danes je Grmada privla~en cilj vsej ljubljanski okolici, v resnici pa {e dosti {ir{e. ^e omenim samo no~ni pohod z baklami, ki poteka vsako leto na januarski petek, naj- bli`ji polni luni, pa ~e je sneg ali ne – tema v glavnem vedno je, dokler je ne razsvetli celo planinstvo ^igav profil je lep{i? 5-2006 38 5-2006 39 ve~ kot tiso~ bakel (!). Na sre~o se polhograj- ski gamsi pred mno`icami umaknejo, kasneje pa spet vrnejo, sicer bi bilo med tednom bolj dolg~as. Na sre~o to ni [marna gora (ki ima prav tako svojo Grmado), ki trpi ne glede na petek ali svétek. @ivali pa se, ne ozirajo~ se na ortodoksne za{~itnike, na marsikaj navadijo, pa ~e jim je to v{e~ ali ne – za{~itnikom namre~. Na [marni gori ~isto brez te`av `ivi trop muf- lonov, na sosednji Ra{ici pa trop gamsov, ne da bi stotine obiskovalcev, ki se tam zadr`ujejo, to sploh opazilo. [e ve~, mnogi vanje niti ne verjamejo, le vpra{ajte jih. Nejevera je pa~ tipi~na ~love{ka lastnost, pa naj se vsakodnevno {e tako utapljamo v poplavi rumenega tiska. Prav tu v Polhograjcih je bila odkrita tudi kraljeva ro`a ali po ljudsko rumena jo`efica, ker cveti okoli sv. Jo`efa (19. marca). Danes je bolj znana po imenu blagajev vol~in ali kraj{e blagajana. Nek kmet je ro`o s sosednjega hriba prinesel grofu Blagayu, ki je bil lastnik tiste lepe gra{~ine z Neptuno- vim vodnjakom, ki krasi Polhov Gradec. Ta jo je kot navdu{en botanik poslal v Ljubljano muzejskemu kustosu Freyerju, Freyer pa jo je v grofovo (in svojo) slavo razglasil za neznano in ji dal »odkriteljevo« ime. To je bilo leta 1837. @e leto kasneje se je v Polhovem Gradcu ustavil celo sa{ki kralj Friderik Avgust in si jo ogledal na samem rasti{~u. Preprostim ljudem se ni dalo dopovedati, da je rastlina strupena, tako kot so strupene vse, ki spadajo v rod vol~inov. Mar bi se kralj res ustavljal v tem zakotju in lezel v hrib zaradi neke strupene ro`e? Bla bla bla … »Zdravilne« ~aje iz nje so si kmetje kuhali, vse dokler jih niso zaradi pretiranega zdravljenja nekaj odnesli na doma~e pokopali{~e. Kraji blagajane Da je blagajana res lepa in posebna ro`a, ne gre dvomiti. @e piparji so poskrbeli, da je bila leta 1898 skupaj s planiko za{~itena kot ena od prvih dveh planinskih ro`. To je bilo komaj pet let po tem, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko dru{tvo, in tako je {e danes, vendar rastlina nima ve~ tistega privilegija kot tedaj, ko je {e veljalo splo{no prepri~anje, da je endemit. Svojih pet minut slave je vseeno do`ivela in {e do danes je je nekaj ostalo. Izkazalo se je, da razen v Polhograjskih Dolomitih raste po vsem Balkanu in vse tja do Romunije, posebno veliko rasti{~ je predvsem na podro~ju Bosne. Tudi to nam torej pove o tem, s kako nepozna- nim (raziskanim) ozemljem smo se Slovenci pozneje povezali. Zgodovina Grmade je torej zelo pestra. Nam pa ostane le, da jo kdaj pa kdaj obi{~emo, poti je na izbiro res dovolj. Ve~ina obiskovalcev najraje opravi vzpon s Katarine nad Ljubljano, ker je najbli`ji. Verjetno najzanimivej{i pristop pa je iz Polhovega Gradca, ki poteka po dolgem in razglednem grebenu. Zaradi pe~in, meli{~ in razglednosti nam kljub skromni vi{ini zvito pusti vtis hoje po visokih gorah. ^e bomo pri{li s te strani, bomo torej {e najbolje spo- znali vzpon na »nos« Ludvika XIV. In bolj ko premi{ljujem, bolj se mi zdi, da bi se njegov znameniti stavek moral pravzaprav glasiti: »Grmada, c’ est moi!« (Grmada, to sem jaz!) Pa bodi dovolj opravljanja, da ne bo {e kihnil! m µ Andrej StritarVrh Polhograjske Grmade