Razprave 
GDK: 903:923.4:681:682:941: (497.12) 
Zagotavljanje gozdne reprodukcije 
Safeguardi ng forest reproduction 
Iztok WINKLER·. Darij KRAJČ I Č u 
Izvleček: 
Winkler, 1., Krajčič, 0.: Zagotavljanje gozdne reprodukcije. Gozdarski vestnik, št. 1/1998. V slovenščini, s povzetkom 
v angleščini, cit. lit. 12. 
Temeljno odgovornost za gozdno reprodukcijo nosijo lastniki gozdov, država jim pri tem pomaga s strokovnim sveto-
vanjem in materialnimi subvencijami pa tudi z davčnimi olajšavami in oprostitvami. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove 
znaša okoli 15% vrednosti posekanega lesa, država k temu prispeva iz proračuna okoli 31 %. Realna proračunska sredstva 
za vlaganja v gozdove so v obdobju 1992-1996 nihala, imela pa so tendenco zmanjševanja. razen v letu 1990. To je 
negativno vplivalo na skupni fizični obseg vlaganj v gozdove, ki znatno zaostaja za potrebami. 
Ključne besede: gozd, reprodukcija, subvencija. 
Abstract: 
Winkler, 1., Krajčič, D.: Safeguarding forest reproduction. Gozdarski vestnik. No. 1/1998. ln Slovene, with a summary 
in English, lit. quot. 12. 
The basic responsibility for forest reproduction lies with the forest owners, while the state helps them with professional 
counselling and material subsidies, as well as through va rio us type s of tax relief. lnvestments into the forests amount to 
approximately 15 °/o of the value of cul wood, the state contributing approximately 31 %from the national budget. The real 
budgetary funds allotted to investments into the forests fluctuated in the period from 1992 to 1996, with a downward trend, 
except for the year 1996. This ha s had negative repercussions on the total physical extent of investments into the forests, 
which !ag behind the need noticeably. 
Key words: forest, reproduction, subvention. 
• Prof. dr. l. W., Odddelek za 
gozdarstvo in obnovljiva gozdne 
vire Biotehniške fakultete, Večna 
pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
•• Asist. mag. D. K., Oddelek 
za gozdarstvo in obnovljive goz-
dne vire B[otehniške fakultete, 
Večna pot 83, 1000 Ljubljana, 
SLO 
18 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
V obdobju skupnega gospoda~enja z družbenimi in zasebnimi gozdovi se 
je gozdarstvo v reprodukcijskem smislu samofinanciralo, le k razši~eni repro-
dukciji so nekaj sredstev prispevali porabniki lesa. Pnspevek za biološka vla-
ganja so plačevali vsi lastniki v določenem odstotku vrednosti prodanega lesa. 
Sredstva so zbira li območno in porablja li po programu vlaganj, ki je bil določen 
z gozdnogospodarskimi načrti. Sredstva za razši~eno reprodukcijo so se pre-
livala tudi med območji in tako je bil zagotovljen skladnejši razvoj vseh gozdov. 
2 GOZDNA REPRODUKCIJA JE INTERES LASTNIKOV GOZDOV 
IN JAVNI INTERES, LAHKO PA TUDI SKUPNI POSLOVNI 
INTERES GOZDARSTVA IN PORABNIKOV LESA 
2 FOREST REPRODUCTION IS IN BOTH THE FOREST OWNER'S AND 
PUBLIC INTEREST, AND MAY ALSO BE OF COMMON BUSINESS IN-
TEREST TO FORESTRY AND WOOD USERS 
Učinkovito gospodarjenje z gozdovi zahteva stalno reprodukcijo gozdov in 
njeno stabilno financiranje. Zagotavljamo jo z biološkimi (gojenje in varstvo 
gozdov) in tehničnimi vlaganji (gradnja in vzdrževanje gozdnih cest) v gozdove. 
Poleg interesa lastnika gozda, ki pričakuje od svojega gozda predvsem go-
spodarske koristi, je ohranitev in razvoj vseh gozdov tudi javni interes. Javni 
int~res se nanaša predvsem na trajnost gozdov in njihovih funkcij, zlasti eko~ 
loških in socialnih. Zato je nujno, da k sredstvom za vlaganja v gozdove prispeva 
GozdV 56 (1998) 1 
Winkler, 1.. Krajčič, D.: Zagotavljanje gozdne reprodukcije 
tudi država kot predstavnik javnega interesa. Porabniki lesa prispevajo za 
vlaganja v gozdove v okviru tržne cene gozdnih lesnih sortimentov, lahko pa 
imajo tudi poseben poslovni interes za vlaganja v gozdove, da si zagotovijo 
stabilnejše oskrbo z lesom nasploh, zlasti pa stabilno oskrbo s posebej kako-
vostnimi sortimenti. 
3 SKRB ZA GOZDNO REPRODUKCIJO JE PREDVSEM LASTNI-
KOVA, DRŽAVA MU PRI TEM POMAGA 
3 OWNERS ARE RESPONSIBLE FOR FOREST REPRODUCTION, WITH 
STATE ASSISTANCE 
S spremembo zakona o gozdovih leta 1993 je bil sistem odgovornosti in 
zagotavljanja sredstev za gozdno reprodukcijo povsem spremenjen. Temeljno 
odgovornost za gozdno reprodukcijo ima lastnik gozda sam, država pa mu pri 
tem pomaga. Vzajemnost velja samo še pri vzdrževanju gozdnih cest, za kar 
vsi lastniki gozdov plačujejo prispevek po enotni stopnji, na posamezne občine 
pa se zbrana sredstva delijo po posebnih merilih. 
Država se je z zakonom o gozdovih (1993) in na njegovi podlagi izdani 
odredbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev prora-
čuna RS (1994) obvezala, da bo v nekaterih primerih krila vse (npr. gojitvena 
dela v varovalnih gozdovih), v nekaterih pa del stroškov vlaganj v gozdove. 
Državni gozdovi ostajajo glede vlaganj v gozdove na samofinanciranju, razen 
pri vzdrževanju gozdnih cest in varstvu gozdov. Z zakonom o gozdovih pa je 
določeno, da se sredstva za gojitvena in varstvena dela v gozdovih, ki so lahko 
predmet denacionalizacije, do pravnomočnosti akta o denacionalizaciji zago-
tavljajo iz proračuna Republike Slovenije. 
Razlogi za subvencije iz državnega proračuna za vlaganja v gozdove so: 
-javni interes za ohranitev in razvoj gozdov, 
- materialne koristi gozda, ki jih lahko uživamo vsi, ne samo lastniki gozdov, 
- interes države, da iz gospodarsko-političnih razlogov pomaga določenim 
skupinam lastnikov gozdov. 
Navedenim razlogom sledijo tudi kriteriji za subvencioniranje, kot so uvel-
javljeni v sedaj veljavnih predpisih. Višina subvencije je odvisna od vrste del. 
pouda~enosti ekoloških in socialnih funkcij gozda, socialnoekonomskega sta-
tusa lastnika in velikosti njegove gozdne posesti (WINKLER 1996). 
4 SKUPNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE IN PRISPEVEK DRŽAVE 
PRI NJIIHOVEM ZAGOTAVLJANJU 
4 TOTAL INVESTMENTS INTO FORESTS AND THE STATE'S SHARE IN 
SAFEGUARDING THEM 
Po letu 1990 stati s ti čno sprem lja mo le še fizični obseg vlaganj v gozdove in 
vrednostni prispevek države za ta vlaganja. Seveda pa je pomembno vedeti 
tudi, kolikšna je skupna vrednost vseh vlaganj v gozdove. Izračun, ki upošteva 
ovrednoten obseg opravljenih dnin gojitvenih in varstvenih del ter ustrezen delež 
materialnih stroškov in višino dnine za lastnike gozdov po ustaljeni metodologiji 
(WINKLER 1996), kaže, da je v letu 1996 skupna vrednost vseh vlaganj v 
gozdove znašala okoli 2,2 milijarde tolarjev oziroma 1.980 S IT/ha. Pri skupni 
sečnji okoli 2,3 mio m3 in povprečni prodajni ceni lesa 6.500 SIT/m 3, znašajo 
vsa vlaganja v gozdove okoli 15 °/o prodajne vrednosti posekanega lesa. 
V letu 1996 je odpadlo na biološka vlaganja 61 %vseh vlaganj v gozdove, 
na tehnična pa 39%. Največji vrednostni delež (39 %) odpade na vzdrževanje 
gozdnih cest, sledijo pa vlaganja v varstvo gozdov (28 %). Delež sofinanciranja 
GozdV 56 (1998) 1 19 
Winkler, 1., Krajčič, D.: Zagotavljanje gozdne reprodukcije 
Vr5ta vlagaf'lj 
Sert ef investment 
Genova eJGZGiev* 
Reg1:merafien '~' 
f'.Je!i)a§ezdev 
F0re:st l§lnglng 
Varstvo gezdev 
Fer.est :preteetien 
Pr~tip-G~arna zaš·~ma rta KraSti 
Fire J!ite~enUen in the Karst region 
Drusa~bjaleška vla!i)anja 
Ofher bielogieal investmemts 
GFadn_ja gozclhili cest 
C<Jmstruetien ef forest roads 
v;z~rževanje gozdnih Gest 
Maintensrrce of ~rest FlJ~Jjs 
!Državni gozdavi 
state-Gwned f(!)re--sts 
Zasebni gozA9vi 
Private mrest& 
Drugi g!ilZdovi 
Other fJ!Jre"Sfs 
Vla"'Qamja, ki niso oqefana na sektor 
: laslnišNa €}@ZEia 
iz državnega proračuna znaša pri vseh vlaganjih 31 %, pri obnovi gozdov 31 
%, pri negi gozdov 25% in pri varstvu gozdov 37 %. Pri tehničnih vlaganjih v 
gozdove je delež sredstev iz državnega proračuna 30 %, v celoti za vzd~evanje 
gozdnih cest. 
\/.iri finaneiranjp /. Meaf/s ef PinanGirrg, 
La"stfcli~ Orržava (preracurr~~ Drugi Skupaj 
(f)wner st_ate (but/g~t~ ®1her ro tal 
184.474 81.614 266.088 
332.532 108.659 441.191 
380.486 215.231 595.717 
: 8.645 8.645 
"12.376 12.376 
3.000 3.000 
! 454.676 253.907 140.403 848~986 
815.101 289.435 2.290 1,_106.826 
528.203 369.976 138.113 1,036.292 
11.864 11.864 
21.021 21.021 
. lnvestmen'ts wflir:h ar:e nat linked to, 
. a ftiJtest mwnelship sečtofl 
· Skup~j 1 T0tal 
Preglednica 1 : Ocena vseh vlaganj 
v gozdove v letu 1996 v 000 SIT 
Table 1: Assessment of all Jnvest-
ments into Forests in 1996 in thou-
sandSIT 
20 
1,355.168 680.432 140.403 2,176.003 
•s sanacijo pogon"šča Renče 
* through renovation of the fire-damaged Renče area 
Pri vlaganjih v državne gozdove je delež sofinanciranja iz proračunskih 
sredstev 26 %, pri vlaganjih v zasebne gozdove pa 36 %. 
Realna proračunska sredstva za vlaganja v gozdove so v petletnem obdobju 
1992-1996 nihala, imela pa so tendenco zmanjševanja, razen leta 1996, ko so 
se sredstva realno povečala, predvsem zaradi močno povečanih sredstev za 
varstvo gozdov in deloma zaradi povečanih sredstev za vzdrževanje gozdnih 
cest. Na večji padec realnih sredstev za vlaganja v gozdove zaviral no vplivajo 
predvsem povečana sredstva za varstvo gozdov, ki so bila v teh letih nenormalno 
visoka zaradi zaporednih izrednih naravnih dogodkov (podlubniki, snegolom, 
žledolom ). Stroški varstva gozdov pa v ekonomskem smislu niso pravo vlaganje, 
ampak tekoči proizvodni stroški, ki zagotavljajo redno vzdrževanje obstoječega 
stanja gozdov. Brez teh ukrepov bi se stanje gozdov bistveno poslabšalo, vendar 
pa z njimi samo ohranjamo ali sanira mo dejansko stanje. 
Sedanji trendi pravih vlaganj v gozdove so v nasprotju z usmeritvami 
Programa razvoja gozdov v Sloveniji iz leta 1996 (npr. glede povečevanja 
-GozdV 56 (1998) 1 
izkoriščenosti proitvO<Inejja potenciala gozantt rasooč. izboljšanja kakovosb 
gozdnih sestojev. rntet~ziviranja nege z redčenji illl.). Z ekooomskega in 
narodoogospodaffikega vidi<a je najbolj zaskrbljujoč prav padec vlaganj v nego 
gozdov. ker s tem ne nadal;ujemo vlaganj, ki smo jih inocorah z obnovo gozda. 
Tako npr mlad~ oS:..ja neobžeto. go!iča oečiščena, letven)<lk nereočen •td. 
Proračui\SI<a sredstva za bioloŠKa viagan1a v gozdove (obnova, nega in 
varstvo gozdov) na enoto površine so po sek1orj" I<>Stništva v zadnjih petih 
199.2Z 1993 1994 1995 'f~96 
0ooova gozddll v ooo SIT 80.211 45820 44.404 57.67• 34.569 
Rsgoneralk>lf ol (orosi$ ln SIT10W 
lnde~ 1 (rldo.x 100 57 55 72 43 
SanaCija pogonšča Renče v 000 SIT 25.012 47.045 
Renova1fcn ol tha Wflklam'afil!tl Ronlfo area ln 
thOUSJJIJd'Sii 
Nega gozDOV v 001) SIT 195ns 1• 8 435 134.074 129.205 108.659 
Fore~ 4>nlli119 ln lhousan<fStr 
inoo1<s/lno'ex •oo 75 68 66 55 
VatsM> gozdOV v ooo siT' 69.382 1539ol4 >50 Z35 149.077 223.87E 
f.ores! Pl!l!~c/Jgfl ir! mou~nd 'SIT" 
lndel<sJ tn/k;y 100 222 217 213 32.1 
Vzdl20lllW1il> ~"'~ooo srr 218.694 188.145 174 527 1M.867 253.907 
M•lii}tManco lJI e:rs in thbikandSIT 
lnilel<$·1 llidi!J 100 86 BO n 116 
Vi:doževanje tivlj. oi<Oije t iW.II v 000 StJ; 9.737 S549 
Maintonance of animlil'hDliitaf in thdlisandSIT 
S<fi)Onal$killri dfflVesn. d~j~vnost v 000 SIT 4.277 3.827 
5a<Jdlreda and lie<t nu~,Y·f<llhO<Jsaod SIT 
Skupaj v OOO·SIT !Total ln thousand SrT 565.065 536.344 503240 542.846 680,432 
lnd6k$/.l!r~~ 100 
. 
· ;JpoS~ana so ~Ld s.redstva za pmOpczarno zaičito oo l<f~ 
• lf1CiudJI1{J f:~n<J!i fnt fn-tt pteVMtion it'J lhlt KNSt mgion 
95 
ietih ustaljena. vet>dar soel na račun varstva gozdov Zan1mrvo je, da dr7ava 
na enoto površine prisp<MI iz proračuna za VlaganJ" v državne gozdove celo 
nekaj več kol pa za vlaganja v zasebne. Razlog za to JI! dejstvn. da država v 
celoti financira goj1tvena 1n varstvena elela v gozdoVIh, ki se predmet 
dent:~cional!lacije. 
5 RAZPRAVA IN SKLEP 
5 DISCl.ISSION AND CONCLUSION 
Posta'<ljeni SIStell' r.nanciranja gozdne reprodukcije je v temeljih dooer. 
delUJe pa lahko s pogojem, da se lastn•ki gozdov zavedajo powena ;ra,ne 
reprodukcije svoj•h gozdov in so pripravt,en• za to vlag~ti svoja sredstva, 
dež ava pa rroQ(a nameniti za subvencioni(anje stroškov vlaganj covofj PfO· 
raevnskin sreostev. Že ob sprejemu ptograma <azvoja gozdov je b110 pred· 
videno. da como zadostno raven proračunskih srecstev za vlaganja v 
gozdove dOSIJgli šele leta 2000. Sedanja d•nam•kJ p<o<&čuns~.h sredste·J 
za vlaganja v goZdove zaenkrat tega še ne obeta.Ker so vlaganja v gozdove 
vezana na praviCo tasmika, da dooi subvencijo, je tazumtjivo, da javna 
gozda<s~a služba z odločbo predp.se lastn•ku le 1ak o~g del. za katera 
mu lahko zagotoVi subvenciJO, razen iz,.emoma, ko g1e za nu1na 'Jarstvena 
;n podObna dela. Nezadostna sredstva za subvenci1e za vlaganja v gozdove 
ludJ prispevajo, da lastniki ne opravijo z načtll predvidemh del ln gojit•Jel\3 
dela že ogromno zaostajaJO za načt1ovanim•. To se mora poznati tudi v 
89 Q6 121l 
F'regledt11ca 2. Poraba proratl.rl · 
skih sced:slev za vtaganja v gOl.:»-
''"po stalni! oet~ah t 996 
i able 2. Ust~ ol Budgolary Fllflds 
for :mtestmFJn~s tnlo Fotesls ae-
corrfjng te tne fixed prices ;r; 1996 
"' 
Winkler. L, KrajČič, D.: Zagotavljan.ie gozdne reprodukcije 
Zas. Gazdovi 1 Private forests 
skupaj SIT 1 Total in SIT 
SIT na ha 1 SIT per ha 
Indeks /Index 
gozdovih. Javna gozdarska služba omejena sredstva razporeja po svojih 
programih, upamo samo lahko, da so izbrana res najnujnejša dela. 
če se temu pridruži še zapleten sistem obračunavanja in neredno izplačilo 
subvencij, so posledice za gozdarstvo negativne. Takšno stanje privede tudi 
do kompromitira nja stroke kot celote in do konflikta predvsem med lastnikom 
gozda in revimim gozdarjem. Ker javna gozdarska služba ne more predvideti, 
1992 19'93 1994 1995 - f 9§'(5" 
208.361 192.813 191.057 207.427 238.248 
303 272 262 283 324 
100 90 87 94 107 
Držav. gozdovi 1 State-ewnl!fd fomsts 
skupaj SIT 1 Total in SIT 
SIT na ha 1 SIT per ha 
lndek.s /Index 
Skupaj• 1 Talal* 
v 000 SIT 1 in thousand SIT 
SIT na ha 1 SJT per ha 
Indeks /Index 
Preglednica 3: Biološka vlaganja v 
gozdove iz proračunskih sredstev 
po sektorjih lastništva po stalnih 
cenah leta 1996 
Table 3: Bio/ogicallnvestmentsinlo 
Forest s from Budgetary Funds ac-
cording lo Ownership Sectors ac-
C(Jrdfng to fixed prices in the year 
1996 
2 2 
138.011 155.386 137.656 117.768 120.211 
347 408 376 322 331 
100 118 108 93 95 
346.371 348.199 328.713 325.196 358.459 
319 319 300 296 326 
100 100 94 93 102 
• Brez stroškov protipožarne zaščite na Krasu in sanacije pogorišča Renče 
• Excluding costs for fire prevention in the Karst region as well as the restoration of the 
fire-damaged Renče region 
koliko sredstev bo imela na razpolago za subvencije, ne more vlaganj realno 
načrtovati. 
Med možnimi ugovori na sam sistem subvencioniranja bi se lahko omejili 
na dva: 
Ali je v skladu z razlogi za subvencioniranje vlaganj v gozdove, da lastniki, 
ki imajo več kot 1 OO ha gozdov, ne dobijo subvencije? Če pustimo ob strani 
dejstvo, da bomo morali to določbo popraviti ob vstopu v Evropsko unijo, ker ni 
v skladu z njenimi smernicami, se postavlja vprašanje, zakaj omejevati površino, 
saj tudi gozdovi na večji posesti nudijo koristi, ki jih uživamo vsi. Če je razlog za 
omejitve povsem ekonomske narave, da namreč taka posest lahko deluje kot 
samostojni gozdarski obrat, ki se mora samofinancirati, potem je treba take 
površine preučiti ustrezno velikosti. Danes je že jasno, da ne more biti manjša 
od 200-250 ha (WINKLER 1995). Tudi ugovor. da dobijo lastniki večjih gozdnih 
površin državno pomoč predvsem preko davčnih olajšav, drži samo teoretično. 
Davki od gozdov so zazdaj tako majhni, da davčne olajšave nimajo pomembne 
ekonomske vloge. 
Lastniki gozdov seveda pričakujejo, da bo delež sofinanciranja bistveno večji 
kot doslej. Taka pričakovanja so razumljiva, vendar pa zunaj moči gozdarske 
stroke in so odvisna od pripravljenosti in sposobnosti države, da za povečan 
obseg vlaganj v gozdove zagotovi dodatna sredstva. 
V nastalih razmerah bi morali hitro poiskati učinkovite rešitve. Težko je pri-
čakovati, da bo država nenadoma zagotovila bistveno več dena~a za gozdarske 
subvencije, vsaj spomniti pa bi jo bilo treba na njene obveznosti. če tega ni 
mogoče zagotoviti, je treba spremeniti odvisnost med obveznostjo izvedbe del 
in subvencijo oziroma prilagoditi višino subvencij realnim možnostim. Lastniki 
pa bodo morali v okviru svoje odgovornosti za celotno gospoqarjenje s svojimi 
gozdovi vračati več denarja, ustvarjenega s prodajo lesa, v gozdove. Tisti, ki 
tega ne zmore, pa naj razmisli, ali je smiselno, da je še lastnik gozda, ali pa ga 
ta lastnina prevec obremenjuje. Razmisliti bi kazalo tudi o nekaterih izkušnjah 
v drugih državah, npr. na Norveškem, kjer lastniki vsako leto plačujejo v poseben 
GozdV 56 (1998) 1 
sl<lad dnl<>čet\3 namenslul srodslva za vla93nja vgozoove. Ta sredstva ostaneJO 
n1ihO'Ia obračunaJO pa se skupaj s subvencijo, ko doloeena dela v gozdovih 
dey!nSkoopa>'!(). Tako so ~nleresr.l!'l. da se dela vgezd<M> opravlj3jo SO<Cb 
ir> ne puSiijo. ca n~hO'I denar tnzob;esD'lO le!o na konlu v skladu. 
v pnhoon,e bo nwala dotava bolj IIZDOdbup~ tud• cruga vl:>ganJ3. J)f"ed· 
vsemvnegooozoov kena preoslavt)3 ~evanje fe začebhvlagan~ Ce~h 
ne naaa•jujemo, so p<ejšnta iznifena Ooclro posL'Wtjer sistem subveno::iJ oo po 
n<D<i '3VII• ~nleresimnasli povpretnega slovensi<eg.o Laslnika za delo v gozdu 
ozroien če ne bo zadosti pol<nl z :iotavriori suovenqa-ri 
POVZETEK 
V obdOiltu skupnega gospodaqenja z d~imi in zasebnini gczdO'Ji ~ je l}:lZdarslvo v r~ukci)Sl<em 
smosiu samofNnSiralo, le k razšOjeni rflll'OC)okciji so nekaj sredstev~· porabnikilt>.sa Plispe~ za bonloSI<a 
•Aaganja so plačevaQ vsi la$ln•ki v določenem deležu vrednosti prodanega lesa. Sreds."'a so~~ 11\ 
pCl'Jbljali oo programu vlaganj, ki je bil doloeen vgozdnogospodarslah na(rtr,. Sredstva za raz~no rept0<1\Jk<.ljn 
so •e prefivala IUdi meo obmoqo •n tako jo Il~ ludo zagotovljen Sl<ladne,So razvoj vseh gozdov 
S sprer:1eoroo zakona o gozdovillleta 1993 (dejarosko pa že lela 1991) je bil sislem o<jg(Ncmosu in zagota~ 
sredstev zagozdnorep~c4o povsem spremenje<l. Tem~ odgovomcstza gozdnolepi'OCU<cijo ima lasiJ'>k gozoa 
sam. <*tava pa roo pri lem pom~ga. VZ<!jemnost velja samo še pri vzdr.ževa<'IU gozdnih cest. za l<ar V!!O iastr<kl goZdov 
pi;II'AJlejo priSj)eVE!k oo enocni sloplj. na posamezne ot:One pa se zbrana sreostva delijo oo poo«>nih meriih. 
Or!ava se je z zakonom o gozd()\/j) in na njegovi ()Odlagi izdani uredbO obvezala. da bo v nekate<ih p•lmenh 
krila vse {npr. go~tvena dela v varovalnih gozdovih in podobno). v nel<alerih pa del slto~l<oV vlaga nt v gClOOve, pri 
temer je višina njenega deleža odvisna od vrste del, od oouda~enostl ekoloških ln socialnih runkclj gozda. 
sOCIIOinoekon()jnskega položaja lastnika te< velikosti gozdne posesti. 
Or2llvni gozdo-Aostajajoglede ~eprodukcijena samofllan~. razen privzaževanju ;pzdnih cest invarslw~ 
Sistem IJOZdloe reptodukcije re teoretočoo lazmeroma dobro postavljen. dei.Jje pa lahko če namenja oržava 
ta vlagan,a v gozdove dovolj s•edst~v. že ob sprejemu prog:ama razvoja gozdov je bolo predvideno, da bomo 
t • oostno o aven prl)(ačunskito sredstev za vlaganja v !lOZdove dosegi šele tell! 2000. Sedanja dinamika prooa· 
čunskih sredstev za vlaganja v gozdove zdaj tega Se ne zagotavlja. Ker so vla93nja v gozdove vezaN! na praVICO 
ta, tmka. da dobi subvencijo, je razumljivo da ja \/Tla gozdaosl<a služba z odločbo prect>lš•tasOllktl 1ft tak obseg 
del, za ~atera mu lahko zagotO·Ji subvencip. razen izjemoma, ko gre za nu1na vars~·ena dela. Zato lastni!<• ne 
opravoJo načrtovanih del in gojitvene dela ie že ogromno u1CSII3J<ljo V obdobju 1993·1996 smo v gnzdovfl O!Jt~<vih 
le Cl<oli 45 % piodVidenlh del pri obnovi gczdov in manJ kol 40 % negovalnin ~el. To se mora poznal> lud• v 
gozdovth. Javna gnzdaosl<a služba razporeja omeJena sredslv.l po svojih Plogramlh, upamo samo lahko, da so 
IZbrana res <-.ajnu1nejša dela. 
IJrednoslni ohseg vlaganJ v gntd<We znaša !)koli 2 .O 15 SIT I'M <><otorna okoh 1:1 •4 vm~noslo poSitl<anega les~. 
delež sclinanciran1a iz državnega prc.račvna pa okoh 31 %. i>IOfačunsKa srooscva za vlaganja v goZdove se 
realno zmanjS<Jjejo, razen za varst\10 goz<~ov. 
V nas<al<to razmera~ bi mora~ hitro paiskaH u6nkovite re~it\'e. Težko je pričakovati. da bo drtava nenildor.1a 
zagoiQVda bislven<> vee <lenal)il za gozdarske SUbVencije 1153] 5()01'111\1~ pa hi jo bil() tr Aba na n)'!ne ob vernosti. 
Ce tega ni mogoče zagobvib. je ~eba spremeniti OCIIISI'OSI med oc\IIIZnost,o lzvedoe diM lo subvenciJO CZI'O"'a 
prilagodi~ llisino sUl>Yenq reatnm moinosum. Lasinilti pa tlOOO morto11 v olcviN SII'Oje OOgOIIOm061i za celotno 
gospooarjen,~e s svqimi 90zdovl vračati več denarja. ustvarjenega s piodajo lesa. v gozdoVe. 
SAFEGUARDING FOREST REPRODUCTION 
Summary 
ln the penod ol common fo<est management in public-<>wned and prllrate lores:s. a nonnaltevel ol wooa 
rep:oduotioro has aVowed loresuy lo ooerate en a selt-supoor!Jng basos For a hoghe! reproductioo level. 
looweve<, some funds ha<! to be contnbute<l bv wood useos. A conlnb\;tlOII :o boological investmen:s was 
P<>d by every forest owner accord.ng to the value of SOld .vood. The funds were cotected regicnally. and 
G.uzd\,. &3 t 1998; 1 23 
used aa:or::ling lo ;he lll\leS1melll P<OQrarl'me es;alli<So~ed in lhe 'oreslly plans For a la<ge·$Gale repro<llcllon, 
lunds were a1so t:anslerred be.ween regoos. wtoi::h eoabled a r.'l()(e ha~ deveiOomenl ollhe 1orests. 
Wilh !he CNnge of tne Forest Aa in 1993 ~ a laclual Mlplementalion as soon as 1991), N sys:em ol 
~soonsib6ties and 5eCOOng funds lor fO<esl regeneralion undetwenl radical c:!lange. The 1\Jndamental reSQ()n6>-
bility for foresl regene<alion OON lies wiU11he loresl owners :hemselves, wtoile lhe s:ate 1enOs :!lem a llelpw>g 
hand. Today a dMsion cl respor.sibililies oo~ apolies lo lhe man;enaru :)1 forest path$, lor wttCII all loresl 
o.Y!Ie!S pay a contnbuton accordongto a 1.11if>ed ra:e. and ;he COIIecleo funds are shared w. amon~ 1t.e lnd'llldual 
muridpalitles act;OI'd•ng to special prinoples 
Wilhlhe adoplion ol tne Forest Ad and the dec:fee issued oo r.s basis, the SloYenian stale r-.as. in cer.ain 
<:ases, obliged ilsell :o CfM3< al COSIS (e.g. tor oultlvalion v.c<t< in banierwoodlalld. lo<ests lor O<Oiedlon agaonsl 
av<!lanches, ele.). ln other cases. part ol !he= tor uwesrments i\to !he lorests aoe covered by :he sta:e. de-
pendi'og on the type ot work, on the eoo1og1ca1 and sooalluoctiorl ola particulat loresl on ~'le owners SQCio. 
ecooomic Slluation. as wall as on the shMr $ke ol the lorest property. 
As for wood reproduction. lhe slate~ forests reman sef-supP0111ng. ThtS does not hold 1nJe for the 
mao~tenance ol forest raads and forest prvteclion. 
The eslablished syslem ol forest regeneraDon slands on SOLnd lheoretical grounds, but is not openstove ur>-
iess the slate prDIIiOes suflicient 1\nls lo ba onvested in the lorests. As earty iJS the adoption ol the fCMest deve~ 
oprnent programme, it was anJlcipated 11>a1 a su!focient level of buclgetary funds lor lnvestments Into the forests 
'NO!Ad not be reached un1il the year 2000. For the time be"'!J, the dynamic ol bu<lgelary funds tor lnvestments Into 
the forasts does not safeguard a sul!icient leveL As invB$1ments into lhelores: aro oonnected to the owners· right 
lo receive suilsJdies, the Public Forest Se"' ice can, for ob\·ious reasons. dictate to forest owners only !he extenl 
of WCIII<s for which il can guaran:ee S<:bsidies, e<cept in speoal cases. wtoere proteclive or slmflar woll< must be 
done urgenUy. As a consequerooe. forest owners do nol perfonn lhe wort<s anticipatod by the plans. and now. 
there is an immenselagof cu!tivationworl<. ln tne period from !993 1o 1996, a mere 45% of planned fllfeslwor1< 
was perfonned al the regeneration of forests. and less than 40% of plamed lending woo<. Thos affadS the for· 
esls. The Puolic; Forest Service distlibules ;he imi'.ed funds among ots programmes, and, h~lly, seleets lhe 
mesi pressing worl<s. 
The va<ue of owestments in tne f()(esiS ;;roounts to apprc)(.f)lately SIT 2.015 per ha, i.e. an app;oximate 15% 
of the cul wood's valUe. White the share ot co-financing by the state is ot L'le order of approximataty 31 %.ln real 
tenns. lhe buogetary funds for investmems into ;he let es:& are decreasing. etcept into locest protecllOn. 
tn the preseal sill>abon. w-. shccld ~nd effKle<-.t solu!ions quicl<ly. w-. must not expect lire state lo suddenly 
provide a sut>stamial inctease in lunds for forest sut>sidies. However.the srate n~t be reminded of lhe c»liga· 
lions il nas !aken on. lf this canoot be reached. the relationship of dependence between the obliga~on of perfonn· 
ing wort<s and subsidies tias to be changed. O< the subsidies have to be adapled to lhe existing possibililies. The 
owners, in their turn. must. ln the framewooi< of their responsib<lity for the entira forestry in their woods. re.nvest 
mCMe money whicll they have P<oduced with selling wood. back into the torests. 
6VIRI 
Vv'IM<LER,I in soo., 1998. ZiolgO;a ... l,anje r,fecs.tevza guzC:nc tCPf'oci:Jkojo.· Strokovoain zr.anstvena Mia, 96, tjublj3na. 
SG Gczd. ill~s lGLG. 187 s 
WINI<LCR. 1 1&95 Coloči iev oo•.'Preo!fle gozdne po·<~TSine. k•.cagotavlja oovprečno soc \(Iti() varnost lastniku oz njepovi 
družini.· Eksoemza, Ljubltaoa. BF Gozd, 3 s 
WINt<t.ER 1., 1991) Gal=lvodartenfe z zasehnimi gotdOIJI.· LjublJana, o,.: Got !'l., 129+28 s 
'IY'IN'<tE:'{ 1., 1996. S~roški gozdnega dela v letu 199€.· Eksperttza. BF Gozd., 5 s. 
Prcgrom r3ZVOJI'I go4:dOv v $Jov~!U!IJt- U(.l. RS ~t 14· \632/9Ei. 
Odredba n finan<::lfMju .n $Ofin::mclr.;nju vf9gat'l) ... gozdove it S(edstev i)lOrattJ(la RS · llf.l. RS ~t. 58· 2065194, spt. 
st 19 · 87919~ m št. 22· 123Si96 
24 
Zar.:tjučn, tačuc• o •zv•§it..,. Otoraf.un.a RS ::a 1e1o 1~2.· IJu RS §1.4-321-95. 
Zal<lju~.ll ~ (af.on o iZvrSil·.·• p~oročur.a RS Z<3 leto 15'S.:l ·Ur t RS šl 4-372195 
Predlog zaključnega rat cm RS za l&lo 'IS'J4 • P<><očeva~ DZ RS §o. 2·1. 1995,37. 
Pto•&tu" ta lolo 1995.· \Jo .l. ~S tl•;l-1922/95. 
Pu=tdl~ prOt.Xur.a za let: 1997 Poročevalec OZ ~S šl n ,1997 41 
Poroč;l6 Zavoda za ;;ozdnv~ Sloveote za leto 1996.