unij» i" «да • M"'i-
h„T„ birj |и,.|]ј.иј. U .luirt v" 1.1a — k, ,„ pul liU . ,, ;,lrl l-t» . S „ Sil .,
I'd po» ti:
Za Ifta 1® !>■
pol И* ■ '' и - iM i.iri 1.1» г „ so ..
TitJniii" mpm»Mi»
lg n> «i..in..i. lr(»llmn-
' plita) hü. 11. Ii».
O/iinnlln:
7.X 1ЧТ|4М d.Mlop.» »r.tr, i!i.'sj. I. Ir ,. л .i* n.liHtii I kr.t,
Г. It. t..... li-lj skril,
4 lr. fn h« n,k»J|<r.t. twV pi4.ri.nt. tu t j. i. Jtjn p , pir.4l. ru.
Kn ml liark J« pU/||. lolrl ,И.пфг>|ј) i* soli.
Knknpl«! лг- iia rгa'ijo, il..|iiii илј h, Ua^ivoljiiii fr ,II Ir .J. .
Ht. 33.
V Mariboru IH. mat-oa 1H<JJ>.
ToČAj II.
Raviio|H'UYimst n «II», i.
Ol) nobenem času ni manjkalo solističnih rnzsojevalcev, ki so morali zabelo kazati, kar jo bilo črno; sosebno pa ho taki modrijanje zmerom pripravni, katler- in kjerkoli segovori o rat no pra v u os t i. In taoim mojster-skazara taciiu „objektivnim" razsodnikom so rndo, s« skoraj vselej iu povsod ua viioni mostu verjame in njihovo uvelo posluša.
Tudi minister llasncrjn so taki prijatelji našo narodnosti podučili in mož se jo dal menda rnd podučiti. In kako nam tn minister tika od samo;
dobro volje" nič ravnnpravnosti ui dal, to vidi vsak; kako nam jo od same vladno „dobro volje" tudi ne misli dati, kakor jo s sveto pravico zahtevamo in znhtevati moramo: to so naši bralci sprevideli iz odgovora g. Sveten, | kakor ga je Hasner dal v državnem zboru, in kakor smo ga v zadnji številki v celoti prinesli.
Minister Hasner jo Sveten povedal, da vladi no manjka dobro volje težavo" premagati, ki se upirajo vreaničenju ravnnpravnosti. Ali minister Hasner jo že dober čas minister, mi Slovenci pa nimamo v vsem našem šolstvu niti drobtine pokazati, kjer bi bila ln vladna dobra volja pokazala se. Iu če bo tako naprej šlo, še dolgo naprej šlo, nam vsa ta mrtva dobra voljo ne bo nič bolj tekuilu, kakor Bachova sluha volja.
Ce so ozremo posvetu, vidimo, da rodi zgodovina n a r od n e g a zatiranja povsod enako prikazen. Poljaki zatirajo Ilusinc, ker „nimajo šn prave kulturo in literature," Mngjnri pravijo, da nimajo Slovaki iu Romani kulture; Francozi, Italijani, Nemci, vsi su enaki. Da celo Danci so poprej ko jo vojska jim vzela oblast nad Slczvik-Holstajnom rosno trdili, da ni zarad ravnopravnosi Slezviških Neuicuv ničesa žoloti, da imajo vso, kar po pameti želeti morejo. Vselej in povsod sn si egoizem, sebičnost, snmoprid-nost, goepodstvo, narodno zatiranje, — znali ogrniti plašč ekrbečega očeta, plašč „dobro voljo" in dohrovoljnrgn varstva.
Kaj čuda tedaj, da tudi nam Slovencem že dolgo pridigovnjo in vedno v glavo vbijnjo, da smo še surovi, neoniikaui, da nimamo kulture, da moramo io čakati iiarodnjih šol, da smo šu politični otroci, da morajo še Nemci po očetovsko za naš napredek iu ni.ao omiko skrbeti, da nismo doraetll in nam jerola treba. In ob enem, ko nam tn pripovedujejo, nas hotč prepričati da smo svobodni, da imamo avtonomijo, da jim ni samostojnost in „blagost ene narodnosti bolj na srci, knkor druge." Verjemi to, kdor moro,
Slovenec, ki ima srco in oči za narodov napredek , tega ne veruje in ---
morda celo gg. Svetec in Toman ne verujeta.
„Kar ni mogoče, tega se tirjati no more" pravi minister Hasner in mi mu pritrjujemo. Vprašanjo pa nastane, u!i to ros ni mogočo, kur mi Slovenci tirjamo. Naloga in sveta dolžnost slovenskih poslancev je , če žp zoper naše slovansko interese osamljeni in, po našem prevorjonji, zastonj sod« v rajbsrathu, da, ker poznajo žalostno razmero našega naroda, dokažejo g. ilasnorju, da se ono vprašanje moro zanikati, Nnši poslanci morajo vedeti in povedati, da slovenski profesorji morajo po tujih gimnazijah služiti, pri
nas pa tujci učo naSo mladino; naši poslanci morajo vedeti, da država kakor mačeha določujo na naših gimnazijah našemu narodnemu jo/.iku uboge dvo in kako dvo —■ uri na teden; naši poslanci morajo vedoti, da nam Slovencem, ne manjka tacib, ki so radi učo iu ki bi radi učili v narodnem jo-zikn, pa vlada prilike no da; naši poslanci morajo g, tlasnorju pokazati, da dozdaj ni svoje „dobre volje" pokazala niti v ljudski, niti v srednji, tem menj pa v viši šoli. In za bogi, čo so dolgo kroniko naših priloževanj, in fakt, ki smo jih nuveli že celo kopico, ogledali in si jo zapomnili, no bo jim težko ministru Hasnorju dokazati, da do zdaj od vlado nistno druzegn pogrešali knknr „dobro voljo", in pravične voljo. Da, dobra volja, od ktoro jo samo en korak do dejanja! Tega čakamo io leta in leta, in Hog nam greli odpusti, čc uns je skušnja, žo tako nezanpno storila, da mislimo in srno skoraj preverjeni, da narodne ravnopravnosti v šoli od tega ministorstva ue bomo culo imeli nikdar, ila torej do vse denašnjo sisteme nimamo zaupanju. Dokaz, da sp motimo, nam bo samo dejfiiijo, nikdar gola, prazna beseda, in prazno obetimjo ministra Itasnorja.
\>|шкпм1пе volitve državnih |i<islancev.
n.
V Ljubljani 12. marca 1800, — No dii so dvomiti, da so nektori deželni zbori {iu med temi ludi deželni zbor kranjski) sodanjemu ministerstvu nepriljubljeni, kar spričujc najbolj cela reši a nepotrjenih volevnžnih sklepov dotičnih deželnih zborov. Vun-dar vlada nočo zarad svojo navidezne ustavo- in svoboiloljubnosti pa tudi ne more kar razpustiti in odpraviti sobi nevšečtiili deželnih zborov brez vsega pomisleka, ker bi jej lako rnvnanjo pri svobodomislečih evropskih narodih no bilo nn slavo. Da bi pa vladi no bilo prav nič žal, ako bi so jej no bilo treba več z različnimi deželnimi zbori ukvarjali, ako bi sc mogla iznobiti deželnih zborov, kakor so jo iznobilo magjarslco ministerstvo dožel-nega zboru sedmogrnškega, o tem ni dvombe, ker deželni zbori v Cislajtn-niji zavirajo centralizacijo, ter lo preživo opominjajo na federativni princip, kteri so z dualiziuom, t. j, z nomško-magjarskm gospodarstvom no sklada, te se |>a vpeljejo neposredne volitve državnih poslancev, bo dunajska vlada v kratkem oprostona deželnih zborov, ker neposredno voljeni državni zbor In morebiti tekoj v prvi sesiji stavil predlog in sklonil postavo za razpust in prestanok deželnih zborov. Vladn hi navidezno nn ravnala nopostavno in ludi no zoper decombersko ustavo, ako bi ua podlagi sklepa državnega zbora deželno zbore razrušila, kur lehko bi rekla, da jo to storila po volji neposredno voljenih narodskih zastopnikov.
Komur bi so dozdaj navedeni razlogi no zdeli dosti tehtni, lega morebiti predrami i/, preveliko zaupnosti niagjnrska politika, ktera ni samo v Trans- ampak tudi v Cislajtuniji niorodnjna, kteri nikakor ni vse ono ali ohdržo v Cislajtauiji posamezno deželo svojo deželno zbore iu košček deželne avtonomijo ali ne. Iz „mngyarorszagn" doni na Dunaj centralistična pesem, ktera tudi dunajskim državnikom srca vnema. No ibl so tajiti, da ima fak-
Narodopiane alike iz našega naroda
Ш. Vinski običaji.
(Unijo.)
Zarad popolnosti te narodopisno sliko si ne morem kaj, da na bi tudi zlorabo vina ali tega, kar se v vsakdanjem življenji pijančevanje imenuje , omenil. Naš svet ju v vžitku vina dosta zmeren, pa poodinoov, pijancev nahaja so kakor pri drugih tudi pri našem narodu, Čo ktori drugi narod umni, da jo čist v tem obziru, damo so radi kamnjati. Vsaktnr ima svojo hibe, vsakter ima svnje slabosti, pod kožo srno vsi enako krvavi.
Mitologija starega veka nam pripoveduje, da jo zloglasna italijska čarovnica Circo boje tako vino imela, ki jo vsakega, kdor ga jo pil, v svinjo preobrnilo. Ta nesreča so jo med drugimi tudi Ulisovi druščini pripetila, ki so jo sovražno boginjo r področje te čarovnice zapeljalo, Ulis jo boju pravi križ imel, predno jc svojo tovariše svinstva rešil! Ta pravljica jo kaj resničen raitus, zakaj še dan denes jc veljaven. So dan denes ima vino to Enrovno lastnost, da tlovnkn, ki mu jo silo delal, v svinjo preobrne. Unzen lo ima vine pa šo ono drugo čarovno lastnost, namreč to, da ž njegovo pri-poinočjo hromi in kruljevi brez bergelj hodijo iu šo celo plešejo. V potrditev tega to-lo: Znano jo, da so po nekih slovenskih vaseh, posebno v bližini kakšnega slovečoga božjega pota, tako zvone bernške krčmo nahajajo. „Firboc* — kakor pravi jeziko-piičen Kranjec — gnal me je enkrat tudi v tako krčmo. Bilo jo o mraku. IJerači so jeli eden po eden v krčmo kapati. Prvi posel vsnkogn je bil, du je pribemčeno krajcarje seStol, drugi pa, da jo krušne kose, ki jih jo imel polno nmvbo, razno r tal na tri soilo, na bolo, znmsno in črno, Bilo jo Jlokovo in rupeh beračenja jako povoljon. Na
kruli so žo kupci čakali, pošteni težaki, ki od dnine živo. Ko jo ta berašksi borza pri kraji bila, jc začel krčiuar vino nositi, Vino so ui klicalo, ampak kolikor ga jo krčmar na mizo postavil, toliko sit ga jo plačalo in pilo. Oesar je So manjkalo pri tona boračevskem taboru, tiaimo godbo, prišlo jo kmalu. Ku lnjnar v dolgom soldaškom plašči stopi v izbo. Vsi berači, ki so bili žo prcccj vinjeni, pozdravijo ga per acclamationem, Lajnar začne pri peči vrtaljko obračati, lajna začno hropati in kašljali kakor jotičon človek, pa vendar šo toliko, sape imolu, da so je moglo plesati, In res, kdor si je mogel brgljo odvezali, odvezal si jih jo, iu v kotu za pečjo jo bila cola berg-Ijevska zbirka, /daj so sprimeta in zasučota on dolg zverižon dedej v. eno sloko babo, iu za njima šo več drugih. Leseno noge so vinos po taktu kaj glasna ropotale in cunje so opletale, da je bilo kuj. Jaz konca nisem čaka), pa toliko ročein, ako bi bil Dante kdaj kakšen tak beraški ples videl, on bi ga bil gotovo v svoji božanski komediji naslikal, kajti tak prizor je ros internalen prizor. Jaz ga nikdar no bom pozabil.
Pijanec se čuti razžaljenega, čo ga kdo s tem grdim imenom pita, on ponosno odvrne, da ni pijanec ampak vinski mož ali pivec in бе je pijan bil, pravi dajo bil lo dobro volje. Vino, pravi, ui z,i žoje, ampak le za. dobro voljo. Smrekovi veji (na Hrvaškem imajo mesto suirokovo vejo brinje v vršiček), ki mul krčminih vratih visi, pravijo pijančki, da je sv. Potra brada, ali božji prst, ki jim veleva noter iti. Svojo vodno žejo nečiruurniki s tein opravičujejo, tla jo colo Kristusa na križi žejalo ! Vsak ogenj, vsak požar soda ugasiti, pijanfiovti žeja nikdar, in vsak ob toni umrje, ker ni mogel svojo žejo do dobrega pogasiti. Poglejte ga, tain-le jo iz krčmo primajal. 1'odvoge so mu bile ukor prevozke in prag previsok. Kakor ladij«, ki jo vihar zdaj tia to zdaj na ono stran nagiblje, ravno tako se on po cesti sem tor tjo ziblje, ле bi človek mislil, du se bo zdaj pa zdaj prokopicoll, pa so vendar opet vlovi in vzdigne. Negotovo stopa kakor sv. 1'ctor po jezeri, ki jo premalo zaupanju imel v mojstrove besede. Sain seboj v ono mor godrnja: intent —-plavi — si so dal tako voljno pili, moraš se še dati voljno nositi. Zdaj so
tirno magjnrsko ministerstvo politiko vseh dežel cesarju Ггапс-Jožefrt v svo-jili rokah. Kur iitngjurpko ministerstvo hoče, to se zgodi v Twins- in Cistaj-toniji — v tem imamo žalibog, žo le previa' skušenj, Magjursko ministerstvo ni trpelo po kronanji avstrijskega cesarja za ngerskega kralja poprejš-nili vznjoumodržuvmli avstrijskih ministrov na krmilu, ter jo pritiskalo nu to, da so izvolijo na podlagi dunlmua zn neogersko dežele novi ministri, in zgodilo so jo tako. .Magjnrsko minintoretvo jo zahtevalo za vzajemne linanine zadove trans- in cislajtansko delegacijo, magjnrsko ministerstvo ui hotelo več ko ;i0% vzajemnih državnih stroškov prevzeti, zatorej so so morali Čislaj-tanci nezniagljivi butari 70".„ vzajemnih stroškov podvreči; magjnrsko ministerstvo jo novo postavo o nabiranji vojske na dan spravilo, državni zbor dunajski jo to postavo tudi zu Cislnjtunijo sprejel. Zdaj nam pa žuga 5o en nov dokaz pognbljivo magjarsko vsegamogočnoeli, namreč — razrušitev deželnih zborov v Cielajtaniji po neposrednih volitvah državnih poslancev. Kdor lo hoče, mnta provided. dn mngjurskn politiku m> to mori, t'islajtanijo kar so da centralizirati, oslabiti, posameznim deželam popolnoma roke zvezali, kakor so jih Magjari sami vsem nemagjarskim narodom pod ogersko krono zvezali, da bi jih laglje za stvaritev velikega „mngvurorszagu" vpo trcbljevali. — 1'ride sicer čas spoznanja, da nchvaležnosl tudi vladam slab sad obrodi, ali za Avstrijo hode boj« prepozna.
Zdaj si pa pogledimo neposredno volitve državnih poslancev nekoliko se od drugo strani. Kaj bi ilnclo take volitve posebno dobrega na sobi? Ali so bodo ž njimi državni blagajniki kaj denarja prihranilo? Kaj še! Ali bodo mar volilci iu gosposko moiij opravila, trienj potov, menj stroškov imeli? Tudi ne, ampak še več, ker to volitve bi bile novo, dosedanjo bi pa tudi vse ostale. Kaj hi pa vendar neposredno voljeni državni poslanci narodom pomagali? — Njihovi zagovorniki pravijo, da hi po neposredno voljenih državnih poslancih vlada bolj natanko izvedela potrebe ia želje ljudstev, kor neposredno voljeni poslanci bi izmed svojih volilcev naravnost v državni zbor prišli, po njih bi bila vlada v neposredni dotiki z narodi! — Na tako govorjenje človek no vo, kaj Iii odgovoril, ker resnica je ravno narobe temni V deželnih zborih imajo sedaj deželnndržavni poslanci najlepšo priliko, prepričati so o mislih in zahtevali svojega naroda, to lehko sprirujc celo predsednikov zvonček v deželnem zboru. Po deželnih zborih in po dežoluodr-žavnih poslancih, ktero celi deželni zbor izmed svojo sredo voli, vlada prav natanko izve željo in potrebo dežel in narodov*), ali žnlibog , da vlada na želje in zahtevanju narodov no posluša in narodovih potreb neče pripoznati. Co jo vladi ros kaj mar za in, da golo rosnieo izve, ktero ji le pošteni, domači, narodni poslanci povedati morejo iu hotjo , kako Iii sc namreč moglo željam in potrebam narodov zadostiti, kako pa ju to, da se ravno vlada deželnih in državnih narodnih poslancev najbolj ogibljo in boji V Kdo moro tajiti, da ni res tako V Cela kraljestvu in proviucije lehko to spričujejo! — Oni ki se za neposredne volitve državnih poslancev poganjajo, so šo nikdar niso narodno ukazali, njih namen jo ravno nasproten njihovim besedam. --Vsakemu volicu jo gotovo prej mogoče , včasih v domač deželni zbor poglo dat priti, kjer so lehko z deželnimi in tložoliio-držuviiiini poslanci snido, ter se 0 njihovem vedenji in n njihovih poslanskih zmožnostih lehko sam prepriča. Neposredno voljeni državni poslanci Iii pu no i moli te priložnosti, ker hi se deželnih zborov no vdeleževnli. Deželne in dežoluo-državne poslance skoraj cehi dežela osebno pozna, neposredno voljenih državnih poslancev hi pa v domači deželi le malokdo poznal, in i> njih delavnosti za domačo deželo in za korist, država bi lo po časopisih morebiti kdo kaj izvedel, ker gotovo je !e tnalo takih volilcev, ki Iii mogli v državni zbor ua lliiunj svojo poslance opazovat in poslušat buditi. Ivje Iu bila torej vodna neposredna dotika z volilci.' Deželni zbor ји učilnica poslancem za državni zbor, deželnim poslancem jo veliko laže iz svoje sredo prave može v državni zbor
*) Atm sn poslano! možje , dn iinnju poguma dovolj govoriti Eli svoje dežele iu narod I — Vretln.
voliti, kakor hi bilo to volilcem pri neposrednih volitvah za državni zbor. In šo eno vprašanje so morn tukaj staviti, namreč: za kter zbor bi so imeli izvrstneji, .spoBobneji možje voliti, zn deželni ali za državni? Ktere zadeve so za posamezne dežele iincnitneje, deželne ali državne? Kranjska dežela pošilja le šesti del števila deželnih poslancev v državni zbor; če ae tedaj prigodi, tla se izvoli v deželni zbor kter nesposoben nevreden poslanec, tu še ni taka nesreča, ker je tned celim številom vendar šc dosti zmožuih mož v deželnem zboru, in deželni zbor, ako vestno ravna, no pošlje nesposobnih poslancev v državni zbor. če bi se pa pri neposrednih volitvah državnih poslancev nevredni, nezmožni možje volili , hi so zarad majhnega stovila državnih poslancev škoda nc dala poravnati tako, kakor pri šestkrat tolikem številu deželnih poslancev.
Ne zdi se mi treba, šo nadalje dokazovati, da bi bilo neposredne volitve državnih poslancev no lo za nas Slovence, ampak tudi za vse drage narode in tudi zu Nemce na vsako stran škodljive. Co so imajo neposredne volitve poslancev vpeljati, naj se vpeljejo za deželno zbore, nikakor pa no zn državni zbor. Ali čemu bob v steno motati! — Neposrcduo volitvo državnik poslancev so namenjene proti Slovanom , in Slovani smo pod sedanjim niinisterstvom že vsogu navajeni in na vso pripravljeni, dokler bo vladalo, Dokler bo!
O/Jr
slov. politike.
(i-
(Dalje.)
Mi Slovenci in Slovani sploh, kakor smo žo večkrat z liusijo vrod v djanji piikazuli, smrti Avstrije tie želimo, marveč pravimo, da, čo bi tudi sedanja Avstrija kedaj razpadla, ne hi poprej miru bilo, dokler se no bi na njenih razvalinah nova federativna država napravila , naj Iii so žo Avstrija nli kakor si bodo imenovala. Mi torej z opozicijo svojo lo to nameravamo, ila hi se Avstrija ali prav za prav v njej gospodujoči Nemo! in Magjari vsem tistim svojim „historičnim" pravicam, ki so drugim narodom historične krivice, odpovedali. Mi želimo, da bi Avstrija še vek za vekom živela in cvctel« in ravno zarad tega, ker to želimo, želimo tudi, da hi so v tnkovu federativno državo predelata, kukoršna jo v vzhodni Kvropi tako neobhodno potrohna, da hi so čo tudi sedanja Avstrija razpade, nn razvalinah njunih z avstrijskimi Nemci nli brez njih prej ali poz-iiflje gotovo povzdigniti morala. Ako avstrijski Nemci na razpad Avstrije špekulirajo, ako jim misli slovenskega „rojaka" Krotnerja po glavi blodijo, tla si bodo pruski pikolhuvbarji po mogočem razpadu Avstrijo tudi Slovenijo, Istro in Dalmacijo osvojili, ter to no sieor bogato, pa silno važno, primorske dežele pruski Nemčiji kot južni Šlozvik-IIolstoin priteknili, delajo kakor sem že drugje omenil, rančun brez krčmarja, ki jim so ne bode. ako I!og da in sreča junaška , nikdar uresničil , čo bi tudi Nemčija kakor ribniški Veliknnemee trdi, svojega zadnjega moža in poslednjo kapljo krvi a tii postavila, Slovenci hotno narodno avtonomijo in svobodo kot pošteni \vstrijant v Avstriji iskali, doklerkoli bo Avstrija stala. Ako pa Avstriji zarad krive politiko nemških ali ucinškoinagjarskih pijouirjev prej nli poznej odklenkn, iskali si bodemo narodno samostojnost v zvezi z našimi jugoslo vanskinii sorodniki. Zvesti smo si, ihmko hi utegnili Prusi tudi Slovenijo iu Dalmacijo za seboj „als eilt dienendes glied" poti prusko pikclhavbo vleči, no hi za znmostojnost našo zoper Prusa lo naše, ampak tudi drugo puško govorile, kterih je še nekoliko več, ko pruskih. Tudi českomoravsko deželi) si Prnsaki z lepa nikdar osvojili no bodo. Co bi jim so pa vendar kedaj posrečilo češko kraljestvo s surovo silo podvreči, bi se kmalu prepričali, da českoslovnuska kri ni voda in da si s češkim kraljestvom še toliko pomngati ne bi mogli, ko nekdaj Avstrija z lombardo-heneškim kraljestvom. Kazen toga pišejo vsi češki organi, dn, če hi kedaj v tuko stisko prišli, jim no bi
grozd rodila, kaj se iir hi vino plota držalo. Narodni pregovori pravijo, tla pijanec nikamor po tatakodohro no naidu nego »pet nazaj v krnuo, iu dn so preje no preobrne, prodno se v grahu no zvrne, V kremi jo uajruji, in sicer zato, ker so v krčmi, kakor v cerkvi, vsi ljudje enaki. 0 verotiauku venuj-holje tisti evangelij, v kterem so čudež v Kani (ialilejski pripoveduje. Naša slovenska frazeologija pravi n hudem pijanci, da bi šo matere božje doto zapil, čo bi mogel, da pije kakor božja mavra, itn njegovo črevo ni mit dna, in šo več drugega, kar če hi povedal, nii naši mlajši kritiki, ti so, kur se estetifinega čuvstva tičo, prava slovenska jeiinosae iloreo, nu hi radi prizanesli. Ena narodna pripovedka pripoveduje <> nekem mlinarji, ki jo liil lak hud pijanec, da jo \ malih lotih mlin in vso kar god je imel znpijucktd. Njegova pesem je bila tista, ki pravi: Kar kol imumu— vse prodamo, in za sladko vinco damo itd. Nasledek jo bil, da je mlin prišel na bobon, mlinar pa na kant. Enega dno seže v žep, pa no ošlata nc onega »kroglico več. Goročica gn gori in doli rlero po požiralniku, rad bi si jo z merico starega t diiljonu predele poplahnil. pa ne glešta grušu več. Kaj jo storiti drugega nogo so k vodi ponižati. S prva, ltader jo jo pil, so so mu oči nabreknilo, in debelo je gledal kakor žalni, pu nazadnje so jc vcndur-le privadil, saj so jo šo boja cigan na batiuo privadil, Pozneje ko ju do prepričanja prišel, da jo voda še bolji božji dar nego vino, jo večkrat izdihnil tu dejal: o jaz nesrečnež, ko hi bil poprej vedel, kako je voda dobra, šo denes hi lahko mlin imel.
Grji pa od pijanca jo pijanka. Pregovor pravi : ni seno ка gosko, ni vino za ženske, Slovenska dekleta ga malo pijejo, sramujejo se, očitno prod ljudmi veliko piti ga. iu če že kupico prime, so od mizo proč obrne, in tri-čotirikrnt požre. Kranjska nevesta ga samo toliko kušujc, da žnubljič malo va-nj pomoči. Žene ga že raje ctizijo in sicer naj raje ua skrivaj, ker so za sramoto ima, če so reče: Ia in ta ga rada pije. Vseh vupih duš dan, pravi narodni koledar, jo ženski dan, in ta dan ho žensko rutlo
vlovi za plot, pa opot godrnja: čo se je morala trta na kol vpirati, ko jolnialo naločejo. V Čem ima ta običaj svoj koren in svoj pomen mi
iu znano.
Vinsko pijanstvo pa še ni najhuje. Človek so opijani šo dragili stvari. Mladenič se vptjani ljubezni, ter so jo časi, če ma jo prilika ugodna tako iialoču ua deviških ustnih, da jo nazadnje za vso drugo slep iu gluh. On pleše skozi življenje kakor pijana muha. — Itoseu mož so vpijani česti-lakomnosti, iu tla ne te slaščice do kraju nuvžije, mu časi ni nobeno sredstvo provinnznno, nobeno prcunmoraluo, samo tla mu pribnvi polni bokal t asti in dostojanstev. Najhuje pijanstvo jc pa, kakor naš narod pravi, če so kdo kruha vptjani, t. j. če ga prevzetnost uapuhne. Po vsakem pijanstvu kolikor toliko glava boli, kader »n človok strežne; po nobenem pa no tako, kakor po pijanstvu kruha. Kdor so tega pijanstvu strežne, ta pu izgubljenem kruliti še vsu bolj javka, nego jo litlinnr javkal po zbohtiauem mlinu.
Našo proste ljudi bi jaz pu šo iz nekega posebnega obzira svaril, varovati so kolikor mogočo vpijnnjonja, in sicer iz tega obzira, kor je pijanstvo velik ncpiijatelj našega materinega jezika. Naš kmet, kader ga lo količkaj v glavi ima, govori vso drugo jezike: nemški, laški in mugjarslti, sauio slovenski nc. Bil sem enkrat priča sledečega prizora. Bilo jo ш Št. Vidovo in v žttpni,sv. Vidu posvečeni cerkvi, veliki obletni shod. Fajmoštcr jo povabil, kakor je žo navada ob takih prilikah, razen drugo gospode tudi vso četeri cerkveno očoto na obed. Učitelj, jaz in ti četirje irliasti možje smo sedeli kot dii niinorum gontium skupaj na dolnjem koncu mize. NbS kmet, ki ga delo zmerom za oho dve roki lovi, mora vsak dan zgodaj vstajati, iu celo noči to vkrasti kar dimu daljino manjka; on mora - žlico iz roko — pu posel v roko — ubijati so vci božji dan za ljubi vsakdanji krnšec. Ta nai kmet tedaj pravi, da je to po gosposki, čo se zjutraj po spanji še malo v postelji poleži, iu po kosilu eo malo pri mizi posedi. Tudi mi smo kakti gospoda po obodu šo malo pri mizi posedeli. Qoipöda no gorenjem koncu mizo si jo po obodu z gosjimi poresi zobo trebila, mi na dolonjom smo |>» " kupice gleduli. Na gorenjem koncu jo gospoda kavo pila, mi na do-
14360856
trflialo äe le pomoti iskati in prositi, ampak đo so zdatne pomoči tudi brez prošnje že naprej gotovi. Tako Iii avstrjski Nemci, in me<l Cehe in Poljake Yjjnejzdeni nemški Šlezaki lehko sami v jamo padli, ktero L'ehom kopajo, j;,, liujo utegnilo bi so po razpadu Avstrije Magjarom goditi , kajti prišel bi ilun plačila za to in ono starodavno historično krivo. Kruha- in gospodova-naželjnosti pijani Nemci (zlasti duuajski) in Magjari bi torej v. razpadom Avstrije največ sami sebi škodovali. Zato so ti hegcmoni slepi do kraja, ker ne vidijo, da sami pod seboj vejo sekajo, ker so iiečojo po izgledu g,ajce in svobodno severne Ameriko ravnati, ampak venomer takovo pravice ia privilegije za so zahtevajo, in kot „salus rei publicne" z nezaslišano teroristično energijo branijo, kteic so dragim narodom uajveča krivica, iu poleg kterih Avstrija eveteti in nobeno niinisterstvo izhajati no more in nikdar izhajati no bo moglo, razen če bi čarati znalo.
Takovo historično pravo, ktero pa ima v sedanji podobi komaj v prekucijah od 1. 1848 in 184!) nekaj mršave historične podlage, je raztrganje Avstrije na dvo državi, ktero si v ravno tisti strupeuski in zdaj s sladkorjem uvideznega liberalizma potrošeni politiki srečo in blagostanje iščete, v ku korani si ga je poprej centralistična Avstrija v svojo največo škodo iskala. \ko bi Magjarom na obstanku Avstrije kaj ležeče bilo, ne bi bili nikdar tolikega razdvoja zahtevali, niti vZalitaviji magjarske centralizacije, ki ni nič druzega, ko magjurski Šmerlingijanizcin, vpeljavati jeli, ker s tem kažejo da niso za las bolji od nemških cenlrulistov , kterih so so komaj lešili, ki svoj nemški Šinerliugijanizem šo zmerom kot zlato telo iaste, {ter ga pri pridno kujejo г neko sila težko, na videz liberalno materijo, da bi mogli t njo gospodom onega stanu, Uteremu so Slovani pri zadnjih volitvah več zaupali, ko nemškim ali poaeinčenim birokratom , prav liberalno vrat, zaviti ali iili vsaj prav liberalno v blato pogaziti) in ki so se v poslednjem času le toliko poboljšali, da osrečovanju ne silijo več vsem avst. Nenemeceni, ker vsled poravnanja z Ogri tega več delati ne smejo, ampak da zdaj le še Čehom, Poljakom, Dalmatiiicem in Slovencem veljajo besede: .ptiček jej ali umri". Očevidno je torej, da so pravo zadeli tisti .hudourniki," kteri so prerokovali, da dualizoni no bodo Avstriji velikih smrtnih ran zacelil, ampak jih lo s svetlim, pozlačenim papirjem zakril, in da poravnava z Ogri ako je Nemci in Magjari kaj skoro v federativnem smislu ne popravijo, ui nič druzega, ko testament Avstriji. — Ako (Igri niso več Avstrijani, knkor so balinjo, ampak le Ogri, smejo tudi Čehi, Poljaki in Slovonei reči, da niso Avstrijani, in ime „Oestorreioher" skrčilo bi so lo nn prebivalco „Erzherzog-tliuma", kajti, ko ja po vpaljanji ustavo po vsej Avstriji šo nemški bund v gospodo zaspal, nehal jo ves razloček mod Ogri in tako imenovanimi „Mrli-lander", ktero so postalo to, kar jo Ogersko, torej su na morejo nič bolj ali nič luenj k Avstriji prištevati, ko Ogersko, Kar se Klapkinim rojakom dopušča, so tudi vselej lojalnim Slovanom v greli šleti no more. Toda kam pridemo po tem potu? Vsak državljan, ki z Avstrijo pošteno misli, ga ob-ialjuje, ker vidi da poljo v gotovo pogubo.
Če hi z Avstrijo pošteno mislili, bi Magjari, ki eo se toliko baliali. da so žalostno minolosfc z zagrinjulom pozabljivosti zakrili , ako bi hoteli v smislu teh besed res pošteno ravnati, za svojo dolžnost in „Zwangslage" spoznali: žalostne nasleilko krivo nemško politike, iz ljubezni do skupne avstrijske domovine s Slovani vred dobrovoljno sprejeti ter se ne kromžiti, iu svojo lastna pogačo zahtevati, temveč so so In prav živo potegniti za „vsi enake bremena, vsi enako pravice." Se veliko nespametneje od Magjarov ravnali so pa v poslednjem času Slovaki, ogerski Itusini, Srbi, Romani in hrvaški Mugjuroni, ki so se dali Magjarom v dualizeni zapeljati z obljubo malih davkov, Ne le zato, ker so ravnanja Magjarov ne vjema •/■ obstankom Avstrije, ampak ker je očitno, (la gospodujoči Magjari razdelujejo in bodo razdeljevali dokler so bo dalo, tudi malo davke tako, da bo v primeri največ neuiagjarska grba trpela. Iu če ludi ne ; če tudi bi jim Magjari zares po primeri še manjšo davke, ko sami sebi preskrbeli, jim se Netiingjuri ne
bi smeli zavoljo tega slepo podvreči, marveč možato jim reči: .Kar ste vi, to smo nu;" mi imamo pravico braniti jn vsake krivico гатпо tako in ravno tam, ko vi; ako smo sami zaso preslabi, ako potrebujemo pomoči, opiramo se raji na Čehe in druge slovansko brato naše, kteri z nami pošteno mislijo: vi z nami ne mislite pošteno, če bi nam tudi v resnici k najmanjšim davkom pripomogli, ker hočete v plačilo za to na potlačeni niyodnosti naši svojo veliko Magjarijo zidati; mi smo to, kar ste vi ; če bi se pa pred vami y prahu vili in iz vaših rok kot kako posebno milost r svojo največo škodo prejemali to, kar prav lehko sami ali s pomočjo svojih sorodnih bratov dosežemo, bili bi malopridnemu psu podobni, ki molči, in tatu v hišo piieti, če mu lo kos kruha т gobec hiti." — Tako hi bili morali govoriti, tako se vesti Slovani in Romani onstran Litavc potem, ko bi bil nemški absolutistični in ustavni centralizem bankrot napravil, in gotovo no bi bili nikada tako daleko zag azili v pogubo svojo. — Naj vendar skušajo po novih volitvah poravnati, kar so po starih zakrivili. —
Šo uespametueje od revnih Slovakov ravnali so pa nesrečni Poljaki, Rusiai in Slovenci, Poljaki dali so so Nemcem na dualistično limanico zapeljati, ko jim so zviti nemški lovci nekaj lepega oil obširne avtonomije in supremacije čez ltusino čivkali, Itusini so so dali zapeljati, kor jim so usmiljeni Nemci obetali reibsratbovo pomoč zoper zatirajoče jih Poljake, — Slovenci .... no vem zakaj; to pa vem , da so s 1'oljaki in Itusini vred Nemcem pomagali trmo Magjarov uresničevati, iz starodavno Avstrije Cislaj-tanijo in Translujtnilijo narejati in z davki preosložeui Cislajtaniji šo veče davke napruvljnti, pa ne v dosego narodne ravnopravnost!, ampak v oliran-joiijo in zavarovanju nemško supremacije, Zavoljo tega bili so slov. drž. poslanci od očeta nemškomagjarskega dualizing očitno pohvaljeni iu •/. obljubo karlovsko-ljubljausko-trebižke želcznico obdarovani, ktera železnica so bi žo tako napraviti moralo, ako jo potrebna; če pa potrebna ni, uli če se no bi splačevula, jo še delati ui treba. Re« da se bodo Slovenci, ako so ta žolez-eica napravi , prav lehko v Hlod vozili zdravit si svoja od tlačenja k zidu polomljena rebra, ali to je presneto žalostna tolažba.	(Daljo prili.)
lenjem sum si pa mesto kave ^equivalent v vinu izprosili. Kajnmäter ni bil sknporad, dal jo vina nositi kolikor smo gu le poželeli, iu gotovo gu jo ruz-morno na dolenjem koncu mizo dobro še enkrat, toliko poteklo, nego nu gorenjem, kakor da hi se bili skušali med seboj! Učitelj siromak je bil vina sestradan, cerkveni očetje so pa tudi malo kdaj toko zlato kajdjico v povži-tek dobili. Posebno pa eden cerkvenih očetov ui mogel vina videti, kakor maček slanine ne. Kaj so zgodi? Za malo časa je začelo našemu cerkvenemu očetu vino preglavico delali. Do zdaj smo so vse skozi lopo po domače ruzgovarjali. Na pok na skok pa naš cerkveni oče v nemščino lepotne. Vzetno polno kupico, pa gre korajžuo gore k domačemu fujmoštrn, postavi kupo pred njega, ter začno od besedo do besedo tuko-le blesti: „No gospod er forar trink» bajni — Borilni nit trinks bajni — FertluftI — Trinks!" Celo društvo je v tak homeričeu smoli vdarilo, da se je vsa soba tresla. Meni se je pn mož smilil, tjotovo je bil ko so mu povedali, kako so je pri obedu tikal in Se eelo klel.
Nemški filozofi so šo marsičesa izmislili. Tako je ne davno neki A. Bastian v Ilerolinu v svojih možganih to izmislil si, da no mislimo mi, ampak proizvod nekega drugega, ki nas za uiislotvorenje lamo kot nek kalup vpotrebljavu. In ko jo Bastian to iztuhtal, jo naprej vso hvojo misli v to vpičil: kdo jo ta, ki mesto nas v nas notri misli? Tudi to je našel, (nemški filozof če hoče vse naide,) ter rekel da Kosmos v nas misli. Našo misli so vso tedaj od Kosmosa iu od proinen v njem odvisne. S tem se da prav lahko vsa odgovornost za naša dejanja in neiuiiiju od nas pa na toga gospoda Kosmosn odvaliti. Enaka jo s pijanstvom. Pijanec jo suuio kalup, v ktereni vino kot hud dull razsaja, neon, ampak vino iz njega govori. Ni on za to odgovoren, kar vinjen počenja, ampak vino, nli po Hastianovi teoriji če se hoče, Kosmos,	(Dalja p rib,J
drugi dan ves poparjen in zbegan, vladal, da ju gospoda fajmoštra
Politični razgled.
V zadnjih šojah poslansko zbornice jo bila postava o deželni hrambi ua dnevnem rodu. Kdo bi mislil, da bi mogla ta vojaška stvar vzbuditi v zbornici strahove pred federalizmom in narodnostmi, kteri so ao to sesije tako skrbno izogibali. In vendar so so vzbudili I Dotičnoga odbora večina hoče po ministerski želji vso deželno brambo nekako utopiti v stoječo vojsko in jo izročiti neodgovornemu armadnemu znpovoljuiku, oziroma generalnim komumloni, seveda osrečiti jo tudi z nemškim zapoveljnim jezikom. Manjšina lmčo deželni hrambi ohraniti nekoliko narodne samostojnosti in jo rešiti eentrulizujoio vojaško uniforme. Manjšina liočo dež. hrambo po narodnostih in geogrufičnih razmerah razdeliti v 8 diatriktov, ti bi bili: (!ali-cija in liukovtua; Ceska; Moravska in Slezija; Dolenja iu Gorenja Avstrija -s Solnogruško vred: Stirska iu Koroška; Kranjska, Goriška, Istra in Trst; Dalmacija. — Narodni zupoveljui jezik — pa državni zbori Schindler jo komaj slišal prvo besedo, že jo zakričal — linis Austrijao I in razlagal, da le šo avstrijska inisel more vojaku navdušiti iu armado ojačiti. Toman ga je tolažil s staro novico, da je pred vsoni treba sprave v. vsemi avstrijskimi narodi. Skene jo svetoval, nuj so preide v vsej osnovi na dnevni rod. Mi-nistersku večina ui mogla lepe priliko izpustiti iz rok in je pokazala, da jo bolj ministerska, nego sami ministri, iu bolj vojaška, kakor kterikoli general z najvišiin in najtrjim zuvratnikom. Z 81 proti fid glasovi so je potrdil vladni prodlog. — Schindlerju na njegovo „avstrijsko idejo" včeraj — enkrat pošteno odgovarja „Tagcspošta". Vsakako je gotovo , da abstraktna avstrijska ideja v urmadi zastopanih elementov ne moro navdušiti. Zlasti zato ne, ker ti elementi pojma „Avstrija" večidel niti ne uinejo. Z vojnim krikom: „Za Avstrijo!" ni dnndeues niti ono kompanijo v ogenj spraviti. Slovanski vojak tirja, da so postopa ž njim kot s Slovanom, nemški hoče ostati Nemec, Ogor pak Ogor. Narodna deželna hramba nima v sebi nobene nevarnosti, in ko bi jo kaj malega imela, ima za to mnogo mnogo drugih prednosti. Narodnosti nnj se v armadi umotuo ne zatirajo, umpak gojö iu podpirajo, saj jo narodno čutje oni element, v armadi, ki dajo moč iu navdušenje vsaki vojski." A to pridigovati sedanjemu državnemu zboru — ju pridiga gluhim in slepim!
Ministra Taaffo in P1 c n e r sta poklicana k cesarju v Trst. Sklepati so ima o tržaški ladijestaji.
Poslanec Monde je hotel sam staviti predlog zarad neposrednih volitev v drž. zbor. Med svojimi tovariši ni dobil potrebnih 20 podpisov! Iz tega izvira dvojno: Ali državni zbor nima zaupanja svojega nemškega javnega mnenja: poturn naj so nobnhari ucmštvo s tom zaupanjem in z osko dotiko med volilci in poslanci! Ali pa jc kričanje nektorih društev, zborov in zastopov po neposrednih volitvah tako nbotno , du ga zaničujejo celo „zaupni možje" in „voditelji* teh kričačovl Kdor ve, naj nam stvar tolmači drugače.
Vladika Strossmayer je bil te dni med potjo v Djakovar na Dunaji, in jo izročii škofovski konferenciji pronicmorijo, potem pa naravnost zopet odpotoval.
Mestno Bvotovnlstvo praško je sklenilo peticijo do Njegovega Veličanstva v zadevah šolskega nadzorni štrn. Zadnji stavek obširne pc-ticijo se glasi: „Vnšo c. kr, apostolsko Veličanstvo naj blagovoljno zaukaže visoki vladi, da so v porazumljonji z mestnimi zastopniki izdela osnova Statuta za srenjske šole praške, in da se osnova vzeine v postavno obdelovanje, do tjo pa naj su ne izvršuje postava 8. febr. t. 1. o šolskem nadzorovanji v mestu Pragi, ali pa naj se vsaj preskrbi, da so srenja praškega mesta brani v svoji postavni pravici do samoupravljanja s svojim premoženjem in svojimi zavodi, da bo smelo in moglo samo odločevati proračun zu šolsko namene