-----    199   —
Potres.
Pastirski list o priliki odtresa je izdal eksc. kne-zoškof ljubljanski. V drugem delu določa se za vse čase: prvič, da se bode hodilo vsako leto veliko nedeljo popoludne v slovesnem sprevodu z Najsvetejšim iz tukajšnje stoletnice k jedni izmej ljubljanskih cerkva; drugič, da se ustanovi petero svetih maš, ki se bodo služile vsako leto: jedna dne 15. aprila, druga v god varstva sv. Jožefa, (tretjo nedeljo po veliki noči,) tretja v čast sv. Frančišku Borgiji 10. ali 16. oktobra, četrta v čast sv. Alešu 17. julija in peta v čast sv. Emigdiju 8. avgusta. Te maše se bodo opravljale za sedaj v stolnici, pozneje pa v cerkvi, katera se ima sezidati v Ljubljani sv. Jožefu na čast. Tretjič želi, da bi se v tej cerkvi imenovanim trem svetnikom kot posebnim zavetnikom zoper potres postavil poseben oltar ali posebne podobe na kakem drugem oltarji. Za ustanovo večnih maš in za zadnji namen se priporoča višji pastir darežljivosti vernikov. Osobito pa prosi darov za hiše božje, katere so po potresu poškodovane, češ, ljubezen do Boga, vsled katere ste že doslej marsikateri grič in hrib ozaljšali s cerkvicami tako, da jednacega v tej meri in raznovrstnosti   znabiti   ni   videti   v   nobeni   drugi
deželi  naše  širne  Avstrije......to  naj  vas
vzpodbuja, da pomagate, kolikor morete".
Poslopje deželne vlade bodo najbrž morali podreti, tako je poškodovano. Vlada je zaradi tega sklenila za svoje urade zgraditi večjo barako z jednim nadstropjem, ki bode stala 30.000 gld.
Povedali smo že, da je cesar nagoToril Ivana Pavločiča, železniškega čuvaja. Temu možu je potres podrl stražnico na železnico. Ker je bila tudi njegova svetilnica pod razvalinami, ni mogel dati znamenja, da naj se ustavi brzovlak, ki je imel priti.    Tekel je
do bližnjega čuvaja, da da znamenje, naj se ustavi vlak. Potem je poiskal dva moža, da so vse spravili iz tira. Ves čas se ni menil niti za svojo rodbino. Se le po končanem delu je opazil, da je njegovo triletno dete ostalo v podrti stražnici. Planil je v hišo in je našel nepoškodovano. Ta vrli mož je preprečil imenovanega večera veliko nezgodo.
Podreti se imajo v Ljubljani še naslednje hiše: Višjega poštnega kontrolorja Premka v Gradišči št. 2 in Zeschkovih dedičev hišo v Dolgih ulicah št. 3 in sicer prvo popolnoma, pri slednji pa trakt na ulico in prečni trakt. Tudi tako zvani „zatiški dvorec", v katerem se nahaja deželno sodišče. Kaznilnica na gradu porušena je tako, da se bode morala popolnem prezidati ali pa opustiti. Podreti je tudi stopnišče v poslopji banke „Slavije", Kaiserjevo hišo v Soteski, hišo štev. 4 v Židovski stezi, hišo št. 8. v Gradaških ulicah, hišo št. 21 v Krakovskih ulicah, cela hiša Fr. Kaiserja v Soteski št. 6, Cacakove hiše na Rimski cesti št. 1 prvo nadstropje, eventuelno tudi pritličje, prvo nadstropje Velkovrhove hiše na Rimski cesti št. 3, del trakta na dvorišče Liningerjeve hiše na Rimski cesti štev. 6, Vincencijeve družbe hiši štev. 4 in 6 na Emonski cesti in sicer trakt na dvorišče in hlev, Ma-lovrhove hiše na Rimski cesti št. 5 prvo nadstropje, del pritličja in hlev, hišo Mateja Vrbiča ob cesti v mestni log št. 3 in hišo Iv. Tomca tudi ob cesti v mestni log št. 1 in sicer obe takoj, celo hišo Ivana Bavdeka na Stolbi št. 6 in celo hišo grofice Sermage na Stolbi št. 8, celo hišo (razven sprednje sobe) Frančiške Sič v Vogeljnih ulicah št. 3, hiša Frančiške in Uršule Goršič v Vogeljnih ulicah št. 5 je tako poškodovana, da jo je treba podreti, ker bi rekonstrukcija bila predraga, isto velja o hiši Jakoba Sonca v Cer-kvenih ulicah št. 25, cela hiša Vincenca Premka na Gruberjevi cesti št 7, cela hiša in gospodarsko poslopje Otil. Hrovat na Lončarski stezi št. 12, vzhodni trakt hiše Franca Gregla v Frančiškanskih ulicah št. 12, v Cerkvenih ulicah št. 3 Marije Trillerjeve hiša, ležeča proti Razpotnim ulicam, pri Adolfa Haupt-manna. hiši na sv. Petra cesti št. 41 partija proti Resljevi cesti in magacin, hiši Ivana Kimovca in Kancijana Hicelbergerja v Trnovskih ulicah št. 9, od-nosno št. 3 (takoj); hiša Adolfa Perlesa v Slonovih ulicah št. 5; južni del Breskvarjeve hiše v Trnovskih ulicah št. 19, Ant. Hočevarja hiša na Tržaški cesti št. 39, stransko poslopje pri Zuničevem posestvu v Razpotnih ulicah št. 4, južni del Lumberjeve hiše v Trnovskih ulicah št. 11, pri Apolonije Černe posestvu na Krakovskem nasipu št. 22 hlev in kamrica proti Rečnim ulicam, hiša Marije Šušteršič ob cesti v mestni log št. 2 (takoj), mestna mesnica v Vodnikovih št. 8 (takoj), Franceta Kanje hiša in gospodarsko poslopje ob cesti v mestni log št. 10 (takoj), pri Franca Souvana hiši v Ključavničarskih ulicah št. 2 dvonadstropni  trakt  na  dvorišči in stopnišče, pri hiši Šer-
------    200    ------
cevih dedičev ob cesti v mestni log št. 14 trakt na dvorišče, evetualno celo poslopje, pri Franca Škofa hiši ob cesti v mestni log št. i 2 prizidek na ulica in vsa tri gospodarska poslopja. Tudi hiša Ivana Pogačnika v Krojaških ulicah št. 3 poškodovana je takor da jo bode po komisijskem izreku treba temeljito prezidati ali pa podreti, prvo nadstropje, eventualno cela, hiša Regine Paulier (prej Možekova hiša) v Poljskih ulicah št. 4, dvonadstropni trakt pri Ane Maierjeve hiši na Bregu št. 16, celo hišo Fr. Štruklja na Fran-covem nabrežji št. 7.
Glede prodajanja hiš v zdanjem času razpošilja magistrat našega mesta nastopno »Okrožnico hišnim gospodarjem ljubljanskim: „Neki „konsorcij z Dunaja" razglaša v tukajšnjih novinah, da kupuje, prodaja in preziduje ljubljanske hiše, katere so v slaben> stavbinsketo stanu.
Mestni magistrat sumi, da ta konsorcij, ki ser niti ne imenuje, špekulira zgolj na zadrego hišnih gospodarjev ljubljanskih, in zato magistrat smatra za svojo dolžnost, svariti hišne gospodarje pred prenagljeno prodajo poškodovanih hiš, ker je želeti, da si ohranijo in popravijo zdanji gospodarji svoje posestvo. To jim bode tudi omogočeno, ker ni prav nobenega dvoma, da bodo mogli hišni gospodarji dobiti potrebno podporo, ali pa brezobrestno posojilo, da spravijo v dobri stan svoja poslopja, ali pa si zgrade nova.
Če bi   pa kateri hišni   gospodar vendar le hotel iznebiti se svojega   posestva  na vsak  način,  ponudi naj to posestvo v prvi vrsti  mestni občini sami, ka-' tera si bode   prizadevala,   da   posestvo   ostane v domačih rokah.
Pri ti priliki pozi vije magistrat zajedno hišne gospodarje, da naj mu naznanijo, koliko znaša škodar ki so jo trpele vsled potresa njihove hiše, in pristavijo naj, koliko žele dobiti ali podpore, ali brezobrestnega posojila.
Za to oznanilo poslužiti se je formulara, ki je priložen okrožnici."
Koncem zadnje seje mestnega zbora je občinski svetnik Hrasky se oglasil za besedo in spregovoril takole: Nesreča, ki je zadela naše mesto, vzbudila je v nekaternikih grde strasti. Mestni zastop napel je — pravi govornik — vse svoje moči, da ublaži, kolikor mogoče, nesrečo; našli pa so se, žal, v našem mestu ljudje, ki bi to nesrečo radi izkoristili v sebične namene — to so naši stavbinski podjetniki. Mestni zastop deloval je vedno na to, da se pri nas omeji tuja konkurenca, a kaj imamo v zahvalo ? To, da so tukajšnji stavbinski podjetniki sklenili „ring", ki je dekretiral za stavbinska dela cene, ki nikakor niso opravičene v dejanskih razmerah in ki imajo le namen, stisko naših hišnih gospodarjev obrniti v svojo korist (klici: »škandal!"). Dočim se je najboljim delavcem pri dnevni mezdi primaknilo k večjemu po
-----    201    -----
viških jezer mej Plaškim in Jesenicami se je v obširni tamošnji kotlini naredilo novo jezero, ki je na nekaterih mestih do 50 metrov globoko in dolgo 10 kilometrov ter po velikosti presega največje plitviško jezero. Od kod je prišla voda, se še ni moglo dognati. Kam voda iz jezera odhaja, se tudi ne ve, le to se ve, da jo požira neki zemeljski požiralnik, kakeršnih je več ondu. Voda še vedno narašča. Tamošnje prebivalstvo ima mnogo škode, ker je bilo ondu več njiv in travnikov, kjer je sedaj jezero. V tej kotlini je bil griček, na katerem stoje smreke, katere sedaj le še vrhove mole iz vode. K sreči, da kraj ni bil zaseljen, ker sicer bi gotovo več ljudij bilo utonilo, ker je voda hitro nastopala. Tudi pri Jezerani je nastalo novo jezero.
30 kr., zahtevajo podjetniki od hišnih gospodarjev za vsakega delavca [Se jedenkrat toliko plačilo, kakor v prejšnjih letih. Tako n. pr. zahteva se za laškega zidarskega polirja po 6 gld., za laškega zidarja po 3 gld. 36 kr., za domačega zidarja do 2 gld. 76 kr., za tesarja isto toliko, za laškega težaka po 1 gld. 80 kr.-a za domačega 1 gld. 50 kr. Te cene nimajo nikake dejanske podlage, zatorej govornik predlaga, naj mestni zastop izrazi svoje obžalovanje, da stavbinski podjetniki na tak način izkoriščajo nesrečo, ki nas je zadela.
Obč. svet. dr. vitez Bleiweis pravi, da izraz obžalovanja glede takega postopanja ne zadostuje; storiti je odločen korak, da se temu grdemu postopanju v okom pride, dobiti je treba tujih močij, a mestni magistrat naj skrbi za to, da se bode občinstvo teh tujih močij posluževalo za stavbena svoja dela. Ako naši podjetniki proti nam tako nečloveško postopajo, po-služili se bodemo tudi mi sredstev, da se jih odkrivamo. Pri tej priliki opominja govornik, naj se takoj skliče enketa glede ustanovitve mestne stavbinske banke.
Občinski svet. Šubic omenja, da so stavbinski podjetniki v tukajšnjemu uradnemu listu priobčili neko vodeno izjavo, s katero skušajo opravičiti svoje postopanje; iz podatkov obč. svet. Hraskega pa je razvidno, da je njih trditev neosnovana. To izjavo podpisali so: Fran Faleschini, Jaromir Hanuš, kranjska stavbinska družba, Gustav Tonnies, Viljem Treo in Filip Supančič. Jako čudno je, da se v tej družbi nahaja tudi mestni uradnik. Sploh pa naj si občinstvo imena tega kartela dobro zapomni
Iz Trzina se nam poroča: Tudi tukaj je potres deloval kakor drugod, vse hiše so razpokane, 3 hlevi so se deloma podrli in do 10 obokov je padlo, dimniki do malega vsi. Škoda je cenena na 21.250 gld. brez cerkve, farovža in šole. Cerkveni svod je tako počen in zdrobljen, da je cerkev zaprta, tudi farovž lani novo zidan je zelo razpokan, da se bode mogel zvezati. Letos smo mislili, da dobimo svojega gospoda duhovna, zdaj je pa cerkev toliko poškodovana, da ni misliti, da bi se tako hitro popravila. Okolne občine so dobile nekoliko podpore, naj se merodajni krogi tudi na našo občino ozrejo, ker so tukaj toliko potrebni podpore kot drugod.
Izmej vseh krajev na Kranjskem so najhuje prizadete Vodice in nekateri kraji okoli Vodic. Posebno hudo je prizadeto celo Igrišče nad Vodicami. Tukaj je vse zidana poslopja tako rekoč razrušilo. Drevesa po vrtih so se mej potresom do tal prigibala. Kjer so gosta drevesa stala, vkupe jih je tlačilo in lomilo. Pod zemljo je pa grozno bobnelo. Zemlja se je kar valovito gubala, kakor voda, če vanjo kamen vržeš.
0 čudni prikazni poroča se s Hrvaškega, ki je morda kaj v zvezi z letošnjo izredno hudo zimo ali pa letošnjim potresom.   Kacih 40 kilometrov od Plit-