1 petek, 2. decembra 2022 Prva Časopis občine Kamnik, 2. decembra 2022, leto 7, številka 21 Slaparju zanesljivo drugi mandat Do kariernih priložnosti Številni mladi in drugi iskalci novih priložnosti na trgu dela so se udeležili kariernega sejma, ki je nedavno potekal v Kamniku. Na novembrskih lokalnih volitvah so volivci dosedanjemu županu Mateju Slaparju namenili 71,65 odstotka glasov in mu s tem že v prvem krogu zaupali nov županski mandat. Odločali so tudi o sestavi novega občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti. Aleš Senožetnik Kamnik – Pobudi Podjetniškega kluba Kamnik, ki je sredi novembra v sodelovanju z Zadrugo KIKštarter in Občino Kamnik organiziral karierni sejem v kamniški športni dvorani, se je odzvalo 22 podjetij in drugih organizacij. »Ena od aktivnosti, ki sem si jo zadal za svoje leto predsedovanja, je, da tudi v Kamniku organiziramo sejem, ki bo perspektivnim mladim pokazal, da so tudi v domačem Kamniku podjetja, ki svojim zaposlenim nudijo dobro delovno okolje, spodbujajo karierni razvoj, so inovativna, delovna klima v podjetju je prijetna ter da ni treba za službo vedno 'iti v Ljubljano,'« je o enem od poglavitnih razlogov za organizacijo dvodnevnega dogodka povedal predsednik podjetniškega kluba Uroš Rak. V času, ko se številna podjetja srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra, pa je bil sejem odlična priložnost, da vzpostavijo stik z osnovnošolci in srednješolci, ki se šele odločajo za poklic, kot tudi študenti, iskalci zaposlitve in drugimi, ki razmišljajo o spremembi karierne poti. Kot smo izvedeli od nekaterih kamniških podjetij, so kadrovske stiske podobne kot tudi drugod po državi. 2. stran Takole so se rezultatov volitev veselili v taboru Mateja Slaparja. / Foto: Aleš Senožetnik Kamnik – Lokalnih volitev, ki so potekale v nedeljo, 20. novembra, se je v občini Kamnik udeležilo 44,48 odstotka volilnih upravičencev, s čimer je bila udeležba nekoliko nižja kot na ravni države (47,63). Podobno kot na ravni države je v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami udeležba tudi v Kamniku nekoliko padla. Leta 2018 se je prvega kroga volitev v občini Kamnik udeležilo 50,89, leta 2014 pa 50,26 odstotka volivcev. Za dosedanjega župana Mateja Slaparja (Lista Mateja Slaparja, NSi in podpora skupine volivcev) je glasovalo 7385 volivcev od skupno 10.438, kolikor se jih je udeležilo glasovanja, kar je pomenilo 71,65 odstotka glasov. Sandi (Aleksander) Uršič (s podporo skupine volivcev) je prejel 2227 glasov oz. 21,61-odstotno podporo, Maja Aleksovska Lesjak (SD) pa 695 glasov oz. 6,74-odstotno podporo. Matej Slapar, ki je s podporniki razglasitev rezultatov pričakal v Pubu Pod Skalo, se je razveselil najvišje podpore, ki jo je doslej županski kandidat prejel na volitvah v občini Kamnik. »Hvala vsem, ki ste glasovali zame. Tolikšna podpora je potrditev tega, da smo v minulih štirih letih zastavili pravo razvojno pot, kar je potrdil tudi dobršen del občanov,« je dejal in se zahvalil ženi, hčeri in ožji družini za podporo in razumevanje, poudaril pa je tudi pomen t. i. razvojnih sil, ki so ga podpirale v minulem mandatu: NSi, SDS, SLS, Listo Sandija Uršiča ter druge člane občinskega sveta. »Skupaj smo zastavili veliko pozitivnih projektov in verjamem, da jih bomo tudi z Listo Mateja Slaparja in da bomo lahko začeto delo nadaljevali,« je še omenil. Poudaril je tudi korektno delovanje obeh protikandidatov v času kampanje. »Hvala Maji Aleksovski Lesjak in Sandiju Uršiču, da smo v tej kampanji namesto razdvajanja in delitev raje iskali rešitve, torej kako in na kakšne načine občino Kamnik popeljati naprej,« je povedal in poudaril tudi nekatere pomembne projekte, ki bodo krojili razvoj občine v prihodnje. Med drugim dokončanje gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, postavitev sončnih elektrarn na javne stavbe ter druge projekte za večjo energetsko samooskrbo ter razvoj druge infrastrukture v občini. Tudi v občinskem svetu je najboljši rezultat dosegla Lista Mateja Slaparja, ki je osvojila 10 od skupno 29 svetniških mest. Na županovi listi so bili v občinski svet izvoljeni Uroš Pirc, Klavdija Hribar, Matija Podjed, Ema Rode, Jožef Galičič, Dragica Požek, Miro (Miroslav) Bider, Mihael Resnik, Romana Učakar in Dušan Zore. Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je prejela pet mandatov, izvoljeni so bili: Bojana Pančur, Vojko Tonin, Anton Iskra, Matjaž Šporar in Ivanka Učakar. Gibanje Svoboda bodo v kamniškem svetu zastopali: Karla Urh, Marko Šarec, Aleš Lipičnik in Mojca Jončeska Malovrh. Štiri svetniška mesta Liste Sandija Uršiča bodo zasedali: Nina Semprimožnik, Sandi (Aleksander) Uršič, Robert Prosen in Šemso Mujanović. Listo Dušana Papeža bo poleg Papeža zastopala še Alenka Jevšnik, Slovensko demokratsko stranko pa Natalija Berlec in Matija Sitar Močnik. Iz vrst Slovenske ljudske stranke se je v občinski svet uvrstil Jože Korošec, od Socialnih demokratov pa Cene Lap. Skupno se je torej v občinski svet uvrstilo osem list. Novi svetniški sestav se bo prvič sestal v sredo, 14. decembra, na konstitutivni seji. 2. stran OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTI ŠPORT Kmalu novi prostori Poklon rojaku V hiši tudi usnjarna Z adaptacijo podstrešja, ki v tem času poteka v kamniškem zdravstvenem domu, bodo pridobili dodatne prostore. V Kamniku, njegovem rojstnem mestu, so državni praznik, dan Rudolfa Maistra, zaznamovali z več dogodki in ob tem poudarili pomen njegovega udejstvovanja. Kamnik je bilo še pred nekaj desetletji pomembno usnjarsko mesto s tovarno Utok oziroma še prej s Knafličevo usnjarno na čelu. Oražmov podvig v Himalaji stran 2 stran 3 stran 17 V občinskem svetu osem list Kariernega sejma so se udeležili številni mladi z okoliških osnovnih in srednjih šol. / Foto: Aleš Senožetnik Kamnik v pričakovanju decembrskega vzdušja Žiga Oražem je s soplezalcema Matijo Volontarjem in Borom Levičnikom oktobra osvojil 6180 metrov visoko goro Pomlaca v nepalskem delu Himalaje. stran 18 www.kamnik.si Aleš Senožetnik Decembrsko vzdušje se bo stopnjevalo od petka, 2. decembra, ko bo v srcu mesta na Glavnem trgu svoje mesto znova zasedla ledena plošča za vse velike in male drsalke in drsalce. V ponedeljek, 5. decembra 2022, ob 16.30 vas vabimo na praznično odprtje drsališča z Mestno godbo Kamnik, po krajšem otvoritvenem spektaklu pa se boste lahko prepustili drsanju in športni zabavi še vse do 21. ure. Nato boste pot od Glavnega trga lahko nadaljevali do pobočja Malega gradu. Miklavževanje bomo simbolično povezali s prižigom praznične mestne okrasitve, ki bo ob 16.45 pod Malim gradom. Magični trenutek prehoda iz teme v luč bo spremljala tudi Mestna godba Kamnik z avtorsko božično skladbo. Z lučkami in svetlobo bomo v Kamnik, tik pred njegovim odhodom okoli sveta, simbolično privabili tudi sv. Miklavža, zato vas prijazno vabimo, da se nam ob 17. uri pridružite ob pobočju Malega gradu in pozdravite dobrega moža. Več na : www.visitkamnik.com 2 petek, 2. decembra 2022 Občinske novice Do kariernih priložnosti 1. stran »Slika je enaka kot drugod v Sloveniji. Največ težav je z iskanjem tehničnega kadra, potrebujemo servisne tehnike z izobrazbo mehatronika, elektrotehnika in električarja, težko je najti tudi proizvodne delavce,« nam je povedala Metka Lah iz Nektar Nature. Sejma so se udeležili prvič, vtisi pa so bili pozitivni: »Takšni sejmi so odlična priložnost za navezovanje stikov med delodajalci in iskalci zaposlitve oz. mladimi. Nekaj učencev je že izkazalo interes za naše podjetje, še posebno tisti, ki jih zanima nadaljevanje šolanja za tehnične poklice.« »Našli smo že nekaj primernih kandidatov, tudi nekaj prijav za zaposlitev smo že prejeli,« pa je povedala Urša Arko iz družbe Menina, kjer so ves čas v iskanju mizarjev in lesarjev za delo v proizvodnji, zaradi robotizacije dela pa vse bolj pogledujejo tudi po tehničnih profilih. »Mladim lahko predstavljamo prvo stopničko pri razvoju kariere v turizmu v vlogi animatorja oz. pomoči pri organizaciji dogodkov. Iščemo predvsem ideje in svežino, ki jih lahko prinesejo,« pa je o pričakovanjih povedal Grega Ugovšek iz Območja 70. »Upamo, da se bo sejem prijel in bo počasi postal tradicionalen,« pa je je sklenila Nika Škrjanec iz podjetniškega kluba. Državni svetnik tudi Matej Slapar Aleš Senožetnik Kamnik – Občina Kamnik ima prvič doslej državnega svetnika. V sredo, 23. novembra, so namreč elektorji na svetniško mesto izvolili kamniškega župana Mateja Slaparja. Volilni odbor, ki ga sestavlja 29 elektorjev, je izvedel tajno glasovanje, po preštetih glasovih pa je z 21 glasovi državni svetnik postal župan Matej Slapar. Osem glasov je prejel drugi kandidat, župan Šmartnega pri Litiji Rajko Meserko. Matej Slapar je ob izvolitvi poudaril predvsem pomen razvoja in povezovanja za regijo. Kot je dejal, se bo kot državni svetnik večkrat srečal z vsemi župani v regiji ter zainteresirano javnostjo. »Verjamem v to regijo, da smo lahko močni gospodarsko in tudi turistično prepoznavni. Kar nekaj je aktivnosti, ki se v teh regijah izvajajo, ena od teh je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, kjer smo vključene vse občine, drugo povezovanje je LAS Srce Slovenije, kjer je vključen le del občin. Mislim, da si Kamnik zasluži državnega svetnika, ki ga do zdaj ni imel. Regijo bom povezoval, sodeloval z župani in to regijo zastopal v Državnem svetu Republike Slovenije. Že sedaj smo močni tako gospodarsko kot tudi turistično, verjamem pa, da lahko to še nadgradimo,« je povedal ob izvolitvi. Kmalu novi prostori Z adaptacijo podstrešja, ki v tem času poteka v kamniškem zdravstvenem domu, bodo pridobili dodatne prostore. Aleš Senožetnik Kamnik – V naslednjih tednih bo dokončana adaptacija podstrešnih prostorov nad sedanjimi garažami reševalne službe. Kot nam je povedal direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj, bodo izkoristili doslej neizrabljen del podstrešja in tako pridobili dodatne prostore. »Nad obstoječimi garažami za reševalna vozila poteka adaptacija podstrešnih prostorov, ki bodo namenjeni fizioterapiji. Na ta račun bomo v obstoječih prostorih za fizioterapijo pridobili prostore za referenčno ambulanto in dve ambulanti družinske medicine, kar je bil tudi glavni namen investicije,« pravi Rebolj in ob tem dodaja, da bodo z investicijo reševali tudi prostorsko stisko reševalcev. »Prostori za fiziotera- Adaptacija podstrešnih prostorov v kamniškem zdravstvenem domu / Foto: Aleš Senožetnik pijo bodo tako še nekoliko večji, hkrati pa bomo uredili še dodatne prostore za reševalce, saj se je ekipa v zadnjih letih precej razširila. Imamo namreč osemnajst reševalcev, ki pa nimajo primernega prostora, tako da bo del mansarde namenjen tudi sobi reševalne postaje.« Občina Kamnik je kot ustanoviteljica zavoda kandidirala na razpisu ministrstva za zdravje, preko katerega so za ureditev prostorov za fizioterapijo pridobili dobrih 122 tisoč evrov sredstev, dodatnih Na račun novih prostorov za fizioterapijo bodo v zdravstvenem domu pridobili prostor za referenčno ambulanto in dve ambulanti družinske medicine. Nove prostore bodo uredili tudi za ekipo reševalne postaje. Dela naj bi bila zaključena v začetku prihodnjega leta. / Foto: Aleš Senožetnik več kot 335 tisoč evrov k skupno 457 evrov (z DDV) vredni investiciji pa je financiral zdravstveni dom. Ta v celoti financira tudi stroške za ureditev prostorov reševalne po- Slaparju zanesljivo drugi mandat Gradijo novo otroško igrišče na Gozdu Gozd – Pretekli teden so se začela gradbena dela za ureditev novega otroškega igrišča na Gozdu. Igrišče bo urejeno ob novem športnem igrišču in gasilskem domu. Predvidena je postavitev dveh gugalnic, dveh igral na vzmet, večnamenskega igrala (hiša s toboganom) ter ureditev ograje. Dela bodo sklenjena predvidoma do konca leta. M. L. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 23. decembra 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 15. decembra 2022. staje, ki bodo stali še dodatnih 173 tisoč evrov (z DDV). Izvajalec del družba Alfa-M je ostrešje dvignil za približno osemdeset centimetrov, s čimer so zagotovili uporabnost doslej neizrabljenih prostorov. Skupno novi prostori merijo približno sto 1. stran Volivci so se odločali tudi o kandidatih za svete 22 krajevnih skupnosti. Objavljamo izvoljene člane. Črna pri Kamniku: Simon Golob, Kristina Golob, Klemen Udovč, Janko Spruk, Valentina Brelih, Vilko Kešnar, Vida Romšak Duplica: Dragica Požek, Andrej Hribar, Mihaela Brezar, Andraž Matjaž, Marjan Jerman ml., Emilija Bunc, Bojan Avguštin Godič: Anže Burja, Mira Potokar, Mihela Gabrovec, Marjan Osolnik, Franc Pivk, Valentina Spruk, Roman Dobovšek Kamnik – center: Janez Repanšek, Ivanka Učakar, Mihael Resnik, Nuša (Ana) Lisjak, Jaka Podjed, Mateja Kocjan, Simon Klevže Kamniška Bistrica: Gregor Mlakar, Maja Pančur, Nina Cestnik Pavlič (VE 1), Kle- men Gradišek, Mirjana Kemperl, Jure Pavlič (VE 2), Robert Uranič, Franci Šimenc, Janez Cerar (VE 3), Damijan Krmavnar, Aljaž Romšak Mekinje: Marko Golob, Katja Letnar, Renata Semprimožnik, Ksenija Pančur Mandelj, Leon Bernot, Mihael Pavlinič, Miha Cankar Motnik: Nina Semprimožnik, Majda Hribar (VE 1), Nikolaj Bergant, Simonca Koželj (VE 2), Marko Orehovec, Mojca Grojzdek (VE 3), Janja Pestotnik, Uroš Felicijan (VE 4), Silva Simeunovič (VE 5) Nevlje: Mitja Mihelič, Janez Pančur, Vanja Flis Gričar, Nataša Golob, Tomaž Mali, Jure Poljanšek, Vesna Kropivšek Novi trg: Uroš Kokotec, dr. Aleš Jamšek, Nadja Tomšič, dr. Jurij Reščič, Pika Jamšek, Alijana Jeretina, Ivan Bizjak Perovo: Matej Humar, Špela Kralj, Manca Galjot, Katarina Lipovšek, Mitja Kemperle, Simona Malešič, Edvard Osenk Podgorje: Martina Hlastec Vodlan, Grega Cvirn, Nina Ogrinec, Štefan Grošelj, Gregor Dolenec, Manca Končnik, Doris Mihelin Pšajnovica: Marjan Zalogar, Mitja Dacar, Marija Žibert, Lidija Mali, Matej Sedeljšak, Marjan Kancilija, Stanislav Žavbi Sela pri Kamniku: Nataša Žebaljec, Nežka Poljanšek, Nejc Poljanšek, Boštjan Pivec, Anton Mali, Alenka Stehničar, Kristijan Hribar Šmarca: Mitja Šarec, Martina Tonin, Blaž Slapar, Gašper Pavlin, Matija Podržaj, Eva Berčič, Anja Grašič Šmartno v Tuhinju: Peter Hočevar, Sandra Korošec, Janez Pančur, Andreja Kadunc, Janez Pavlič, Mateja Klemen, Aleksander Žibert kvadratnih metrov, prostori za voznike reševalnih vozil pa okoli 48 kvadratnih metrov. Investicija naj bi bila predvidoma zaključena konec januarja. Špitalič: Bojana Pančur, Sandi Lipovšek, Marko Pančur, Fanika Drolc, Igor Železnik, Marko Drolc, Vesna Vrhovnik Srednja vas pri Kamniku: Matej Mali, Rifet Tabaković, Jože Hribar, Tanja Korošec, Irena Koncilija, Mateja Bergant, Boštjan Hočevar Tuhinj: Dejan Bajde, Maja Hribovšek (VE 1), Anže Bajde (VE 2), Stanislav Pirš (VE 3), Drago Hribar (VE 4), Franci Železnik (VE 5), Marko Šmit (VE 6), Janez Stojc (VE 7), Franc Hribar (VE 8), Robert Zalaznik (VE 9), Janez Hribar (VE 10) Tunjice: Marjeta Čimžar, Martina Lanišek Babačič, Valentin Zabavnik, Uroš Stele, Janez Golob, Marija Koželj, Mirko Golob Volčji Potok: Domen Virant, Samo Jerman, Ana Pibernik, Petra Kregar, Polona Čepon, Peter Kuret, Luka Mlakar Vranja Peč: Mihael Brlec, Uroš Zalaznik, Irena Pavlič, Štefanija Sovinšek, Jožef Narat, Renata Koželj Kvas, Gašper Vodlan Zaprice: Nevenka Hrastovec, Boštjan Pogačar, Miha Novak, Damijana Serša, Pavel Serša, Ana Pirc Novak, Denis Pirc 3 petek, 2. decembra 2022 Občinske novice Poklon rojaku V spomin V Kamniku, njegovem rojstnem mestu, so državni praznik, dan Rudolfa Maistra, zaznamovali z več dogodki in ob tem poudarili pomen njegovega udejstvovanja. (1953–2022) Miran Jereb Aleš Senožetnik Kamnik – Na dan praznika je že v dopoldanskem času Društvo general Maister Kamnik skupaj s kamniško gimnazijo in srednjo šolo ob spomeniku pri šoli organiziralo slovesnost s položitvijo cvetja. Za kulturni dodatek so poskrbeli dijaki GSŠRM pod mentorstvom Tanje Žavbi in Matica Smolnikarja. Skupaj s predsednikom Društva general Maister Kamnik Jožem Berlecem in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij je župan Matej Slapar popoldne na dan praznika položil venec pri spomeniku Maistru in njegovih soborcev na Trgu talcev. Za udarne zvoke ob polaganju cvetja k spomeniku so poskrbeli učenca Glasbene šole Kamnik Matija Komac in Blaž Tonin pod vodstvom Martina Janežiča. Sledila je osrednja slovesnost v Domu kulture Kamnik. Slavnostna govornica mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, je najprej povzela Maistrovo življenje in dediščino in poudarila prizadevanja muzeja pri ohranjanju spomina nanj. Posebno mesto v tem pogledu pripada njegovi rojstni hiši, ki je začela delovati prav na dan Rudolfa Maistra, 23. novembra 2013. Poleg spominskega muzeja, ki deluje v hiši, Delček kulturnega programa osrednje slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra / Foto: Aleš Senožetnik pripravljajo še številne razstave, simpozije, Maistrove večere, delavnice in še druge projekte, ki so jim prav letos dodali še zanimivo igro Maister na poti. Načrtov pa imajo še veliko. »Tako je pred nami v letu 2024 150. obletnica rojstva Rudolfa Maistra in menimo, da bi morala vlada to leto razglasiti kar za Maistrovo leto,« je zaključila Torkarjeva. Zbrane je nagovoril tudi župan Matej Slapar, ki je poudaril predvsem pečat, ki ga je Maister pustil na rodnem mestu. »Rudolf Maister je v Kamniku prisoten na mnogih korakih in poteh in prav je, da tudi mlade ozaveščamo o pomembnosti njegovih dejanj. A ne le o vojaških, ampak tudi o umetniških in kulturnih delovanjih, kajti prav kultura je tista, ki je slovenski narod povezovala in jo povezuje še danes. Tako kot je bil ponosen Maister, smo Kamničanke in Kamničani ponosni na kamniške kulturne ustvarjalce,« je povedal župan. Kulturni program so z glasbo popestrili pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik, Goran Završnik, Anže Slana, Milan Mandelc in Rok Kušlan so Maistrov geolov Maister na poti, igra, ki so jo oblikovali v kamniškem muzeju, nam življenje pomembne kamniške osebnosti poskuša približati s pomočjo geolova. Aleš Senožetnik Kamnik – Geolov oziroma geocaching, kot se igra imenuje v angleščini, ima po svetu že na milijone privržencev. Geolovci s pomočjo GPS-naprave, po navadi je to kar pametni mobilni telefon, in danih koordinat iščejo geotočke, na katerih se skrivajo zakladi. Geolovu so se pridružili tudi v Medobčinskem muzeju Kamnik, kjer so s pomočjo Slovenskega geocaching kluba ter v sodelova- nju z več društvi, muzeji, knjižnicami in drugimi organizacijami vzpostavili geolov Maister na poti. Igra sestoji iz 15 točk, zakladov po vsej Sloveniji, ki so na mestih, kjer je Rudolf Maister pustil svoj pečat. Igro, ki ima po svetu milijone privržencev, vse več pa tudi pri nas, so predstavili Gregor Podkrižnik, Alenka Juvan in Zora Torkar. / Foto: Aleš Senožetnik interpretirali odlomke iz enodejanke Plebiscit Izidorja Cankarja, prireditev pa sta povezovala dijaka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Matic Hrabar in Maša Kosmač. Za pogostitev so poskrbele članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline. Spomnili so se tudi letošnjih prejemnikov spominskega priznanja Rudolfa Maistra, ki so jih sicer 17. novembra podelili v Mariboru. Med prejemniki so Orkester Slovenske vojske (predlagatelj Društvo general Maister Kamnik), Ernest Anželj, Irma Benko in Aljaž Verhovnik. »Gre za nekoliko drugačen način privabljanja obiskovalcev, ki se skozi igro lahko na zabaven način seznanijo z morda manj znano dediščino,« je povedala Zora Torkar, direktorica kamniškega muzeja. »Z geolovom smo želeli nadgraditi Maistrovo virtualno pot, ki smo jo javnosti predstavili lani,« pa je dodala Alenka Juvan, ki je na kratko predstavila tudi nekaj zanimivejših lokacij, po katerih nas popelje igra, s katero se pobližje spoznamo tako z življenjem in delom Rudolfa Maistra kot s kraji, ki jih obiščemo. Igra nas bo popeljala od bližnjega Mengša, Snežnika, v Maribor, Dravograd in še kam. Podrobneje je igro predstavil Gregor Podkrižnik iz Slovenskega geocaching kluba. Sodelovanje je brezplačno, vsak igralec pa informacije o lokacijah zakladov igre Maister na poti in tudi druge točke – po svetu jih je že več kot tri milijone – najde na spletni strani geocaching.com. Ko odkrijemo zaklad, se vpišemo v priloženo vpisno knjižico, ko zberemo vseh 15 zakladov, pa nas čaka tudi darilo. Iz Radomelj svoje mladosti se je z leti vse bolj bližal Kamniku, življenju v središču mesta. »Novi purgar, kaj? Slava za zgodovino,« je šlo kdaj za njim. A je znal vrniti vsevedom: od nekdaj so prav dejavni meščani, zavistno zmerjani s purgarji, za mesto tudi največ naredili! In v tem pogledu je bil Miran zavzet meščan, Kamničan, delaven na različnih področjih. Ko sem ga to pomlad zaprosil za pomoč pri izvedbi letošnjih Dnevov narodnih noš, je dvignil obrvi, češ: ali nisva, dolgoletna sodelavca, pri tem že odvečna? Res zadnji čas nisva več zraven, a 50-letnica prireditve … Poznaš zgodbo, Miran, in veš, kaj vse terja, da teče, kot je prav … ga spomnim, nekdanjega vodjo Agencije za turizem občine Kamnik, nadaljevalke tradicije »Narodnih noš«. Ko jim je pred več kot dvajsetimi leti grozil potop, je prav on botroval trdnejši organizacijski zasnovi, dosegel boljši dotok denarja, okrepil delež obrti, gostinstva ... Ni malo razlogov za povabilo, ob zlatem jubileju še posebno. Po premolku zaznam nasmešek – želeni odgovor. O, hvala. Dobrodošel, da spet poprimemo! A v začetku septembra Mirana nismo dočakali zraven. Organizatorje, tudi mnoge iz njegove nekdanje sestave, je razlog iznenadil. Pogrešali smo ga, prepričani, da se mu zdravje povrne. Toda po manj kot dveh mesecih se je to upanje na žalost izteklo. Kratka, a usodna bolezen ga je premagala, predzadnji dan oktobra smo se na kamniških Žalah v številnem žalnem spremstvu od Mirana poslovili. S pietetnim poklonom, izrazi sočutja njegovim najbližjim, ženi Magdi, sinu Žigi, hčerki Ani z vnukoma, njegovim trem bratom. Hvaležni za skupna doživetja z njim, sodelovanja, prijateljevanja. S spomini na sokrajana in sošolca v Radomljah, dijaka v kamniški Gimnaziji, mladostnega vrstnika, študenta, kolego, sodelavca; referenta za obrt Občine Domžale, zatem – ko je z družino zaživel v meščanski hiši na Grabnu – člana Izvršnega sveta Občine Kamnik, predstojnika obče uprave. Pa na Mirana – podjetnika, nakar dolga leta, do upokojitve, poklicno predanega kamniškemu turizmu. In mnogim konjičkom: bil je cenjen planinski vodnik, organizator odprav v domače in tuje gore, zavzet starodobni smučar. Dejaven tudi pri kulturi, vzoren filatelist. Njegov značaj smo cenili mnogi sopotniki na različnih poteh iskanj in najdevanj, stremljenj k dobremu v odnosih in ravnanjih, k prijateljstvu, sodelovanju, dograjevanju za posameznike in skupnost čim boljšega sveta. Za vse to se je prezgodaj od tod odpotujoči Miran trudil in zato njegove sledi ne bodo zabrisane. In ne bo pozabljen, odslej obmirovan v spoštljivem spominu. Tone Ftičar Stražni stolp bo osvetljen z vijolično barvo Kamnik – Občina Kamnik se bo v soboto, 3. decembra, pridružila pobudi Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in ob mednarodnem dnevu invalidov Stražni stolp Malega gradu osvetlila v vijolično barvo, in sicer z namenom družbenega spodbujanja razumevanja invalidnosti, zavzemanja za dostojanstvo, blaginjo in pravice invalidov ter zavedanja o koristnosti vključevanja invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. Vijolična barva je barva invalidov, ki opozarja na to, da na svetu trenutno živi več kot ena milijarda ljudi z eno od oblik invalidnosti, kar v svetovnem merilu predstavlja približno 15 odstotkov populacije. S prižigom vijolične luči bodo na Občini Kamnik izkazali zavedanje, da so invalidi del družbe in na ta način zaznamovali svetovni dan invalidov. M. L. Pohod od jaslic do jaslic Laze v Tuhinju – Turistično društvo Tuhinjska dolina bo v ponedeljek, 26. decembra, organiziralo božični pohod od jaslic do jaslic z Jožefom in Marijo. Pohod se bo začel ob 17. uri na Knajpovi terasi, nadaljeval po cesti do 8. apartmajskega objekta in nazaj. Nastopajoči bodo imeli zaključek pri toplarju, obiskovalci pa na Knajpovi terasi ob kuhanem vinu. Sodelovali bodo Jožef, Marija, pastirčki, ovce, osel in trije kralji na konjih. M. L. 4 petek, 2. decembra 2022 Občinske novice, mnenja Štipendija za učenje klavirja in petja Pri glasbeni šoli DoReWe so s pomočjo donatorskih sredstev v šolskem letu 2022/2023 namenili 3000 evrov za štipendije, in sicer za pokritje šolnine učenja klavirja in petja pri DoReWe. Maša Likosar Kamnik – Kot je pojasnila ustanoviteljica DoReWe Helena Tošić, bodo podelili šest štipendij v vrednosti 500 evrov, in sicer otrokom iz socialno šibkejših družin, ki obiskujejo kamniške osnovne šole, kjer DoReWe poučuje. »Veseli bomo vsakega odziva, saj bi bilo škoda, da štipendij ne bi v celoti namenili učencem, ki želijo usvojiti znanje petja ali klavirja,« je poudarila Tošićeva. Starše zainteresiranih za štipendijo zato prosijo, da se prijavijo po elektronskem naslovu info@dorewe.com. »Med prijavljenimi kandidati bomo izbrali tiste z gorečo željo po učenju klavirja in petja, ki jim zaradi nizkih dohodkov vpis na tovrstno interesno dejavnost predsta- vlja (pre)težko finančno breme,« je dodala. Doslej so podelili že dve štipendiji, štiri so še na voljo. Mama ene od učenk, ki je prejela štipendijo DoReWe, je o tem zapisala: »Ko je hči lani izrazila željo, da bi igrala klavir, sem ji rekla, bova videli, kako bo s septembrom. Sedaj smo pa dobili štipendijo, da se končno lahko uči igrati klavir. Sploh ne morem verjeti, da je to res. Pred 14 dnevi je pred naša vrata priletel golob pismonoša in je imel krilo poškodovano. Mož je rekel, da to nekaj dobrega pomeni, da ga moramo rešiti. Tako smo ga pazili in vmes našli lastnika. Lastnik je rekel, bog vam bo nekako povrnil, ker ga niste pustili ... in začenjam verjeti, da se dobro z dobrim vrača. Skratka, res ne vem, kako naj se vam zahvalim.« Vzdušje med lučkami Alenka Brun Volčji Potok – Večerni sprehod med lučkami postaja tradicionalno doživetje Arboretuma Volčji Potok. Zasnovan je kot enosmerna, nekaj kilometrov dolga pot. Osvetlitev so začeli pripravljati že sredi oktobra in je obsežnejša od preteklih. Sestavlja jo več kot 165 posameznih elementov (prstani, iskrice, krogle, srčki …) in deset velikih svetlobnih kompozicij. Posebej pritegnejo sprehajalce objekti s prelivajočimi se lučkami, kot so 25 metrov dolg predor, več kot 250 kvadratnih metrov velika zavesa z glasbenimi efekti, pa tudi lanskoletna atrakcija neskončni slap še vedno navdušuje. Tudi svetlobne (novoletne) smrečice ostajajo zanimive. Sprehod med lučkami sprehajalce vodi iz enega v drug prizor, ti pa že takoj ob vstopu v park vidijo velik usmerjevalni pano z zemljevidom, kje so kristalna dvorana, trop jelenčkov, Božičkova bela dežela, kjer otroci lahko prisluhnejo pravljici, pa kje so iskrice, mavrični loki, kotaleči biseri, kje je gozd odsevov … In če povzamemo večerni sprehod v številkah: 1,8 milijona lučk oziroma skupaj 21 kilometrov lučk. V centru Kamnika pa bodo praznične lučke zagorele na isti dan, kot bodo odprli tudi drsališče. To se bo zgodilo v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30. Prižig praznične mestne osvetlitve bo pod Malim gradom petnajst minut kasneje, ob 17. uri pa bo prisotne pozdravil še prvi od treh dobrih decembrskih mož, Miklavž. Osvetljen predor navduši marsikaterega sprehajalca. / Foto: Alenka Brun O delu Krajevne skupnosti Duplica Poročilo o rezultatih dela mandata 2018–2022 Sveta Krajevne skupnosti Duplica Dragica Požek za Svet KS Duplica Duplica – Svet KS Duplica je deloval v naslednji sestavi: predsednica Vesna Janežič in člani Marjan Jerman, Helena Križnik, Marjana Tre- rovalnici Generali, poteče 13. marca 2030, objekt je tudi požarno zavarovan. Izvedena so bila vsa redna vzdrževalna dela in popravila na športnem in otroškem igrišču ter redno vzdrževana pripadajoča infrastruktura. dogodki Balinarskega kluba Duplica, ki organizira balinarski turnir, in košarkarskim maratonom na igrišču Vila na Duplici, organizator je KK Mavrica Kamnik. Imeli smo tudi pohod po obrobju KS Duplica in tako poča- sanitetnega materiala, odej, obutev, igrač, hrane za male živali, zdravil za male živali ... Pri izvajanju humanitarne akcije so nam bili v veliko pomoč predstavniki Civilne zaščite in Občine Kamnik. stili dan KS. Pod vodstvom strokovnjaka smo si ogledali delovanje nekdanje elektro centrale na Duplici, slišali veliko novosti o razvoju Duplice, si ogledali stare zgradbe in nekdanji mogočni Stol Kamnik. V prostorih KS si krajani lahko ogledajo zanimive fotografije Petra Nagliča iz Šmarce Duplica skozi čas. Z bogatim kulturnim programom vsako leto gostimo starostnike nad 80 let, obišče jih tudi Dedek Mraz. Za 8. marec povabimo krajanke Duplice na praznovanje in jim prav tako pripravimo kulturni program, vsaka udeleženka pa prejme rožico. Gostimo otroke s posebnimi potrebami, se z njimi zabavamo, jih obdarimo in ob zvokih harmonike naše Alojzije veselo zaplešemo. V notranjih prostorih KS prek Kinološkega društva Duplica organiziramo malo šolo za pse. Pod vodstvom OO RK Kamnik in avtošole Šmarca v prostorih KS Duplica potekajo tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil in delovne organizacije. V sodelovanju z Zdravstvenim domom Kamnik organiziramo predavanja in praktični prikaz oživljanja z defibrilatorjem. V času zbiranja humanitarne pomoči za Ukrajino smo v KS Duplica zbrali štiri tisoč kilogramov humanitarne pomoči v obliki hrane, Občina je odkupila športno in otroško igrišče Vila na Jakopičevi ulici ter ga dala v upravljanje KS Duplica. Obe igrišči sta dobro obiskani – jutranja telovadba, košarka, nogomet, razne prireditve, ki jih organizirata KS in PGD Duplica. Enkrat letno KK Kamnik organizira košarkarski maraton. Otroško igrišče pa obiskujejo najmlajši iz okoliških enot Vrtca Antona Medveda Kamnik in tudi otroci iz KS Duplica V letu 2022 je bila izvedena prodaja frizerskega salona na Groharjevi ulici 1. Frizerski salon je bil prodan z namenom, da se s tem denarjem pristopil k nakupu predprostora v dvorano, ki je bil predhodno prodan drugemu kupcu. Predprostor, ki skupaj z dvorano tvori celoto, je bil za vhod v dvorano in izvajanje raznih dejavnosti, športnih in kulturnih aktivnosti, nujno potreben. Znesek prodaje salona smo namenili za odkup predprostora, manjkajočo razliko pa je prispevala Občina Kamnik. KS Duplica je za svoje krajane s tem pridobila dvorano s predprostorom, poimenovali smo jo Dom krajanov Duplica, in jim vrnila tisto, kar jim je bilo pred leti na tak ali drugačen način odvzeto. Svet KS Duplica in vsi krajani Duplice se bomo močno zavzemali, da nam v prihodnje teh prostorov nikoli in nikdar nihče več ne bo odvzel. Ob odprtju fitnesa na prostem / Foto: Svet Ks Duplica bušak, Lučka Vavpetič, Andrej Hribar, Bogdan Pogačar (odstopil zaradi prevzema funkcije podžupana Občine Kamnik) ter tajnica Dragica Požek. V obdobju od leta 2018 do leta 2022 so bila KS Duplica izvedena naslednja dela: V tem mandatnem obdobju smo imeli sejo članov sveta vsak mesec, razen v času epidemije covida-19, ko smo imeli glede na nastale situacije dopisne seje. Na sejah sveta KS smo obravnavali vso problematiko KS ter sprejemali sklepe skladno s programom in finančnim načrtom. Vsako leto spremljamo javne razpise Občine Kamnik, na katere se prijavljamo. Odobrena sredstva porabimo za urejanje in vzdrževanje igrišč ter po potrebi nabavimo in zamenjamo manjkajoče in poškodovane dele ter zavarujemo objekt. Iz naslova sofinanciranje športnih objektov smo obnovili in dokupili mrežno ograjo, ki zaradi večje varnosti otrok delno ločuje otroško igrišče za nogometnim golom na južnem delu. Prav tako smo iz tega naslova kupili otroško igralo na vzmet, poškodovano igralo pa ponovno usposobili za uporabo. Zamenjali smo gornjo tablo na toboganu in kupili nove mreže tako za nogometne gole kot za košarkarske koše. Kupili smo tri stojala za postavitev koles. Igrišče imamo zavarovano pri zava- Zamenjali smo vhodna vrata pri športnem igrišču (široka na severno stran, ozka na južno stran), dela so bila izvedena v lastni režiji članov sveta KS. Namestili smo kovinske profile, s katerimi smo naredili oporo mrežni ograji na igrišču (izbokline in udrtine, ki se pojavijo pri odrivanju mreže), tudi ta dela so bila izvedena v lastni režiji člana sveta KS. Udeležujemo se čistilnih akcij, vzdržujemo prostor, kjer so nameščeni elementi za fitnes v naravi, grabimo odpadlo listje v parku, vzdržujemo tudi odtoke javnih meteornih voda ter obcestno čiščenje naplavin od neviht. V prostorih KS Duplica imamo organizirane razne delavnice: slikarsko, kiparsko, pevske vaje, pogovorne delavnice, joga smeha, notranje telovadba, izdelava novoletnih okraskov, izdelava pustnih kostumov, adventnih venčkov, velikonočnih košaric in butaric in še kaj bi lahko našteli. Teh delavnic se udeležuje večje število krajanov. Na hribu šolske učne poti biodiverzitete lahko krajani uporabljajo fitnes v naravi. Postavitev je potekala v lastni režiji članov sveta KS Duplica. Dan krajevne skupnosti praznujemo 23. junija, imamo svoj grb in zastavo ter himno Krajevne skupnosti Duplica. Krajevni praznik proslavimo na različne načine, na primer s športnimi 5 petek, 2. decembra 2022 Aktualno Geografija in brbončice Sladkali so se s palačinkami Nekaj dni pred dnevom, ko v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, letos je bilo to 18. novembra, so v enoti Rožle Vrtca Antona Medveda Kamnik pripravili druženje, ki se ga je udeležil tudi župan Matej Slapar z ravnateljico Vrtca Antona Medveda Kamnik Liano Cerar. Pouk na Osnovi šoli Stranje. Učitelj razlaga snov, v razredu vlada prijetno vzdušje. In ravno v trenutku, ko se vse umiri, enemu izmed učencev zakruli v želodcu. V pričakovanju šolske malice ga sošolci sočutno pogledajo, dobi tudi kakšen nasmeh podpore. Vsi pomislijo na hrano. Po SSKJ je hrana, kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje. Maša Likosar Kamnik – Tradicionalni slovenski zajtrk je letos potekal pod geslom »Zajtrk z mlekom – super dan!«. Otroci enote Rožle so zato že v tednu prej spoznavali izvor mleka in ponudbo kamniških kmetij. Med drugim so sami pripravili maso za palačinke, in sicer iz mleka, ki so ga dobili na kmetiji Poljanšek iz Perovega, poleg tega pa še skuto in kislo mleko. Pretekli mesec so na Kmetiji pri Ropet v Volčjem Potoku spoznavali, kako se molze koza, in se v tem tudi preizkusili, prejeli so jogurt v povratni embalaži in se na ta način učili tudi o varovanju okolja. Župan Matej Slapar je otrokom ob obisku pripovedoval o pomembnosti tega, da jemo Nina Klisarič Stranje – Kuhinja je po SSKJ prostor, v katerem se pripravlja hrana. Majhen del naše šole zaseda tudi ta prostor, v katerem nam dnevno pripravlja obroke osebje šolske kuhinje. Za naše site želodce skrbijo Danijel Habjan, Katja Kuhar, Mojca Plahutnik in Bernarda Urh, ki z vodjo šolske prehrane Martino Ozimek skrbijo za zdrave obroke. Edini v občini Kamnik imamo privilegij dnevnega postreženega zajtrka, malice, popoldanske malice in vedno sveže kuhanega kosila iz šolske kuhinje. Sladkanje s palačinkami / Foto: arhiv Občine Kamnik domačo hrano, pridelano na slovenskih kmetijah, obenem pa tudi, da je zdrav zajtrk pomemben za dober začetek dneva. Skupina Miške je zapela ter povedala veliko zani- mivega o mleku in mlečnih izdelkih, kulturni program pa sta pripravili Helena Virant in Barbara Božič. Za zaključek so se vsi posladkali s slastnimi palačinkami. nine s petelinjim ali kokošjim golažem, h katerim sodi polenta). Ugotovili smo tudi, da bohinjski smrdljivi sir mohant v krompirjevi piti čisto nič ne smrdi, posladkali pa smo se s prekmursko gibanico. Sledil je teden mednarodne kuhinje, kjer so naše brbončice spoznavale okuse iz Madžarske, Češke, Indije, Hrvaške in Avstrije. Marsikatero že dobro poznamo, kot na primer segedin in cesarski praženec, indijski piščančji kari pa je brbončice vseh ponesel v daljno Azijo. Češki vepro knedlo zelo ima za nas nenavadno ime, sestavljajo pa ga svinj- onalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo med, maslo, domač kruh, mleko in sadje. Takega zajtrka na šoli ne jemo samo v novembru, ampak vsaj enkrat na mesec. Otroci imajo predvsem radi v kuhinji pripravljene namaze (mesno-zelenjavnega, jajčnega, skutnega, ki je sladek ali slan, medenega) in mlečne jedi. Jesti lokalno hrano je eden izmed ciljev kuhinje. Žal zaposleni v kuhinji ugotavljajo, da so otroci navajeni uživati industrijsko pridelano hrano in jim domači izdelki največkrat predstavljajo neznano, predvsem premalo sladkano, premo- Ob bakalarju na rdeče je zadišalo po morju. / Foto: OŠ Stranje Poleg tega pa nas zaposleni v šolski kuhinji tudi razvajajo. Učenci in zaposleni smo v dveh tednih novembra domovino in svet spoznavali skozi hrano. V tednu slovenske kuhinje so bila vsa kosila v tednu posvečena eni od slovenskih pokrajin. Spoznavali smo jedi s čudnimi imeni, kot je enolončnica mengeški bizgec, dolenjski porbiks (fižolova enolončnica) in goriški žgvacet (teste- NAJ BO ZDRAVJA, SREČE IN LEPIH TRENUTKOV Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana 2023 ska pečenka, kruhov cmok in dušeno kislo zelje. V preteklih letih smo skozi okuse spoznali vse slovenske regije in tudi bolj oddaljene države. Pokusili smo piščanca piri-piri (Mozambik), jambalayo (New Orleans, ZDA), kitajske rezance s piščancem in druge jedi. Tretji petek v novembru smo v Sloveniji zaznamovali dan slovenske hrane. Na ta dan se postreže tudi tradici- čan jim je tudi vonj po domačem mleku. Nemalokrat je veliko ostankov dopoldanske malice, ki pa čez dan »čudežno« izginejo. Še vedno velja rek, da je lakota najboljši kuhar. Namen tega članka ni samo pisanje o šolski kuhinji, ampak njena predstavitev, pohvala in zahvala za vse okusne obroke, za vse ideje, kako obrok narediti zanimiv in čim bolj zdrav. 6 petek, 2. decembra 2022 Kultura Obletnica rojstva kamniškega rojaka Štiristoto obletnico rojstva kamniškega rojaka in slovitega slovenskega baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja so Kamničani zaznamovali s koncertom njegove Misse villane ter Glorie Antonia Vivaldija. Franc Križnar Kamnik – V Kamniku so 19. novembra nastopili Komorni zbor Ave, orkester z dirigentom Gregorjem Klančnikom, ki ga je sicer leta 1984 ustanovil in dolga leta vodil Andraž Hauptman; od leta 2019 pa je umetniški vodja ansambla Gregor Klančič. Koncertni mojster orkestra je bil prvi violinist Rok Zgonc. Klančič je tako rekoč briljiral med odnosi vokala in inštrumentala. Prav dirigent je bil tisti, ki je najbolj zaslužen za rezultate celotne izvedbe, za ravnovesja in dikcijo, za razumljivost izvirnega latinskega besedila in odlično čistost inštrumentalnega ansambla. Nasprotje Dolarju je bila druga pol ure trajajoča Gloria, RV 589, visokobaročnega Italijana Antonia Vivaldija. Ta 12-delna skladba zveni še bolj Koncert ob obletnici rojstva kamniškega rojaka Janeza Krstnika Dolarja / Foto: arhiv Franca Križnarja Missa villana J. K. Dolarja velja zavoljo značilnosti napevov in kot nekakšna »kmetiška« ali tudi »vaška« maša za 6 solistov, šestglasni zbor in orkester z orglami za eno od njegovih najbolj tipičnih del. Polurno delo je tokrat zazvenelo kar v ladji kamniške župnijske cerkve na Šutni, adekvatnem arhitektonskem in likovnem baročnem spomeniku; baročno veličastno, brez sicer (ne) potrebnega tovrstnega pompa, akustično umirjeno, pa vendarle polnozvočno. Prispevki solistov so iz vrst okoli 20-članskega zbora zveneli polno, čisto, interpretativno neokrnjeno in lahko rečem, da sem tokrat slišal eno kar najbolj avtentičnih izvedb te Dolarjeve maše. Dirigent polnozvočno, saj je tak tudi njen naslov Gloria/Slava. Enajstčlanskemu inštrumentalnemu ansamblu – godalom z orgelskim pozitivom – pa sta se pridružili še po ena oboa in (Bachova, pikolo ali visoka) trobenta. Že malce bolj izdiferencirani solisti (še vedno kar iz zborovih vrst) so v nekaj solih in dvospevih še ozaljšali tale visoki ali do kraja razigrani spektakel; kar pravzaprav podobne skladbe tudi so. Mnogo več od zgolj načelnih in kar najbolj očitnih črno-belih kontrastov. Tudi tale partitura je izzvenela iz solističnih in ansambelskih prispevkov vseh izvajalcev še bolj bleščeče, bolj pompozno in programsko absolutno v skladu s ciklusom Musica aeterna/Živa glasba. Nagrada Pinu Pograjcu za Trgetanje Igor Kavčič Ljubljana – Na Pisateljskem odru v okviru Slovenskega knjižnega sejma so prejšnji teden podelili nagrado za najboljši literarni prvenec 38. Slovenskega knjižnega sejma, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Žirija v sestavi Suzana Tratnik (predsednica), Nada Breznik in Borut Gombač je nagrado namenila Kamničanu Pinu Pograjcu za pesniško zbirko Trgetanje, ki je letos izšla v zbirki Črna skrinjica založbe Literarno društvo IA. Zbirka po oceni žirije izžareva naelektreno čutnost, razžarjenost, kdaj tudi srh, toda nikoli patetičnosti ali samopomilovanja. Da zbirka tako rekoč do krvi zareže v kožo in meso s polnokrvnimi podobami, je med drugim zapisala žirija. Za nagrado za najboljši prvenec letošnjega sejma so bili sicer nominirani še Ajda Bračič z zbirko kratkih zgodb Leteči ljudje (LUD Literatura), Adriana Kuči z romanom Ime mi je Sarajevo (Litera), Veronika Razpotnik s knjigo poezije Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije) in Selma Skenderović z zgodbami Zakaj molčiš, Hava? (JSKD). Tuhinjska dolina je pela, igrala in se smejala Na tretji prireditvi Tuhinjska dolina v pesmi in besedi so navdušili številni kulturniki, ki jih v Tuhinjski dolini res ni malo. Zvrstili so se pevci, amaterski igralci, številni mladi in profesionalni glasbeniki. Katja Dolenc Šmartno v Tuhinju – V petek, 18. novembra, zvečer so se v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju v šolski avli in drugih kotičkih zbrali številni obiskovalci, ki so z veseljem pričakali nastopajoče. Prireditev, ki jo je povezovala Maja Hribovšek, je v sodelovanju s številnimi izvajalci iz Tuhinjske doline tudi tokrat priredil Mešani pevski zbor Mavrica Kulturnega društva Srednja vas pri Kamniku. Predstavili so se prvi. Njihovega zborovodjo Primoža Leskovca je zaradi bolezni zamenjal Rok Juhant. Zapeli so pesmi Hišica domača draga, Nikdar ne bom pozabil, Po zelenem travniku in Na Vipavskem. Njihov repertoar je pester in obsega dela slovenskih ter tujih avtorjev. Prepevajo umetne, duhovne in narodne pesmi. V zadnjih enajstih letih so pod vodstvom Leskovca izvedli več kot 140 različnih pesmi. Zbor, ki združuje pevce različnih starosti, bo naslednje leto praznoval 40 delovanja. Za to priložnost bodo pripravili samostojni koncert ter skupnega z avstrijskim zborom Village voices iz Rauchenwartha pri Dunaju. Nato je nastopil orkester harmonikarjev Šole harmonike Cirila Spruka, ki ga je občinstvo pozdravilo z bučnim aplavzom. Dekleta in fantje so se s harmonikami zvrstili na odru in tako nav- Mešani pevski zbor Mavrica pod vodstvom Roka Juhanta, ki je v zadnjem trenutku nadomestil zaradi bolezni odsotnega Primoža Leskovca / Foto: Katja Dolenc dušili s skladbama Veselo v Kamnik in Rastejo v strmi gori, da jih je občinstvo spremljalo s ploskanjem. V šoli jih trenutno poučujejo okrog trideset, poseben izziv pa jim je prirediti in igrati skladbe drugih žanrov. Sledil je nastop Ljudskih pevcev iz Tuhinjske doline, ki jih vodi zborovodja Rok Juhant. Zapeli so pesmi Cveti dekletu rožmarin, Dekle je zajemalo z vedrom vodo, Zabavljica o kamniških purgarjih in Kaj bi te vprašal. Ljudske pesmi pojejo od mladih let, organizirano pa delujejo deset let in nastopajo ob različnih priložnostih. Predstavilo se je tudi več učencev Glasbene šole Jani, enot Šmartno v Tuhinju in Kamniku, ki so se združili v treh kitarskih triih. Trio Lana, Tjaša in Klara je zaigral skladbi Stand by me in Hvala za vijolice, trio Lana, Nace in Jani skladbo Ne prižigaj luči, trio Lora, Manca in Lara pa skladbo Kdo še verjame. Vmes se je s skečem Subvencije predstavilo Kulturno društvo Ivan Cankar, ki deluje že več generacij. Člani vsako leto pripravijo predstavo, najraje komedijo, saj radi vidijo, da se ljudje nasmejejo. Nazadnje je nastopila še Skupina Špica, ki jo sestavljajo Zoran, Miran, Ciril in Gašper. Občinstvo se jim je navdušeno pridružilo pri izvajanju skladb Ko ljubezen daš nekomu, Na Martina vsi slavimo, Hvala vama predraga starša in Na Menino. Delujejo že 20 let, nastopajo doma in v tujini, igrajo pa predvsem slovensko glasbo. Na koncu se je Pavla Šuštar, predsednica MePZ Mavrica, zahvalila vsem sodelujočim, ravnateljici šole Darji Krašovec za gostovanje, vsem sponzorjem in drugim, ki so materialno ali kakor koli drugače omogočili izvedbo prireditve in ki omogočajo njihovo delovanje, ter vsem obiskovalcem, ki jih je povabila tudi v pevske vrste. Nazadnje so vsi nastopajoči skupaj z občinstvom zapeli še pesem Biseri Tuhinjske doline. Večer je pokazal, da so ti poleg narave predvsem v njenih ljudeh. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Delitve na naše in vaše Breda Podbrežnik Vukmir Elif Shafak v knjigi Kako ostati priseben v dobi delitev (Sanje, 2022) pravi: »Če vsi moji prijatelji in znanci mis- lijo kot jaz, govorijo kot jaz, če berem samo take knjige, ki so v sozvočju s tistim, kar sem že prebrala, če sledim samo spletnim stranem, ki podpirajo moje vnaprejšnje sodbe ..., to pomeni, da v resnici hočem biti obkrožena s svojo zrcalno podobo. To ne pomeni zgolj zadušljivo klavstrofobičnega okolja, temveč tudi narcisoidnost.« Zato vam priporočamo branje, ki utegne omajati vnaprejšnje sodbe in delitev na vaše ter naše. Čast (Sanje, 2016), roman E. Shafak, nam ponuja uvid v življenje ženske, ki je vedno zaznamovana z delitvami: je ženska v patriarhalnem svetu, Kurdinja v Turčiji, vaščanka v mestu, tujka v Londonu, ki tragično konča. Amos Oz, izjemen izraelski pisatelj, v romanu Juda (MK, 2017) skozi prizmo osebnih usod pretresa različne poglede na izraelsko-arabske spore. S. Monk Kid nam je v romanu In dobila je krila (MK, 2015) povedala zgodbo o beli deklici, ki je za svoj osmi rojstni dan v dar dobila sužnjo, a je kot zrela ženska premikala meje klavstrofobičnega okolja z bojem za osvoboditev sužnjev. Roman, ki razbija polarizacijo, je delo Kristiana Novaka Cigan, ampak najlepši (Beletrina, 2020). Zgodba nas pripelje do dveh oseb – Roma in begunca iz Mosula. Trilogija bosanskega pisatelja D. Karahasana Kaj pripoveduje pepel je zgodba o srednjeveškem perzijskem matemati- ku in filozofu Hajamu, ki doživeto kaže, da se delitve sejejo s strahom. Delitev na naše in vaše obravnavajo tudi te odlične knjige: J. Picoult: Preprosta resnica (Amiši in ameriška kultura), K. Stockett: Služkinje (temnopolte služkinje na ameriškem jugu), Marij Čuk: Črni obroč (Slovenci in fašisti), D. Jančar: In to noč sem jo videl (uboj zakoncev Hribar), E. E. Schmitt: Gospod Ibrahim in cvetovi iz Korana (arabski starček in judovski deček v Parizu) … »Ni boljšega načina, da človeka preoblikuješ, od tega, da upravljaš njegov strah,« pravi Hajam v Vonju po smrti. Dobre zgodbe prinesejo pogum in odnesejo potrebo po slepi pripadnosti. 7 petek, 2. decembra 2022 Kultura Z godbo v praznike V Motniku se je Celovečerni koncert Godbe Tuhinjska dolina z gosti navdušil poslušalce v polni telovadnici Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Damijan Rifl Šmartno – Sobota pred prvo adventno nedeljo je v Tuhinju zadnja leta rezervirana za koncert domače godbe. prepoznavno godbeniško priredbo Vinka Štrucla Po jezeru bliz' Triglava ter Adamičevo Cik-cak polko z Antonom Špenkom na ksilofonu. Pred drugim delom godbeniškega pisano druščino. Ob mladih tudi številne izkušene glasbenike, med njimi je tudi moj prvi učitelj klarineta profesor Karl Leskovec. Danes se nam je na klarinetu pelo, bilo je veselo Sredi novembra je v dvorani Kulturnega doma Motnik odmevala pesem Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Motnik - Špitalič in gostujočega Komornega moškega zbora Čebelarske zveze Slovenije. Oba vodi zborovodkinja Marinka Golob. Marinka Mošnik Motnik – Domači zbor deluje šele štiri leta (vmes zaradi korone niso imeli vaj), a ima za seboj že kar nekaj nastopov: na reviji pevskih zborov DU Gorenjske v Bistrici pri Tržiču in Bohinjski Bistrici, na reviji ljudskih pesmi v Vodicah, sodeloval je na 100-letnice čebelarskega društva v Trstu. Oba zbora vodi mlada zborovodkinja Marinka Golob, ki je na Akademiji za glasbo v Ljubljani uspešno dokončala študij glasbene pedagogike, prav tam leta 2019 magistrirala iz zborovskega dirigiranja, letos pa uspešno zaključila še magistrski študij listka, pianistka in zborovodkinja Marinka Golob, ki je ob spremljavi zbora občuteno zapela pesem Ljubim (avtor glasbe Ambrož Čopi, besedilo Feri Lainšček). Na koncu so vsi skupaj zapeli Čebelarja, že skoraj ponarodelo Slakovo pesem, zadovoljni poslušalci pa so z bučnim aplavzom nagra- Godba Tuhinjska dolina že šest let navdušuje poslušalce po dolini in okolici. / Foto: Luka Kočar »Celovečerni koncert smo premierno izvedli ob prvi obletnici ustanovitve godbe novembra 2017,« nam je povedal Klemen Leskovec iz Turističnega društva (TD) Tuhinjska dolina, ki je poleg predsednika društva Ivana Hribarja tudi glavni »krivec« za tuhinjsko godbeniško zgodbo o uspehu. Zasedba, ki jo kot dirigent že od vsega začetka vodi sicer klarinetist magister Miha Kosec, je letošnji koncert – poimenovali so ga Večer slovenskih – pričela s Kozinovo Na svoji zemlji. V prvem delu so zaigrali še Avsenikovi Spomin in Prelepa Gorenjska, večera, ki so ga zaznamovale Avsenikove skladbe, so temperaturo z energičnim nastopom dvigovali domači osnovnošolci. Začel je mladinski pevski zbor, nadaljevali pa so – že ob spremljavi godbe – mladi plesalci iz Podružnične šole Sela. »V mladinskem pevskem zboru imamo ta hip okrog sedemdeset pevk in pevcev, danes vsi seveda niso mogli nastopiti, a bo priložnosti še dovolj,« nam je po nastopu povedal zborovodja Peter Pogačar. »Tudi med godbeniki imamo nekaj osnovnošolcev, tako da se za prihodnost ni bati. Vodim res prvič pridružil še en izjemen glasbenik, Kamničan Uroš Gorenc,« je bil zadovoljen umetniški vodja tuhinjske godbe, ki je s Pogačarjem poskrbel tudi za presenečenje. Godba in zbor sta združila moči in navdušila z izvedbo Rženove Tinke ansambla Štirje kovači ter uspešnico tuhinjskih legend Ansambla Poljanšek. »Mirna topla melodija mehko boža mi srce, razvedri se lice moje in oči mi zažare,« so ob spremljavi godbenikov Poljanškovo Harmoniko za zaključek večera z občinstvom prepevali člani šolskega zbora. Odmeval raznolik program Mešani pevski zbor Odmev je na letnem koncertu predstavil tudi skladbe, s katerimi je nastopil v Belgiji. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Zbor, ki je lani praznoval 40-letnico delovanja, se je pred kratkim vrnil s tekmovanja v belgijskem Genku, kjer je po daljšem obdobju znova izkusil vzdušje petja na najvišji ravni. Že samo povabilo na enega najzahtevnejših mednarodnih tekmovanj je bila velika čast, saj se prijavi veliko zborov, izberejo pa le neka- tere, je pojasnila povezovalka letnega koncerta Barbara Božič. Obvezna skladba tekmovalnega programa je bila Sailing ship, zahtevna moderna skladba s preskoki, disharmonijami ..., ki je sprva vzbudila skrb, kako se je lotiti, »a z vztrajnostjo so pevci skladbo obvladali in jo na tekmovanju odlično izvedli«. Slovenske barve so na 17. Mednarodnem zborovskem festivalu Flandrije Pri izvedbi pesmi Če bi jaz bila fčelica je kot solistka nastopila najmlajša članica zbora Odmev, 15-letna Manca Plahutnik. / Foto: Ana Jagodic Dolžan zastopali tudi z ljudsko iz Prekmurja Če bi jaz bila fčelica, ki so jo, kot je velevala naloga, zapeli enoglasno ter zanjo prejeli posebno pohvalo komisije. Obiskovalci letnega koncerta so slišali še nekaj drugih pesmi iz slovenske ljudske zakladnice, med njimi Oblaki so rudeči, Pojdam u rute in Zagorski zvonovi, ki so jih člani zbora Odmev izbrali z mislijo na Ukrajino, v opomin, kako nesmiselna je vojna, v želji, da bi širili razumevanje in sočutje. V program so uvrstili tudi skladbe z versko vsebino, zaokrožili pa so ga z energično pesmijo Knez Marko, prav tako predstavljeno v Belgiji, ki je v dvorani Doma kulture Kamnik še utrdila željo po dodatku. »Uslišano« občinstvo je pevke in pevce, ki jih že dobra tri desetletja usmerja zborovodkinja Anica Smrtnik, z odra pospremilo z dolgim aplavzom. Mešani pevski zbor DU Motnik - Špitalič z zborovodkinjo Marinko Golob / Foto: Hana Slapnik vseh dogodkih in prireditvah DU Motnik - Špitalič, pa tudi ob praznovanju KS Motnik in KS Špitalič na Slopeh. Gostujoči zbor ima daljšo kilometrino, začeli so leta 2015. Pevci prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Zbor sodeluje na čebelarskih in drugih javnih prireditvah, na Festivalu čebelarske pesmi v Lukovici, udeležuje se območnih srečanj odraslih pevskih zborov, nastopal je ob prvem praznovanju svetovnega dneva čebel na Breznici. Nekajkrat je nastopil v Državnem zboru RS, pa tudi na praznovanju solopetja na Zasebni glasbeni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu. Domači pevci so za koncert izbrali predvsem ljudske pesmi, tako resnejše, otožne kot tudi vesele in zabavne, kakor sta Cigani in Naš maček je ljubco imel; pri zadnji je solo pela Marinka Golob. »Čebelarji« so imeli zelo raznolik repertoar, premierno so izvedli pesem Pred ulnjakom, za katero je besedilo napisal Henrik Omahna, pevec v zboru. Še posebno so občinstvo navdušile Žabe skladatelja Vinka Vodopivca. S svojim angelskim glasom je poslušalce navdušila so- dili pevce in odlično zborovodkinjo. Program je povezovala Majda Zupančič. Bila je martinova sobota, zato je beseda tekla v slogu »sv. Martin, ljubezen in vin'«. Predstavila je življenje in legendo sv. Martina, podala nekaj misli o vinu, ljubezni, povezovanju, o pomenu ljubiteljske kulture. Nekaj besed o obeh zborih in zborovodkinji je podala Marinka Mošnik. Srečanje se je zaključilo s prijetnim druženjem ob dobrotah, ki so jih pripravile upokojenke, in z željo, da bi se še kdaj srečali na podobni prireditvi. Mibas – salon talnih oblog, notranjih vrat in stopnic Izdelujemo stopnice po meri iz vinilnih plošč na klik in gotovih parketov. Nudimo kvalitetne vinilne talne obloge in parkete vključno s polaganjem. Vinili so na voljo za lepljenje ali na klik v debelinah od 5 do 10 milimetrov. Notranja vrata so lahko lakirana v barvo RAL po izbiri, furnirana ali v izvedbi CPL. Vsa vrata se izdelujejo po meri, po naročilu. Vedno ugodne cene Za več informacij pokličite na tel.: 041 325 556 ali nam pišite na: info@mibas.si www.mibas.si Najdete nas tudi na: 8 petek, 2. decembra 2022 Zanimivosti Glasbeno-vizualna prepletanja Vsestranski glasbeni ustvarjalec Gašper Selko je v sodelovanju z islandskim glasbenim producentom Frostijem Jonssonom izdal nov album Tengsl (Povezava). Samo Lesjak Kamnik – Gašper Selko sodi med priznane trobentače mlajše generacije pri nas. Po Konservatoriju za glasbo je zaključil tudi Akademijo za glasbo v Ljubljani in se že takrat spogledoval z različnimi glasbenimi zvrstmi. Sodeluje s številnimi umetniki, na glasbenih odrih pa ga prepoznamo tudi pod imenom X.U.L., ko – kot pravi – glasbo uporablja kot jezik. Na svoj način združuje sodobno klasiko z elementi minimalizma in eksperi- nastal je album Tengsl. Naslov je islandska beseda za povezavo oz. biti povezan, kar pa predstavlja tudi glavni koncept in idejo albuma, ki je plod skupnega prizadevanja obeh avtorjev. Proces ustvarjanja se je začel pred dobrim letom, ko so se njune poti naključno križale. Strast do sodobne glasbe ju je navdihnila k raziskovanju sveta klasične glasbe, povezane z elektroniko na področju prostorskosti zvoka. Devet skladb poslušalca vabi na mistično popotovanje ob spremljavi godalne zasedbe, Avtorja albuma Gašper Selko in Frosti Jonsson / Foto: Blaž Plut mentalno elektronsko glasbo ter poskuša raziskati nove načine interakcije med glasbo in poslušalci. Gašper je član mnogih zasedb, med njimi so Leni Kravac, Good Vibrations, Big Band Bend-It, Mestna godba Kamnik ter Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Po prvencu VOID – zgodba enega človeka in izjemnem albumu A Guide for Lost Travellers, pri katerih je melodije prepletel z mislimi in čustvi, je sedaj združil moči s priznanim islandskim glasbenim producentom Frostijem Jonssonom in kjer se prepletajo klavir, godala, trobenta in elektronika. Album zahvaljujoč ponavljajočim se minimalističnim vzorcem ustvari eterično, hipnotično vzdušje ter tako ponuja predvsem pomirjujočo zvočno izkušnjo. V Mladinskem centru Kotlovnica sta avtorja s pomočjo spletne povezave ter moderatorja Jana Kopača predstavila album zbranemu občinstvu, ki se je nato prepustilo večernemu koncertu. Pri nastajanju albuma Tengsl, dostopnemu na digitalnih platformah, so sodelovali tudi drugi glasbeniki. Na rajskih otokih Prejšnji mesec je minilo leto dni od izdaje romana Ujeta v svobodi avtorice Anje Kovačič. Celjska novinarka in strastna popotnica je ob začetku pandemije zaradi ukinjenih komercialnih letov ostala ujeta na Salomonovih otokih. Tam je začela pisati omenjeni roman, v katerem med drugim »nastopa« Polona Berlec iz Zgornjega Tuhinja. omenjene nizozemske multinacionalke. Mož pa aktivno išče priložnost na našem trgu delovne sile. Prepričana sem, da se bo dobro znašel. Torej: za zdaj namerava ostati v Sloveniji. Damijan Rifl Laze – Tudi zato je bila nedavna predstavitev knjige Anje Kovačič v dvorani Kulturnega društva Tuhinj na Lazah – pogovor je odlično vodila Monika Jeglič iz domačega društva – za zbrane še bolj zanimiva. Na Salomonovih otokih ne srečaš vsak dan rojaka iz sosednje doline. Kako sta se tam našli z Anjo? Prijatelji iz Slovenije so mi posredovali novico enega izmed spletnih portalov, ki je poročal, da je 15 tisoč kilometrov od doma, sredi Tihega oceana, nenačrtovano ostala slovenska popotnica, nekdanja novinarka Pop TV in Planet TV. Potovala je po Avstraliji in Južnem Pacifiku, a so jo »ujeli« protikoronski ukrepi. Vsi komercialni leti s Salomonovih otokov so bili odpovedani, tako da se je zadržala na »mojem« otoku. Pa sva se našli. In skupaj preživeli nekaj časa. Tako je. Anja je v času »ujetništva« sicer bivala v hiši novozelandskega diplomata, ki je v zadnjem hipu zapustil otok. Ob popolni zapori države zaradi koronavirusa so diplomati namreč imeli možnost evakuacijskega leta, običajni popotniki pa ne. Ker je bil mobilni in internetni signal na omenjeni lokaciji slab, je Anja k meni pravzaprav hodila v službo. Monika, Anja in Polona / Foto: Damijan Rifl Moj mož ji je simpatično pisarno iz palet uredil kar na prostem. Med drugim je tam nastajal roman Ujeta v svobodi, v katerem popisuje raziskovanje Avstralije, Fidžija in Salomonovih otokov. Leta 2012 ste bili prvič na Salomonovih otokih in se januarja 2013 tja vrnili za tri leta. Nabralo se jih je nekaj več, skoraj deset. Torej sem se tudi jaz »ujela v svobodi«. (smeh) Sprva sem na otokih delala kot laiška misijonarka. Moja naloga je bilo predvsem računalniško opismenjevanje prebivalcev. Nato sem se zaposlila v tamkajšnji pivovarni, ki spada pod okrilje multinacionalke Heineken. Začela sem v oddelku za nadzor kakovosti in nadaljevala v logistiki, ukvarjala sem se z načrtovanjem proizvodne verige. Hkrati sem dodobra spoznala glavno mesto Honiara, otoke in otočane. Njiho- vo vsakdanje življenje, kulturo, način razmišljanja. Neprecenljiva izkušnja. Na Salomonovih otokih pa ste spoznali tudi moža. Bo držalo. Jerard je tisti, ki je uredil v knjigi omenjeno Anjino pisarno. Nedavno sva se preselila v Slovenijo, pa sem prišla na idejo, da bi se z Anjo znova srečali in nekako povezali naši zgodbi še v mojem drugem – ali prvem – domu. Kakorkoli pač obrnemo. (smeh) Z Moniko, ki je sicer zaposlena v Knjižnici Bežigrad v Ljubljani, smo generalko za tuhinjsko predstavitev knjige uspešno opravili za Bežigradom. Žal je na Lazah zaradi bolezni manjkal Jerard, ampak bodo še priložnosti. Z Jerardom nameravata ostati v Sloveniji? Zaposlila sem se v slovenski Pivovarni Laško Union, ki je tako kot »moja« pivovarna s Salomonovih otokov del Sami ste že zelo zgodaj pokukali v nekoliko drugačno okolje od domačega. Morda pa je res tudi to vplivalo na mojo življenjsko pot. Da se kasneje, ko sem diplomirala na Pedagoški fakulteti, nisem ustalila in ustavila ne enem mestu. Osem let sem namreč poučevala naravoslovje na Osnovni šoli Dob, a so me mikale nove poti. Sem jih iskala in našla. Tokrat daleč stran od (zahodnega) sveta … Je bil prisoten kulturni šok ob selitvi na otok? Ali je morda večji pri Jerardu? Naj poudarim, da se Jerard v Tuhinju in Sloveniji počuti odlično. Vseeno menim, da je bil kulturni šok, ki ga omenjate, pri njem ob selitvi večji kot pri meni. Domačini na Salomonovih otokih so namreč zelo sproščeni in odprti, tako da nisem imela prav nobenih težav z vključevanjem. Slovenci pa smo sprva vseeno nekoliko bolj zadržani, po domače »zategnjeni«. Težje se sprostimo. Ampak ko to presežemo, vidimo, da smo si ne nazadnje vsi zelo podobni. To bi z vsemi svojimi popotniškimi izkušnjami in srečevanji z različnimi ljudmi najbrž potrdila tudi Anja. VOZILA NA ZALOGI Ponovno mednarodni festival klapske glasbe Kamnik – Klapa Mali grad je po koronskem odmoru organizirala že 16. Srečanje klap – Mednarodni festival klapske glasbe v Kamniku. Poleg njih so se na odru Doma kulture Kamnik predstavile še ženske in moške klape iz Dalmacije in Kvarnerja: Puntape, Partenca, Kraljevica, Porto Re in Filip Dević - Ferata. A. B. LEVJI BONUS IN BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE + KASKO ZA 1 EUR peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0 do 3,98. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 227 Wh/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Levji bonus velja za fizične in pravne osebe (ni združljiva z drugimi posebnimi ugodnostmi za podjetja) za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 11. do vključno 31. 12. 2022. Ponudba Bon za zimske pnevmatike velja samo za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 11. do vključno 31. 12. 2022. Višina Levjega bonusa, vrednost Bona za zimske pnevmatike in pogoji akcije so objavljeni na www.peugeot.si. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Zapele so tudi članice ženskih klap. / Foto: Tina Dokl 9 petek, 2. decembra 2022 Decembrsko dogajanje v pravljičnem Kamniku Praznična poslanica stran 10 do 12 Pravljični dogodki v Kamniku stran 12 do 15 Koledar dogodkov v centru mesta stran 16 10 petek, 2. decembra 2022 Prednovoletna poslanica Spoštovane občanke, spoštovani občani, Matej Slapar, župan Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport Kamnik v sodelovanju z Zavodom za kulturo ter Kulturnim društvom Priden možic tudi letos pripravljata zanimivo decembrsko dogajanje. Prepričani smo, da bomo na ta način v našem starem mestnem jedru poskrbeli za to, da bo vsak našel nekaj zase in boste zimske večere preživljali v naši družbi. Vabljeni, da se nam pridružite na številnih prireditvah in tudi na ta način pokažete, da vam je mar, da se mesto razvija in njegovo jedro postaja kraj druženja in tudi kraj decembrskih nakupov. Že nekaj let zapored je pomembna točka druženja prav drsališče na Glavnem trgu, ob katerem poskrbimo za pravljično stojnično prodajo raznovrstnih izdelkov. Začetek decembrskega dogajanja bo zaznamoval prižig praznične okrasitve, pozdravil nas bo tudi Miklavž. Združili smo moči z drugimi kulturnimi ustanovami in v praznični program vključili še pester izbor njihovih prireditev, ki vabijo prav vse generacije. Ponudniki v starem mestnem jedru pa vas bodo izredno veseli, če boste nakupe za decembrski čas opravili pri njih, za vas pripravljajo še pester nabor različnih dogodkov. Od starega leta se bomo poslovili s štirimi koncertnimi dnevi in verjamemo, da bodo ulice mesta poleg praznične okrasitve k ogledu vabile tudi tiste, ki se bodo pozibavali in peli v ritmih slovenske glasbe. Naj vam ob tej priložnosti namenim dobre misli in besede, ki naj vas spremljajo skozi naslednje leto. Bodite strpni in prijazni, predvsem pa razumevajoči. In zavedajte se, da so v življenju pomembna dobra dejanja, ki jih boste namenili sočloveku. Pomembna sta sodelovanje in pomoč. Tistemu, ki mu bo v decembrskih dneh težko, ker bo sam ali pa ga zaznamuje težka življenjska zgodba, podarite nasmeh, dobro voljo ali pa materialno dobrino. Nikoli ne vemo, kdaj bomo pomoč potrebovali sami. In kot je zapisal Tone Pavček: »Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!« V nadaljevanju priloge si lahko ogledate podrobnejši program, zato toplo vabljeni v pravljični Kamnik. Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, dragi prijatelji, v našem mestu bomo skušali z glasbo pregnati kako zaskrbljeno misel in razveseliti ljudi, saj že odštevamo dneve do prazničnega druženja v Pravljičnem Kamniku, ki ga letos za vse vas pripravljajo Občina Kamnik ter Zavod za turizem in šport Kamnik. Decembrsko vzdušje smo za vas pripravili že danes, v petek, 2. decembra, ko je v srcu mesta na Glavnem trgu svoje mesto znova dobila ledena ploskev za vse velike in male drsalke in drsalce. Ob 17.00, pa se boste lahko sprehodili čez najlepšo mestno ulico Šutno, kjer se bodo razkazovale novoletne smrečice, ki jih bodo že v dopoldanskem času okrasili otroci iz kamniških vrtcev. Ob 17. uri bomo okoli smrečic prižgali svečke in Šutna bo zasijala v plamenčkih upanja. V ponedeljek, 5. decembra, ob 16.30 vas vabimo na praznično odprtje drsališča z Mestno godbo Kamnik, po krajšem otvoritvenem spektaklu pa se boste lahko prepustili drsanju in športni zabavi še vse do 21. ure. Na ta dan pa bodo vsi pridni otroci v mesto privabili Miklavža, lahko pa se zgodi, da med letom kateri od otrok ni bil preveč sodelovalen do staršev in učiteljev in utegne privabiti tudi kakega porednega parkeljna – za kar seveda organizator ne odgovarja. Miklavževanje, v organizaciji Kulturnega društva dr. Franceta Steleta, bomo letos simbolično povezali tudi s prižigom praznične mestne okrasitve, ki bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 16.45 pod Malim gradom. Magični trenutek prehoda iz teme v luč bo spremljala tudi Mestna godba Kamnik s svojo božično skladbo. Z lučkami in svetlobo bomo v Kamnik tik pred njegovim odhodom okoli sveta privabili Miklavža, zato vas prijazno vabimo, da se nam ob 17. uri pridružite ob pobočju Malega gradu in pozdravite dobrega moža. V petek, 23. decembra, za vas pripravljamo ognjeno zgodbo, ki smo jo poimenovali Vrnimo Šutni luč, ki bo znova zaživela v soju malih plamenov v steklenih lončkih. Vsestranski kreativec Gregor Torkar, lastnik nostalgične ploščarne Črna pizza sredi Šutne, pa bo na ulici predvajal božično glasbo iz starega gramofona. Da pa bomo letošnje decembrsko druženje pričakali v posebnem vzdušju, tudi letos k sodelovanju vabimo vse vas, občanke in občane, obiskovalke in obiskovalce Kamnika. Ker je v slogi moč, lahko z doma izdelanimi in preprostimi lampijoni soustvarjate to večerno prireditev. Ob tem se prepustite lastnemu oblikovalskemu navdihu. Pomembno je le to, da izdelek ne vsebuje električnih svetil in je čajna svečka edini svetlobni vir. Vabimo vas, da se malo pred 17. uro sprehodite skozi Šutno do Glavnega trga, da bodo mesto osvetljevali tudi vaši lampijoni. Stanovalce Šutne pa znova vabimo k sodelovanju, da na svoje okenske police namestite svoje lučke upanja in tako zaželite dobrodošlico vsem obiskovalcem Šutne. Naj se na ta večer prav vsakdo počuti dobrodošlega, sprejetega, ljubljenega. Pričakujte pravljično vzdušje s kančkom magičnosti plamenčkov upanja. Luka Svetec, v. d. direktorja ZTŠK Tako bomo začeli letošnji niz prireditev Pravljični Kamnik, ki se bo nadaljeval skozi ves december tudi pri ponudnikih v mestnem jedru in seveda z bogato stojnično ponudbo božičnih daril na božičnem sejmu v centru mesta. Praznična tempera- KOLOFON Prilogo Pravljični Kamnik je pripravil Zavod za turizem in šport Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik in je priloga časopisov Kamničan-ka in Gorenjski glas. Datum izida: 2. december 2022. Naklada 14.000 izvodov. Prilogo uredila: Nina Irt. Fotografije: Ana Pogačar, Klemen Brumec, osebni arhivi, arhivi MMK, Zavoda za turizem in šport Kamnik in Zavoda za kulturo Kamnik. tura bo rasla vse do prednovoletnih koncertov od 28. do 31. decembra, ko bodo premražene noge dodobra ogreli legendarni Čuki, mlada kamniška skupina Before Time, nepozabni Big Foot Mama, mlada skupina LPS, vroči Tabu in na najdaljšo noč v letu še akordi narodno-zabavne glasbe kamniškega ansambla Viharniki. Med čakanjem na dogajanje na odru pa prijazno vabljeni, da se zabavate na kamniškem mestnem drsališču. Obiščite spletne strani in profile na družbenih omrežjih kamniških kulturnih ustanov in zavodov, lokalnih ponudnikov v mestnem jedru, turističnih ponudnikov in tudi šol, vrtcev ter drugih javnih zavodov in društev, ki ponujajo obilico majhnih in prijetnih dogodkov, vrednih ogleda. S svojim prihodom podpirate njihova prizadevanja, se ob tem zabavate in jim s svojim obiskom pokažete, da cenite tisto, kar delajo predvsem za vas, občanke in občane, obiskovalke in obiskovalce našega mesta. Že tradicionalno pa lahko svojim najdražjim podarite novoletni Maistrov bon, s katerim si lahko pri ponudnikih v centru mesta kupijo kaj lepega. Podarite Maistrov bon tudi sebi. Vljudno vabljeni k ogledu celotnega dogajanja Pravljičnega Kamnika, ki je dostopno na spletni povezavi www.visitkamnik.com. 11 petek, 2. decembra 2022 Spoznajte decembrske dobre može Spoznajte dobre može, ki ob koncu leta obdarujejo in razveseljujejo otroke v Kamniku Sveti Nikolaj ali sveti Miklavž Nikolaj iz Mire je znan tudi pod imeni Nikolaj iz Barija, Nikolaj Barijski, sveti Nikolaj in sveti Miklavž, krščanski škof in svetnik. Rojen je bil med 270 in 286, Patariji, današnja Turčija, umrl je † 6. december med 326 in 351 v Miri, današnja Turčija. Posebej znan je bil po svoji darežljivosti. V slovenščini se uporablja ime Nikolaj zlasti v razpravah o njem kot zgodovinski osebnosti, kot Miklavž pa se označuje v obdarovalni praznični vlogi. V Sloveniji je drugi svetnik po številu cerkva, ki so mu posvečene (takoj za Devico Marijo). Poleg tega so mu posvečene tri izmed šestih stolnic. V etnološki zbirki kamniškega muzeja hranimo model za mali kruhek z motivom sv. Miklavža, ki je prišel v muzej iz Sadnikarjeve zbirke. Miklavževanje je stara zimska šega, ki je doma v celotnem alpskem prostoru, kjer se mladi fantje na predvečer godu sv. Nikolaja, 5. decembra, vsako leto preoblečejo v parkeljne in v Miklavževem spremstvu rajajo po ulicah in hišah v vasi. Hodijo od hiše do hiše. Kot je zapisal Josip Nikolaj Sadnikar, je bil na dan sv. Barbare (4. decembra) v Kamniku letni semenj. Med ljudstvom je bilo tako razširjeno izročilo, da hodi sv. Miklavž kupovat v Kamnik na semenj sv. Barbare. Božični pohod od jaslic do jaslic z Jožefom in Marijo Na slovenskih tleh se je peka malega kruhka še danes ohranila v Škofji Loki in njeni okolici. Mali kruhek so začeli izdelovati v samostanih in nato v lectarskih delavnicah, ki so bile v Kamniku, Škofji Loki, Ljubljani in Novem mestu. Od tu se je tradicija peciva razširila med posvetno ljudstvo. Mali kruhek so oblikovali na dva načina: z uporabo lesenega izrezljanega modela z motivom ali prostoročno. Kot je zapisal Rajko Ložar v članku Mali kruhek v Škofji Loki in okolici (Etnolog 1937–1939, str. 169–197), je mali kruhek lep gorenjsko-škofjeloški izraz za vrsto peciva, ki se pripravlja iz moke, medu, primesi popra in podobnih začimb. Pa ne samo to, to je bil izraz tudi za druge vrste peciva, ki so bile na mizi preprostega in meščanskega človeka ob cerkvenih praznikih. Zora Torkar, Medobčinski muzej Kamnik https://www.muzej-kamnik-on.net/ Kdo je … Dedek Mraz Dedek Mraz iz Kamniške Bistrice Dedek Mraz je mitološki dobrotnik, ki obdaruje otroke v tednu pred novim letom, najpogosteje v noči z 31. decembra na 1. januar. V slovenski kulturi se je uveljavil v času socialistične Jugoslavije. Temelji na ruskih legendah iz leta 1930, kjer se imenuje Ded Moroz in je poročen s starko Zimo, ki se po rusko imenuje Zima Staruha. Turistično društvo Tuhinjska dolina vas vabi na božični pohod od jaslic do jaslic z Jožefom in Marijo. Pohod z ogledom jaslic se bo pričel na Knajpovi terasi v Termah Snovik in bo potekal po cesti do 8. apartmajskega objekta in nazaj, nakar se bo zaključil s kulturnim programom in kuhanem vinu. Vabljeni v Terme Snovik 26. decembra od 17. do 19. ure. Sveti Miklavž, model za mali kruhek, konec 19. stoletja A v Sloveniji je obveljalo, da Dedek Mraz živi pod Triglavom ter variantno še v drugih alpskih dolinah in predgorjih. Torej se kamniški Dedek Mraz pripelje iz Kamniške Bistrice. Slikar Maksim Gaspari je leta 1952 z risbami standardiziral njegovo zunanjo podobo. Obleka, ki jo nosi, je slovenska, s slovenskimi vzorci na dolgem kožuhovinastem plašču ter s tradicionalno polhovko na glavi. Tak je bil prvič objavljen na naslovnici Cicibana decembra 1949, naslikal pa ga je slikar Janez Vidic, a je imel Dedek Mraz tedaj še ruski beli plašč. V kožuh ga je oblekel šele Maksim Gaspari, prav zato, da bi se ločil od ruskega originala, in njegov plašč še dodatno okrasil s slovenskimi ornamenti, na hrbet pa mu je nadel slovenski koš. Leta 1952 je Repub- liški odbor Zveze prijateljev mladine, ki je izdal tri Gasparijeve razglednice, »uzakonil« prav Gasparijevo podobo Dedka Mraza. Maloštevilni javni nasprotniki režima so ga zmerjali z rdečim Miklavžem. Toda Dedek se je prijel in v naslednjih desetletjih pogumno zakorakal po slovenskih ulicah in trgih. Dedek Mraz ima vse otroke zelo rad in ne dela nikakršnih razlik med njimi. O njem obstaja veliko različnih pesmic, še najbolj znana je Siva kučma, bela brada, ki jo je napisal Janez Bitenc. Še danes se lik Dedka Mraza pojavlja v nekaterih podjetjih in ustanovah, ko v mesecu decembru obdaruje otroke zaposlenih ter na različnih javnih prireditvah za otroke v večjih slovenskih mestih, v gledališčih, kulturnih domovih, kinematografih ter vrtcih in osnovnih šolah. Siva kučma, bela brada ali ikonografska podoba Dedka Mraza Glavne lastnosti, po katerih se Dedek Mraz v Sloveniji loči od Božička in svetega Miklavža: ima krajšo sivo brado in sive lase, je realno bitje, starejši, dobro ohranjen možakar bistrih misli. Živi pod Triglavom, lahko tudi v Kekčevi deželi, 12 petek, 2. decembra 2022 Pravljični dogodki v Kamniku na Pohorju ali v dolini Kamniške Bistrice. Otroke obdaruje na silvestrovo ali na novoletno jutro v domačem krogu. V podjetjih pa lahko že precej prej – v decembru enkrat po Miklavžu. Oblečen je v ovčji krznen plašč z navznoter obrnjeno dlako in okrašenim s slovenskim ornamentom, v roki ima sprehajalno palico, na glavi ima polhovko z zataknjeno smrekovo vejico, na rokah ima volnene rokavice s palci. Obut je v visoke usnjene škornje. Darila deli iz koša ali cekarja, spletenega iz žitnih kit in s slovenskim ornamentom. Po navadi nima spremljevalcev, lahko pa ga spremljajo palčki, živali, snežinke, snežaki, medvedi, zajci ter druga bitja iz ljudskih pripovedk in pravljic. Pripelje se s sanmi na konjsko vprego ali vozom na konjsko vprego ali pa pride peš. Kako je bilo v Kamniku V obdobju med letoma 1960 in 1990 je Dedek Mraz redno obdaroval otroke uslužbencev, delavcev v kolektivih. Otroci so mu napisali pesmice oziroma seznam želja. Sindikalni Dedek Mraz je pogosto prinesel darila iz repertoarja tovarne, ki je obdarovala. Na primer Dedek Mraz v Kamniku brisače pri Svilanitu, škornji pri Utoku, veliko manevrskega prostora je imelo Trgovsko podjetje Kočna. Toda prav avtor tegale zapisa se spominja vsakoletnega razočaranja po nestrpnem odpiranju darila, ko se je soočil z balico frotirastega blaga, pripravljenega za ukrojitev otroške pižamice. Poseben program so pripravljale tudi kamniške osnovne šole, ki so bile povezane z lokalnimi podjetji. Tako je bilo tradicionalno sodelovanje Osnovne šole Toma Brejca s Titanom in Osnovne šole iz Tuhinja s tovarno Utok. O tem boste lahko več prebrali v prispevku Tanje Drovenik Čalič. Pravljični dogodki v Kamniku Razkrivamo vam decembrske prireditve in dogodke, ki bodo razveseljevali prebivalce in vse obiskovalce našega Kamnika. Mestu bo na tisočere drobnih lučk dalo pravljično podobo prav na Miklavžev večer. Dobrodošli tudi na božični sejem, kjer vas bo pričakala bogata ponudba božičnih daril domačih rokodelcev in ponudnikov. Otroci pa bodo v času nakupovanja daril drsali na mestnem drsališču in se pri sosednjih kavarnicah pogreli z vročo čokolado in drugimi toplimi napitki. V Kamniški Bistrici domuje, vse otroke obdaruje. Morda obdari tudi nas naš stari, dobri Dedek Mraz! Mladinsko kulturno društvo Pedenjmožic je v prvih letih svojega delovanja v letih od 1982 do 1985 pripravljalo tudi otroško predstavo, ki jo je ponudilo za izvedbo kamniškim podjetjem ali okoliškim krajevnim skupnostim. Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik https://www.muzej-kamnik-on.net/ 13 petek, 2. decembra 2022 Pravljični dogodki v Kamniku VEČERNI SPREHOD MED LUČKAMI postaja tradicionalno doživetje Arboretuma Volčji Potok v mesecih, ko je dan krajši in vsi hrepenimo po prazničnem vzdušju. Sprehod med lučkami je zasnovan kot enosmerna, nekaj kilometrov dolga pot. Pri osvetlitvi smo izkoristili premišljene krajinske elemente parka in dodali še nekaj estetskih prvin, ki naravno razgibanost in raznolikost še poudarijo. Nekaj doslej že dobro znanim prizorom, kot so vrt zlatih prstanov, neskončni slap, pisan smrekov gozd, smo dodali nove elemente. Pripravljamo pa tudi novosti, ki bodo navdušile vse generacije. Za romantične duše pripravljamo tunel lučk, za otroke pa dinozavre, odete v večerno podobo. Mali in veliki otroci pa boste v šotoru pri pristavi občudovali belo pravljico, ki jo bo popestril Božiček z novo pripovedjo. Izjemno ponosni smo tudi na lesene jaslice lastne izdelave, ki v naravni parkovni kulisi še posebno zablestijo. Te bodo na ogled v začetku decembra. Večerni sprehod med lučkami je mogoč vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 19. novembrom 2022 in 8. januarjem 2023 od 16. do 21. ure. Vstopnice so v prodaji na spletu in pri blagajni parka. https://www.arboretum.si/ V SLOVENIA ECO RESORTU za vas pripravljajo praznični december. Vsak petek in soboto imajo kulinarično-glasbene večere, kjer igra vsak teden drug glasbenik in nam pričara praznično vzdušje. To je odlična priložnost za kratek pobeg od vsakdana s svojimi najbližjimi. 9. decembra jih bo ponovno obiskala dalmatinska klapa Jadranski Maestrali. Takrat se posvetijo morski kulinariki. Za božič se jim lahko pridružite na polnočnici, obiskal pa jih bo tudi Božiček, ki bo obdaroval otroke. Za silvestrovo pa pripravljajo prav poseben večer, posvečen izbrani kulinariki njihovih kuharjev. Večer bo čaroben in potrudili se bodo, da vas v novo leto pospremijo v pravem razkošju. Tukaj se vedno kaj dogaja in toplo vabljeni na obisk! https://sloveniaecoresort.com/domov/ SILVESTROVANJE V KOPALKAH. ZAKAJ PA NE? V Termah Snovik so že pripravljeni na najdaljšo noč v letu. Letos vam priporočajo, da se ob koncu leta sprostite in umirite ter organizacijo silvestrovanja prepustite njim. Silvestrovanje v kopalkah bo potekalo ob okusni silvestrski samopostrežni večerji, obilo animacijskega programa za vse generacije in seveda glasbi v živo. Vstopite v leto 2023 v objemu termalne vode in novoletni dan začnite malo drugače in z novimi cilji. Preživite zadnjo noč v letu 2022 sproščeno v kopalkah ob bazenu. V družbi svojih najbližjih se prepustite termalnim doživetjem in kulinaričnim presenečenjem iz restavracije Potočka. Silvestrski večer bo potekal v soboto, 31. decembra 2022. Silvestrovanje v kopalkah vključuje vse, kar potrebujete za odličen zaključek leta: • neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, • silvestrsko samopostrežno večerjo, • glasbo v živo, • silvestrski animacijski program za vse starosti, • Wi-Fi, parkirni prostor, DDV. Pijača ni vključena v ceno. Omizja za samopostrežno silvestrsko večerjo bodo v naslednjih restavracijah: bazenska, Tuhinjka in Potočka. Silvestrovanje se začne ob 20. uri, zaključek ob 1. uri zjutraj. Prijave za silvestrovanje sprejemamo do zapolnitve kapacitet oz. najkasneje do 30. decembra 2022 do 12. ure. Pokličite na telefonsko številko 01 83 44 100 ali pišite na e-naslov info@ terme-snovik.si. Predplačilo ob rezervaciji je 50 EUR na osebo, za otroke do starosti 3,99 leta brezplačno. Toplo vabljeni, da preživite najdaljšo noč v letu malo drugače. https://www.terme-snovik.si/ 14 petek, 2. decembra 2022 Pravljični dogodki v Kamniku SREDNJEVEŠKI VEČER BERNARDO BRIZANI Na sobotni večer, 10. decembra, bo v gostilnici Pri podkvi v starem mestnem jedru Kamnika na vrsti pravi srednjeveški večer. Za vas bomo v družbi vitezov pripravili srednjeveško večerjo s pethodnim menijem. Poskrbeli bomo tudi za pijačo dobrodošlice in za eliksir, ki vam bo pomagal k dolgemu življenju. Pogledali si bomo, kako so v srednjem veku imeli to in ono reč med sabo, kako so požirali ogenj in se mečevali, kako so plesali. Večerja bo vredna izbranih okusov srednjeveških grofov. S pomočjo kulinarike vas bomo popeljali v srednji vek in vam pričarali čim bolj avtentično kulinarično izkušnjo. Ugotovili boste, da so nekatere tradicije ostale enake, spet druge pa so se skozi stoletja spreminjale. Navdih za zgodbo je poleg skrivnostnosti kamniškega srednjega veka popotni dnevnik oglejskega kanclerja Paola Santonina, ki je skozi naše kraje potoval ob koncu 15. stoletja in je bil nad kulinaričnimi dobrotami ter geografskimi lepotami Slovenije zelo navdušen. Bernardo Brizani je verjetno najboljši slovenski violončelist. Večkratni zmagovalec tekmovanj, dobitnik Prešernove nagrade, »čudežni deček« violončela. S svojim nastopom bo pričaral romantiko in krasno predpraznično vzdušje v prijetnem ambientu gostilnice Pri podkvi. Spremlja ga pianistka. Brizani igra tako klasično kot tudi moderno in latino glasbo in bo gotovo presenetil. Dobrodošli 17. decembra ob 19. uri v gostilnici Pri podkvi. http://vratarnica.si/ Prijave sprejemamo do vključno 7. decembra na telefonski številki 064/260104 in 040/554240. V DOMU KULTURE KAMNIK V PRAZNIČNEM DECEMBRU PRIPRAVLJAJO DOGODKE ZA VSAK OKUS. Abonma Kam’nček: Duo LiLa: Allaschka in Lillu, DKK, 8. 12. 2022 ob 18.00 Malim in velikim otrokom v okrilju abonmaja Kam‘nček (in izven) srčno priporočajo obisk predstave Dua LiLa: Allaschka in Lillilu. Lillilu in Allaschka sta najboljši prijateljici. Združuje ju veliko stvari: igranje glasbe, smeh in ples. Imata pa tudi zelo nadležne sosede, ki ves čas povzročajo hrup. Na srečo se Lillilu in Allaschka radi pogovarjata po telefonu, tako si lahko zaupata svoje težave, saj je težava deljena težava razpolovljena. Vendar ko nadležni sosedi pokažejo svoje obraze, se vse zdi drugače, kot sta pričakovali. Lillilu in Allaschka je zelo zabavna in ganljiva klovnovska predstava za celotno družino, ki v ospredje postavi prijateljstvo, zaupanje in odpuščanje. Hudo smešna predstava, ki vam pričara nasmeh na obraz. (Predstava je primerna za otroke od 4. leta starosti dalje.) Abonma Kam’na’smeh: Klemen Slakonja, DKK, 13. 12. 2022 ob 19.30 V okrilju abonmaja Kam’na’smeh (in izven) bo Klemen Slakonja poskrbel za zabaven glasbeni večer, poln znanih melodij in iskrivega humorja. Z glasbeniki se bo sprehajal med različnimi glasbenimi žanri – rockom, swingom, jazzzom … – in nam približal uspešnice domačih in tujih glasbenih zvezd. Zapel bo tudi avtorske uspešnice, ki so obkrožile svet, ter nas nasmejal z imitacijami znanih osebnosti, od Slavoja Žižka, Jana Plestenjaka, Modrijanov in Oliverja Dragojevića do Putina, in s prepevanjem svetovnih hitov Eda Sheerana, Coldplay, U2, Franka Sinatre in celo Pavarottija. Rezervacija in prodaja vstopnic: 041 360 399, info@domkulture.org, pisarna DKK, Fužine 10 (pon., tor. in pet. 10.00–12.00, sre. in čet. 14.00–18.00), bencinski servisi Petrol s sistemom moje karte.si, www.moje karte.si, ter druga prodajna mesta moje karte.si (trafike 3dva, M holidays, itd.) Za božič podarite darilni bon za Maistrov abonma*. Pet izbranih predstav profesionalnih gledališč. Ker se približuje čas praznikov in najbolj čaroben čas v letu, smo za vas pripravili darilni bon za Maistrov abonma, katerega program smo skrbno načrtovali v letošnjem letu. *Predstave bodo na sporedu od januarja 2023 dalje. Program Maistrovega abonmaja lahko najdete na spletni povezavi: https://www.domkulture.org/sl/program/ abonmaji/maistrov-abonma) Za več informacij nam pišite na: info@domkulture.org ali pokličite na 01/ 8313 226. Glasba z okusom: Boštjan Gombač in Eduardom Raon, DKK, 6. 12. 2022 ob 19.30 Tokrat se boste v tradicionalnem repertoarju Glasbe z okusom lahko pridružili svojevrstnemu glasbenemu dogodku s tematsko večerjo in virtuoznima glasbenikoma Boštjanom Gombačem in Eduardom Raonom, ki izvajata svoje avtorske skladbe. V njih se prepletata glasba, ki sta jo ustvarila za film in gledališče, in improvizacija. Njuno izvajanje lahko opišemo kot film z dolgimi kadri, ki občinstvo popeljejo od melanholičnih zvokov armenskega duduka prek rekonstrukcije najstarejšega glasbila pa vse do zvokov narave, ptic, vetra, ko se s harfo in elektroniko ter različnimi glasbili in zvočili sprehajata po zvočnih pokrajinah. https://www.domkulture.org/sl/koledar-prireditev 15 petek, 2. decembra 2022 Mestni oder in prednovoletni koncerti DOGODKI OB JASLICAH V MEKINJSKEM SAMOSTANU V ČASU ADVENTA Od 15. decembra 2022 do 2. februarja 2023 bodo v Mekinjskem samostanu na ogled Skulpturne jaslice avtorja Dušana Sterleta v dimenziji 5 x 3 metre. Razstavo jaslic bodo poživili z božičnimi pesmimi s strani lokalnih zborov in pevskih skupin. Dogodke bodo pospremili s stojnico z božičnimi dobrotami in bogato izbiro daril lastne blagovne znamke Doroteja. 16. december – ob 18. uri 17. december – ob 18. uri 18. december – ob 18. uri 19. december – ob 18. uri 20. december – ob 18. uri 21. december – ob 18. uri 22. december – ob 18. uri odprtje jaslic, ob 19. uri Zbor Cantemus MePZ Svoboda Mengeš pohod z baklami Pravljični večer Zbor Župnije Stranje KPZ Šutna Ljudske pevke Predice in prihod Božička IRSKI VEČER: NOREIA, PUB POD SKALO, 3. 12. OB 20.30 ETNO ROCK: KONTRABANT, PUB POD SKALO, 16. 12. OB 20.30 V veseli december vstopamo na najboljši možni način – z razigrano irsko glasbo! Petčlanska zasedba izkušenih glasbenikov naš oder že dobro pozna. Tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije preigravajo na svojstven, ne vedno na povsem tradicionalen način. Seveda ne bodo manjkale standardne, pivsko-veseljaške pesmi, ki nas bodo dvignile na noge! * Glasbena skupina Kontrabant je del slovenske glasbene kulture že več kot 20 let. Ustvarjajo mešanico etno, rock, folk in country glasbe, njihova besedila so uglasbena poezija v slovenskem, madžarskem, romskem in angleškem jeziku. Odlično se znajdejo tudi na odrih manjših prizorišč, kjer poslušalcem ponudijo širino glasbene izkušnje s prefinjeno pripovedjo in dinamično izvedbo. * *Vabljeni, vstop je prost, dobrodošli prostovoljni prispevki za glasbenike. Za vas smo od 28. do 31. decembra pripravili niz prednovoletnih koncertov, na katerih bodo premražene noge dodobra ogreli legendarni Čuki, kamniška skupina Before Time , Big Foot Mama, Tabu in mlada skupina LPS. V novo leto 2023 pa bomo zaplesali in zavriskali s kamniškim ansamblom Viharniki. Dogodki se odvijajo na Glavnem trgu v Kamniku. 28. december 2022 ob 19.00 29. december 2022 ob 19.00 29. december 2022 ob 20.30 Before Time Big Foot mama 30. december 2022 ob 19.00 30. december 2022 ob 20.00 Od 31. decembra 2022 od 22.00 do 2.00 LPS TABU Viharniki Skupaj vstopimo v leto 2023. 16 petek, 2. decembra 2022 DOGODKI V MESTNEM SREDIŠČU Črna pizza Razstava Rock majice v prostoru in času Darja Schaffer , Predstavitev modno oblikovanje Delavnica* Šivanje po meri Izdelava božičnih škratov Hiša keramike, Delavnica* zakaj pa ne majolka Delavnica* Glina na vse načine Ovčja volna, mokro in suho polstenje Intershop Kammeleon Delavnica* Delavnica* Postavitev stojal za slikanje Poslikava s kano Jezikovna šola Ita Interaktivna delavnica* Interaktivna delavnica* Detektivka skozi čas: med hiše rokodelcev, trgovcev in ustvarjalcev Po sledeh mestne arhitekture in Plečnikovega ustvarjanja v Kamniku ob 150. obletnici njegovega rojstva Kavarna Veronika Dogodek Dogodek Kim – butik Dogodek Dogodek Kotiček pod srečno zvezdo Predstavitev Delavnica* Degustacija vina in predstavitev božične sladice ob glasbeni spremljavi Literarni večer Brede Smolnikar ob glasbeni spremljavi Moja najbolj zabavna zgodbica in obisk Hrasta Srečka Dedek Mraz povezuje in obdaruje Dnevi odprtih vrat: Čudežni svet kristalov Brezplačen astroposvet: Kaj lahko pričakujemo od leta 2023 1.–20. 12 10. 12. od 10.00 do 17.00 3. 12. od 13.00 do 18.00 15. 12., dva termina 19. 12., dva termina 1.–31. 12. 10. 12. 10. 12. od 10.00 do 12.30 17. 12. od 10.00 do 12.30 23. 12. ob 19.00 18. 12. ob 18.00 10. 12. od 10.00 do 12.00 19. 12. od 16.30 do 18.30 14.–17. 12. 10. 12. od 9.00 do 13.00 Lady M – butik Predstavitev Predstavitev Spoznaj Lady M Zapeljiva s parfumi Yodeyma in Essens Mifor – butik Predstavitev Po darila za Miklavževo malho Narobe svet Delavnica* Naredi svojo potičnico lončarska delavnica Papirnica Forum Delavnica* Delavnica* Izdelava prazničnih okraskov Drobna darilca Pletenine Špenko Predstavitev Predstavitev Volna greje najceneje 1.–6. 12. Božiček nakupuje v Pleteninah Špenko 19.-24.12. (pon-pet: 9.00-17.00, sob: 9.00-12.00) Pri podkvi Dogodek* Dogodek* Srednjeveška večerja z vitezi Koncert violončelista Bernarda Brizanija 10. 12. ob 18.00 17. 12. ob 19.00 Rotovž caffe Otroška delavnica* Otroška delavnica* Naredimo ptičjo hiško Izdelava božično-novoletnih okraskov 17. 12. ob 10.00 23.12. ob 17.00 *Za udeležbo na delavnicah so potrebne predhodne prijave! 1.–5. 12. 7.–10. 12. 1.–5. 12. več terminov v decembru 10. 12. ob 10.00 3. 12. ob 10.00 17 petek, 2. decembra 2022 Zanimivosti V spomin župnikoma Enajstega novembra je župnijo Šmartno v Tuhinju obiskal nadškof, sicer rojak iz sosednje fare, gospod Stanislav Zore. Povabili smo ga z velikim ponosom, saj nam je v zadnjih letih uspelo napraviti spominski znamenji dvema duhovnikoma. Peter Hočevar Šmartno – Prvi je Ignacij Škoda, ki je v naši župniji deloval med letoma 1956 in 1962. Ko je prišel v našo župnijo, ni mogel maševati v cerkvi, ker so jo ravno pred tem oblasti porušile. Med drugo svetovno vojno je bila poškodovana in minirana, a je po vojni znani arhitekt Jože Plečnik izkazal željo, da bi napravil načrt prenove. Seveda so se našli strokovnjaki, bila tudi delno vir sredstev za tako velike obnove. Potanko žal vseh njegovih del ne morem opisati, ker v tem članku ni prostora za vse to. So pa njegova dela kar dobro raziskana in tudi na več mestih opisana. V branje priporočamo Šmartinsko kroniko, ki je dober opis zgodovine naše fare, njen avtor pa je Brane Šimenc. Franc Mihael Paglovec je zgradil cerkev, ki so jo pred približno 70 leti porušili. V Blagoslov spominskih znamenj župnikoma v Šmartnem / Foto: Občina Kamnik ki so o arhitekturi in statiki vedeli več od profesorja Plečnika. Tako so cerkev in zvonik porušili, tiste župljane, ki so se postavili po robu, pa zaprli. Ko je za župnika prišel Ignacij Škoda, pa ni odnehal, ko so mu prvič rekli, da nove cerkve v Šmartnem ne bo. Poskusil je večkrat, imel je podporo župljanov, imel pa je tudi nekaj zvitih idej … Med drugim je obljubil, da bo to nekakšen začasen objekt, torej ne »čisto prava« cerkev. No, dela so tekla, svetišče je raslo in leta 1960 je bila blagoslovljena prva cerkev v takratni državi, zgrajena po vojni. Šestdeset let kasneje smo se župniku Škodi poklonili s spominsko ploščo, a zaradi takratnih omejitev je blagoslov plošče moral počakati. Združili smo ga z blagoslovom drugega spominskega obeležja. To pa je namenjeno Francu Mihaelu Paglovcu. Ta je v naši župniji deloval med letoma 1705 in 1759. Bil je vesten kronist, pisec nabožnih pesmi, pisatelj, organizator šolstva, zadružništva in hranilništva. Med letoma 1733 in 1759 je ustvaril več kot četrtino vseh znanih natisnjenih del v slovenščini! Obenem je vodil prenovo skoraj vseh cerkva v tuhinjski dolini. Župnija je takrat obsegala kraje od Nevelj do Motnika. Vse cerkve so takrat dobile baročno podobo, dela pa so vodili znani mojstri iz cele Kranjske. Hranilnica, ki je bila prva na Kranjskem, je naši fari smo sicer že pred časom postavili obeležje vsem duhovnikom, ki so pri nas službovali, tako da je tudi Franc Mihael Paglovec že bil omenjen. A javno ni bilo znano, da je njegov poslednji dom (pa tudi njegove matere in sestre) bil v kripti pod porušeno cerkvijo. Župnik Edi Strouhal pa je v tem videl krivico in se zelo zavzeto lotil ohranjanja spomina na našega velikega župnika. Tako je k sodelovanju povabil arhitektko Ireno Pavlič, ki je pripravila zelo lep načrt spomenika. Potem je sledilo nekaj organizacije, tudi zbiranja finančnih sredstev. Veliko sta prispevala župnija in njeni župljani, na pomoč pa nam je priskočila tudi Občina Kamnik. Kamnoseki so iz dveh različnih vrst kamna napravili zelo lep spomenik, Ključarji pa smo opravili gradbena dela. Najbolj zavzeto je pri tem projektu delal Janez Burja. Tako je letos ob koncu poletja spomenik dobil končno podobo. Mi pa smo lahko v goste povabili gospoda nadškofa Stanislava Zoreta, zraven pa vse, ki so k spomeniku kakorkoli pripomogli. Po sveti maši nam je Brane Šimenc pripravil zanimivo predavanje o delu in življenju velikih Slovencev Škode in Paglovca. Potem je sledil blagoslov, ki ga je opravil nadškof Zore, pridne gospodinje iz fare pa so pripravile pravo pogostitev, tako da je druženje potekalo še pozno v noč. V hiši tudi usnjarna Kamnik je bil še pred nekaj desetletji pomembno usnjarsko mesto s tovarno Utok oziroma še prej s Knafličevo usnjarno na čelu. A usnjarstvo je bilo v mestu prisotno že precej pred tem, o čemer pa danes ni več veliko vidnih sledov. Aleš Senožetnik Kamnik – Enega pa so pred časom našli na pročelju Vivodove hiše na današnji Parmovi ulici. Damijan Rostan, današnji lastnik hiše, ki se že nekaj let trudi, da bi ji povrnil nekdanji sijaj in jo napolnil z vsebino, je namreč skupaj s prijateljem Tomažem Cukjatijem pod ometom fasade naletel na stensko poslikavo, ki predstavlja prašičjo kožo – nekdanji usnjarski cehovski znak. »Hiša ima 16 nanosov ometa, pod katerimi se je več kot dve stoletji skrivala freska; in nihče ne bi vedel zanjo, če Tomaž ne bi po naključju naletel nanjo,« nam je povedal Damijan Rostan. Poslikava priča še o eni zgodbi, povezani s hišo, v kateri je bila nekdaj tudi gostilna, ki jo je med pisanjem Veronike Deseniške obiskoval tudi Oton Župančič. Kot kažejo podatki iz popisa Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki avtorja Janka Polca, prva omemba hiše izvira iz leta 1791, ko jo je kupil usnjar Jože Verona, leta 1839 pa je prešla v last Vivodovih. Zakaj poslikava? »V tistih časih je bila večina ljudi nepismena in s takšnimi cehovskimi znaki so obrtniki sporočali, s čim se ukvarjajo,« je pojasnil Tomaž Cukjati, Kamničan, ki je tako kot Rostan tudi sam navdušen preučevalec zgodovine svojega mesta. Poslikava na pročelju je zelo verjetno nastala že v 18. stoletju, čemur pritrjuje tudi Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik na Zapricah. V tistem obdobju so bile namreč v Vivodovi in sosednjih hišah ob kanalu mlinščice usnjarske delavnice in tudi Knaflič je kasneje v bližini postavil svojo usnjarno. Danes tudi o mlinščici oziroma t. i. žajspohu ni več veliko sledov, na vrtu Vivodove hiše pa je vendarle še viden en del utrjene rečne struge, ki je nekdaj poganjala usnjarske delavnice. Kot nam je pojasnila tudi pristojna konservatorka iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maja Avguštin, so za potrebe obnove fasade izvajali sondiranje hiše in se nadejali, da bodo pod gro- Ostanki mlinščice oz. »žajspoha« na vrtu / Foto: Aleš Senožetnik Damijan Rostan in Tomaž Cukjati ter ostanki poslikave, ki so vidni pod oknom / Foto: Aleš Senožetnik bim ometom naleteli na dekorativne elemente iz časa delovanje gostilne, kot je razvidno s fotografije, ki jo hrani Damijan Rostan. »Lastnik namreč namerava hišo obnoviti v skladu s časom, ko je v gostilno ob obisku Kamnika zahajal tudi Oton Župančič. Sondiranje je pokazalo, da gre na omenjeni fotografiji fasade za nameščeni dve tabli z napisom klobučar in gostilna,« je povedala Maja Avguštin, ki je komentirala tudi poslikavo z usnjarskim znakom: »Na njej je upodobljena koža, ki govori o starejši usnjarski tradiciji lastnikov hiše, zato se bo pred Brezplačni savna programi v decembru obnovo fasade in izborom ustrezne prezentacije treba ponovno odločiti, na kakšen način povrniti hiši njeno podobo s konca 19. stoletja in hkrati prezentirati omenjeni starejši fragment.« »Vedel sem, da ima hiša bogato zgodovino, povezano z Otonom Župančičem, da je bila nekdaj v njej gostilna in klobučarna, da je kamniški soboslikar Tomo Homar narisal šablonske poslikave, kot jih ima denimo tudi Maistrova hiša, a me je vseeno presenetilo, da se v njej skriva toliko zgodb,« pravi Damijan Rostan, ki tako nadaljuje oživljanje hiše. KOPALNI ABONMA Privoščite si vročo sprostitev ob prijetnih zamahljajih savna mojstra in pustite, da omamno dišeča aroma sprosti vaše telo in duha. VSAK ČETRTEK V DECEMBRU Termini: 1.12., 8.12., 15.12., 22.12., 29.12.2022 18:00 Vrtinčenje zraka v finski savni 18:30 Pilingi v turški savni 19:00 Vrtinčenje zraka v finski savni VSAK PETEK V DECEMBRU Termini: 2. 12., 9. 12., 16. 12., 23. 12., 30. 12. 2022 18:00 Vrtinčenje zraka v finski savni 19:00 Zvočna kopel na počivalnikih 20:00 Vrtinčenje zraka v finski savni Programi v savni so brezplačni za vse obiskovalce bazenov in Sveta savn. Priporočamo nakup celodnevne ali 4-urne vstopnice za kopanje s savno. Informacije na 01 83 44 100, info@terme-snovik.si ali obiščite www.terme-snovik.si. 18 petek, 2. decembra 2022 Šport Na stopničkah Kamničan Žiga Klarić, član Judo kluba Komenda, je tekmovalec, o katerem boste še veliko slišali. Katarina Kumer Kamnik – Ima svoj cilj in vizijo, za kar trenira in se udeležuje vseh priprav in dodatnih borbenih treningov. Sedaj je nastopil njegov čas in vedno večkrat ga vidimo na stopničkah, v družbi najboljših judoistov Slovenije, aktualnih kadetskih evropskih zmagovalcev. Žiga ima za sabo dva zelo uspešna nastopa v novembru. Najprej se je dokazal na Pokalu Dupleka v soboto, 12. novembra, kjer je v svoji kategoriji kadetov U18 do 90 kilogramov s tremi zmagami in enim porazom osvojil 3. mesto. Najboljši rezultat v svoji karieri pa je dosegel v nedeljo, 20. novembra, na velikem mednarodnem turnirju 58. Nagaoka, ki velja za eno najmočnejših tekmovanj v judu v Sloveniji. Žigu je prvič uspelo priti v finale, kjer pa je klub dobri borbi, ki je trajala vse do konca 4 minut, izgubil za wazari in osvojil 2. mesto. Na Pokalu Dupleka je kolajno osvojil še mladi Svit Starovasnik (U12), ki zasluženo stopil na 2. stopničko. Na turnirju Mini Nagaoka in Nagaoka, kjer je nastopilo 423 tekmovalcev iz 50 klubov in 6 držav, se je Judo klub Komenda ekipno povzpel na 10. mesto. K tej dobri uvrstitvi so s svojimi rezultati prispevali: Pavle Ilićv (U14) – 1. mesto, Nastja Drakšič Koštomaj (U14) – 1. mesto, Teo Bizjak (U14) – 2. mesto, Haya Veinhandl Obaid (U16) – 3. mesto, Timeja Starovasnik (U14) – 3. mesto, Karim Veinhandl (U14) – 5. mesto in Svit Starovasnik (U12) – 7. mesto. Oražmov podvig v Himalaji Žiga Oražem, član Alpinističnega odseka (AO) Kamnik, je s soplezalcema Matijo Volontarjem (AO Jesenice) in Borom Levičnikom (AO Ljubljana Matica) oktobra osvojil 6180 metrov visoko goro Pomlaca v nepalskem delu Himalaje. Naslednje leto ima v načrtu enega izmed tako imenovanih zadnjih treh problemov Alp. Damijan RIfl Kamnik – Ko se je Matija Volontar lani oktobra vračal z odmevne alpinistične odprave Rolwaling v Nepalu – del te je bil tudi Marko Prezelj, legenda svetovnega in kamniškega alpinizma – je že razmišljal o vrnitvi v nepalski del Himalaje. Zagledal se je namreč v skoraj sedem tisoč metrov visoki Tengi Ragi Tau. »Žiga, bi šel naslednje leto z menoj v Nepal?« je že na poti iz Azije pri Oražmu potipal, ali ga zadeva zanima. Vsestranski kamniški plezalec, prav na dan izida prve decembrske Kamničanke praznuje 31. rojstni dan, ni dolgo okleval. Ko je projekt ob koncu lanskega leta potrdila Planinska zveza Slove- nije, so se začele priprave na podvig. Številne analize, načrtovanje logistike, finance in seveda specifični treningi. Poleg Volontarja (vodja odprave) in Oražma je bil del posadke, ki je to jesen odletela v Katmandu, še Ljubljančan Bor Levičnik. Uigrana trojka je v zadnjih letih med drugim skupaj plezala že v Indiji, Gruziji in Jordaniji. »Dobro se ujamemo. Tako v steni kot tudi sicer, kar je seveda še kako pomembno,« poudari Tuhinjec Oražem, ki pa zadnja leta živi še bližje njemu ljube doline Kamniške Bistrice, v Zgornjih Stranjah. Omrežil jih je novi vrh Fantje so med aklimatizacijo v nepalski dolini Thoma opazili nov vrh, Pomlaco. Nedo- Judo klub Komenda, katerega član je tudi Kamničan Žiga Klarič, v zadnjih letih raste in napreduje. / Foto: arhiv kluba Pred božičem doma še z Vojnikom Andrej Božič, trener članske ekipe kamniškega košarkarskega tretjeligaša, je zadovoljen z dosedanjim delom sezone. Glavni cilj je uveljavitev mladih domačih igralcev. Damijan Rifl Kamnik – »Če potegnem črto pod dosedanjim delom sezone, sem lahko zadovoljen. Precej bolj kot lani v tem obdobju. Ekipa je pomlajena, doma vzgojeni igralci s potencialom prevzemajo ključne vloge. Nabirajo izkušnje, kar je naložba za prihodnost. Tudi zato kakšen poraz ob napeti končnici, v tem kontekstu bi posebej omenil srečanji proti Konjicam in Grosupljemu, sploh ni katastrofa in ga hitro pozabim,« nam je pred zadnjo domačo ligaško tekmo v tem koledarskem letu povedal izkušeni trener ekipe Calcit Basketball. Danes, 2. decembra, ob 19.30 46-letnika čaka vodenje še zadnje tekme pred božičem v domači dvorani. Zadnji dve decembrski tekmi bodo Kamničani namreč odigrali v gosteh (Črnomelj, Maribor), prva v letu 2023 pa jih znova čaka doma, na prvo januarsko soboto. »Pričakujemo Grosuplje, ki je pri vrhu lestvice. Vsekakor bomo zaradi razpleta oktobrske tekme še bolj motivirani. Pa ob tej priložnosti kamniške ljubitelje športa vabim, da napolnijo dvorano in podprejo domače fante,« vabi Ljubljančan, ki zadnja leta živi prav v Grosupljem. Pa bo najbrž tudi zato ta tekma zanj imela še dodaten naboj? »Bo. V Kamnik prihajam vsaj štirikrat tedensko. Odlično se počutim v klubu, pogoji za delo so zelo dobri,« poudarja Božič, ki je trenersko kariero pričel leta 2008 v ljubljanski Iliriji, pred prihodom v Kamnik pa je med drugim deloval še v Postojni, Medvodah, Škofji Loki in Celovcu. Žiga Oražem (na sredini) s soplezalcema Matijo Volontarjem in Borom Levičnikom / Foto: Bor Levičnik Žiga Oražem med vzponom / Foto: Matija Volontar taknjena stena z očitno linijo jih je povsem prevzela, tako da so se odpovedali osnovnemu cilju, na katerega so se pripravljali več mesecev, in se osredotočili na novi cilj. »Neznano nas je povsem prevzelo. Definirali smo oporne orientacijske točke in se lotili prvenstvene smeri z naklonom med 70 in 90 stopinj. Zelo hladno je bilo, več kot 20 stopinj pod ničlo. V osmih urah smo bili na vrhu, prav toliko smo porabili tudi za sestop po grebenu,« ključni del opiše kamniški član naveze in dodaja, da so bili skupaj na poti 35 dni. »V alpinističnem smislu in tudi sicer me je Nepal navdušil. Življenje tam je, če gledamo z evropske perspektive, seveda povsem drugač- no kot v zahodnem svetu. Nikomur se nikamor ne mudi. Niso bogati, a so srečni!« pove kamniški alpinist, ki ima na zalogi ogromno zanimivih anekdot z odprave. Seveda jih bo s soplezalcema predstavil na vedno dobro obiskanih potopisnih predavanjih alpinistov. »V začetku prihodnjega leta načrtujemo nekaj gostovanj po Sloveniji,« napoveduje Oražem – s soplezalci so bili razglašeni za ime tedna prvega novembrskega tedna na Valu 202 – ki pa ima v mislih tudi že nove plezalne podvige. Naslednje leto se bo med drugim znova lotil enega izmed »zadnjih problemov Alp«, in sicer stene Grandes Jorasses na meji med Italijo in Francijo. Boksarski spektakel Sredi novembra je Boksarski klub Hayat Kamnik s pomočjo Boksarske zveze Slovenije organiziral 3. Pokal Kamnika v boksu, kjer je nastopila večina slovenskih klubov. Katarina Kumer Kamnik – Tekmovanje je že drugo leto zapored potekalo v telovadnici OŠ Toma Brejca, kjer se je zbralo kar nekaj gledalcev. Borbe so potekale v profesionalnem boksarskem ringu IBA, ki je prej stal na svetovnem prvenstvu. V njem se je zvrstilo 15 borb v kategorijah schoolboys, junior, youth in elite. Ogledali smo si tudi dve borbi v ženski konkurenci. Dogodek sta z govori odprla predsednik Boksarskega kluba Hayat Boštjan Veinhandl in župan Občine Kamnik Matej Slapar. Za domači Boksarski klub Hayat sta nastopila Stepan Kholodov, ki je zabeležil že Boksarski klub Hayat Kamnik je s pomočjo Boksarske zveze Slovenije organiziral 3. Pokal Kamnika v boksu. / Foto: arhiv kluba svojo peto zmago, ter Haya Veinhadl Obaid, ki je tokrat tekmovala proti starejši nasprotnici iz Maribora in kljub precej enakovredni borbi osvojila 2. mesto. Obe dekleti sta boksali odlično in poskrbeli za živahno navija- nje publike. Haya primarno trenira judo in le občasno pride na boksarski trening ter je zelo srečna, da je kljub minimalnemu številu treningov v boksu v vrhu svoje generacije. Pokale za najboljše ekipe tekmovanja so prejeli: Fight club Ljubljana – FCL (1. mesto), Železničarski boksarski klub Maribor (2. mesto), Double B gym (2. mesto), Boksarski klub Predator (3. mesto). S tem dogodkom, ki bo kmalu prerasel v tradicijo, želimo Kamničane spomniti, da je boks v tem mestu doma že dolgo. Je šport, ki poleg dobre fizične pripravljenosti zahteva tudi pogum, taktično razmišljanje, predvsem pa borbenost po srcu. 19 petek, 2. decembra 2022 Šport V soboto prvič letos v Kamniku ACH Volley Žal se odbojkaricam Calcita Volleyja ni uspelo uvrstiti v ligo prvakinj, tako da bodo svojo evropsko pot nadaljevale v pokalu CEV. Iz njega so izpadli kamniški odbojkarji, ki so nastope v evropskih pokalih zaključili. Že to soboto pa v Kamnik v desetem krogu državnega prvenstva prihaja aktualni državni prvak ACH Volley. Tekma se bo začela ob 20. uri. Miha Štamcar Kamnik – Čeprav so šli varovanci Matije Pleška v Groningen na povratno tekmo prvega kroga pokala CEV z lepo popotnico, domačo zmago s 3 : 0, in so za napredovanje v drugi krog potrebovali le dva osvojena niza ali zmago v t. i. zlatem nizu, se to ni zgodilo. Kamničani preprosto niso našli odgovora na začetni udarec domače ekipe. »V Kamniku Nizozemcem začetni udarec nikakor ni stekel, doma pa so, kar so tudi sami priznali, odigrali daleč najboljšo tekmo v letošnji sezoni. Skratka, če je njim vse šlo od rok, nam ni šlo prav nič. Napadalno sta bila na svoji ravni le oba korektorja, Nik Mujanović in Tomislav Mitrašinović,« je razloge za boleči poraz na Nizozemskem na kratko pojasnil Matija Pleško, trener Calcita Volleyja, ki pa časa za objokovanje ni imel prav veliko. Državno prvenstvo nemoteno poteka naprej, prejšnji teden je bil v ljubljanski dvorani Tivoli na sporedu drugi turnirju srednjeevropske lige, na katerem so proti domačemu ACH Volley spet osvojili le niz, zato pa so bili boljši od mariborskega Merkurja. »V soboto nas čaka nova tekma proti Ljubljančanom. Na dozdajšnjih dveh nam ni uspelo sestaviti treh dobrih nizov, upam, da nam bo doma to končno uspelo. Po- Kamniški odbojkarji so nastope v evropskih pokalih zaključili. / Foto: Klemen Brumec dobno kot na prvi prvenstveni tekmi smo tudi v srednjeevropski ligi bili v četrtem nizu že z mislimi v petem, kar se nam je potem maščevalo. Tokrat bomo morali biti zbrani skozi vso tekmo, predvsem pa zmanjšati število napak,« pot do zmage nad ljubljanskimi odbojkarji vidi Pleško. Še drugo leto zaporedoma bodo brez lige prvakinj ostale kamniške odbojkarice. Tokrat so jim vrata dokončno zaprle odbojkarice La Lagune s Tenerifa, ki so bile še drugič boljše od slovenskih državnih prvakinj. Vprašanje je, kako bi se zanje kon- čale kvalifikacije, če bi lahko igrala Fatoumatta Sillah, ki ima resda tudi težave s poškodbo, vendar se je že pred njenim začetkom zapletlo okoli njene registracije za Calcit Volley. Rdečo luč ji je prižgala Mednarodna odbojkarska federacija (FIVB), ki ji poleti ni dovolila igrati za slovensko reprezentanco, ko pa so jo v Kamniku želeli registrirati kot slovensko igralko, je FIVB ugotovil določene nepravilnosti in sprožil postopek. Kakorkoli že, najbolj je oškodovana Sillah, nato Calcit Volley, ki bi bil z njo bistveno močnejši in bolj kon- kurenčen v kvalifikacijah lige prvakov, ne nazadnje je na izgubi tudi slovenska reprezentanca. Omeniti še velja, da bodo Kamničanke v pokalu CEV v torek, 13. decembra, v prvem krogu igrale z grško ekipo Olympiacos. V domačem prvenstvu so še naprej prve brez poraza, brez poraza pa je v drugi moški ligi druga članska ekipa Calcita Volleyja. Pohvaliti velja tudi drugo žensko kamniško ekipo, ki je v 1. B DOL na drugem mestu, obe mladinski ekipi pa po štirih odigranih tekmah vodita v obeh prvih ligah. Strelci odlično v novo sezono V prvem in drugem krogu državne lige in mladinske državne lige v strelski sezoni 2022/2023 so kamniški strelci beležili uspehe predvsem v mladinskih vrstah, Nejc Kuhar je slavil v Ormožu. Rožle Repič Ormož – Slovenska državna liga v streljanju z zračnim orožjem je že v polnem zagonu in kamniški strelci že kažejo zobe. Konec oktobra je v Trzinu potekal prvi krog slovenske državne lige, kjer je kamniška ekipa članov s puško v 1. B državni ligi zasedla 1. mesto. Ekipo so sestavljali Nejc Kuhar, Jure Ugovšek in Boštjan Fabjan. V kategoriji člani posamezno je od Kamničanov najvišje mesto (5.) zasedel Nejc Kuhar z rezultatom 616,2 kroga. Nejc je dan prej nastopil tudi v mladinski konkuren- ci, ko se je z rezultatom 611,5 kroga zavihtel na 3. mesto. Med kadetinjami s puško se je odlično izkazala Patricija Breskvar, ki je z rezultatom 406,2 kroga osvojila 4. mesto. Med mlajšimi strelci so za pokal prijateljstva v barvah Kamnika nastopili starejši dečki Dominik Breskvar, Gaber Jermol in Nal Dimic ter osvojili ekipno 3. mesto. V drugem krogu 1. B državne lige je ponovno odlično nastopil Nejc Kuhar, ki je z rezultatom 615,1 kroga osvojil 2. mesto v članski konkurenci, dober rezultat je uspel tudi Patriciji Breskvar (610,4 kroga), ki je osvojila 7. mesto. Ekipno sta skupaj z Boštjanom Fabjanom osvojila 2. mesto. Kot je v navadi, je tudi dan pred drugim ligaškim kolom potekala mladinska tekma, kjer je blestel Nejc Kuhar, ki je bil z rezultatom 613,0 kroga drugi. Dobro so natopili tudi kamniški strelci s pištolo Domen Ahlin, Justin Repinc in David Krumpestar, ki so ekipno osvojili 4. mesto med mladinci. Patricija Breskvar je z rezultatom 402,9 kroga osvojila 4. mesto med kadetinjami s puško, Veronika Ahlin pa se je zavihtela še mesto višje in je med starejšimi deklicami s puško osvojila 3. mesto z rezultatom 184 krogov. Za Pokal prijateljstva so nastopili starejši dečki Dominik Breskvar, Gaber Jermol in Nal Dimic ter osvojili ekipno 3. mesto. Dominik Breskvar se je v posamezni konkurenci zavihtel na 5. mesto s 163 krogi. V oktobru je v Ormožu potekalo tekmovanje Strelski upi, kjer se pomerijo najboljši strelcih mladinskih kategorij. Nejc Kuhar je po napetem finalnem boju slavil zmago. Nastopili sta tudi Neža Dobrovoljc (13. mesto) in Patricija Breskvar (26. mesto). Skupaj so v ekipni konkurenci zasedli 7. mesto. Remi prve moške kegljaške ekipe V sedmem krogu v državnih ligah je bila najzanimivejša tekma prve moške ekipe, ki je v derbiju kroga iztržila točko. Štefan Flerin Kamnik – Prva moška kegljaška ekipa je gostila aktualne prvake, KK Triglav Kranj, ki so pričakovali zanesljivo zmago. Po prvem delu, ko so za Calcit nastopili Gašper Burkeljca, Štefan Flerin in Igor Zamljen, je tako tudi kazalo. Štefan se ni znašel in je izgubil, Gašper pa je zadnja dva seta odigral vrhunsko. Podrl je 619 kegljev in osvojil ekipno točko. Tudi Igor je bil zelo blizu, izgubil je za 11 kegljev. Calcit je zaostajal z 1 : 2 in za 108 kegljev. V drugem delu so za Calcit nastopili Matej Turk, Peter Jantol in Franci Grubar. Po slabem začetku so gostje močno popustili, naša trojica pa je stopnjevala igro in osvojila vse ekipne točke. Bilo je 4 : 4 za zmago pa je bil zaostanek v kegljih prevelik. Fantje so peti na lestvici, a le dve točki za drugim mestom. Prva ženska ekipa je dobila v goste ekipo KK Impol. Tekmo so začele Tia Schatz, Lea Drnovšek in Irena Koprivc. Tia ni bila razpoložena. Podrla je 498 kegljev, a k sreči je dobila tri sete in osvojila ekipno točko. Lea je spet igrala zelo dobro in s 575 podrtimi keglji zmagala. Irena pa se je precej namučila, a brez večjih težav premagala svojo nasprotnico. Po prvem delu je bilo tako 3 : 0 za Calcit, toda le 13 kegljev prednosti. V drugem delu so za Calcit nastopile Tea Repnik, ki je s 520 podrtimi keglji izgubila, Tadeja Kokalj in Noemi Živković pa nista imeli težav in zmaga s 7 : 1 je ostala doma. Druga ženska ekipa je odšla na gostovanje v Novo mesto. Tekmo sta začeli Tamara Pevec in Kristina Mihelčič. Tamara je s 539 podrtimi keglji osvojila ekipno točko, Kristina pa je izgubila. V drugem delu sta nato nastopili Ljuba Babnik in Marija Ravnikar. Že po dveh setih je bilo jasno, da točk ne bo. V zad- njem delu sta za Calcit nastopili še Nika in Manca Progar. Nika je s 536 podrtimi keglji osvojila ekipno točko, Manci pa je ob izenačenih setih manjkalo kegljev. Zmaga Krke s 6 : 2. Druga moška ekipa je odšla v goste k ekipi KK Taborska jama. V prvem delu so za Calcit nastopili Igor Alpner, Matic Babnik in Andraž Babnik. Igor in Matic sta proti močnima nasprotnikoma uspela osvojiti ekipni točki, Andraž je izgubil. Po vodstvu Calcita v setih z 2 : 1, a zaostankom v kegljih so za Calcit nastopili še Jakob Jančar, Miha Uršič in Brane Potočnik. Jakob in Brane sta osvojila ekipni točki, žal pa Mihu kljub dobri igri ni uspelo in zmaga se je izmuznila za vsega 3 keglje. Končni izid 4 : 4. Tretja moška ekipa je doma pričakala ekipo Kranjska Gora. Tekmo so za Calcit začeli Branko Mihajlov, Franci Poljanšek in Pavel Serša. Branko in Pavel sta osvojila ekipni točki, naveza Franci Poljanšek in Tone Klemenc pa žal ne. V drugem delu so nastopili še Rudolf Vidic, Mirjan Mlinarič in Gašper Pirman. Rudolf in Gašper sta osvojila ekipni točki, Mirjanu pa je za to zmanjkalo 9 kegljev. Zmaga Calcita s 6 : 2. S tekmami 4. in 5. kroga se je nadaljevala Občinska trim liga. V 4. krogu tekme med ŠD Policist in Calcitom ni bilo. Ambrož team je premagal ekipo DU Kamnik s 5 : 3. V derbiju je Mesi Sports premagal ŠD Soteska s 6 : 2. V 5. krogu je Mesi Sports vknjižil še peto zmago. Premagali so ŠD Policist s 7 : 1. V drugi tekmi je ŠD Soteska premagala DU Kamnik s 5 : 3, v zadnji pa Ambrož team po hudi borbi v končnici Calcit s 6 : 2. Na lestvici vodi Mesi Sports z 10 točkami, sledita ŠD Soteska (8) in Ambrož team (4). Calcit (2), ŠD Policist (2) in DU Kamnik (0) še nimajo odigranih vseh tekem. Calcitovi plavalci plavali v elitni družbi Kranj – Konec novembra je v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju potekal 38. Špelin in Vesnin memorial. Tekmovanje je posvečeno dvema izrednima slovenskima plavalkama, Špeli Rebolj in Vesni Praprotnik, ki sta v začetku 80. let v nesrečah izgubili življenji. Tekmovanje vedno poteka na zelo visoki ravni in se ga udeležijo zveneča plavalna imena iz Slovenije in tujine. Nastopili so plavalci iz 22 slovenskih in 10 tujih klubov. Najdaljšo pot v Kranj so imeli plavalci nacionalnega plavalnega kluba iz Kazahstana. Med domačimi imeni so izstopali Neža Klančar, Peter John Stevens in Katja Fain. V pestri družbi mednarodno priznanih plavalcev je nastopilo tudi 28 plavalk in plavalcev Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerjev Mihe Potočnika in Emila Tahirovića, ki so odplavali veliko osebnih rekordov. Med njimi so Ana Avbelj, Ivana Lukan, Laura Podgoršek, Rok Vejnovič, Iza Videc in Nik Peterlin. M. S. 20 petek, 2. decembra 2022 Zanimivosti Predstavili Miro Mokriško Dvorana Frančiškanskega samostana je gostila prireditev, posvečeno pozabljeni pesnici, pisateljici in filatelistki, ki je delovala na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Pot piva in svobode Turistični produkt Pot piva in svobode, pod katerega se podpisujeta Ksenija Mravlja in Bogdan Resnik, je bil v okviru akcije Oktoberfest v Kamniku v letošnjem oktobru in novembru sofinanciran s strani Slovenske turistične organizacije (STO). S produktom sta njegova snovalca pridobila tudi znak Slovenia Unique Experiences (edinstvena doživetja Slovenije). Alenka Brun Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Mira Mokriška je psevdonim, s katerim se je pod svoja dela podpisovala pesnica in pisateljica Anica Žemlja, rojena Omejc v Ljubljani leta 1875. Delovala je v času, ki ni bil spodbuden za žensko umetnost, saj so nanjo gledali kot na spremljevalni pojav in je tako redko dobila prostor v časopisih. Zgovoren je podatek, da je v Mirini zapuščini, ki jo je pred nekaj manj kot tridesetimi leti v porušeni hiši v Ljubljani našel pokojni novinar Jože Hudeček, več kot petsto pesmi, objavljenih pa je bilo le 26. V rokopise, ki poleg pesmi in proznih del obsegajo tudi potopise, dramatiko, dnev- vsem besedne uganke, pri Mohorjevi družbi so izhajala večinoma njena prozna dela, v Domu in svetu ter v Slovenki so ji izdali nekaj pesmi,« je na sobotni prireditvi odstirala tančice Lucija Baša, ki je za svojo obsežno raziskovalno nalogo na lanskem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije prejela zlato priznanje. Ob stoti obletnici Mirine smrti so v kamniškem šolskem centru ustvarili tudi članek na Wikipediji (Anica Žemlja), v Volčji Dragi pa sta nastala razstava in članek, ki poudarjata njene zasluge na področju filatelije. »Ugotavljamo, da je bila verjetno prva ali vsaj ena izmed prvih slovenskih filatelistk,« je povedal Ropoša, ki je sku- Kamnik – Ksenija Mravlja je po izobrazbi jezikoslovka – študirala je francoski in češki jezik –, a je že v času študija iskala priložnosti za delo v turizmu. Takoj po študiju se je odločila, da stopi na pot samostojne podjetnice, danes pa turizem predstavlja največji del njenega dela. Bogdan Resnik prihaja iz Tuhinja, Ksenija Mravlja pa je v osnovi Škofjeločanka. V Kamnik sta se preselila v času pandemije. Razloži: »Z Bogdanom sva, ker sva navezana na gorenjske hribe in gore, iskala možnosti selitve v mesteca, kot so Škofja Loka, Kranj ali Kamnik, in Kamnik naju je hitro prepričal.« Kako sta prišla na idejo produkta Pot piva in svobode? Še isti teden, ko sva se preselila v Kamnik, sva se bolj »za hec« udeležila dogodka v organizaciji Kikštarterja Kamnik, ki je spodbujal razvoj novih turističnih produktov v Kamniku. Jaz sem želela predvsem spoznati utrip na lokalni turistični sceni, Bogdan pa je na splošno radoveden in se je prijavil z mano. Mene je v Kamniku privlačilo mikropivovarsko dogajanje, on je razmišljal o bolj »outdoor« produktih. In sva združila oboje v en produkt – degustacije piva z gibanjem na prostem. Na dogodku se nama je pridružila še Andreja Knific, ki pa ima turistično agencijo v Kranju. Nataša Hribar in Lucija Baša / Foto: Ana Jagodic Dolžan niške zapise in pisma, se je poglobila profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Nataša Hribar, takrat še kot absolventka – v svoji diplomski nalogi je z analizo zapuščine Mire Mokriške rekonstruirala njeno življenje in delo. Pred dvema letoma je za raziskovanje navdušila dijakinjo Lucijo Baša ter ljubiteljska zgodovinarja Ines in Jožeta Ropošo iz Volčje Drage, kraja na Goriškem, kjer je Mira živela z možem Francem, ki je bil železniški uradnik, in sicer med letoma 1907 in 1915. V tem obdobju je preživljala najsrečnejša leta in bila ustvarjalno na višku svojih moči. »Igrala je klavir, skrbela za dom, pisala v slovenščini in nemščini, se ukvarjala s filatelijo, veliko je potovala … Uspelo ji je objaviti nekaj del: v Domačem prijatelju, ki je izhajal v Pragi, so ji objavili pred- paj z ženo oblikoval tudi osebno znamko, priložnostni poštni žig, spominsko ovojnico in razglednico v poklon in spomin Mire Mokriške. Osrednji dogodek, s katerim so na Goriškem zaznamovali obletnico, je bilo odkritje spominske plošče, dopolnjeno z orisom življenjske in ustvarjalne poti pozabljene umetnice. »Čeprav je ob koncu življenja čutila, da je prezirana in odslovljena pisateljica, si jo lahko danes postavimo za vzor,« je prepričana Lucija, zdaj že študentka prvega letnika slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predstavitev v polni dvorani Frančiškanskega samostana tudi s prebiranjem Mirinih dnevniških zapisov, pisem in pesmi ter z delom omenjene razstave je sklenila z oceno: »Njeno hrepenenje, da bi mogla narodu kaj koristiti, se je uresničilo.« Po nekaj prespanih dneh je naša ekipa spoznala, da ima ideja potencial. Prijavili smo se na občinski razpis za sofinanciranje razvoja produkta in pridobili delna sredstva. Gre še za »mlado« idejo? Ideja je nastala lani, v prakso smo jo začeli zares spravljati letos z začetkom turistične sezone. Z uvodno sezono smo kar zadovoljni. Najbolj pozitivno so nas presenetili turisti, ki so nas opazili preko promocijskega materiala ali nas našli na spletu. Ljudje na naših doživetjih uživajo in se sprostijo, hkrati pa spoznavajo lokalne zgodbe Kamnika in tudi dele mesta, kamor turisti navadno ne zahajajo. Kamnik je mesto butičnih pivovarn. Pravite celo, da je mesto, ki ima največ pivovarn na prebivalca na svetu. To trditev smo si izposodili pri Noahu Charneyu, ameriškem novinarju, ki že leta živi v Sloveniji in se navdušuje nad Slovenijo in Kamnikom, pa tudi pivovarsko sceno Kamnika. V Kamniku so štiri pivovarne, dve izmed največjih in najuspešnejših malih pivovarn v Sloveniji, Maister in Mali grad, butična pivovarna Barut, specializirana za piva z divjimi kvasovkami, za kisla piva in piva, starana v vinskih sodih, ter Pivovarna Menin'c, mala domača pivovarna pod Menino planino, ki teži k samooskrbnosti in velik del surovin za svoja piva pridela sama. Bogdan Resnik in Ksenija Mravlja / Foto: Alenka Brun Kaj za vas pomeni priznanje, pridobitev znaka Slovenia Unique Experience? Do sedaj največ, saj je STO z njim potrdila, da so naša doživetja na državni ravni nekaj unikatnega, butičnega in hkrati trajnostnega in ekskluzivnega. To je priznanje, ki ga STO vsako leto podari le izbranim doživetjem in se zaveže k promociji teh doživetij na tujih trgih. Kriteriji za pridobitev znaka so strogi in ozko določeni, izbor poteka v več krogih. Menimo, da je to odlična priložnost in odskočna deska za naša doživetja, da se še bolj zasidrajo na mednarodnem trgu. Kakšna bo prihodnost? V prihodnji sezoni bi predvsem radi razširili mrežo partnerjev, ki bi nam poma- gali pri sami prodaji doživetja. Nagovarjanje individualnih turistov je velik zalogaj, saj jih moraš doseči v pravem trenutku, ko načrtujejo pot v Slovenijo ali pa so že v Sloveniji in še nimajo točno določenih načrtov. Naša doživetja so razpisana vsak četrtek in takrat se obiskovalci lahko individualno prijavljajo na te termine. V zadnjem času smo se začeli več posvečati tudi zaključenim skupinam, ki jim lahko na izbran termin ponudimo sproščen kolektivni izlet ali t. i. team building na prostem. Ko bomo vse to imeli pod streho in bo projekt zaživel v polnem zagonu, pa bomo začeli tudi več delati na drugih produktih, ki jih še imamo v mislih in na zalogi, pa za zdaj še čakajo v vrsti. Koncert za mlado Zaro V Samostanu Mekinje je v organizaciji Lions kluba Kamnik potekal dobrodelni koncert, kjer sta navdušili citrarka Tanja Zajc Zupan in pevka Teja Saksida. Zbrana sredstva so namenili Zari Smrtnik. Samo Lesjak Mekinje – Občinstvo je lahko uživalo v koncertnem programu, ki je postregel tako z domačimi kot tujimi znanimi klasičnimi skladbami, ki so jim citrarske veščine Tanje Zajc Zupan ter glas Teje Saksida dale svojevrstno čarobno noto ganljivosti. Poseben čar je z nastopom dodala gostja Zara Smrtnik, slepa deklica, nadebudna mlada pevka, ki izkazuje izjemno voljo in navkljub omejitvam pogumno sledi svojim sanjam. Prav njej so namenili zbrane donacije tokratnega dobrodelnega večera, saj ji želijo pomagati na njeni poti v svet glasbe. Vsem se je iskreno Pevka Zara Smrtnik v družbi Tanje Zajc Zupan, Teje Saksida, Ivana Hribarja in Barbare Božič / Foto: arhiv kluba zahvalila Zarina mama Tjaša Smrtnik: »Hvala, da ste Zari omogočili nastop in ji narisali širok nasmeh na obraz. Hvala tudi za vse nasve- te, ki ste ji jih namenili pred nastopom. Ta pozitivna izkušnja je zelo pomembna za krepitev njene samozavesti.« Lions klub Kamnik, ki ga vodi Ivan Hribar, s svojimi donacijami mnogim ustanovam, družinam in posameznikom pomaga pri delovanju in reševanju življenjskih stisk. Tako sedaj zbirajo hrano ter sredstva za sedem socialno ogroženih družin, sodelujejo pa tudi v mednarodnem likovnem projektu Plakat miru. Glavni namen je spodbuditi mladostnike k razmišljanju o življenju, miru na svetu in medsebojnem razumevanju. Svoja razmišljanja so otroci s pomočjo mentorjev predstavili v likovnih delih – najboljša bodo od sredine decembra na ogled v kamniški Supernovi. 21 petek, 2. decembra 2022 Prireditve Prireditve v decembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Četrtek, 15. decembra, ob 17. uri, Velika dvorana DKK Mojca Pokrajculja in obisk Dedka Mraza Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. Vstop prost Petek, 16. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Lepo je biti muzikant Kamniški sudoku A LAŽJI SUDOKU 9 Mestna godba Kamnik. Vstopnina: 10 evrov 9 8 7 2 3 6 4 5 1 5 6 4 9 1 8 7 3 2 2 6 3 5 3 4 7 3 9 8 4 2 9 1 2 6 3 2 8 4 7 7 5 3 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. SLADICE  KODELE AS ZALO@BA KME^KI GL V knjigi so zbrani recepti z natančno opisanimi postopki, dopolnjeni s fotografijami, za pripravo raznovrstnih sladic. Knjigo dopolnjujejo tudi recepti za pripravo veganskih in presnih sladic. www.gorenjskiglas.si Vstop prost 3 1 2 4 5 7 8 6 9 Petek, 16. decembra, ob 18. in 19. uri, atrij Samostana Mekinje Odprtje jaslic in koncert MePZ Cantemus 4 5 1 6 9 3 2 8 7 SAMOSTAN MEKINJE 5 9 8 5 9 1 7 6 2 3 Rešitev: 6 9 8 5 7 2 3 1 4 Glasbena šola Kamnik Brezplačne vstopnice na voljo v Glasbeni šoli Kamnik. Simfonični orkester Domžale-Kamnik Vstopnina: 15 evrov/otroci do 12. leta brezplačno 7 6 9 4 5 7 2 3 8 4 1 6 9 5 Sreda, 14. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Božično-novoletni koncert orkestrov, zbora in baleta Simfonični orkester Domžale-Kamnik Vstopnina: 15 evrov/otroci do 12. leta brezplačno 8 7 6 1 2 5 9 4 3 Javni zavod za kulturo Kamnik. Vstopnina: 15 evrov/17 evrov 2 4 3 5 1 3 9 7 8 4 5 2 6 Torek, 13. decembra, ob 19.30, Velika dvorana DKK Abonma Kam'na'smeh: Špas teater: Klemen Slakonja 3 2 A TEŽJI SUDOKU Četrtek, 22. decembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK 51. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra DomžaleKamnik Petek, 23. decembra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK 51. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik 3 1 8 6 4 7 5 3 4 8 1 9 2 6 4 2 5 2 4 5 3 6 9 1 7 8 Folklorna skupina Kamnik. Vstopnina: 10 evrov 2 4 9 3 5 1 6 7 8 Petek, 9. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Ples in glasba izpod kamniških planin 3 6 5 8 7 9 2 4 1 Javni zavod za kulturo Kamnik Za abonma Kam'nček, za izven. Vstopnina: 5 evrov 8 7 1 2 6 4 5 3 9 Četrtek, 8. decembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Abonma Kam'nček: Duo Lila: Allaschka in Lililu Glasbena šola Kamnik Brezplačne vstopnice na voljo v Glasbeni šoli Kamnik 5 8 4 1 2 6 3 9 7 Javni zavod za kulturo Kamnik Vstopnina: 20 evrov/na dan koncerta 25 evrov Sreda, 20. decembra, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Božično-novoletni koncert solistov, komornih skupin in otroškega pevskega zbora 1 2 3 9 8 7 4 6 5 Torek, 6. decembra, ob 19.30, Klub Kino dom Glasba z okusom: Boštjan Gombač in Eduardo Raon Uroš Potočnik. Vstop prost Rešitev: 7 9 6 5 4 3 8 1 2 JSKD OI Kamnik Pevski trio. Vstopnina: 10 evrov Ponedeljek, 19. decembra, ob 11. uri, Klub Kino dom Deklica in kapitan 4 1 8 6 9 5 7 2 3 Sobota, 3. decembra, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Katrinas z godalnim kvartetom Feniks PK Šinšin Vstopnina: 7 evrov (vstopnice na voljo na sedežu PK Šinšin) 6 3 2 7 1 8 9 5 4 DOM KULTURE KAMNIK Nedelja, 18. decembra, ob 11. in 17. uri ter 19.30, Velika dvorana DKK Zimska produkcija 2022 9 5 7 4 3 2 1 8 6 Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. 7 1 5 Število strani: 256 strani Mere (mm): 21 x 26 cm, trda vezava Redna cena knjige je 33 €. Akcijska cena velja od 16. 11 do 31. 12. 2022 21 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: roman Melanda Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 16. decembra 2022 na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 22 petek, 2. decembra 2022 Prireditve zahvale Prireditve, Sobota, 17. decembra, ob 18. uri, atrij Samostana Mekinje MePZ Svoboda Mengeš Vstop prost Nedelja, 18. decembra, ob 18. uri Pohod z baklami Začetek pohoda na Glavnem trgu. Vstop prost Ponedeljek, 19. decembra, ob 18. uri, atrij Samostana Mekinje Vroča župa Vstop prost Torek, 20. decembra, ob 18. uri, atrij Samostana Mekinje Zbor župnije Stranje Vstop prost Sreda, 21. decembra, ob 18. uri, atrij Samostana Mekinje Komorni pevski zbor Šutna Vstop prost Četrtek, 22. decembra, ob 18. uri, atrij Samostana Mekinje Ljudske pevke predice in obisk Božička Vstop prost Sreda, 7. decembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstop prost Sreda, 7. decembra, ob 17. uri, Čitalnica Krajevne knjižnice v Motniku Pravljična urica s pravljičarkami iz skupine Me4 Sreda, 7. decembra, ob 18. uri, Zadruga KIKštarter Delavnica: Kako do uspešne prodaje na Etsyu? Vstop prost MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 2. decembra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Tvoja zasebnost je moja pravica! Vstop prost Četrtek, 8. decembra, ob 18.30, MC Kotlovnica Delavnica lučne tehnike #2 Vstop prost Petek, 9. decembra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Volkulje: Cikel zvočnih performansov III. in Rojstvo Vstop prost Sreda, 14. decembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Ping pong sreda Vstopnina: 5 evrov Sreda, 21. decembra, ob 18. uri, MC Kotlovnica Večer retro igranja SNES Vstop prost ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 3. decembra, ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Ta veseli dan kulture v Arboretumu Voden ogled je brezplačen, plača se vstopnina v park DRUŠTVO PODGORA Sobota, 3. decembra, ob 20.30, Pub Pod Skalo Veseli december: irski večer: Noreia Vstop prost Petek, 16. decembra, ob 20.30, Pub Pod Skalo Veseli december: etno rock: Kontrabant Vstop prost FOTO KLUB KAMNIK Od 7. decembra do 30. januarja, ob 20. uri, Dom kulture Kamnik FKK OFF! Vstop prost KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Petek, 2. decembra, ob 17. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Petek, 2. decembra, ob 18. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Ponedeljek, 5. decembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predavanje Melise Spruk: materinstvo Vstop prost Torek, 6. decembra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Kolo ustvarjalnosti: ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Vstop prost Sobota, 17. decembra, ob 19. uri, Pri Podkvi Glasbeni spektakel: ŽPZ Sirene, Bernardo Brizani – violončelist, Erazem Grafenauer – kitarist Vstop prost SLOVENIA ECO RESORT Petek, 9. decembra, ob 17. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Petek, 9. decembra, ob 18. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Torek, 13. decembra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Kolo ustvarjalnosti: ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Torek, 13. decembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik ENAJSTA ŠOLA O ANTIKI z ddr. Vereno Perko Vstop prost Sreda, 14. decembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstop prost Petek, 16. decembra, ob 17. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Torek, 20. decembra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba KOLO USTVARJALNOSTI: ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Vstop prost Vstop prost Petek, 16. decembra, ob 20.30, MC Kotlovnica Koncert: Opran možgan, Absurd, Gründ Srednjeveška večerja: 59 evrov Vstop prost Vstop prost ZADRUGA KIKŠTARTER Sobota, 10. decembra, ob 19. uri, Pri Podkvi Srednjeveška večerja z vitezi Torek, 20. decembra, ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige: Kava s smetano, avtorice Natalije Pavlič Vstop prost Sreda, 21. decembra, ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstop prost Na pravljični uri z Damjano Pirc bo otroke obiskala pisateljica Ditka Kobol s svojo Oso Nadlogico in skupaj bodo ustvarjali in zaplesali žuželčji ples. Vabljeni! Sreda, 21. decembra, ob 17. uri, Krajevna knjižnica Motnik Pravljična urica s pravljičarkami iz skupine Me4 Vstop prost Petek, 23. decembra, ob 17. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Petek, 23. decembra, ob 18. uri, OŠ Komenda Moste Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstop prost Petek, 2. decembra, ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Glasbeno-plesni večer s skupino Obvezna smer Vstop prost Petek, 9. decembra, ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Dalmatinski večer s klapo Jadranski maestrali Vstop prost Ponedeljek, 12. decembra, ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Glasbeni večer Vstop prost Petek, 16. decembra, ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Glasbeni večer Vstop prost Sobota, 17. decembra, ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Glasbeni večer Vstop prost Petek, 23. decembra, ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Glasbeni večer Vstop prost TERME SNOVIK – KAMNIK Petek, 2. decembra, ob 18. uri, Terme Snovik – Svet savn Petkovi savna programi v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Sobota, 3. decembra, ob 11.30, Terme Snovik – termalni kompleks Srečanje kluba Palčka Snovička Brezplačno za člane kluba Palčka Snovička, za druge po ceniku Četrtek 8. decembra, ob 18. uri, Terme Snovik – Svet savn Četrtkovi savna programi v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Petek, 9. decembra, ob 18. uri, Terme Snovik – Svet savn Petkovi savna programi v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Četrtek, 15. decembra, ob 18. uri, Terme Snovik – Svet savn Četrtkovi savna programi v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Petek, 16. decembra, ob 18. uri, Terme Snovik – Svet savn Petkovi savna programi v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Četrtek, 22. decembra, ob 18.10, Terme Snovik – Svet savn Četrtkovi savna programi v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Petek, 23. decembra, ob 18. uri, Terme Snovik – Svet savn Petkovi savna programi v Termah Snovik Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno KOMORNI PEVSKI ZBOR ŠUTNA KAMNIK Sobota, 10. decembra, ob 18.45, Župnijska cerkev na Šutni Bodi nam pozdravljena Vstop prost KULTURNO DRUŠTVO DR. FRANCETA STELETA Ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri, center Kamnika Miklavževanje Kamnik ZAHVALA Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Vstop prost MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sobota, 3. decembra, ob 10. uri, Kamnik Ta veseli dan kulture v Kamniku Vstop prost Od 5. do 9. decembra, ob 10. uri, spletno Spletna akcija #naprejvpreteklost #muzejzavse Vstop prost Petek, 16. decembra, ob 18. uri, Galerija Pogled Maruša Štibilj in Eva Mlinar – Melanholija Vstop prost Poslovil se je ljubljeni Franc Golob iz Mekinj Hvala vsem, ki ste ga spremljali v življenju in ga imeli radi. Hvala vsem, ki ste mu v težkih trenutkih pomagali in mu lajšali trpljenje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 23 petek, 2. decembra 2022 Zahvale Prireditve ZAHVALA Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … Ob izgubi moža, atija in dedija Alojza Bukoviča 13. 4. 1950–7. 11. 2022 se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste mu s svojo navzočnostjo izrazili spoštljiv poklon in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ekipi NMP Kamnik in dr. Martini Vrankar. Vsi njegovi Nagrajenci Nagradna križanka, ki je bila objavljena v časopisu Kamničan-ka 20, glavno nagrado, bon za trgovino OBI v vrednosti 20 evrov, prinaša Katarini Fischer iz Kamnika, drugo in tretjo knjižno nagrado, roman Melanda, sta prejela Maks Sušnik in Sonja Palir Vlah, oba iz Kamnika. Geslo je bilo Mešanje rastlinskih olj in baze. Nagrajencem čestitamo! 24 urna dežurna služba Kamnik - Komenda 041 634 948 ZAHVALA Srce tvoje več ne bije, nam pa žalost trga srce, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V 88. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mami, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja Tončka Hribar ZAHVALA ZAHVALA Bil je lep dan in posijalo je sonce. Dan se je poslovil, sonce je zašlo in nad Veliko planino je padla tema. Na nebu je zasijala nova zvezda. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal … V 65. letu starosti se je od nas poslovil V 101. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, pradedi in prapradedi Branko Slevec 3. 1. 1934–4. 11. 2022 po domače Očeškov Brane z Županjih Njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem vam, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Hvala dr. Ravnikarju in sestri Ani za vso podporo. Zahvala tudi gospodu župniku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali Maksimiljan Kramar po domače Jasnarjev ata Maks iz Bele pri Motniku Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, svete maše in darove. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za opravljen obred, govornici ge. Marinki Mošnik, pogrebcem, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Vsi njegovi November 2022 ZAHVALA V 88. letu starosti se je od nas poslovila draga mati in stara mati Ivanka Spruk z Brezij nad Kamnikom 11 ZAHVALA Srce tvoje več ne bije bolečin, več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Sem sanjala srečo, ljubezen, toplino, si bisere z jutrom mi vtkal v bolečino. Si pustil na najini poti sledi, Ivan, naj lučka ti večno gori ... V 89. letu se je poslovil dragi mož, oče, ata Ivan Žavbi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku mag. Pavlu Piberniku za besede slovesa in lepo opravljen obred. Hvala vsem sokrajanom Brezij nad Kamnikom za nesebično pomoč in spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi SGP Graditelj, KP Kamnik in pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku, pevcem, trobentaču in gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njeni Brezje nad Kamnikom, november 2022 Žalujoči vsi njegovi November 2022 V večnem iskanju nečesa novega je v 77. letu starosti za vedno odšel Janez - Ivan Zamljen iz Zakala KOTEL PEČ na drva za centralno ogrevanje, od 14-50 kW, na zalogi različni modeli in moči, 1 km od SLO mejnega prehoda Metlika, cena od 1315 evrov naprej. KIP KOP Žakanje, t. +385 91 6039 747 KIP KOP D.O.O., GRADAC 104, 8332 GRADAC Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Ob tragičnem dogodku se najprej iskreno zahvaljujem družini Griljc za nesebično in takojšnjo pomoč, hitri intervenciji PGD Kamniška Bistrica, Kamnik in Šmarca ter ekipi nujne medicinske pomoči iz ZD Kamnik. Toplo se zahvaljujem tudi dobrim sosedom in prijateljem družin Draga Žagarja iz Bistričice, Močnik in Trobevšek iz Zakala ter Alešu Svatnarju iz sosednjega Sidraža za prve besede tolažbe, spodbude in pomoči v tej težki preizkušnji. Zahvala velja tudi sodelavcem sortirnice Jata Emona, pogrebni službi KPK Kamnik, pevcem kvarteta Grm, župniku Gregorju Šturmu za lepo opravljen pogrebni obred ter praporščakom čebelarskih družin iz ožje in širše okolice. Hvala vsem za podarjene sveče in cvetje ter vsem, ki ste z iskrenim namenom prišli pospremit Ivana na njegovo zadnjo pot. Milena 24 petek, 2. decembra 2022 Zadnja Ko spregovorijo negovske čelade V Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice so odprli zanimivo razstavo s pomenljivim naslovom: Skrivnostne poti negovskih čelad – halštatski knezi med Kamnikom in Novim mestom. Razstava in lepo oblikovan katalog sta delo petih arheologov iz treh muzejev. Igor Kavčič Kamnik – Idejna pobudnica aktualne razstave na gradu Zaprice arheologinja v Medobčinskem muzeju Kamnik Janja Železnikar je tokrat k sodelovanju povabila štiri kolege arheologe. Iz Narodnega muzeja Slovenije sta se pripravi razstave pridružila Matic Zupan in dr. Boštjan Laharnar, iz Dolenjskega muzeja Novo mesto pa dr. Borut Križ in Petra Stipančić. Na odprtju razstave so zbrane pozdravili mag. Zora Torkar, direktorica MMK, Jasna Dokl Osolnik, direktorica muzeja iz Novega mesta, ter kamniški podžupan Aleksander Uršič, po nastopu kitarista Mihe Kralje pa je projekt in razstavo številnemu občinstvu predstavila Janja Železnikar in deloma razkrila skrivnosti predstavljenih čelad iz železne dobe, iz časa 5.–4. stoletja pr. n. št. Prva negovska čelada je bila najdena leta 1928 na njivi v Soavtorji razstave: Matic Zupan, Petra Stipančić, Janja Železnikar in dr. Borut Križ, manjka dr. Boštjan Laharnar / Foto: arhiv MMK Vrhpolju pri Kamniku. Iz zemlje jo je skupaj z dvema suličnima ostema in železno sekiro izoral kmet Kregar. Leta 1935 je čelado – »lonec, kot je rekel tej plehnati posodi, ki je bila vkopana v zemljo in so kure pile vodo iz nje«, kot je povedal dr. Niko Sadnikar v predvajanem videu – dobil v dar njegov oče, okrajni veterinar Josip Nikolaj Sadnikar. Leta 1958 so si jo izbra- Tisti čas v letu Godič – Ponovno sta združili moči floristka Tanja Ocepek (Kotiček cvetja in petja) in pevka Ines Ker. V Slovenia Eco Resortu sta pripravili glasbeni dogodek, Ocepkova pa je pripravila še pro- dajno razstavo adventnih venčkov (in dekoracij). Letos pa mineva tudi deset let, kar sta dekleti prvič nastopili skupaj, a takrat v Domu kulture Kamnik. Za kitaro je tokrat poprijel Rok Gršič. Zanimalo pa nas je, po kakšnih adventnih venčkih Tanja Ocepek / Foto: Alenka Brun Ljubezen, zdravje, upanje in mir / Foto: Alenka Brun bila vsaj do leta 1879 pribita na lesen doprsni kip Cerarjevega vodnjaka sredi Lukovice. V lovu za novimi najdbami so jeseni 1879 na vrhu hriba Kopa začeli izkopavati. Z novimi najdbami niso bili zadovoljni. Leta 2019 pa so arheologi odkrili lokacijo groba, iz katerega je negovska čelada izvirala. Dodatna izkopavanja leta 2021 so pokazala tudi najdbe, ki govorijo v prid tezi, da je bila z bogatim moškim (z negovsko čelado) verjetno pokopana tudi spremljevalka. Železnodobni Novomeščani so svoje umrle pokopavali v rodovne gomile. V eni izmed njih, gomili IV, je bil najden bogat grob 3 na Kandiji, v katerem sta bila skupaj pokopana knez in kneginja. Knez vojščak je imel poleg druge opreme (pasne garniture), sulic in sekire na glavi tudi obredno poškodovano negovsko čelado. Grob je bil izkopan leta 1968. Že leta 1975 pa so bogate najd- be s Kandije razstavili. V noči z 20. na 21. julij 1975 se je v Galeriji Dolenjskega muzeja zgodil največji rop arheološke dediščine v slovenski zgodovini. Ukradenih je bilo 106 predmetov, med njimi tudi čelada. Odlična dokumentacija, zavzetost Toneta Kneza, kustosa Dolenjskega muzeja, kriminalistov iz Slovenije in Italije ter predvsem podatek budnih sosedov o registrski tablici sumljivega avtomobila so pripomogli, da so v Raveni kmalu izsledili ukradene najdbe. Na razstavi so predstavljene opisane čelade, prikazana so izvorna najdišča, razloženi so osnovni pojmi: kaj so negovske čelade, zakaj se tako imenujejo, kaj je značilno za čas železne dobe, iz katere izvirajo, in kakšen je bil vpliv Dolenjske v železni dobi na prostor Kamnika, Lukovice in osrednje Slovenije. Razstava bo na ogled do konca januarja 2024. KRONIČNA VENSKA BOLEZEN Prva adventna nedelja je za nami. Alenka Brun li predstavniki oblasti iz Novega mesta, 23. novembra tega leta jo je ob svečanem odprtju ceste Ljubljana–Beograd na Grmu pri Novem mestu v dar prejel maršal Tito. Čelada je danes del zbirke Muzeja 25. maj v Beogradu, kjer hranijo in razstavljajo protokolarna darila, ki jih je po vsem svetu v dar dobil Josip Broz Tito. Od leta 1985 ima Narodni muzej v svoji zbirki kopijo originalne čelade. Leta 2020 je svojo po tej kopiji dobil tudi kamniški muzej. Obe vidimo v vitrinah. Sledi zgodba o čeladi s Kope nad Kompoljami v občini Lukovica. Kje je bila čelada najdena in zakaj ima dve luknji na krajcih, sta bili dolgo neodgovorjeni vprašanji. Cestni asistent Janez Nepomuk Auerperger je leta 1819 to čelado prvič omenil. Že leta 1823 je Kranjskemu deželnemu muzeju poslal pošiljko bronastih predmetov, najdenih na Kopi. Čelada je ljudje letos največ povprašujejo in za kakšne se na koncu tudi odločijo. Tudi tokrat smo namreč opazili, da so razstavljeni tako venčki za na vrata kot namizni. Ljudje imajo sicer radi oboje, ko se začenja advent, pa več povprašujejo po namiznih – tistih s svečami, venčki za vhodna vrata pa so aktualni decembra, smo izvedeli. Veliko pa je takih, ki se odločijo kar za obe različici. Kar se tiče palete barv, oblik, izbora venčka iz umetnih ali naravnih materialov, nadaljuje Ocepkova, pa opaža, da precej gledajo na to, kakšno je njihovo stanovanje. Letos se je pri izdelavi namiznih adventnih venčkov odločila za posebno vodilo, ki ga lahko preberemo v obliki napisov na svečah: ljubezen, zdravje, upanje in mir. »Vrstni red prižiganja sveč je sicer ravno obraten. Začnemo z mirom, nadaljujemo z upanjem, zdravjem in potem ljubeznijo,« je še povedala avtorica razstave. Tradicionalno delavnico adventnih venčkov je gostila tudi Budnarjeva domačija, kjer je za prijetno vzdušje in predajanje znanja skrbel nihče drug kot Peter Ribič, medtem ko so obiskovalci v Kamniku že lahko srečali kamniške skavte (pred frančiškansko cerkvijo, v Mekinjah in na Šutni) z njihovimi adventnimi venčki. Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku, in sicer zaradi daljšega sedenja ali stanja. To povzroči širjenje ven zaradi same teže krvi. Zdrava žilna stena in venske zaklopke se pritisku zlahka upirajo. Ko pa stene in zaklopke slabijo, pride do razširitve ven, kar oteži pretok krvi nazaj proti srcu ter povzroči težave. Takrat začnemo govoriti o kronični venski bolezni. Najpogostejši simptom venskega popuščanja je občutek težkih, bolečih in oteklih nog, pogosto je prisotna tudi bolečina in srbež v predelu meč. Simptomi so hujši ponoči in v toplejših dnevih. Znaki bolezni pa se s starostjo in napredovanjem lahko poslabšajo. Najpogostejši dejavniki tveganja so: dolgotrajno sedeč ali stoječ položaj, starost, vročina, kajenje, prehrana z malo vlakninami, telesna nedejavnost, debelost, nosečnost ter genska predispozicija. Nastanka krčnih žil s spremembo življenjskega sloga žal ne moremo preprečiti, lahko pa vplivamo na kakovost življenja. Priporočamo, da z nogami gibamo ob vsaki priložnosti, nosimo čevlje s primerno peto ter izbiramo mehka in ohlapna oblačila. Izogibajmo se toploti, svojim nogam privoščimo hlad (prhanje nog s hladno vodo) ter jih pogosto zmasirajmo. Veliko lahko storimo tudi z uporabo preventivnih kompresijskih nogavic. Za samozdravljenje kronične venske bolezni obstaja v lekarni veliko zdravil in gelov, ki nam pomagajo pri lajšanju simptomov bolezni. Če se srečujete s težavami kronične venske bolezni, vas vabimo na posvet v bližnjo lekarno. S farmacevtom bosta skozi pogovor izbrala najprimernejšo obliko lajšanja simptomov, ki bo ustrezala vam in vašemu življenjskemu slogu. Nina Porovne Černe, mag. farm.