OVIR Nl, ČE GOVORI SRCE Predett smo obiskaK Ravenstmrg, smo se Sani ddegad)e pogovar jali predv-Kia o vseh mogojli oblkah soddovanja z zdomd, evidentiraB smo nfhova možna vpraiania fa predvideU nHhovo zmbnanje. N»jbrt p* smo zanemariU preprosto govorjeaje o vMkdanjlh rečeh, o odnosih med Ijadni, o sredi, ki ji je Ine domovfa«. Niti sanjalo se ¦ud ni. da se hočejo omU %o»titefy pogovarjiti tako šh-oko. prisrjno, nfemo piUakovali, da so tako dobro organbiraiii in da boajo tako nio6io mzvilo polrebo po svojem, slovemkem draštru. Ko smo pnspeli v Ravensburg. pri-jetno mestece s približno 50.000 prebtvalci, so nam gnstitelji zelo pre-prosto, iskreno, predvsem pa člove-ško toplo povedali, da jim naš obisk veliko pomeni. Več kot smo si najbrž misbli mi! In ta »več« nas je karmalo zmedel. Toliko pozornosti nismo pri-čakovali. Mimogrede: v dekgaciji smo bili predsedniki OK SZDL, ZPM. ZKO. predstavniki OŠ Ed-varda Kardelja (med njimi je bilo 15 pionirjev) in delovnega kolektiva Olma. Naslednjega dne dopoldne stno bili na slavnostni seji upravnega od-bora slovenskega kulturno-šport-nega društva Planika, na kateri so nas seznanili z organiziranostjo, dejav-nostjo, s problemi in načrti. Zvedeli smo, da v Ravensburgu in okolici živi približno 5.000 Jugoskv vanov, med njimi približno 700 Slo-vencev. NaS rojaki so zaposleni v Stevilnih panogah. predvsem v grad-beništvu, trgovini in gostinstvu. zdravstvu, šobtvu. v socialnih skiž-bah in pri zasebnikih. Društvo, ki je bilo ustanovljeno 23. aprila 1978, šteje danes 107 članov in čutili smo. da se zavedajo poslanstva. ki ga imajo in so ga opredelili tudi v svo< jem statulu: širiti skivensko kulturo, običaje, jezik, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodno-sti. V okviru Planike deluje 5 sekcij: a) folklorna. ki jo vodi Jožica Vodnjav; otepa se s prostorskimi problemi. toda sekcija je zek> aktiv-na. narodne noše pa v glavnem de-lajo kar sami; b) pevska, ki je ponos društva; mešani pevski zbor vodi Frida Preši-čck. ubrano petje pa jim zavidajo marsikateri; c) smučarsko-planinska. ki je prek svojih članov osvojila številna prva mesta na tekmovanjih v Švici. Avstriji in Nemčiji; vodi jo Danilo Muršič: č) kegljaška. ki jo vodi Lojze Za-dravec, in ' d) dramatska. ki je Se bolj v povo-jih; vadijo po domovih, torej »e uba-dajo predvsem s prostorskimi teža-vami. Sesiavni del dništva je tudi dejav-nost slovenske dopolnilne šok. Upravnemu odboru Planike predse-duje Darja TCar, podpredsednik društva je Tone Kokol, blagajniška opravila pa vestno opravlja Franc Čuden. Društvena dejavnost bo v bližnji prihodnosti ie pestrejša. saj bodo dobili nove klubske prostore in člani društva že vneto razmišljajo o usta-novitvi lutkovne in Sahovske sekcije. Društvo goji te&ne stike z OŠ Ed-varda Kardelja iz Polja in z našo ob-činsko zvezo prijateljev mladine. Ob nedavnem obisku delegacije OK SZDL pa so z njn sklenili listino o trajnejšem medsebomem povezova-nju in sodelovanju. Clani moščanske delegacije so postali tudi prvi častni člani njih društva. Na tej skivesnosti je bil prisoten tudi jugoslovanski generalni konzul v Stuttgartu France Presetnik. ki je orisal politikozaposlovanja nasih dr-žavl janov v tu jini ter poudaril pomen stikov z domovino z vidika razvijan ja narodne zavesti Slovencev v tu jini. še posebej slovenskih otrok. Poudaril je, da je prav povezovanje otrok po-sebnega pomena, glede na vse inten-zivnejšo politjko asimilacije. Pravza-radi vsega tega je tteba več časa in sredstev zagotoviti našim otrokom. da ne bodo ostali odtu jeni. temveč da bodo čutili domovino. Vsekakor naši rojaki potrebujejo moralno in politično podporo. Ne gre jim toBko za finančna sredstva. ko se združujejo in organizirajo v društva. Pravijo, da se čutijo kot sestavni del domovine in da imajo zanje prav vse svoj konec — v domovini! Zavedajo se. da morajo vso skrb posvečati otrokom. zato že nairtujejo, kako bi vpcIjali v društvu malo šolo in tako zagotovili delo s predšolskimi otroki. Prav je. da inforniacijo z obiska naše delegacije v Ravensburgu obo-gatimo še znekaj podatki: dogovorili smo se za nekatere konkretne oblike sodelovanja; predvsem kulturne in športne so bile v ospredju. Dogovo-rili smo se. da bodo otroci zdomcev že ta mesec letovali v počitniškem domu v Zambratiji in da bomo tudi staršem otrok skušali zagotoviti leto-van je v bližini. Sprejeta je bila Istina o trainejšem povezovanju in sodelo-vanju društva Planika in OK SZDL Ljubljana Moste — Polje. Ob dnevu mladosti so rojaki pripravili pr