BIBLIOMETRIJSKA ANALIZA ČLANKOV IN CITATOV REVIJE ZDRAVSTVENO VARSTVO: 2003 - 2009
BIBLIOMETRIC ANALYSIS OF THE JOURNAL »ZDRAVSTVENO VARSTVO«: 2003 - 2009
Petruša Miholič1
Prispelo: 20. 2. 2010 - Sprejeto: 2. 5. 2010
Izvirni znanstveni članek UDK 001.891:614
Izvle~ek
Uvod: Bibliometrija in njene metode s sistematičnim zbiranjem podatkov merijo in analizirajo objave. Bibliometrijska analiza posamezne revije je v veliki meri tudi analiza raziskovalnega podro~ja, ki ga revija pokriva. S tem namenom smo naredili bibliometrijsko analizo revije Zdravstveno varstvo in ugotovili njeno odmevnost in pomembnost pri izmenjavi informacij v znanstvenem krogu.
Metode: V analiziranem sedemletnem obdobju je bilo pregledanih 28 rednih {tevilk. Pregledani so bili prispevki iz rubrik: uvodniki, izvirni in pregledni znanstveni ~lanki, pisma uredni{tvu, recenzije, nekrologi. S pomo~jo kvantitativnih bibliometrijskih metod smo dobili objektivno sliko o celotni reviji in njenem razvoju v zadnjih sedmih letih.
Rezultati: V zadnjih sedmih letih se je kakovost objav nedvomno dvignila, kar kažejo tudi dobljeni rezultati. Prevladujejo večavtorski članki, avtorji citirajo predvsem članke, ki jim sledijo monografije, pretežno citirajo angleško literaturo, avtorji pa navajajo skoraj polovico virov, mlajših od petih let.
Zaključek: Dobljeni rezultati nas navajajo k razmišljanju, da gre pri raziskovalnem in strokovnem področju zdravstvenega varstva nedvomno za medicinsko področje, ki ima tudi zelo močan družboslovni značaj, saj se ukvarja z medicino, zdravstvom in zdravjem tudi kot družbenim pojavom. Vključenost revije Zdravstveno varstvo v letu 2009 na seznam revij SSCI Expanded ni naključje, ampak rezultat minulega dela uredništva, ki si je v preteklosti prav to zadalo za cilj.
Ključne besede: zdravstveno varstvo, serijske publikacije, bibliometrija
Original scientific article UDC 001.891:614
Abstract
Background: Bibliometrics is a set of methods for systematical collection of texts and published data for further study and analysis. Bibliometric analysis of a scientific journal is to a g^eat extent also analysis of the research field covered by that journal. We did bibliometric analysis of the journal Zdravstveno varstvo to assess its visibility and the role it plays in the scientific exchange of information.
Methods: We reviewed 28 issues of the journal, published during a period of seven years. The contributions were studied by the following sections: editorials, original and review scientific articles, letters to the editor, book r^eviews and obituaries. Quanitative bibliometric analysis of Zdravstveno varstvo for the period2003-2009 provided an objective view of the contents and development of the journal over the period studied. Results: As shown by the results obtained, the quality of publications has markedly improved over the past seven
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, 6000 Koper Kontaktni naslov: e-pošta:petrusa.miholic@upr.si
years. Multi-authored articles prevail. Journal articles are the most frequently cited source, followed by monographs (mostly in English); half of the sources quoted are less than five years old.
Conclusions: The results suggest that both health care practice and research constitute a medical field that is very closely related to social sciences; it approaches the fields of medicine, health care and health as social phenomenons. The inclusion of Zdravstveno varstvo in the Expanded Social Science Index (SSCI) in 2009 is not a coincidence but a result of the committment of editors to reach the goal they had set in the past.
Key words: public health, periodicals, bibliometrics
1 Uvod
Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih (znanstvenih) informacij. Bibliometrija uporablja {tetje publikacij, patentov, citatov in drugih potencialno informativnih enot ali njihovih lastnosti ter jih uporablja kot osnovo za dejavnike, s katerimi meri oziroma vrednoti raziskovalno dejavnost, znanost in tehnologijo (1).
V besedilu, ki povzema raziskovanje znanstvenega komuniciranja do leta 2000, je zapisano (2), da se je v tehnolo{kem smislu znanstveno komuniciranje v zadnjih desetletjih zaradi uporabe računalnikov, elektronske po{te, digitalnih knjižnic, svetovnega spleta in medmrežja zelo spremenilo. Toda ali je to spremenilo tudi vedenje ljudi, ki sodelujejo v procesu znanstvenega komuniciranja? Ali smo priče revolucije ali evolucije? Bibliometrija nam omogoča obsežen nabor orodij in meril za {tudij strukture in procesov znanstvenega komuniciranja. Analiza citiranja je kot najbolj znana bibliometrijska metoda, ne samo utrdila svoj primat, temveč se tudi razvija in uporablja možnosti, ki jih ponujajo digitalne knjižnice in povezave v svetovnem spletu, ter sooblikuje t.i. webometrijo (3).
Ministrstvo za znanost in tehnologijo je omogočilo nakup sistema Web of Science (WoS) in podpis konzorcijske pogodbe med Institutom informacijskih znanosti (IZUM) in Thomson Reuters, Inc. Spletna različica WoS omogoča dostop do treh baz podatkov z indeksi citiranosti: Science Citation Index (SCI), Social Sciences Citation Index (SSCI) in Art and Humanities Citation Index (A & HCI) praktično vsem raziskovalcem. Vključeni so podatki za obdobje od leta 1970 dalje, baze podatkov pa se tedensko dopolnjujejo. To pa pomeni, da ima od takrat {e večji pomen Adamičeva izjava, ko je pred leti opozoril (4), da je bil prvotni namen te podatkovne zbirke, na katero se opira analiza citiranja, prek citiranja povezovati članke sorodne vsebine in omogočiti njihovo učinkovito iskanje. Vrednotenje uspe{nosti raziskovalnega dela je
bila njegova postranska raba, čeprav je danes najbolj pogosta in znana.
Poseben pomen je bibliometriji dala {ele analiza citiranja, ki je zasenčila vse druge metode merjenja oziroma zbiranja kvantitativnih podatkov. Analizo citatov je možno uporabiti kot orodje za analizo določene stroke oziroma raziskovalnega področja. Pri tem izhajamo iz dejstva, da uporaba citatov kaže na usmerjenost in stopnjo razvitosti določene stroke. Analiza citatov nam tako razkrije marsikaj o področju samem, predvsem o tematiki, ki je aktualna, notranji povezavi stroke in vpetosti v mednarodne tokove (5). Bibliometrija je predvsem v zadnjem desetletju svoje mesto dobila tudi v Sloveniji. Največkrat se uporablja za analizo citatov, ki jih uporabljamo zaradi njihove enostavnosti in vseobsežnosti. Opozoriti je potrebno na poenostavljeno in napačno uporabo oziroma razlago rezultatov, ki lahko posamezni vedi ali znanstveni disciplini {koduje (6).
Z rezultati bibliometrijske analize revije si uredniki in recenzenti določene revije lahko pomagajo pri usmerjanju razvoja revije. Želijo si, da bi imeli čim bolj kakovostno revijo in s tem pritegniti čim več uglednih znanstvenikov, ki bi objavili svoja dela.
V	letu 2008 je uredni{tvo revije prejelo pobudo Thomson Reuters, Inc., založnika WoS, ki je na IZUM poslal pobudo za zbiranje podatkov o revijah, ki so kandidatke za vključitev v zbirko SCI/SSCI Expanded.
V	letu 2009 je bila revija Zdravstveno varstvo (ZV) vključena na seznam revij SSCI Expanded, ki so indeksirane v WoS.
Z dvigom kakovosti in vse večjo odmevnostjo revije ZV v strokovnih krogih bo motiviranost in interes strokovnjakov na področju javnega zdravja za objavljanje v reviji ZV vse večji, kar povzemamo v članku in prikazujemo z bibliometrijsko analizo revije za obdobje 2003-2009; dobljene rezultate pa primerjamo z rezultati za obdobje 1992-2003 (6).
Predstavitev revije
Junija 1962 je iz{la prva {tevilka revije ZV, in sicer kot strokovno glasilo z jasnim programom: raz{irjati
strokovne podlage za izvajanje slovenske (preventivne) zdravstvene politike in seznanjati z ocenami, analizami in rezultati socialnomedicinskih raziskav {ir{o, zlasti medicinsko strokovno javnost (7). Leta 2003 je uredni{ki odbor revije ZV postavil nove vsebinske cilje. Osnovni koncept revije {e vedno ostaja isti: revija se ukvarja s podro~jem javnega zdravja in primarnega zdravstvenega varstva. Spodbuja prispevke o javnozdravstveni problematiki in razvoju javnega zdravja, zlasti na podro~ju srednje in jugovzhodne Evrope. Prispevki so razdeljeni v dve osnovni kategoriji. V prvo skupino prispevkov sodijo uvodniki, pregledni in raziskovalni ~lanki ter kratka poro~ila. Med ostale prispevke sodijo strokovna poro~ila, pisma uredni{tvu in novice. Posebno pozornost posve~ajo bolj{emu recenzentskemu postopku, pri ~emer se zgledujejo po merilih, ki veljajo v vseh uglednej{ih revijah. K sodelovanju pri ocenjevanju vabijo najvidnej{e doma~e in tuje strokovnjake. Odlo~ili so se, da bo z letom 2003 revija za~ela izhajati hkrati v slovenskem in angle{kem jeziku. Na tak način želijo {e vedno gojiti slovensko strokovno izrazoslovje, obenem pa omogočiti tujim avtorjem, da objavljajo v reviji prispevke, ki bi jih lahko brali tudi strokovnjaki, ki niso ve{či sloven{čine. Od 1962 do 2002 je revija ZV praviloma izhajala neredno kot mesečnik, od leta 2003 revija ZV izhaja redno s {tirimi {tevilkami letno (8).
Eden od ciljev In{tituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) kot izdajatelja revije ZV je, da bi se revija v prihodnjih letih vključila v baze podatkov z indeksi citiranja, npr. v SCI oz. v SSCI. Indeksiranje v SCI oz. SSCI bo pokazalo odmevnost revije ZV, s tem pa tudi odmevnost prispevkov na{ih avtorjev v tujini. Za uresničitev cilja je potrebno naslednje: revija mora izhajati v skladu z mednarodnimi standardi za izdajanje znanstvene revije; prispevki morajo biti napisani v angle{kem jeziku in tako dostopni {ir{emu krogu strokovnjakov; revija mora biti dostopna na medmrežju, mora pa tudi redno izhajati. Posebno pozornost je potrebno posvečati bolj{emu in strožjemu recenzentskemu postopku. To pomeni, da je k sodelovanju pri ocenjevanju potrebno vabiti najvidnej{e domače in tuje strokovnjake, k sodelovanju v uredni{ki odbor pa privabiti avtorje, ki so v mednarodnih znanstvenih krogih že uveljavljeni in k pisanju vabiti avtorje, ki so že priznani in imajo objave v vplivnih revijah (9).
2 Metodologija
Podatke smo zbrali s pregledom publikacije ZV v letih 2003 do vključno 2009. Z letom 2003 je revija
pričela redno izhajati kot četrtletnik. V analiziranem sedemletnem obdobju je bilo pregledanih 28 rednih {tevilk. V raziskavo so bili zajeti prispevki iz rubrik Uvodniki, Izvirni znanstveni članki, Pregledni znanstveni članki, Pisma uredni{tvu, Recenzije in Nekrologi. Iz analize so bili izključeni prispevki, objavljeni v prilogi Zdravstvena kultura ter poročila s konferenc ali seminarjev.
V letih od 2003 do 2009 je bilo v reviji ZV objavljenih 184 člankov v obsegu 1356 strani. V Tabeli 1 je prikazano {tevilo člankov revije ZV po posameznih letih.
Tabela 1. Število analiziranih člankov v letih 2003-2009.
Table 1. Number of articles analysed, 2003-2009.
Zdravstveno varstvo	
Leto year	Št. člankov / leto no. articles / year
2003	28
2004	29
2005	31
2006	27
2007	19
2008	27
2009	23
Analizirali smo naslednje podatke oz. področja:
•	analiza avtorjev - zajema {tevilo avtorjev v posameznem obdobju, {tevilo avtorjev na članek;
•	analiza člankov - zajeto je {tevilo člankov v posameznem obdobju, jezik citiranih publikacij, citiranost različnih virov informacij ter starost citatov.
3 Rezultati analize in razprava
3.1 Analiza avtorjev
V obdobju 2003-2009 je skupaj 446 avtorjev v reviji ZV objavilo 184 člankov. V Tabeli 2 je prikazano {tevilo avtorjev glede na leto objave in {tevilo avtorjev na članek v posameznem letu. V celotnem analiziranem obdobju revije ZV se je razmerje gibalo med 1,96 in
3,13. V zadnjih treh letih se je razmerje povišalo, kar kaže na trend, ki je prisoten tudi v svetu, in sicer, da avtorstvo člankov pripada več kot samo enemu avtorju. Pri analizi ZV za obdobje 1992-2003 je bilo razmerje med 1,17 in 2,31 (6).
Če primerjamo rezultate revije ZV tudi z rezultati revije European Journal of Public Health (v obdobju 2001 -2005 je bilo razmerje med 3,4 in 4,55) (10) ter z rezultati analize Radiology and Oncology (v obdobju 1992-2001 je bilo razmerje med 2,51 in 3,92) (11), vidimo, da je večavtorstvo prisotno pri vseh revijah in kaže na to, da članki zrcalijo skupinsko delo na raziskovalnih projektih kot tudi sodelovanje avtorjev iz različnih znanstvenih disciplin. Z večavtorstvom se verodostojnost raziskovalnega dela zvišuje, hkrati pa tudi možnost sofinanciranja raziskovalnih projektov.
Študije v svetu so pokazale, da se je povprečno število avtorjev na članek v revijah, ki so vključene v Journal Citation Report (JCR), dvignilo z 1,83 v letu 1995 na 3,9 avtorja na članek v letu 1999 (12).
Tabela 2. Število avtorjev v analiziranih člankih v letih 2003-2009.
Table 2. Number of authors per article analysed, 2003-2009.
Zdravstveno varstvo			
Leto year	Št. avtorjev no. of authors	Št. člankov no. of articles	r
2003	56	28	2
2004	61	29	2,1
2005	77	31	2,48
2006	53	27	1,96
2007	53	19	2,78
2008	74	27	2,74
2009	72	23	3,13
Legenda: r - razmerje št. avtorjev/št. člankov Legend: r - no. of authors/no. of articles ratio
V analiziranem sedemletnem obdobju revije ZV je imelo 72 člankov enega avtorja, 44 člankov dva avtorja, 35 člankov so napisali trije avtorji, 33 člankov pa je imelo več kot tri avtorje. Tabela 3 prikazuje število
člankov glede na število avtorjev posameznega članka v posameznem letu.
Tabela 3. Število avtorjev pri posameznem
članku v letih 2003-2009. Table 3. Number of authors of individual articles, 2003-2009.
Zdravstveno varstvo
Leto year
2003
2004
2005
2006
2007
2008 2009
Št. avtorjev / članek no. of authors / article
1
16
14
15 10 4 9 4
2
4 8 3 10 6 8
5
3
5 2 9 5 4 3 7
<3
3 5
4 2
5 7 7
3.2 Analiza citiranja
V analizo citiranja so zajeti vsi citati oz. reference, ki so jih avtorji posameznega članka navedli na koncu članka v poglavju Literatura.
Pri analizi citiranja smo ugotavljali naslednje značilnosti člankov v reviji:
-	jezik citiranih publikacij,
-	citiranost različnih virov informacij,
-	starost citatov.
3.2.1 Število citatov na posamezni članek
V analiziranem obdobju je imelo 168 člankov (od vseh objavljenih 184 člankov) revije ZV navedene reference, kar predstavlja 91,3 % vseh pregledanih člankov od leta 2003 do 2009. V 184 člankih je bilo navedenih 4090 referenc, kar v povprečju predstavlja 22,22 referenc na posamezni članek (Tabela 4). V obdobju 1992-2003 je bilo razmerje nižje in je bilo v povprečju 14,18 referenc na članek (6).
Tabela 4. Število citatov v analiziranih člankih v
letih 2003-2009. Table 4. Number of citations per article, 2003-2009.
Zdravstveno varstvo			
Leto year	Št. citatov no. of citations	Št. člankov no. of articles	r
2003	448	28	16
2004	575	29	19,82
2005	594	31	19,16
2006	651	27	24,11
2007	456	19	24
2008	718	27	26,59
2009	648	23	28,17
Skupaj total	4090	184	
Legenda: r - razmerje št. citatov/št. člankov Legend: r - citations/articles ratio
Povprečno število citatov na članek v reviji ZV se je z leti spreminjalo, kar prikazujemo v Tabeli 4. V letih 2003-2005 se je povprečno število citatov gibalo med 16-19 enot citirane literature na članek. V letu 2006 se je povečalo na 24 enot in naraščalo vse do leta 2009, ko je bilo povprečno število citatov 28 enot citirane literature na članek.
Teorija de Solla Price (13) o delitvi člankov na znanstvene in neznanstvene s pomočjo števila citatov (znanstveni članki so tisti, ki imajo med 10 in 20 citatov, neznanstveni članki pa so tisti, ki so brez citatov) pri reviji ZV kaže na to, da so objavljeni prispevki znanstveni članki. Podobne rezultate so dobili pri reviji European Journal of Public Health za obdobje 2001-2005 (27,84 referenc na posamezni članek) (9) ter pri reviji Radiology and Oncology (v obdobju 1992-2001 je bilo povprečno 18 referenc na posamezni članek) (11).
3.2.2 Analiza jezikov citiranih publikacij
Avtorji, ki so objavljali v reviji ZV v letih 2003-2009, so uporabljali pretežno literaturo v angleškem jeziku, na drugem mestu je bila literatura v slovenščini, sledila
pa jima je literatura v nemščini in ostalih jezikih, kot so srbohrvaščina, italijanščina ter švedščina (Tabela 5). Podobni rezultati so bili v obdobju 1992-2003, ko so uporabili pretežno literaturo v angleškem jeziku, sledila pa je literatura v slovenskem jeziku (6). Delež literature v angleškem jeziku je bil v obdobju 1992-2003 nižji (63 %), delež literature v slovenskem jeziku pa višji (32 %) kot v zadnjih sedmih letih (6). V obravnavanem obdobju je 78 % citirane literature v angleškem jeziku, 21 % v slovenskem jeziku, delež ostalih jezikov pa je zelo nizek (1 %).
Tabela 5. [tevilo citiranih publikacij glede na jezik publikacije v letih 2003-2009.
Table 5. Citations by language, 2003-2009.
Zdravstveno varstvo				
	Jezik citatov / language of citations			
Leto year	slov. slovene	angl. english	nem. german	drugo other
2003	70	374	0	4
2004	137	401	7	30
2005	193	395	2	4
2006	141	505	2	3
2007	79	372	4	1
2008	115	598	2	3
2009	120	528	0	0
Skupaj total	855	3173	17	45
3.2.3 Analiza citiranosti različnih virov informacij
Pri analizi citiranosti različnih virov informacij smo citirano literaturo razdelili na članke, monografije, prispevke s kongresov, sivo literaturo (diplomska dela, magistrska dela, doktorske disertacije, specialistične naloge) in drugo (pravilniki, uradni listi, statistične publikacije, elektronske objave). Analiza je pokazala, da so avtorji v obravnavanem obdobju najpogosteje citirali članke (65 %) (Tabela 6). Delež prispevkov s citiranimi članki se je v zadnjih sedmih letih v primerjavi z obdobjem 1992-2003 (56
%) zvi{al (6). Članki v strokovnih publikacijah so danes eden izmed najpomembnej{ih informacijskih virov v znanosti. Prednost člankov pred monografijami je njihova časovna aktualnost, saj je za izdajo določene monografije potrebno veliko več časa kot za objavo članka v periodični publikaciji.
Tabela 6. [tevilo citiranih publikacij glede na vrsto virov v letih 2003-2009.
Table 6. Citations by type of bibliographic sources, 2003-2009.
Po {tevilu citatov člankom v reviji ZV sledijo monografije z 954 citati oz. 23 % (v obdobju 1992-2003 je bil njihov delež vi{ji (33 %)) (6), sledi jim siva literatura s 315 citati (8 %), prispevki s kongresov so zastopani s 122 citati (3 %), na koncu pa {e dokumenti, ki so bili razvr{čeni pod drugo z 28 citati ali 1 %.
Zdravstveno varstvo					
	Vrsta citatov citation type				
Leto year	Članki articles	Monografije monographies	Prispevki s kongresov congress papers	Siva lit. grey literature	Drugo other
2003	276	147	6	6	13
2004	314	189	22	43	7
2005	374	150	25	37	8
2006	412	155	23	61	0
2007	292	115	12	37	0
2008	524	114	12	68	0
2009	479	84	22	63	0
Skupaj total	2671	954	122	315	28
Tabela 7. [tevilo citiranih publikacij glede na starost citiranih virov v letih 2003-2009. Table 7. Citations by age span, 2003-2009.
Zdravstveno varstvo					
	Starost citatov citation age (in years)				
Leto year	0-5	6-10	11-15	16-20	>21
2003	190	150	49	24	35
2004	243	143	93	35	61
2005	259	166	98	29	42
2006	258	210	98	73	12
2007	158	135	94	66	3
2008	250	220	134	60	54
2009	213	207	120	65	43
Skupaj total	1571	1231	686	352	250
3.2.4 Analiza starosti citatov
Z analizo starosti citatov navadno ugotavljamo, kako hiter je razvoj posamezne znanstvene discipline v določenem časovnem obdobju. Uporaba literature in njeno citiranje se med posameznimi znanstvenimi disciplinami glede na starost citatov razlikuje. Znano je na primer, da medicinska in naravoslovna področja uporabljajo mlajšo citirano literaturo kot humanistične vede (14).
Iz Tabele 7 je razvidno, da je bilo največ analiziranih člankov v posameznih letih opremljenih s citati oziroma referencami, starimi 0-5 let. V obdobju 2003-2009 je bilo v povprečju pri člankih uporabljena dobra tretjina literature starostne skupine 0-5 let (1571 citatov), sledila je slaba tretjina člankov, ki je imela citate iz starostne skupine 6-10 let (1231 citatov). 17 % člankov je imelo literaturo iz starostne skupine 11-15 let (686 citatov). Člankov, ki so imeli literaturo starostne skupine 16-20 let, je bilo 9 % oz. 352 citatov. Več kot 21 let stare reference pa je imelo 6 % člankov oz. 250 citatov.
Rezultati analize revije European Journal of Public Health za obdobje 2001-2005 so bili: slaba tretjina citirane literature starosti 0-5 let, skoraj polovica citirane literature iz starostne skupine 6-10 let, sledili so citati starosti 11-15 let (18 %) in dobra desetina citatov starosti več kot 15 let (10). Pri raziskavi revije American Journal of Public Health za obdobje 2003-2005 so avtorji uporabili polovico citirane literature starosti 0-5 let ter dobro četrtino citirane literature iz starostne skupine 6-10 let (15). Prav tako so pri reviji Radiology and Oncology (10) avtorji uporabili in citirali mlajšo literaturo.
4 Razpravljanje
Rezultati kvantitativne analize revije ZV 2003-2009 so pokazali, da je bilo v celotnem analiziranem obdobju citiranih več virov na posamezni članek (22,22) kot v obdobju 1992-2003 (14,17). Prav tako je bil v obdobju 2003-2009 delež člankov z več kot enim avtorjem višji (med 1,96 in 3,13) kot v obdobju 1992-2003 (med 1,17 in 2,31). Pri obeh analizah so bili dobljeni rezultati podobni: pretežno je bilo citirano gradivo, ki je bilo objavljeno v angleškem jeziku, največ je bilo citiranih člankov, sledile pa so monografije. Vendar pa je primerjalna analiza obdobij 1992-2003 ter 2003-2009 pokazala, da je bilo v slednjem citiranega več gradiva v angleškem jeziku (63 %, 78 %), citiranih je bilo več člankov (56 %, 65 %),
sledile pa so jim monografije (33 %, 23%). Avtorji so navajali pretežno novejše vire, mlajše od petih let (47,7 %, 38,4 %).
V zadnjih sedmih letih se je kakovost objav nedvomno dvignila, kar kažejo tudi dobljeni rezultati. Hkrati nas rezultati silijo k razmišljanju, da gre pri raziskovalnem in strokovnem področju zdravstvenega varstva nedvomno za medicinsko področje, ki ima tudi zelo močan družboslovni značaj, saj se ukvarja z medicino, zdravstvom in tudi z zdravjem tudi kot družbenim pojavom. Tako vključenost revije ZV v obdobju 2009 na seznam revij SSCI Expanded ni naključje, ampak rezultat minulega dela uredništva, ki si je v preteklosti doseženo zadal za cilj.
Raziskava desetih najbolj citiranih člankov v avgustu 2007 pri reviji New Zealand Medical Journal (16) je pokazala, da je bil najpogosteje citirani članek objavljen leta 1991, sedem je bilo objavljenih v osemdesetih letih in dva v sedemdesetih. Raziskava je pokazala na mednarodno pomembnost in prepoznavnost raziskovalcev Nove Zelandije, na pomembnost njihovih raziskav ter ugotovitev na področju javnega zdravja. Uvrstitev ZV na seznam revij SSCI Expanded pomeni tudi večjo vključenost v analize, kot je npr. bibliometrijska analiza znanstvenih člankov s področja javnega zdravja v Evropi (17). Raziskava je zajela članke s področja javnega zdravja v SCI in SSCI v obdobju 1995-2004. 13 od 28 držav Evropske unije je objavilo več kot 100 člankov letno. Več člankov je bilo objavljenih v državah severne Evrope. Ugotovili smo tudi, da v manjših državah soavtorstvo pripada raziskovalcem drugih držav. Slovenija je bila pri sodelovanju s tujimi raziskovalci med 28 državami Evropske unije deseta.
Zaradi vključenosti revije ZV v SSCI Expanded bo revija bolj vidna, zato bodo tudi bibliometrijske analize v prihodnje drugačne. Področje javnega zdravja je pogost predmet bibliometrijskih analiz, ki jih je potrebno spremljati in rezultate primerjati z našimi.
Literatura
1.	Južnič P. Bibliotekarstvo in bibliometrija. In: Zbornik razprav: 10 let Oddelka za bibliotekarstvo: 1987-1997. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1998: 189-200.
2.	Borgman CL, Furne J. Scholarly communication and bibliometrics. In: Cronin B, ed. Annaul review of information science and technology. New York: Medford; 2002.
3.	Mur B, Južnič P. Webometrija, kaj je v tem pomembnega za našo stroko?. Knjižnica 2006; 50: 123-43.
4.	Adamič Š. Citiranje kot mera kakovosti znanstvene publikacije; njen doseg in omejitve. Zdrav Vestn 1993; 62: 67-8.
5.	Južnič P. Bibliometrijske metode. In: Šauperl A, ed. Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2005: 68-95.
7.
9.
6. Miholič P. Bibliometrijska analiza člankov in citatov revije Zdravstveno varstvo: 1992-2003. Zdrav Var 2005; 44(1): 26-34.
Kramberger B. 30 let od izida prve številke Zdravstvenega varstva. Zdrav Var 1992; 4/6: 121-2. Švab I. Zdravstveno varstvo. Zdrav Var 2002; 11/12: 329. Miholič P. Znanstveno komuniciranje in elektronske publikacije. Zdrav Var 2008; 47(4): 187-98.
10.	Miholič P. Znanstveno publiciranje v manjših državah s poudarkom na periodiki. Magistrsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 2007.
11.	Musek M, Oven M, Južnič P. Ten years of the journal Radiology and Oncology some bibliometric evaluations. Radiol Oncol 2003; 37(3): 141-53.
12.	Cronin B. Hyperauthorship: a postmodern perversion or evidence of a structural shift in scholarly communication practices?. JASIST 2001; 52: 558-69.
13.	Solla Price de DJ. Little science, big science. New York: Columbia University Press, 1971.
14.	Mihajlov A, Giljarevskij RS. Uvodni tečaj o informatiki / dokumentaciji. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica, 1975.
15.	Rethlefsen ML, Wallis LC. Public health citation patterns: an analysis of the American Journal of Public Health, 2003-2005. J Med Libr Assoc 2007; 95(4): 408-15.
16.	Smith DR. Ten citation classics from the New Zeland Medical Journal. N Z Med J 2007; 120(1267): 1-5.
17.	Clarke A, Gatineau M, Grimaud O, Royer-Devaux S, Wyn-Roberts N, Le Bis I, et al. A bibliometric overview of public health research in Europe. Eur J Pub Health 2007; 18(Suppl 1): 43-9.