LJUDSKI GLAS. 9*1 Izhaja na mesec dvakrat. — Velja za celo . S LB V 3 K°1J- > za P0'leta Kold. 1,50. — Vrednialvo, oi mstvo: Gradišče st. 9. leto oprav- Političen krojač. Zakaj Šopiri mož se nek’ tak6 In žaga zrak z obema rokama; Je-li politikus ? — O, ni ne to, Le »Žnidar* je, ki čas obrača. Politika vsakemu stanu bolje pristuje kakor obrtniškemu, kajti obrtnik ima se dandanes za obstanek svojega obrta mnogo boriti in treba mu vso pozornost le na svoj zaslužek obračati, da se zamore preživiti. Edina politika, se katero se sme obrtnik pečati, je ta, da skuša obrtniške razmere zboljšati, a kar gre dalje, je preveč — da cel6 za njega škodljivo. Pa ne edino škoda je, katera naj obrtnika brani politizirati, tudi to naj pomisli, da se tak nepoklican politik sam pred svetom smeši, ker njegovo politiko nihče odobravati ne more. Posebno škodljivo vpliva pa na obrtniški stan ona politika, katera je posebno mej krojači tako moderna postala in ki se zove — social-demokratizem. Pomen besede »socialdemokrat* na sebi ni še tako slab, ker pomeni ljudskega prijatelja, kar postati naj bi se vsak prizadeval, a kdor pozna sedanje tedence socialdemokratov, bode se pač z studom od njih obrnil. V našem mestu imamo nekega krojača, ki se z vso silo v javnost rije, menda v mnenji, da se tudi njemu kakor krojaču posrečiti zna, da postane kak amerikansk predsednik. Ta mož se za vse bolj briga, ko za svoj obrt, katerega nič kaj posebno ne razumi, in pečati se je začel z »višjo* politiko. Koliko mu je do zdaj koristila, kaže nam rakovo napredovanje njegove krojačarije, a to še vse nič ni v primeri k oni škodi, ki ga bode gotovo prej ali slej dohitela, in ki izvira iz — social-demokratizma. Ta možicelj je v svojej »žnidarski* modrosti nedavno javno poudarjal, da pravi ljudski prijatelj ne sme z nobeno vlado biti, da ji mora nasprotovati in jo sovražiti. No, to so lepi nazori! Pa njemu ne zamerimo toliko, ker nima pravega razuma, kar tudi zaradi pičle njegove izobraženosti zahtevati ni, le onim hudobnežem je to zameriti, ki nespametnega »žnidarčka* tako slabo vodijo. Vsakako bi trebalo, V Ljubljani 24. maja. Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 6 kr.. 2krat "F i t i ^ r\r\ m 4 kr. in ako se »krat ali večkrat tiska 3 kr. — Roko- I I I I | X/So. pisi se ne vračajo. Nefrank. in anom. pisma retour. da bi časniki naše obrtnike poučili, daje vsaka, posebno pa »višja* politika za obrtniški stan pogubonosna, vlada naj bi pa zaporedom vse one kričače in širokoustneže, ki tako slabe nazore med ljudstvom širijo, pod ključ dejala, da se ne vrine tudi med naše ljudstvo misel — social-demokratizma. Našemu »Žnidarju* pa svetujemo, naj pusti politikovanje in naj se ne smeši pred svetom, temveč naj pridno svojo iglo suče in pomisli, da je in ostane le krojač in še to ne po polnem. Ako bode pa dolgo rogovilil in ako se ne bo po našem nasvetu ravnal, gotovo ga zadene ona usoda, katera je dohitela nedavno več njegovih somišljencev. Kako bi se vagabundi odpravili? To vprašanje stavili so si zopet enkrat v državnem zboru. Pri tej priliki izkazalo se je, da so vse dosedanje silne vpeljave v tej zadevi brezvspešne bile in bodo tudi za prihodnost toliko časa ostale, dokler se ne bodejo delavske razmere tako vredile, da bo vsakemu delo in kruh zajamčeno. Dokler se pa to ne bo zgodilo, se bodo zaman trudili, vagiranje omejiti, kajti živeti mora vsak in če si kruha prislužiti ne more, mora ga pa beračili. Mi ne zagovarjamo potepuhe, a za tiste reve zmerom vstopimo, kateri pri najboljši volji ne morejo dela dobiti. Marsikateri tako zvani »vagabund* z krvavečim srcem berači dela po tujih deželah, ne da bi se mu to posrečilo. Kaj mu je toraj storiti druzega, kakor toliko časa potovati, dokler kje kako usmiljeno delar-nico najde, kateri za borne solde svoje moči žrtvuje. In ako ima tak nesrečnež še družino doma, kako težko mu mora popotovanje biti v svesti, da doma otroci glad trpijo. Tu ni pravo zdravilo zoper te »vagabunde* prisiljena delarnica ali policija, z drugimi pripomočki — le z dobrim organiziranjem delavskih razmer — prišlo bode se najlažje v okom — vagabundom. Vinogradniki pozor! Pozor! pravimo, ker letošnja pomlad prinesla nam je hudega trsnega neprijatelja v ne-številnih množicah. Ta neprijatelj je tukaj n Goriškem sploh znan in je za zdaj pri nas naj hujši med vsemi živalicami, ki trto napadajo. Ta neprijatelj je zavijač, kateremu sem ter tja tudi zavijalec, trtovinec in trtijon pravijo. Nobeno leto ne mine brez tega kvarljivca, ali letošnja mehka zima je bila mrčesu posebno ugodna, zato se je na pomlad pokazal v nenavadnem številu. Po nekaterih krajih goriške okolice in spodnje vipavske doline je vse pod njimi. Kak6 je v Brdih, v gorenji vipavski dolini in po Kanalskem, nam ni znano, ali bojimo se, da ne bode dosti bolje. Škodljivca mi ni treba na drobno opisavati, saj vsak vinogradnik pozna tega sicer lepega ali do konca malopridnega rilčkarja in njegovo škodljivo delo. Vzpomladi, ko trta dobro ozelenf, pride iz zemlje, kjer je prezimil, pohaja po trtah in objeda mečo na mladikah. No, ta škoda je najmanjša. Kmalu potem začne samica po rozgah delati tiste znane zvitke, ki vise po trtah kakor smodke ali cigarete. To pa dela tako, da na polovico odgrizne vso mladiko z listjem in zaro-dičem vred, in ko je vsled tega zvenela in se zmečila, vsuče jo v znane zvitke. Poznejše so zadovoljne tudi se samim listom. V zvito mladiko poloti jajca, iz katerih se izvali črvičem podobne bele, rumeno dlakave ličinke z rujav-kasto glavico. Mladiči, to so namreč le ličinke, izjedajo te zvitke in ko so dorasle, popadajo na tla, gredo pod zemljo in se onde zabubijo. Mnoge usehle zvitke pa tudi veter pomeče na tla in ličinke se na tleh dalje razvijajo. Pod jesen, časi uže meseca avgusta, pokažejo se novi hrošči (keberčki) in gred6 na trto, toda zdaj ne delajo nobene škode in gredo pod zimo zopet v zemljo, dokler jih pomladna toplota iz nova ne prikliče na vrh k malopridnemu delu. Škoda, ki jo dela zavijač, je časi neizmerno velika, sem ter tja pobere do polovice pridelka ali tudi še več. Zabavni del. Podonavski vtisi. (Nekoliko iz dnevnika iztrganih listov. Po Ed. Jelinkn podaja i + a.) (Dalje.) Moral bi se v resnici krivega storiti neodpustljive drznosti, ko bi hotel v teh, iz popotnega dnevnika iztrganih listih govoriti o srbski literaturi. Dotična zaslužuje posebnega in obširnejšega razbora — katerega najdejo gg. čita-telji kje na drugem mestu. Ne pišem toraj tukaj o sedanjem razvoji srbske pismenosti, niti o delavnosti učenega društva belogradskega, tudi ne o gledišči — pač pa vzamem v spomin okoliščino, imajočo brezposredni poteg k razvoju literarnega in duševnega dela sploh. Od osebnih literarnih stikov, ki sem jih v Belem Gradu dociljil, se najrajše spominam svojega obiska pri g. M. Valtroviču, profesorju višje belgradske šole, člena srbskega učenega društva in znamenitega pisatelja. Ta mož spada k vrst vam teh, ki neumorno delujejo na narod-nlr^mhrnnDin nnlll hro7 ephičnosti z rifima- limi žrtvami. Zakaj pa ravno njega v spomin jemljem, ko so v Belem Gradu še tudi drugi možjč, po literarnem delovanji nemara da dalje sloveči, to izve čitatelj kmalu. Gosp. Valtrovič sprejel me je kaj prijateljsko in predstavivši me svojemu tovarišu g. Milojeviču, pustil mi je laskavo pregledati svoja dela. Na nekolikih platnicah videl sem nekoliko stotin črtežev in slik, predstavljajočih zlasti stavbene spomenike stare Srbije. Kar ima Srbija v tej stroki znamenitega in pozora vrednega, to vse je prenesla marna roka Valtroviča s pomočjo Milojevičevo na papir. Črteži so presno izdelani, pa izpeljava je umetniška. D&, tudi teksti pri nekaterih delih so bili že gotovi, s kratka, dolgoletno to delo čaka samo na izdatclja. In gotov sem, ko bi trud g. Valtroviča v tisku izšel, da bi obrnil nft-se pozornost vseobčno, ne toliko v slovanskih zemljah, marveč tudi za granicami, v daljni tujini. Na vprašanje: kedaj to dolgoletno delo v tisku izide, da bi izvedel svet, kaj je v stanu Srbija v tej umetniškej stroki podati, ni odgovoril g. Valtrovič v prvem hipu ničesar. Zmajal ie z ramami. Na moje poslednje vprašanje je odgovoril: »Smo mali n&rod in nimamo založnikov za takšne stvari. Sploh se niti ne nadejam, da bi delo kedaj v tisku izšlo. Deloval v tem smeru pa bom vendar dalje. ..» Te besede je izrekel Valtrovič nenavadne mirno, pri tem pa odločno. Domoljubni njih smise sem lahko zapopadel- In pregledovaje še enkrat te številne izdelane črteže in slike, znešene skoro od vseh stranij srbske zemlje, nisem nifi manj kot Valtrovič sam obžaloval, da tako veliko in krasuo delo ostane brezplodno ležati v prahu, nepoznano, neocenjeno. To je bolestno. V takih slučajih imel bi se pojaviti «pun-slavismus*. Znano je gotovo povsod, da je na slovanskem jugu kavarniško življenje nadmerno razvito. Skazal mu je čast tudi Louis Leger in za njem še mnogo manje znanih pisateljev. Bekel bi, da kar je Rusom in deloma tudi že Poljakom čaj, to je Jugoslovanom čašica turške kave, za čije gosto razčiljajočo tekočino posedajo k pri- Kaj nam je torej storiti? 1.) Obirajmo škodljivce s trt. Najbolje je, ako se določenega dn6 vsa občina vzdigne na to delo. To delo se pa naj opravlja, kadar je oblačno in vreme neprijetno. Pri lepem vremenu se namreč zavijač zvrne s trsa, kakor se mu približaš, in se pritaji na tleh. Pri obiranji drži pod trs kak dežnik in potem ga z lahka potresi. Nalovljeni mrčes precej pomasti ali pa ga pomeči v ogenj. Letos je za to delo uže nekoliko pozno, ali vendar ne še prepozno. 2.) Pobirati in sežigati je treba tudi vse zvitke, naj si bodo še na trti ali pa na tleh, ker s tem uničiš zarod in obvaruješ za prihodnje leto svoje trsje pred škodljivcem. Na noge tedaj vinogradniki! »Soča*. Izvirni dopisi. Iz Borovnice dnč 20. maja 1884. V 17ti dan t. m. prodajala je kmetijska družba v Ljubljani štiri bike in dve telici. Nad sto kupovalcev prišlo je k tej prodaji in tudi iz našega kraja se jih je v ta namen mnogo napotilo v Ljubljano, kajti kakor vsak posamezen občan borovnišk dobro ve, potrebujemo najmanj še enega čvrstega bika za pleme, ako hočemo našo živinorejo povzdigniti. Pa kaj pomaga, ko nam kmetom ni moč, z bogatim grajščakom in veleposestnikom konkurirati. Niti eden kmet ni mogel toliko obljubiti, kakor ti bogataši in slednjič kupili so le oni vso živino. Obstoji neka občinska postava, da mora na šestdeset krav en bik priti, kar pa pri nas nikakor ne velja, ker imamo v naši občini nad štiri sto krav, a le enega zanikernega bika. Županstvo naj toraj skrbi, da se kmalu še vsaj en bik v občino pripravi, ker bi drugače naša živinoreja po polnem propadla. Naš župan se sploh malo za občino briga in potrebno je, da se prihodnjič boljši predstojnik voli. H kaki prodaji, katero bo kmetijska družba izpisala, pa ne bomo nikdar več šli, ker nam to nič ne pomaga in le denar in čas trošimo in se potem še jeziti moramo čez take neprilike. To sem Vam hotel v kratkem potožiti in prosim, da v Vašem cenjenem listu objavite. Rusticus. Iz Črnomlja, 22. maja. (Izv. dopis.) Sicer sem bil namenjen, Vam zoper kaj novega iz našega mesteca poročati, a takoj sem ta svoj sklep ovrgel, ko mi po naklučji v roke pride neka številka najnovejšega dnevnika. V moje začudenje našel sem v omenjenem lističu nek dopis iz Črnomlja, v katerem Vas in tudi mene kakor Vašega dopisnika nek meni dobro znan pobalin prav grdo in nesramno napada. Ta dopisun sicer ni vreden, jateljskemu pomenkovanju mali in veliki, premožni in revni. Ni ga na jugu važnega razgovora brez čaja, kave in čibuka ali vsaj zavitka žefranavo žoltega tobaka. Duh kave in tobaka tam povživanega im& posebno vabljivo moč in se ni v stanu z umetnimi pripomočki drugje v enakej meri doseči. Toda to je edino, kar so Slovani od Turkov prejeli in da so vse dosti drago plačali, kdo bi to dvojil! Od skal jadranskega primorja pa k izlivu Donave polno je takšnih kavaren, katerih število bi bilo nemara tako težko določiti, kakor število zrn v pesku. Mnogokrat tudi edina miza s tremi stoli naokrog tvori kavarno. In čem bolj se bližamo k turškej meji, tem bolj izgubljavajo te kavarne svoj evropejski tip. V Belem Gradu samem že ni kavaren čisto turškega okusa. Samo v Dorčolu se še znajde tu a tam senca minulih turških dob. Vkljub temu pa so tudi belogradske kavarne pozora vredne in popotnik bi močno napačno ravnal, ko bi se njih dimu izogibal. Tu se shajajo kupci, tam dijaki, drugje zopet politični nezadovoljneži in vse ostale vrste naroda. da bi mu jaz odgovarjal, a ker tako debele laži v svojem dopisu (!) spleta, prisiljen sem, resnici v čast mu odgovoriti. Pisač v prvo poroča, da bi bil jaz v svojem predzadnjem dopisu našo čitalnico blatil. To je laž, kdor je moj dopis bral, je razvidel, da sem le nekaterim udom čitalnice očital, ker so brez vsacega uzroka prolivniki Vašemu časniku. Dalje trdi, da niste Vi naše čitalnice ustanovili kakor bi bil jaz pisal. To je zopet laž — kajti jaz sem le to omenil, da ste Vi so ustanovili čitalnico, kar je tudi istina, in kar jaz bolje vem, ko naš dopisun. Da namen naše čitalnice ni političen, dobro znam in tudi prav dobro vem, da je naš g. Šušteršič predsednik čitalnice. V svojih dopisih nisem nikoli g. Šušteršiča kakor predsednika čitalnice napadal, ker on je vse časti vreden in le nekateri odborniki čitalniški so nekako čudni. Katere veselice je čitalnica priredila ali ne, mi malo mari, in tudi nikdar o tej zadevi nisem poročal, a ker oni nezmožni in lažnjivi dopisun uže te stvari prav po nepotrebnem na dan spravlja, mu odgovorim, da čitalnica nikdar ni aranžirala n. pr. slavnosti o 251etnici vladanja presvetlega cesarja in o poroki cesarjeviča Rudolfa, temveč le c. kr. uradi, mestni zastop in čitalnica s drugimi društvi. Da sem g. Laknerjav svojem dopisu pohvalno omenil, tudi dopisuna jako v oči bode, kar je umevno, ker je njegov ljuti nasprotnik. Vprašam : Ni li g. Lakner poštenjak? Je-li je to pregreha, da je Kočevar?* Da ima naš vodnjak mnogo vode, sam dobro vem, a še le dopisun me je v svoji pedagogični vsegavednosti poučil, daje gnojnica za njega pitna voda. Jaz pa ne smatram gnojnice za pitno vodo, še manj jo bi pa hotel piti. S tem sem ovrgel vse neresnične trditve in zavijače dopisunove in mu svetujem, naj se rajše bolj za svoj posel briga, kakor za politiko in naj pomisli, da je v javnem življenji — ničla. Naj se nekoliko ozira na svojo preteklost in naj ne misli, da si bode vsled svojega dopisa zoper »Lj. Glas* pri prihodnjem deželnem šolskem nadzorniku (?) kake zasluge nabral, ker bodeta oba v pozabljivost zabredla. Konečno obžalujem vse one, ki morajo tako plesati, kakor nekdo žvižga in uverjen sem, da bodo kmalu svojo nepremišljenost obžalovali. Dopisniku pa kličem: »Nesramnež, lažnjivec!» (?) * Dopisnik v svojem lažnjivem dopisu tudi poudarja, da uredništvo gosp. L—ja zato hvalisa, ker je naš naročnik. Mi odgovorimo, da gosp. L—ja niti poznamo ne in se je naročil pri nekem prijatelju našega lista; tudi nimamo v Ljubljani nobenih poročevalcev, torej je dalja trditev dopisnikova v tej zadevi zopet grda laž. (Uredn.) Vsled tega sem najraje zahajal k »Ruskemu caru*, v kavarno in gostilnico ob enem, kjer sem videl mnogo zanimivih tipov in poleg tega tudi večkatero sled čisto narodnega življenja. V ostalem imel je ta kot za-me tudi to ugodnost, da je bilo pred gostilnico razstavljenih nekoliko mizic in stolov, pri katerih je bilo mogoče pod milim nebom v svežem zraku marsikateri zanimivi trenutek presedeti. Pri »Ruskem caru» spoznal sem nekoliko oseb, ki bi me bile skoro pripravile k sodbi, da ravno ta gostilnica je priljubljeno shajališče »nezadovoljnežev«. Toda v Srbiji in zlasti v Belem Gradu je toliko nezadovoljnih ljudi in toliko ostro si nasprotujočih strank (vsaka ima svoj organ), da ta okoliščina niti posebnega pozora ni zasluževala. Tam sem spoznal starikavega R—iča, starega Srbina, močno neljubega pomejni ogerski policiji, kateri niti »na oči* priti ni smel, ako se ni hotel izpostaviti mnogim nevarnostim; tam sem tudi spoznal C—iča, večletnega jetnika srbske trdnjave, ki je bil na sumu, da se je vdeležil za-pletek proti knezu. Njegova knjižica, kjer je popisal svoje jetniško življenje »pod zemljo*, me je iz več razlogov zanimala — in to tem več, ker Domače zadeve. — (Razpisane služb e.) Službe c. kr. davčnega kontrolorja in dveh c. kr. davkarskih pristavov so razpisane. Prošnje naj se vlož6 do 10. julija t. 1. pri predstojništvu c. kr. finančnega vodstva. — (»Gogalo na smrtni postelji*) predstavlja nam neka jako dobro izgotovljena fotografija v izlogi g. Giontinija. — (Nove petdesetake) izdajati pričela je danes c. kr. državna centralna blagajnica v Beču. — (Petdesetletnico) praznoval bode prihodnje dni vodja tukajšnje trgovinske šole, g. E. Mah r. Ta za našo deželo prekoristni zavod obstoji baš petdeset let. Šolsko hišo pusti g. Mahr popraviti. — (Nove svetilnice) napravil bode mestni magistrat v Opekarskih in Streliških ulicah. Veseli nas ta potrebna upeljava, katero smo uže večkrat v našem listu želeli. — (Novo cesto k južnemu kolodvoru) nasadili so na obeh straneh z drevesci. Cesta je uže dobro povožena. — (Nova pol), ki nad »Kozlerjevem zidom* v Šiško drži, je uže par dnij dodelana in vidi se tam mnogo sprehajalcev. (V Bosni in Ercegovini) je več služb finančnih uradnikov razpisanih. Ker postanejo bosniški uradniki bržkone definitivni, se prosilcev ne bode manjkalo. Sploh je pa zdaj jako težko, kako službico v Bosni vloviti, ker je na stotine prosilcev uže zaznamovanih. — (Poškodovanje drevoredov) na bregovih Ljubljanice se še zdaj nij opustilo. Skoraj vsak teden ta ali oni brezvestni ponočnjak dre-veseca pokvarja ali celo izruva. Da bi vender naša policija bolje zasledovala take hudobneže. — (Zjedinjene Grekinje ali Vlahi nje) iz Bele Krajine potovale so minole dni skozi Ljubljano na božjo pot k »Mariji pomagaj!» Ker so bile v svoji za nas nenavadni noši, vzbudile so občno pozornost radovednih Ljubljančanov. — (Več ljubljanskih rokodelcev) naprosilo nas je, da objavimo, kakšne ovire jim v njihovem obrtu nepravočasno izplačevanje zaslužka od strani delodajalcev dela. Ako hoče na primer kak kovač, zidar ali mizar dela pri kakem podvzetji dobiti, mora v prvo primerno kavcijo vložiti. Ako sam nima premoženja, mora si denarja izposoditi in obresti plačevati ali pa brez dela biti. Svoj zaslužek pa še le po dokončanem delu, katero časih dolgo časa traja, dobi. Vsled tega mora, da sebe in svojce preživi, dolgove delati in oderuške obresti mu često- je tudi njegova osebnost vzbujevala pozornost. In v resnici, po svoji vnanjosti in obnašanji je bil podoben neprestrašenemu, na vse trpkosti pripravljenemu in v večnej nevarščini živečemu hajduku poprej, nego pisatelju. Ta krepka, vsled ječevanja še neupognena postava zdela se mi je stvarjena edino za lesove in v preganjanje Turkov. Na Balkanu bil bi gotovo na svojem mestu in bi se proslavil z junaštvom, je li pa v stanu tvoriti koristne stranke v političnem življenji mlade države, čije razvoj ni odvisen od hajduštva — to ostane pa vprašanje. Zadostno sem poučen, da v Srbiji je polno strank in vsaka smatra sebe za Srbijo kot edino rešilno. To vse se mora še le izkvasiti. Pri »Ruskem caru» shajali so se tudi ljudj6 z dežele, skoro vsi v mikavnem narodnem kroji (nošnji), ki po svojej okusnosti in primernosti vse druge prekosuje. Toda tudi pri »naprednih* Srbih začenja že narodna nošnja izginjati, a vender so se v glavnem mestu še do današnjega dnč ohranile marsikatere sledi. Zlasti bogate meščanke zaljšajo svoje toalete po narodnem načinu. (Dalje prihodnjič.) krati ves zaslužek požrd. Tudi za povrnitev kavcije mora dolgo beračiti in lahko prej gladu umre, predenj svoj vloženi denar prejme. Naj bi se toraj izplačevanje zaslužka in kavcij hitreje izvrševalo. — (Povožena) bila je v petek v Streliških ulicah stanovajoča Marija Hrovat in je takoj umrla. Nesrečnico prenesli so v mrtvašnico k sv. Krištofu. Zopet dokaz, kako nevarno je naglo vozarenje po ulicah. — (Toča p o b i 1 a) je minulo sredo blizo Dobrega Polja na Dolenjskem in okolu Vrhnike ter veliko škode prouzročila. — (Prodajalci sladkarij.) Iz merodajnih šolskih krogov čujemo vedne pritožbe, da prodajalci sladkarij jako škodljivo na šolsko mladino in pa tudi na žepe starišev vplivajo. Premda so nekateri učitelji uže dotične prodajalce opozorili, naj ne pridejo pred šole svojo škodljivo robo prodajat, vender se še zmerom — posebno pa na Grabnu — pred in po šoli vsak dan začuje za otroke zapeljivi glas: »karami* ali »zmrzlina*. Vsak otrok, če ima le krajcar v žepu, hiti k sladkarju in si nakupi tega blaga. Otroci navadijo se vsled tega ne samo na zdravji škodljive reči, temveč jim tudi lahko na misel pride, da doma krajcarje za peresa itd. naprosijo in jih potem za sladkarije potrošijo. Postanejo nepošteni, sta-riši pa godrnjajo čez učitelje, ki zahtevajo pri učencih vedno novo šolsko orodje. Treba bi bilo, da bi naše redarstvo prodajalcem prepovedalo, vsaj pred šolami svojo robo tržiti. — (Novo kavarno) otvoril bode slaščičar g. Kirbiš c h. V to svrho zidal bode dva nadstropja visoko novo hišo zraven gledališča. V pritličnih prostorih bosta dva velika igralna salona, jeden za dame, drugi za gospode. — (Recept za naše peke.) Nek smešničar je nedavno tole vganil: »Vzemi nekoliko zraka, naredi iz njega luknjo, ovij jo z testom a žemlja je gotova. Vnanje pojej, a notranje pusti peku, kateri bode postal sit, ti pa — lačen.* Drobtinice. — (Velikodušnost pokojne cesarice Marije Ane) je svetoznana. Ko je blaga cesarica pred več leti v svojem gradu Galiera bivala, predstavi se ji nek prelat z nujno prošnjo, naj blagovoli večjo podporo nekemu seminišču darovati. Visoka gospa mu na to pokaže lep kinč ter ga vpraša, koliko je ta vreden. Prelat odgovori: »Gotovo mnogo tisoč goldinarjev.* A cesarica reče: »Nič ni vreden, kajti to ni zlalo in le iz nepravega metala je izdelan. Vidite, svoj pravi zlati kinč sem zastavila in denar za nek blagodejni namen darovala, ta kinč sem si pa pustila le ponarediti, da ne bi moj soprog izvedel, da pravega več nimam. Iz vsega razvidite torej, da zdaj nimam nič denarja in tudi ne morem kake podpore dovoliti.* — (Nagla smrt.) Stavbeni mojster J. Straner v Beču hotel se je ravno v voz vsesti ter domov peljati, ko ga mrtvoud zadene in se mrtev na cesto zgrudi. — (Dober katoličan.) Zarad tatvine uže večkrat kaznovani Ljudevit F r o h 1 i c h prišel je nedavno v neko cerkev v Beču, kjer je zlato uro z verigo ter nekoliko denarja vkra-del. Pred sodnijo je seveda svoje zločinstvo tajil in ko ga sodnik vpraša, kaj je li v cerkvi iskal, mu odgovori: »Vsaj sem vender dober katoličan.* Toda dokazi zoper Frohlicha so bili tako jasni, da so ga obsodili k štiriletni ječi. — (Sarajevska gimnazija.) Z ozirom na to, da so predmeti na gimnaziji v Sarajevu enaki onim na hrvaških gimnazijah, dovolila je kralj, vlada, da imajo spričevala sarajevske gimnazije tudi veljavnost na Hrvaškem in v Slavoniji. — (Izkopana Turkinja.) Dnč 8.t.m. izkopali so v Sarajevu truplo Turkinje, katera je pred par tedni nagloma umrla in o kateri mislijo, da jo je nek sorodnik šiloma umoril. Ker se po turških postavah ne sme mrliče prekopavati, branili so se začetkom 1 ’ v to dovoliti. Ko jih je pa sodnija po dolgem predstavljanji o potrebnosti izkopanja prepričala, dovolili so vender in mnogo ljudstva se je o tej priliki na turškem mirodvoru snidlo. Tudi baš-muktar in hodža dotičnega mestnega okraja sta se pri izkopavanji udeležila. — (Puščavnik.) Na nekej gori na Avstrijskem živel je več ko štirideset let nek puščavnik. Vsak dan v mraku zvonil je Marijino češčenje in vaščani so uže navajeni bili na to vsakdajno zvonenje tem bolj, ker ni nikdar izostalo. Pred par dnevi pa so zarmin pričakovali, kdaj jih bode puščavnik k molitvi vabil. Uže se noč bliža in še zmerom niso čuli znane glasove. Podajo se torej k puščavniko vej kapelici in o strah — starček leži mrtev, držeč v roki na zvon navezano vrv, kajti zadnjikrat je hotel še »Marijino češčenje* zvoniti. Pač srečna smrt! — (Kolera) v Egiptu zopet razsaja in je vnovič uže več ljudij umorila. Bog nas varuj strašne te bolezni. — (Brez spanja.) V mestu Casal-Monferato živi sedemnajstletna deklica, katera uže več ko štiri mesece spala ni. Ako še toliko opiuma zavžije, nič ne pomaga in zelo se za njeno življenje bojč. Mislijo, da bode njeno prvo spanje tudi zadnje in najdaljše. — (Siromaštvo.) V nekem predmestji londonskem ima 280 družin, katere skupaj iz 1112 oseb obstojijo, le 389 postelj. Torej pride na skoraj tri osebe le ena postelja. — (Obdarovana lenoba.) Nek ame-rikansk list pripoveduje: »Posestnik neke graščine našel je dvanajst svojih služabnikov na tleh ležečih in lenobo pasečih. Takoj obljubi naj bolj lenemu en dolar. Jednajst jih je takoj kviško skočilo ter plačo zahtevalo, ker je vsak naj bolj len hotel biti. Graščak pa je podaril obljubljeni dolar dvanajstemu, kajti ta je bil naj bolj len in se niti vzdignil ni, ko mu gospodar dolar ponudi.* — (Razmišljen učenec.) Učitelj, ki je krščanski nauk prednašal, vidi, da se eden učencev z neko podobico igra. Odreže prednašanje in jame izpraševati. — Učitelj: »Dogoklunšček! Kaj je Judež s srebrniki počel, ki jih je od vikših judovskega ljudstva prejel?* — Učenec: »Nazaj jih je nesel.* —Učitelj: »Kaj pa je rekel, ko je srebrnike nazaj dajal?* — Učenec: »Rekel je, da ga greva*. — Učitelj: »Kaj so vikši in starašini ljudstva na to odgovorili?* — Učenec molči. — Učitelj: »Kaj bodo gospod nadzornik rekli, kedar pridejo? Gotovo bodo mislili, da se med letom niste nič učili.* Učenec pobesi glavo, — potem pa naglo reče: «Kaj je nam mar, ti glej.* — (Vrednost žene.) Nek železnišk stražnik na Nemškem zapisal je v cenilni zapisnik vsako posamezno hišno orodje in na zadnjem prostoru tudi svojo soprogo ter jo cenil na deset goldinarjev. Drugi stražnik je isto napravil, toda vrednost svoje soproge le na pet goldinarjev postavil. Na vprašanje prvega stražnika, zakaj li ceni svojo ženo za polovico manj, mu odgovori: »Ker nima zob.* — (Pogovori.) Tone: No, kako se kaj imaš, Jaka? Jaka: Danes zelo slabo, kajti zopet me strašno trga po udih. Obiskati bodem i letos moral toplice, katere so me vlansko leto kaj dobro ozdravile. Tone: Toraj so res tako blagodejne toplice? Če je pa tako, hočem se tudi jaz — ako mi Bog tako trdno zdravje, ko do zdaj, — tj e podati. Jaka: Če si pa tako zdrav, kakor Bogu hvališ, ne potrebuješ toplic. No, pa le pojdi, ker te — kakor iz tvoje logike sodim — tudi trga — v možganih. — (Sredstvo zoper stenice.) Orešja peresa in galun naj se skuhajo in s to vodo naj se poparijo oni prostori, kjer se stenice nahajajo. Tudi je dobro, ako se na dnu postelje poper in bobje zelišče v kupčekih položi, ker se okoli teh kupčekov stenice nabirajo in se potem lahko vničijo. — (T o u r w i 11 e) je ime morilca svoje žene, katerega so pred par leti na Tirolskem k več-letnej ječi obsodili in v Gradiško odpeljali. V Londonu nabirajo zdaj podpise za tega zločinca, ker nameravajo peticijo na našega vladarja vpo-slati, da bi Tourwilla pomilostil. — (Strašen požar.) V Baibazaru pri Angori na Turškem pogorelo je 16. t- m. 1500 hiš, mej temi tudi 11 mošej. Več liudii našlo ^BSHsasasasisasasiSHSHSEsasHSiszsasesBsa! 0 Adolf Eberl 2 stavbeni in pohištveni barvar, izdelovalec slikanih napisov, lakirnik. Lastna fabrikacija oljnatih barv, lakov in firnežev. Prodaja na debelo in drobno. X-0 "clToIj a,:n.su, Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. 3 Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^t5Z5 čSHSaSHSHSHSHSasaSHSHSESE15SSaS£SHS2 I »A« C. kr. privilegij za zboljšanje šivalnih strojev. Ivan Jax Ljubljana, Marije Terezije cesta, hotel „Evropa“. Zaloga raznovrstnih šivalnih strojev za rodovine in rokodelce, za rabo vsakršnemu potrebnemu šivanji. Izdelovalnloa Strojevih stopal ln posameznih delov. — Zaloga šivank, ovlrna ln olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej dopladl na mesečne obroke v zneska 5 gld. njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni L ne kupljene šivalne stroje popravljam. S Poslano. Želodec sme so pač gospodar in oskrbnik naših živ-ljenskih moči imenovati, ker le z njegovo pomočjo so za-vžita jedila v tečnost spreminjajo. Želodec jo nevtrndljiv in priden dolavec, katori s, nikoli no spočijo in vedno le edino za ohranjenje našegi zdravja skrbi. Co pa ta nesebični pridni minister našega trupla 1 nokoliko oboli, potom oslabijo takoj njogovo moči, dobr njegova volja ne pomaga ničosar in nemore več svojo služb-rodno izvrševati m vsled tega trpime le mi ljudje. Koliko nevarnih boleznij ima svoj vzrok v slabem že lodcu!! Prva skrb vsacega človeka naj toraj bodo, da varuj ta dragoceni organ svojega trupla prod vsakim napadom! In kuj je boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezei kakor Piccoli-jeva želodečna esenca! To esenco izdoljuje lekarnar Piccoli v Ljubljani „p angelju." Dobre iu koristno lastnosti te osence so pri dobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkei le toliko, da ta Piccoli-jeva esenca zmerom zoper vsal želodečno bolezen gotovo pomaga! Gospodu Gabr-ielti IMceoli-Jii, lekarničarju v Ljubljani. Z veseljem Vam poročam, da sem cvet z» želode kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspelmm pri težke prebavljanji in zoper zlato žilo. Trst dne 28. novembra 1883. ST. S. Agostlni, praktični zdravnik iu kirurg. Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničaija Piccoli-ja. katorega sem velikokrat zapisoval bolnikom, jo jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlato žile. Prouzročuje hitro izpraznjonje brez bolečin in no da bi dražil črova. Trst meseca januvarija 1884. Dr, Oambon, zdravnik za ženske in oči. Cvet za želode«, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj zvir v pomanjšanji živnih moči, zaradi česar morem podpisani z najmirnejšo vestjo priporočati ta cvet. Trst moseca januvarja 1884. St. vitez pl. Goracuoohi, zdravnik c. kr. Llo>dovo družbe. Voliko let se zdravim s čistili različne bolezni, najboljše sredstvo pa jo Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da prouzročujo mnogo izpraznjenj, ne da bi dražil čreva. Trst dne 1. oktobra 1882. Sr. Pardo, praktični zdravnik. Poslano* Ker se nas je nedavno vsled obrekovanja nekega škodeželjnega moža, da sev gostilnijpri »Bizeljskemhramu» v Ljubljani ne toči več ono dobro vino, kakor nekdaj, misel polastila, da so v omenjenej gostilni res slabejša vina, izostali smo mi iz tega! vinotoča, toda. včeraj hoteli smo se sami prepričati, je-li to istina ali ne in podali smo se v »Bizeljski hram>. Prepričali smo se, da se ravno tista dobra vina Se zmerom točijo, in sicer: liter po 28, 32, 36, 40 in 48 krajcarjev ter se tudi dobra in okusna jedila dobivajo. Postrežba je nagla in, kar je glavna stvar, gostilna je jako čedna in snažna. To resnici na čast tu objavimo in potrdimo z lastnoročnimi podpisi, katerih pa ne treba priobčiti, toda. le — ako bi kdo to zahteval — ustmeno naznaniti. Prosimo, sprejmite to poslano v Vašem prihodnjem listu. V Ljubljani dn6 22. maja 1884. Več gostov. (Sledž podpisi.) * Za zadržaj in obliko ne prevzame nobene odgovornosti uredništvo. Eingesendet. Vor nicht gar zu langer Zeit konnte man in einer Zeitschrift von einem angeblichen «Marqueur-Vereine» in Laibach lesen. Nachdem den Gefertigten der Besland m ■ r~4 >Cfl £ r—< d rt ■ rH fc£) ■ r—« U O H A •'—5 <£> >g g c3 & 'n o f-1 A d S O rt <13 o 2 r/2 £ C3 „ AZIENDA" avstrijsko-franoosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam in nesrečnim slučajem na I>iiiiaji. Čast nam je naznaniti, da vsprejemamo zavarovanja škode po toči na Štirskem, Koroškem in Kranjskem po ugodnih pogojih in stalnih premijah brez poznejših doplačevanj. Škode se kulantno likvidirajo in takoj izplačajo. Ponudbe za zastopanje v okrajih, kjer društvo še ni zastopano, vsprejema in daje potrebna pojasnila glavno zastopstvo y Gradci za Štirsko, Koroško in Kranjsko in glavna agentura pri gospodu Jarneji Hren-u o. kr. davkarji v p. Lj-atoljani, Strelifšlse vilice št. 3. T7" Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po čLx. ej odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa. če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Zahvala. (6) 12—12 ŠrI)u(jmaTfo Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protlnski cvet po SO kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protlnski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran Tia.gr, posestnik v gmariji pri Celji. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgpvini se nahajajoči soki in siropi. .Pomuhljevo (Dorsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih; udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah h. 21 kr. jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Na prodaj je iz proste volje lepo poleg Ljubljane blizu železnice in pri kantonski cesti ležeče. To posestvo meri nad 30 oralov dobrih travnikov, nad 20 oralov rodovitnih njiv in nad 12 oralov neposekanega, dobro zaraščenega gojzda. Gospodarska poslopja so jako prostorna, novozidana in z opeko krita, Ker se pri prodaji stavijo prav ugodnji pogoji, »JU se blagovolijo le pravi kupci oglasiti pri gosp. Jožefu Regalij'1 11 a sv. Petra cesti št. 21 v Ljubljani. Zahvala in priporočilo. Udano podpisani zahvaljuje se p. n. občinstvu za njemu do zdaj izkazano zaupanje ter priporoča za saizono svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode v izredno lepej in različnej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljene, potem dežnike v bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaka, klot, pol-svila, svila, double-face-svila, gladke in z notranjim robom, gumi itd. 7. elegantnimi palicami po najnižjej ceni. Posebno se priporočajo dežniki in pa solnčniki za gospode s praktičnim, tako naglo priljubljenim patent-paragoMYtomat-stojalom. Nouveautes v dežnikih: samootvorni, satnozapornl, v kovčegu shranljivi, s palico od titanija ali pa z zlatim stojalom so v lepej množini na izber. Dežniki se kaj naglo na novo prevlačijo in popravljajo ter naročila z dežele, tudi na posamezne dežnike, zvršujeje se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. Prekupcem stoje na razpolaganje obširni cenilniki brezplačno. L MIKUSCH fa/brUcant d-ežmilro-v In solnčnikov ¥ Ijubljani, Mestni trg.št, 16. Preselitev trgovine. Podpisani s tem naznanja p. n. občinstvu, da je svojo v «Zvezdi> št. 8 uže 33 let obstoječo urarsko in optično trgovino preselil v Češko-vo hišo, Mestni trg št. 8 nasproti kranjskej eskomptnej banki. — Zahvaljujž se za zaupanje, ki se mu je toliko let skazovalo, se hode še nadalje prizadeval, z dobrim blagom, najboljšo postrežbo in nizkimi cenami k sebi vabiti p. n. kupovalce Mklas Rudholzer urar in optik, c. kr. avstrijski in ogerski liferant stražnih kontrolnih ur, zapriseženi cenivec v optičnih stvareh. Izdajatelj in odgovorni vrednik Ferdinand Suhadobnjik. Tiskala Ig. v. Kleinraayr & Fed. Bamberg.