njih učinkov nam letno propade znatna koli- čina energije kot biomasa v gozdovih, v pri- marni in finalni lesnoindustrijski predelavi, kmetijstvu, komunah in še kje. Ali je gospo- darnejši uvožen premog iz severne ali južne Amerike kot kurivo, ki ga poberemo na pra- gu in ob katerega se vsak dan spotikamo!? Praksa razvitih in bogatejših evropskih držav je precej drugačna . Le-te bioenergiji name- njajo vso pozornost. Zato se tudi briketiranje in peletiranje vse bolj uveljavlja in je ne le ekonomsko, pač pa tudi ekološko povsem utemeljeno. Smo res tako bogati, da se pri nas to ne splača!? 7. lJTERATURA IN VIRI BOSSEL, U. (1984): Production and marketing of briquittered and pelletized solid biomass fuels. Re- ferat na svetovni konferenci o bioenergiji, Bio- energy 84, Goteborg. DENŠA, M. (1984): Les kot energetski vir in nje- gov delež v energetski bilanci SR Slovenije. Dip- lomsko delo. GALA, Z. (1984): Uporaba drevesne skorje s CMS. Diplomsko delo. JERMAN, J. ( 1963): Briketiranje lesnih in drugih odpadkov. IGLG. GISLERUND, O. (1984): Storage and treatment of wood fuel. Referat na svetovni konferenci o bio- energiji, Bioenergy 84, Gčteborg. SVETLIČIČ, A. (1979): Industrijski lesni ostanki v Sloveniji - nastanek in poraba v letu 1977. IGLG, Ljubljana. TURK, Z. (1976): Uporaba in uporabnost smreko- ve9a in Jelovega lubja. GV št. 34176. IGLG. ZGAJNAR, L. (1985): Problematika pridobivanja in uporabe drobnega lesa in sečnih ostankov v energijske namene. GV št. 3/85. IGLG. ŽGAJNAR, L. ( 1985): Sečni ostanki v gozdu- mož- nost pridobivanja in uporabe. Elaborat. lGLG, Ljub- jana, 1985. : Linije za briketiranje lesnih ostankov. Poslovni vodič LESMA 86, Infonnativni propagandni odde- lek GIP GRADIS. Ljubljana, 1986. :Različni prospekti in reklarrmi material doma- čih in tujih proizvajalcev briketov in tehnike za bri- ketiranje. 312 Uničeno okolje kot breme nerazvitosti in neosveščenosti Miran Cas* Razvoj držav postaja zaskrbljujoč; vse več­ ja je poraba energije in naravnih dobrin, ne- nadzirano divjajo in pustošijo industrija, pro- met in vojne tehnologije. Narava je pri tem nepomembna, zanemarjamo jo in onesnažu- jemo na najrazličnejše načine. Propadanje gozdov, ropanje tropskih gozdov, suše in po- plave, širjenje puščav, lakota ter izginjanje mnogih rastlinskih in živalskih vrst po vsem svetu so samo odraz človekovega odnosa do narave. Človek sam je vse bolj neposredno izpostavljen raznim strupom, vrti se v začara­ nem krogu. Manj razvite dežele, med katere sodi tudi naša, so nehote prirnorane sodelovati v igri »velikih«. Vendar se v tej tekmi s časom za naš napredek včasih že prodajamo. Dovolju- jemo polkolonialne odnose in sprejemamo umazane tehnologije, ki jih razvite države ne marajo in jih ponujajo po kratkoročnih in ko- mercialno ugodnih pogojih. Tak primer je pretapljanje zelo strupenih svinčevih kon- centratov iz vseh koncev sveta v zgornji Me- žiški dolini, čeprav ima pri tem Rudnik Meži- ca izgubo. Marsikje bi pri iskanju dohodka in deviznega priliva lahko z malo več zavzetosti ubrali čistejše poti, ki bi nam ohranjale zdra- vo pokrajino. Usmerjeni smo le v industrijski razvoj, na bogastvo naše naravne danosti pa pozabljamo in ga s tem celo zmanjšujemo. Z več iniciativnosti in znanja bi lahko prešli na čistejše tehnologije in izdelke, ki zahtevajo manjšo porabo energije. S tem bi zmanjšali obremenitev okolja z nenaravnimi p0segi in s * M. Č. , dipl. inž. gozd. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 3, YU. strupenimi izločki. Preprečili bi marsikatero ekološko in tudi človeško katastrofo. To hotenje je v današnjem trenutku tudi eden od glavnih pogojev za ohranitev našega naravnega prostora. Poiščimo rezerve pri is- kanju dohodka v naših domačih logih, ki nam ga bodo dajali, če bodo skupaj z nami zdravi. Poglejmo najprej, kakšno pot smo v svojem razvoju prehodili mi, kje smo se obnašali smotrno in kje ne. Poglejmo, kakšen je davek našemu razvoju, ki ga plačuje naša vse bolj obubožana narava. Svoj davek najmočneje plačuje gozd, naše edino obnovljiva naravno bogastvo in velika družbena dobrina. Gozd je daroval ogromno k povojni izgradnji poru~ šene Jugoslavije, ves čas našega povojnega razvoja daje na meji zmogljivosti in zdaj mora plačevati še za našo brezbrižnost. Dobra po- lovica hirajočih dreves v slovenskih gozdo- vih to najbolje ponazarja. Ni vsega kriv do- mnevni evropski oblak onesnaženega zraka, največ smo k umiranju gozdov prispevali sa- mi. To nam potrjujejo močni deleži poškodo- vanega drevja do več deset kilometrov od znanih izvorov emisij, kot so: TE Šoštanj, TE Trbovlje, Rudnik svinca Mežica, Železarna Jesenice, TGA Kidričevo, Cinkarna Celje, Rudnik urana Žirovski vrh, mestne toplarne, individualna kurišča in drugi. Nekatera od teh območij se že združujejo v skupna imisij- ska območja, katera nam je lepo zarisal lan- ski februarski ožig smreke, jelke in bora, ki je prizadel zaradi imisij oslabela drevesa. Ali bo gozd vzdržal vse to, ali nas čakata katastrofa in uničenje dežele? ABSURDEN RAZVOJ ENERGETIKE V NAŠI DRžAVI Za ilustracijo našega enosmernega povoj- nega razvoja poglejmo, kako sta se s poveče­ vanjem načrtov v težki industriji in predelavi, z razvojem prometa in drugega povečevali poraba energije in njena proizvodnja. S tem se je povečevala tudi obremenjenost okolja s strupenimi emisijami in z odplakami, kar gospodarskih organizacij pri njihovih ozko zastavljenih ciljih večinoma ni zanimalo, niti jih ni neposredno prizadelo. Družbeni proizvod se je po cenah iz leta 1972 povečal od 900 milijonov din leta 1950 na 1.750 milijonov din leta 1960, na 3.400 mi- lijonov din leta 1970, na 6.300 milijonov din le- ta 1980 in do leta 1983 upadel na 6.200 mili- jonov din. TE ŠOštanj, ki proizvaja 35-40% emisij S02 v Slove- ni~, s svojim obratov anjem bistyeno spreminja utrip življenja in podobo okolja v Saleški dolini - kam gremo? (Foto: Miran Čas 1986) Poraba električne energije pa se je v času povojne izgradnje in razvoja Jugoslavije od leta 1958 do 1979 povečevala s povprečno stopnjo 10,4% na leto. Vzporedno se je pove- čevala odvisnost Jugoslavije od uvoza ener- gije. Vrednost uvoza je do leta 1979 presegla že 30% celotne vrednosti izvoza; leta 1970 je le-ta znašala samo 5,7 % vrednosti izvoza. Obenem se je vse bolj povečevala tudi do- mača proizvodnja električne energije, kot tu- di izkop premoga. Proizvodnja električne energije se je od 500 MW leta 1945 povečala na 1000 MW v letu 1950, na 2000 MW leta 1960, na 6500 MW leta 1970, na 14.000 MW leta 1980 in leta 1985 dosegla že 19.000 MW. Vidimo, da je proizvodnja električne energi- je povprečno naraščala več kot 10% na leto. Poraba električne energije se je povečala od 8,8 milijarde kWh leta 1960 na 67,4 milijar- de kWH do leta 1983, kar pomeni, da še ved- no narašča po letni stopnji 5,6 %. V razvitih deželah Evrope je ta stopnja rasti le še 3,5 %. Vidi se, da njihove gospodarske panoge uva- jajo v proizvodnjo racionalnejše tehnologije, ki rabijo manj energije in so že zaradi tega čistejše. Veliki uspehi pri elektrifikaciji naše deže- le pa žal skrivajo v sebi bistvo problema, s 313 Žalostna slika uničenih kapitalnih smrekovih goz- dov v imisijsk~m območju Zgornje Mežiške doline (Foto: Miran Cas 1986) katerim se srečujemo danes. Prevelika pora- ba energije in s tem velika odvisnost od uvo- za, močno onesnaževanje pri proizvodnji in porabi te energije ter onesnaževanje pri sa- mih tehnoloških procesih odkrivajo še bolj zakrit pojav oziroma družbeno anomalija. >>Problem je namreč v dejstvu, da sta se ta- ko proizvodnja kot tudi poraba električne energije razvijala neodvisno od dejanske ce- ne proizvodnje, kaj šele od svetovne cene energije, od katere je postajalo naše gospo- darstvo vse bolj odvisno. Ker cena električne energije za velike porabnike ni pokrivala niti ene čertrtine cene proizvodnje, je bila seve- da električna 'žeja' porabnikov nenasitna. Po- sledica tega dejstva je bila strahotna struk- turna deformacija našega gospodarstva. Energetsko intenzivne proizvodnje - alumi- nij, petrokemija, železarstvo, papirna indust- rija itd. - so povečevale svoje obratovanje in se celo usmerjale v izvoz, ob tem pa so živele od 'skrite subvencije', ki so jo dobivale z do- cela nerealno ceno električne energije. Di- menzije, ki jih je ta proces zajel, lahko sodimo po podatku Svetovne banke, ki navaja, da porabi Jugoslavija za povprečno enoto konč- 314 nega izdelka dva krat več energije kot sosed- nja Avstrija ali ZRN, in celo šestkrat več kot mala Švica. 'Energetiki' si niso zastavili vprašanja, za- kaj povpraševanje po energiji raste v Jugo- slaviji hitreje od stopnje rasti celotne proiz- vodnje, zadovoljevali so se z ugotovitvijo, da so takšne pač 'objektivne tendence', in v tem smislu tudi načrtovali svojo bodočo ekspan- zijo. Vse ostalo so prepuščali 'ekonomistom' in mogoče še 'politikom'. Tako prihajamo do absurda, da dolgoročni plan do konca tega stoletja predvideva gradnjo dodatne zmoglji- vosti 19.000 MW instalirane moči, torej toliko, kot smo je zgradili v preteklih 40 letih. Taka investicija pa bi nas stala kar 30 milijard do- larjev.« (Dnevnik, l. 3. 1986) In ta plan naj bi uresničili z gradnjo jedr- skih elektrarn? ' KVALITETA ZRAKA V JUGOSLAVIJI IN EVROPI Primerno temu razvoju se je spreminjala tudi kakovost zraka, posebno v regionalnih industrijskih centrih, kjer se kritično stanje še dodatno poslabšuje zaradi ogrevanja stano- vanj in lokalnega reliefa. Onesnaženost zraka je v nekaj povojnih desetletjih dosegla neslu- tene razsežnosti. Po ocenah Hidrometeorološkega zavoda Jugoslavije je v letu 1980 onesnaženost z žveplovim dvokisom v Jugoslaviji dosegla že 1.285.000 t. Všteti so naslednji glavni izvori emisij: termoelektrarne s 530.000 t S02, ostala industrija in ogrevanje prav tako s 530.000 t S02, kemijska industrija s 180.000 tin promet s 45.000 t S02. Sorazmerno je naraščala tudi onesnaže- nost zraka z drugimi strupenimi emisijami, kot so: dušični oksidi (NOx), ogljikovodiki (neizgorele organske spojine), ozon (03) in prah. Vse večja je tudi prisotnost zelo strupe- nih težkih kovin v zraku (Pb, Cd, . . . ), ki so močno kancerogene. Nezadržno pa se povečuje onesnaženost potokov in rek z industrijskimi in komunalni- mi odplakami (Sava, Savinja od pritoka Pake naprej, Drava, Mura, Reka, . . . ). Redke so re- ke ali pritoki, ki so se ohranili čisti ali pa so jih ljudje okoli njih z dovolj osveščenosti in odgovornosti očistili. Ena od redkih očiščenih slovenskih rek je reka Meža, kamor sta se zo- pet vrnila bistrina in življenje. Žal pa sama Meža ne more spremeniti ne videza ne kriv- de zaradi strupenih plinov umirajoče, nekoč bujno rastoče Mežiške doline. Sramotno zrcalo »razvitosti« občin so v glavnem povsod prav reke in potoki. Redke so občine, ki vidijo zrcalo svoje kulture in raz- voja v čistosti rek in zraka. Neugoden relief in slabe meteorološke razmere v nekaterih industriJskih središčih (zaprte doline s pojavom in verzije) pa so ob- remenjenost z emisijami še povečali . Okoli takšnih industrijskih središč se začenja opa- žati postopno sušenje gozdnega drevja, ki je v bližini dimnikov in drugih izvorov emisij po- nekod popolnoma odmrlo. Tako so bili dani vsi pogoji za delovanje erozije, katere posle- dice so danes vidne kot gola, s kalna pobočja. Na večjih razdaljah pa so plini in tudi onesna- žene vode počasi in vztrajno zastrupljati zem- ljo in vse živo. Povzročili so postopno umira- nje ekosistemov. Z graditvijo visokih dimnikov konec šest- desetih let je bil problem za nekaj časa zakrit in pozabljen, dokler se ni pojavil v veliko večjem obsegu vsepovsod. Strupeni plini so se preko megle in oblakov v vse hujših obli- kah prenašali na velike razdalje, se usedati po vsej zemeljski površini in povzročili zače­ tek postopnega umiranja gozdov. Pojav je močneje opazen v okolici velikih industrijs- kih središč in na poteh zračnih tokov, pred- vsem na sedlih in grebenih. Še posebno moč­ no pa se pokaže ob zaostrenih klimatskih raz- merah, ki oslabelim drevesom še dodatno zmanjšujejo preživetveni prag. V srednji in zahodni Evropi je tako pone- kod uničenih že nad 60 % gozdov. Po po- datkih o količini emisij z S02 se Jugoslavija med drugimi evropskimi državami uvršča nekje na začetek druge polovice v razpre- delnici držav. Jugoslavija je v letu 1980 erni- tirala 1.285.000 t S02, razvita ZRN pa v letu 1982 3.469.000 t S02 oziroma v letu 1975 3.630.000 t S02. Stanje pri nas je bilo v letu 1975 ugodnejše kot danes predvsem na ra- čun manjše porabe in proizvodnje energije ter uporabe boljšega premoga z manjšo vsebnostjo žvepla. V Nemčiji pa se je stanje od leta 1975 do 1982 že izboljšalo za okoli 200.000 t S02 ali za ca. 8 %. še večje emisije pa dosega Velika Britanija, ki je v letu 1975 dosegla skoraj S mi- lijonov t žveplovih emisij. Za primerjavo poglejmo, kakšne so bile ' emisije po državah, preračunane na isto eno- to površine, na km2. V ZRN je bila ta količina 14,6 tlkm2, v Jugoslaviji 5,3 t/km2, v Grčiji 4,6 t/km2, v Veliki Britaniji pa kar 20,3 t/km2. Zelo drugačna pa je razpredelnica žvep- lovih depozitov po državah. Po podatkih nemških strokovnjakov je razpored držav po letnih količinah usedlega žvepla naslednji: - DDR 8,5 g / m 2 - CSSR 7,6 g/m2 - Belgija 6,7 g/m2 - Madžarska 6 g /m2 - ZRN 5,5 g/m2 - Jugoslavija 5.4 g/m2 - Poljska 5,3 g/ m2 - Velika Britanija Letni razpored odloženega žvepla velja za obdobje 1979-1982. Različnost med razpredelnico držav po iz- puščenih emisijah in razpredelnico držav po odloženih depozitih žvepla nam govori o ve- likem vplivu zračnih tokov in drugih mete- oroloških pojavov na količine žveplovih usedlin v kaki deželi. Zahodni vetrovi odna- šajo onesnažen zrak proti vzhodu. Tako je npr. Velika Britanija v razpredelnici odlože- nih depozitov med zadnjimi, pa čeprav pro- izvede največ S02. Zato tudi umiranja gozdov ne pozna v tako hudih oblikah kot sicer dosti čistejše skandinavske ali druge manj umaza- ne vzhodnejše dežele. Vidimo, da razdalje pri tem ne igrajo nobene vloge in da pred strupenimi primesmi zraka niso popolnoma varni niti najbolj odmaknjeni predeli Evrope. Ce pregledamo izvore žveplovih in neka- terih drugih strupenih emisij, ki so jih v letu 1982 preučili v ZRN, vidimo, da so deleži po izvorih naslednji: - za žveplov dvokis (S02) - skupno 3,47 milijona ton- 62% energetski obrati, 25% in- dustrija, 9% individualno gretje, 3% promet; - za dušične okside (NOx) - skupno 3,1 milijona ton - 55 % promet, 28 % energetski obrati, 14% industrija, 4% individualno gret- je; - za ogljikovodike - skupno l ,6 milijona ton- 39% promet. 32% individualno ogreva- nje, 28% industrija, l% energetski obrati; - za prah- skupno 0,7 milijona ton- 60% industrija, 22 %energetski obrati, 9 %promet, 9 o/o individualno gretje. GLAVNI ONESNAŽEVALCI ZRAKA V SLOVENIJI Po ocenah HMZ Slovenije iz leta 1984 pro- izvede Slovenija letno 165.000 t S02. Zanima 315 nas, kdo so povzročitelji emisij. če bomo zna- li pokazati nanje, bomo vedeli, kje odstranje- vati izvor zla oziroma iskati rešitve za zmanj- šanje emisij. Tako bomo upočasnili proces propadanja, degradacije našega naravnega prostora in ohranili naše sožitje z njim. Ce je namen dela blagostanje, mora postati varo- vanje zdravega okolja sestavni del vsake gospodarske dejavnosti. Glavni onesnaževalci zraka z žveplovim dvokisom po občinah SR Slovenije v letu 1984 so po ocenah HMZ Slovenije bili: l. T. Velenje (TE Šoštanj 59.700t S02) 2. Trbovlje (TE Trbovlje 23.600 t S02) 3. Ljubljana Moste (Toplarna Ljubljana 16.100 t S02) 4. Ptuj (TGA Kidričevo 5.850 t S02) 5. Ravne na Koroškem (Rudnik in topilnica Mežica 5.200 t S02, Železarna 520 t S02) 6. Krško (Papirnica 4.500 t S02) 7. Celje (Cinkarna 3.400 t S02) 8. Jesenice (Železarna l.350 t S02) 9. MB-Ruše (Tovarna dušika 1.570 t S02) 10. Zagorje ob Savi (IGM 970 t S02) 11. Laško (Papirnica Radeče 820 t S02, Pi- vovarna 240 t S02) 12. Ilirska Bistrica (Lesonit 650 t SOz) 13. Kranj (Tekstilindus 570 t SOz, Opekar- na 100 t S02), itd. Poleg emisij S02 se v večini primerov po- javljajo tudi emisije prašnih delcev in druge neocenjene vrste emisij. Zaradi različne onesnaženosti zraka po ob- činah, različne konfiguracije tal in različnih meteoroloških razmer so povprečne koncen- tracije S02 v posameznih krajih Slovenije raz- lične . Lestvica najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji, ki kaže povprečno koncentracijo S02 v zraku v kurilni sezoni, je naslednja: - nad 20 mg S02/m3 zraka: Trbovlje, Hrastnik, Črna, Ljubljana, Maribor, Krško, Celje: - nad 10 mg S02/m3 zraka: Kamnik, Žer- jav, Zagorje, Žalec, Mežica, Škofja Loka, Med- vode, Kranj, Štore, Rimske Toplice, Tržič; - nad 5 mg SOz/m3 zraka: Litija, Ptuj, Slo- venj Gradec, Slovenska Bistrica, Jesenice, Vrhnika, Šentjur, Radeče, Sevnica, Domžale, Kidričevo, Murska Sobota, Idrija, Šoštanj, Ravne, Novo mesto, Ruše; - pod 5 mg S02/m3 zraka: Titov o V elenje, Kanal, Črnomelj, Izola, Ankaran, Koper, Ko- čevje, llirska Bistrica. 316 EMISIJE IN NASTOP IMISIJSKE GOZDNE MEJE KOT ZNANILKE EKOLOŠKE KATASTROFE Poleg naravnih, rastiščnih dejavnikov, ki določajo znane gozdne meje, se pojavlja nov omejujoč dejavnik okolja; to so strupene emi- sije, ki uničujejo oziroma preprečujejo rast gozdnega drevja in grmovja. Tako se v za- dnjih desetletjih opaža nastop wnetno po- vzročene imisijske gozdne meje. Imisijska gozdna meja predstavlja zaradi drugih de- javnikov okolja kritično črto med sklenjeno gozdno vegetacijsko odejo (z vsemi stopnja- mi oziroma oblikami ohranjenosti) in razkrita zemeljsko površino, izpostavljeno eroziji. Po- javlja se okoli znanih izvorov onesnaževanja zraka. Gozdno vegetacijsko odejo lahko ohranja- mo s pravilnimi, prilagojenimi gojitvenimi pri- stopi, upoštevajoč odpornost posameznih drevesnih in grmovnih vrst. Erozije in drugih negativnih sprememb na ogolelih gozdnih pobočjih pa ne moremo preprečiti brez pre- grad in drugih izredno dragih tehničnih ukre- pov, ki jih pri nas vsekakor nismo zmožni iz- peljati. Dober primer nezmanjšanih emisij in širje- nja imisijske gozdne meje ter s tem poveča­ nja že preko 360 ha velikega erozijskega ob- močja, je zgornja Mežiška dolina ob Topilnici svinca v Žerjavu. Tam opravljamo številne gozdarske in biološke raziskave, s katerimi se želimo čim bolje seznaniti s procesi propa- danja gozdov in obvarovanja vegetacijske zelene odeje na prizadetih območjih. KONVENCIJA O ZMANJŠANJU ŽVEPLOVIH EMISIJ ZA 30 % DO LETA 1993 Kaže, da se Jugoslavija še vedno ni zaved- la posledic vse večjega onesnaženja, saj ni podpisala konvencije držav o zmanjšanju žveplovih emisij. V Helsinkih so zadnjega julija 1985 ministri za okolje iz 21 držav podpisali tako imenova- ni Protokol v žveplovih emisijah. To je legalno potrjen dokument, s katerim so se vse te dr- žave obvezale zreducirati emisije ali preko- merne izvore S02 za najmanj 30 % v najkraj- šem času, najkasneje do leta 1993. Toda 14 držav tega dokumenta ni podpisalo, čeprav je v vsakem primeru tudi 30 % redukcija za tako dolgo periodo premajhna. Še težja pa bo pot k naslednjemu dokumentu o zmanjšanju onesnaženja zraka z dušikovirni oksidi. Srečanje v Helsinkih je bilo označeno kot 10. obletnica konference o varnosti in sode- lovanju v Evropi, ki je bilo praktično tretje srečanje, EB III., izvršilnega telesa za dogo- vor o čezmejnih zračnih polucijah na dolge razdalje. Dokument so podpisale: Švedska Švica Norveška Avstrija Danska Ceškoslovaška Finska SZ Belgija Ukrajina Nizozemska NDR Luksemburg Bolgarija Lichtenstein Madžarska ZRN Italija Kanada Dokumenta niso podpisale: Grčija Jugoslavija Španija Islandija Portugalska Irska Turčija Vatikan Malta ZDA Ciper V elika Britanija Romunija Poljska (Acid magazine - autumn, 1985) KAJ LAHKO STORIMO? Ali se ne umaknem o prevečkrat v gozd, k svojemu vse manjšemu »kubiku«? Ob pro- blemih onesnaževanja velikokrat dvignemo roke in ne storimo ničesar . Po svoji strokovni izobrazbi smo prvi poklicani, da opozarjamo delavce različnih gospodarskih in družbenih dejavnosti na napake v odnosu do okolja in na njihove daljnosežne posledice. Marsikate- re Krupe ali doline smrti ne bi bilo, če bi se pojavili pravočasno na pravem mestu. l . S predavanji in osveščanjem po šolah in drugod v javnosti moramo vzpostaviti bolj hu- man odnos do narave. Glasno moramo poka- zati na kršitelje in na posledice brezbrižnega odnosa do človeka in okolja. Dovolj časa smo izgubili, ko smo tri desetletja mirno gledali umiranje jelke, ki je bila nekdaj ponos naših gozdov! 2. Doseči moramo zmanjšanje emisij jn podpis konvencjje v celotnem jugoslovan- skem prostoru. 3. Gospodarjenje z gozdovi v teh območjih moramo prilagoditi posebnim imisijskim raz- meram. Naš cilj je ohranjati in pospeševati preživelo, odpornejšo primes v poškodova- nih gozdovih in jo tvoriti v stabilno, sklenjeno sestojno zmes novo nastajajočega raznodob- nega gozda. Pri različnih stopnjah ogroženo- sti gozdov se naši gojitveni cilji spreminjajo od še splošnih gospodarskih k popolnoma varovalnim, protierozijskim. Ti pristopi pa v sebi, z ohranjanjem vitalnejšega naravnega mladja, še vedno omogočajo povratek k pr- votnemu naravnejšemu načinu gospodarje- nja, kolikor bi se emisije zmanjšale oziroma odpravile. V nasprotnem primeru pa so tudi vse raz- iskave zaman. IJTERATURA: l. Statistični letopisi SR Slovenije 2. Dnevnik, l. marca 1986 (Naš program jedrske energije, Janez Stegnar) 3. Poročilo HMZ Slovenije iz leta 1985 4. Poročilo HMZ JugoslaVlje iz leta 1985 5. Was ist los mit unserem Wald? l. avgust 1985 6. Acid magazin, autwnn 1985. Obveščamo bralce in sodelavce, da ima uredništvo Gozdarskega vestnika ter Zveza društev inženirjev in tehni- kov gozdarstva in lesarstva novo tele- fonsko številko (061) 224 080. Uredni.štvo 317