URN_NBN_SI_DOC-LRQFZV2J

MEDNARODNA PRIZADEVANJA ZA ENOTNOST V KATALOGIZACI JI PAVLE KALAN Iz zgodovine knjižničarstva vemo, da so se po svetu razvili različni načini katalogizacije. Vsaka knjižnica je organizem zase. O ddavnaj so posamezne knjižnice po svoje urejale knjižno zalogo, po svoje so tudi sestavljale sezname knjig, k ad ar in kolikor so jih potrebovale. Prizadevnejši knjižničarji so sicer pogledali tudi v druge biblioteke, kako se tak i reči streže, in m arsikaj, k ar so tam videli, posneli v svoji knjižnici, vendar o kakšni splošni enotnosti v bibliotekarskem delu ne moremo govoriti. V nekdanjih časih način knjižničarskega dela ni bil zajet v zapisana pravila, marveč se je celotno poslovanje razvijalo po ustnem izročilu, kakor je to še dandanes v mnogih knjižnicah. Posebno velja to za katalogi­ zacijo. Dasi vemo za bibliotečne knjižne sezname že iz stoletij pred našim štetjem, čeprav poznamo kataloge in tudi spise o knjižničarskem delu izza časov pred iznajdbo tiska, so vendar trd n a pravila za katalogiziranje nastala presenetljivo pozno, nam ­ reč šele v 19. stoletju, v dobi, ko si je katalog, urejen abecedno po imenih avtorjev oziroma po značnicah, vzetih iz stvarnega naslova publikacij, že pridobil veljavo, ki jo ima v modernem bibliote- karstvu. Ker je glede načina, kako se knjige popisujejo za katalog in kako se vpisi vanj uvrščajo, vladala in še vlada v knjižnicah raz