Nevenka Č. Sadar MOŽNOSTI ZA SPREMEMBE V DELITVI DELA MED MOŠKIM IN ŽENSKO Ra/likc ali podobnosti med moškimi in ženskami so vedno vezane na možnosti, ki jih nudi konkretna praksa vsakdanjega življenja, ne glede na to ali se ima spolno delitev dela /a biološko pogojeno ali /a posicdico serije tabujev ali drugih socialno zavezujočih vplivov. Od tega, ali imata oba spola enake možnosti ali ne, jc odvisno, v kakšni smeri se bodo razvijali osebni potenciali. Enakost možnosti jc socialni ali politični koncept. V primeru enakih možnosti za oba spola se spolno razlikovanje zmanjkuje, kar so dokazale medkulturne študije in empirično potrjeno zmanjševanje razlik v sposobnostih, ki nosijo izrazito spolno obeležje, kot so na primer verbalne, spacialne in matematične sposobnosti. Razlike v moči in položaju moških in žensk izhajajo iz različnih načinov vrednotenja in nagrajevanja teh vlog. Tako različne aktivnosti moških in žensk le utrjujejo razvoj specifičnih osebnostnih lastnosti, tudi v primerih, ko razlogov za takšne razlike ni. Raziskave v evropskem prostoru kažejo, da so razmerja v delitvi dela v družini med spoloma, čc upoštevamo število porabljenih ur, 1:1,5 do 1:3. V severozahodnem delu Evrope so moški v povprečju bolj kooperativni in več časa posvetijo gospodinjskemu delu ter otrokom (Pross, 1973; Szalai, 1975; Oernigoj-Sadar, 1989). Sodelovanje nučkega v družini se povečuje s stopnjo socialnoekonomskega razvoja družbe, medtem ko zveza z zaposlenostjo žene ni vedno razvidna. Seveda pa so to le dominantna razmerja, znotraj katerih obstajajo prcccjšnjc variacije. Na primer pri nas (Kv aliteta življenja v Sloveniji 1984) so pri skupini staršev s predšolskimi otroki odkloni večji od povprečnega števila ur, porabljenih za delo v družini, tako pri materah kot očetih. Torej sc kljub izrazitim dominantnim trendom nakazujejo možnosti za spremembe, ker pa so pomembne predvsem dimenzije vrednotenja (tako aktivnosti kot osebnostnih lastnosti), moramo hkrati upoštevati tako elemente ohranjanja kot spreminjanja. To pa pomeni strukturalne družbene spremembe povezati s procesi na individualnem nivoju- 146 ELEMENTI OHRANJANJA K tradicionalni predstavi o spolnih vlogah in njihovim vedenjskim manifestacijam prispevajo naslednji dejavniki: -Specifična diferenciacija spolnih vlog na nivoju neposredne interakcije in različnih oblik simboličnih posredovanj. V teku socializacijskcga procesa so dcklicc Sc vedno nagrajene predvsem za čistost, skrbnost in lepo vedenje, dečki pa predvsem za razne veščine in ustvarjalnost (Lolt, 1979; Taylor, 1979). V primeru, da sc pojavi odklon od konvcncionalnih pričakovanj, pa (o hote ali nehote spregledamo. Tako odrasli kot otroci so hvaležni sprcjcmalci sporočil medijev, za kalerc je do sredine sedemdesetih let značilna skoraj popolna odsotnost ženske podobe ali pa jc Ic-la stereotipna (ali pasivna ali pa kot sex apcal), za našo situacijo pa velja ta podatek kar do začetka osemdesetih let. - Nagnjenost posameznikov h kontinuiteti spodbudi specifično kognitivno selekcijo in interpretacijo konsistentnosti v izvajanju spolnih vlog. Na primer, zaposlena ženska, ki se ni nikoli izobraževala za poklic in ni razmišljala o tem, da bi se morala pri 35 letih zaposlili, da bi pomagala pri izboljšanju ekonomskega stanja gospodinjstva, sebe opiše takole: "Se vedno sem ista oseba, kol sem bila." Njeni prijatelji pa vidijo drastične spremembe v njenem obnašanju - je bolj organizirana, učinkovita, govori o temah, o katerih prej ni, je manj odvisna od svojega moža in pred njega postavlja večje zahteve. Mož, katerega prijatelji menijo, da ga jc žena postavila "ob zid", pa pravi: "Nič sc nisem spremenil, šc vedno sem Isti, samo več odgovornosti imam sedaj." - Predstave o statičnosti identitete in povezovanje transformacije identitete z neobvladljivimi konfliktnimi situacijami. Čeprav sc vprašanji "kdo sem" in "kje sem" pojavljata v vsakem življenjskem obdobju, se vedno znova poskušamo zateči k "znanemu jazu". Bcmova (183) na primer meni, da si človek lahko pridobi kakršnokoli definicijo moškosti ali ženskosti, toda ko jo osvoji, postane Ic-la standard, ki usmerja obnašanje. Nekateri raziskovalci, kot je Markus s sodciavci (1982), pa menijo, da spolna shema ni nujno vedno v centru pojma sebe, da se spreminja in da jc to spreminjanje v odnosu do socialncga okolja pravzaprav ena najbolj nepojasnjenih zadev v psihologiji. 147 - Dominantne institucije družbe, kot so družina, religija in funkcioniranje ekonomskega sistema, dajejo legitimiteto predvsem modelu, ki spodbuja čim večjo spolno diferenciacijo, (¡radi jo na funkcionalni pomembnosti spolne dihotomije, druge opcijc veljajo le /a motnjo sistema. Problematične situacije, ki so na makronivoju o/načene kol "moška konstrukcija sveta", so tako kompleksne, da se vedno /nova izmaknejo strategijam spreminjanja; na mikronivoju pa se v večini primerov ne interpretirajo kol problem odnosa, ampak kot problem posameznika. Tako se prakse na mikro- in makronivoju med seboj ojačujejo, to pa je odločilen element za ohranjanje obstoječega stanja. ELEMENTI SPREMINJANJA Naslednji dejavniki vplivajo ne samo na spremembo tradicionalnih predstav, ampak tudi spodbujajo k radikalnim spremembam aktivnosti in njihovega pomena: - Obdobje rojevanja otrok seje skrajšalo, obenem pa seje pričakovana življenjska doba podaljšala. Zmanjševanje števila otrok pomeni, da postaja materinstvo le eno izmed obdobij v življenju in nc življenjska aktivnost. Titmuss (1963) poroča, da je tipična ženska doživela sredi šestdesetih let dve do tri nosečnosti, tipična ženska delavskega razreda konec 19. stoletja pa deset. Za slednjo je to pomenilo, daje bila sredi petdesetih let, ko je njen najmlajši otrok končal šolanje, in ker jc bila pričakovana življenjska doba nizka, jc imela pred seboj še približno štiri leta življenja,ki niso bila obremenjena z otroki. - Z legalno priznano institucijo planiranja družine je dilema Izbire prišla v center ženskih življenj, s tem pa tudi nejasnost razrešitve konflikta med jazom in drugim. - Dominantni načini proizvodnje ne zahtevajo več velike fizične moči, ampak intelektualno obvladovale procesov in "odnosne" sposobnosti v primeru uslužnostnih dejavnosti. To pa pomeni, da se vse bolj uveljavljajo nekatere "ženske " sposobnosti. •V nekaterih evropskih deželah seje delež žensk v strukturi zaposlenih skoraj povsem približal deležu moških, to ve^ja ludi za Slovenijo. Število družin, v katerih sta oba roditelja zaposlena, se povečuje. Proces je irevcrzibilen. Kljub temu pa so značilne razlike med spoloma 148 v centralnosti položaja družine in plačanega dela (podatki za Slovenijo) in tako "moški brez družine Se vedno išče žensko 'brez dela'". - Izobrazbena stopnja žensk se pri mlajših generacijah približuje oziroma pri nekaterih seialnih skupinah izenačuje z izobrazbeno stopnjo moških. Podatki za zaposlene pare z otroki v urbanem okolju (Ljubljana, Celje) kažejo, da pri listih parih, ki imajo štiriletno srednjo šolo ali več, ni statistično značilnih razlik med spoloma. Kombinacija zaposlenosti i/ven doma in enakega izobrazbenega nivoja daje pogoje za legitimno primerjavo izven tradicionalnega ženskega okolja, kar je nujno za vzpostavitev motivacije za socialno spremembo. Tudi statusno ravnotežje žensk iz višjih slojev postaja vse bolj pomemben izvor sprememb. - Aspiracije za spremembe so premosorazmerne s stopnjo izobrazbe. Ženske imajo več aspiracij po spremembah kot moški, zaradi enosmernih in parcialnih sprememb obstaja velika možnost samoblo-kadc. Pri prvi povojni generaciji zaposlenih mladih maler v Sloveniji je bilo ugotovljeno povezovanje družinskih, kulturnih in delovnih aktivnosti. Čire za izrazito pestrost aktivnosti, ki se "časovno ne izide", to je vzorec obnašanja, značilen za ženske, ki sledijo idealu "aktivne ženske in matere". Želijo si še novih aktivnosti, s katerimi se že ukvarjajo, le honorarnega dela in gospodinjstva imajo dovolj. Gre torej za hiperaktivnost brez. elementov sprostitve, ki je bila značilna za tretjino mladih mater z. otroki. - Dosedanji izvori identitete človeka so se pošteno zamajali, ker je a/ z naraščanjem brezposelnosti postala postavka kontinuiranega plačanega dela vprašljiva; b/ družina s pretiranim poudarjanjem socialnocmocionalnih vezi, ob upoštevanju dejanske avtonomije svojih članov, postala eno najbolj zagonetnih področij življenj. Tako postaja socialni prostor zunaj teh dveh institucij vse bolj pomemben izvor kontinuitete in vzpostavljanja identitete. Torej identiteta ni nekaj, kar bi lahko vnaprej povsem jasno načrtovali, enako velja tudi za njene spolne elemente.Sodobne socialno psihološke in sociološke teorije ob upoštevanju bioloških raziik poudarjajo konstrukcijo spola in kognitivno procesiranje "moškosti" in "ženskosti". 149 - Strukturalne in motivacijske premike uptftcvajo tudi napredne socialne politike ter vkjučujejo v svoje načrte procesne elemente življenjskih obdobij; to pomeni fleksibilnejše zaposlovanje in bolj osebno načrtovanje življenjske kariere. Pri takšnem načinu razmišljanja pa je socialna politika, osnovana zgolj na življenjskih obdobjih moškega, postavljena pod vprašaj. Mednarodni raziskovalni tcami, ki obravnavajo socialno politiko in modernizacijo socialnih služb, postavljajo v center človekove pravice. To pomeni, da imajo potrebe in možnosti vsakega člana družine enako težo. Čire za priznavanje kon-fliktnosti in dejstva, da ni enoznačnih in dokončnih rešitev za probleme v malih skupinah. Iz povedanega lahko zaključimo, da obstaja precej možnosti za spremembe v spolni delitvi dela, če pa sc bodo uveljavile in v kakšni smeri, pa je odvisno od vpliva posameznih socialnih skupin. Pri tem pa idealizirane podobe, družine ali njenih posameznih Članov, ne morejo več igrati odločilne vloge na daljše časovno obdobje. Sprejemanje in spreminjanje socialnih vl