■frtftnlnn Bločana v gotovini
(Bpedte. in atob. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Urednlltvo: Trat, al. Machiavelli 22-11. • tel. 8-82-75 Uprave: Trat, «Uee 8. A*a*t«»!o 1-e - tel. 8-85-81 Goriško uredništvo: Oorlee, Kive Pi»z*ottm It. 18. CENA: posamezna številka L 21. — Naročnina; metečno L 100, leteo L 1.200. — Za Inozemstvo: me*eč*o L 170, leteo L 2.000. — Poltmi letoval račun: Trst štev. U-7223.
teto X. - Štev. 7
Trst - Gorica 17. februarja 1956
Izhaja vsak petek
Med kladivom in nakovalom
to je položaj tržaških in goriških Slovencev
i.
Da je res tako, sta nam, nazorne pokazala dva ukrepa: zakon o pr e pisu opcijskih odlokov v matične knjigo in načrt zakorui za slovenske manjšinske šole.
Glede osnutka zakona, ki naj bi urejal položaj slovenskega manj Hnskega šolstva v Italiji, smo že mbjavili proglas in spomenico našiti demokratičnih organizacij. Noix> ji Zdaj le to, da je o problemu izpre-tovorilo tudi glavno glasilo socu'1-nodemokratske stranke »La Giusti-3ia«. Tej stranki pripada tudi sedanji prosvetni minister. Zato lahki smatramo, da je članek, ki ga je sicer napisal Giorgio Cesare, načelno važen in prihaja v njem, vsa' na posredni način, do izraza tud negiranje ministra, ki trenutno vodi italijansko šolsko politiko in žalijo odgovarja.
Značilen je že sam naslov. Besede »Recipročnost za šole«, kakor ie Giorgio Cesare krstil svoj članek so same po sebi dovolj zgovorne Iz njh naj bi sledilo, da bo Itak J pač nudila svojim državljanom slo venske narodnosti podobne pravice kot jih bo Jugoslavija nudila Itali janom. Naj se tega otepamo kakor hočemo, recipročnost ostaja ene glavnih pravil mednarodne politike pa naj bo gospodarske, kulturne a-U narodnostne.
Ta realnost je za nas dvojno tr da. Prvič je s tem potrjeno, da sm<. res nekakšni talci za ravnanje z I talijani v Jugoslaviji. Naj bi bile tam še tako normalne razmere, bi to bilo za nas neprijetno, ker bi se ie dneva v dan, brez naše neposred ne krivde, lahko znašli v nesreči Vendar vsaj kot politični realist-' — in v politiki propade vsak, kd r stvarnih okoliščin in dejstev ne u pošteva — bi v omenjenem primeru načelu recipročnosti ne mogli u-tovarjati. Toda položaj je danes tak, da imamo v Jugoslaviji reitm ki ga večina Jugoslovanov odklanja, katerega predstavniki so tudi rta naših volitvah doživeli očiten poraz. Ze pri demokratični, svobodoljubni in enaki družbeni ureditvi je znak trde roke, če se dela manjšino odgovorno za dejanja matične države. Popolnoma neumestno in krivično pa je takšno stališče, če ee tako ravna z manjšino, katere matični narod v domovini niimu svobodne besede in ni gospodar vlade in države. Zato smo vedno trdili, da je v našem primeru načelo recipročnosti krivično in v ve liki meri — zaradi drugačne socialne ureditve — tudi nemogoče. Tega mnenja smo ie danes in nus pravzaprav čudi, da se je Giuho CSesare, kot socialist in demokrat postavil na takšno stališče.
Na drugi strani pa je treba G Oesareju priznati, da brez ozira na svoje osnovno stališče odklanja vodila zakonskega načrta in misli, da je treba pri izbiranju šole zajamčiti staršem popolno svobodo. »Le če ne bomo ustvarjali birokratskih vajeti za slovensko manjšino in slovensko šolo — pravi pisec — bom > lahko vlili Slovencem zaupanje v Italijo.« S tem je izrekel tehtne besede, ki se jih odgovorni činitelii tako v javni uprav, kakor v javnem življenju sploh vse premalo zavedajo. Moramo mu samo pritrditi, da je res tako.
Članek Giorgia Cesare ja v dnev itiku, ki je glasilo stranke, kateri pripada tudi sedanji prosvetni mi nister, je obenem prvo potrdilo z italijanske strani, da je zakonski Osnutek zares takšen, kot so ga na ie slovenske demokratične organi Zacije sporočile javnosti in ga ožigosale. Načrt dejansko podreja vpis na slovenske šole predložitvi po sebne prošnje, o kateri bo odločalo posebna mešrma komisija, ne dovoljuje, da bi se vpisali na slovenske šole otroci ap>olidov ali otroci tujcev, ki bivajo v Italiji z rednim dovoljenjem italijanskih oblasti. »A-pertidi so zvečine katoliškega prepričanja, tujcev pa je smešno malo — piše Giorgio Cesare — in zdi se nam malo logično, da ne bi dovolili nUhovim otrokom, da obisku jejo slovenske šole, ko so te šole vendar že tu.« Poleg tega pripominja, da londonska Spnmenica ne predvideva ustanavljanja zasebn h šol ne v bivši coni B, ne na Tržaškem ozemlju. To je po njegovem en razlog več, da je treba tudi o-rhenienima dvema skupinama pre bivalcev pustiti, da svobodno pošiljajo otroke v ene ali druge državne šole, ki edine obstojajo.
Toda po vseh teh koncesijah iv umestnih ugotovitvah se Giorgio Cesare zopet vrača k tcipročnosti.
NEHRU IN KOMUNISTI
Indijski ministrski predsednik Nehru, za katerega so mnogi trdili ali pa m.slili, da v svoji kratkovidnosti ljubimka in simpatizira s komunisti aJi pa vsaj s komunističnimi državami na Vzhodu in njihovo mednarodno politiko, je zdaj nenadoma spregovoril o komunizmu ‘a-ko jasno in nedvoumno, da je prisluhnil ves svet. Te besede so tem bolj pomembne, ker prihajajo od moža, ki mu ne more nihče' očitati, da bi bil nasproten Sovjetski zvezi, saj je nedavno bil tam tudi na da1:-šem obisku, izmenjal je obiske ■> vodilnima sovjetskima državnikoma in izkazovali so drug drugemu vse časti. Tudi ne more nihče trditi, da bi vodil Ameriki naklonjeno ali protisovjetsko zunanjo politiko.
Kaj pa je rekel Nehru, ki je v Sov.etski zvezi govoril s sovjetskimi ljudmi in na lastne oči videl ta-mošnje razmere, o komunizmu? Med drugim ie dejal, da živijo komunisti v mrtvi, preteklosti in da stalno uporabljajo stara obrabljena gesla. Da so komunisti v bistvu reakcionarji, ki se oddaljujejo od prave revolucije, namesto da bi seji približevali. Indija pa hoče doseči svojo socialno in gospodarsko revolucijo po demokratični in mirni poti s pomočjo vseh slojev. Roz-■ednega boja ni mogoče rešiti s tem, da se ga še poveča. Demokratična država mora uporabljati drugačne metode. Komunisti se trdovratno oklepajo stanja, ki je vladalo v Evropi pred 150 leti, ko je Marx spisal svoj »Kapital«, kar pa ne velja več za sedanjost niti v Indiji, niti v Evropi. Do resnično socialistično urejene države dovede lahko edino pot, ki jo je izbrala Indija.
Nehru je ugotovil in ptoudaril, da je napredek, ki so ga dosegli v Sovjetski zvezi v 40 letih, bil možen le z velikim pritiskom, ki ga je izvajal komunistični diktatorski rež<m na ljudstvo, ki nima nobene možnosti, da bi svobodno izvolilo svoje zastopnike.
Nehru je govoril jasno, da bolj ni mogel. Govoril je kot pravi demokrat, nihče od komunistov mu pač ne more očitati, da bi bil reakcionar, kapitalist ali pristaš blokovske politike. Gotovo bodo njegove odločne -besede globoko odjeknite po vseh azijskih deželah, katerim so očividno v prvi vrsti namenjene. 2eleti bi bilo pa tudi, da jih sliši ljudstvo vseh držav pod komunističnim jarmom. Kakor so te be-
sede Nehruja gotovo v veliko zad> šcenje zahodnim politikom, tako sc verjetno nad njimi precej presenečeni Bulganin, Hruščev, Tito in vsi tisti komunistični politiki, ki so hiteli na prijateljske obiske v Indije v namenu, da jo pridobijo za svo.e neposredne ali posredne namene Ce je Nehru tako jasno razgalil komunizem, se -bo gotovo proti njemu t-udd boril in s tem opustil tisto nevtralnost, ki so jo skušali utrditi komunistični popotniki in s tem napeljati vodo na svoj mlin.
Bava obtožuje bomuniste
Senator Gava, ki je pred kratkim odstopil kot zakladni minister in se je o tem toliko govorilo, da se je z vprašanjem pečal celo parlament je v nedeljo odkrito oetožil komuniste, da skuša'o izkoristiti itali jansko -brezposelnost za svoje revolucionarne cilje. Poudaril je, da je kot zakladni minister skušal povečati državne dohodke ter tako zbrati investicijska sredstva, s katerimi bi lahko zaposlil č'm več:e število ljudi. Komunisti (vsaj italijanski, ker v svohh državah ravna-o prav nasprotno - op. ured.) pa se
samo z besedami brigajo za te nesrečne ter dejansko celo nestopa-.o proti njim, ko zagovarja.o politiko č.m večje potrošnje, večje kot jo dopušča previdnost in potreba novih investicij. Gava je tudi o-bto-z.l komuniste, da skuša o s svojim: stavkami vsiliti vladi politiko neproduktivnih .avn.h Stroškov, s čemer bi se na neprimeren nucm u-porabili investicijski viri. Nam-Sio da se z n.imi -ustvar.a.o siaina d,-lovna mesta, bi se jih zapravl.a.c za začasna.
Gava je s tem .osno pokazal na kričeče nasprotje komunistične politike. V komunističnih državah silijo ljudi k čim več.im delovn.m naporom in čim manjši potrošn.i ker vedo, da se samo na ta. način ustvar.ajo potrebna investicijske sredstva in da se samo tako iahko hitro dviga produkcijo in razvija gospodarstvo. Kjer *a. nimajo vu -eti v rokah, tam so brez vesti in sejejo samo zmedo in uničenje. Žago var a o čim večjo potrošnjo "a mo zato, da bi si gospodarstvo .o ne -nabralo dovolj sredstev, s katerim,! bi se ri.zvi alo, in z ustvarjanjem blagostana pokazalo svojo moč.
Kremelj snubi Južno gmeriho
Po Bližnjem vzhodu in jugovzhodnih azijskih državah so Sovjeti svojo »koeksistenčno ofenzivo« razširili tudi na Južno Ameriko. V nekem razgovoru z uredništvom užnoameriškega maracina »Vision«, ki izha a v New Yorku v španščini n portugalščini, je Bulganin iz a-vil, da je Sovjetija pripravljeno gv>-večati svo.e nakupe surov.n v Južni Afriki. Nadalje je Bulganin pr poročil zopetno vzpostavitev di-p’omatskih stikov med vzhodnim blokom in Južno Ameri-co. (Trenutno delujejo sov.etska poslaništva s..mo v Argentini, Mi-Vku in Urugva u; ostale latinskoameriške republike so deloma prekinile diplomatske stike z Moskvo že pred drugo svetovno vojno.) Končno je Bulganin z svojih iza-vah zagotovil, da je Sovtatia pripravljena pomagati latinsko-ameri-škim državam pri izkorišče-vanju nh-hoveh podzemei.rkih naravnih zak'adov in pri ustvarjanju industrijskih obratov.
Te kremeljske ponudbe so v Južni Amerki spretali zelo hladno Kar zadeva politično stran tega vprašan 'a, so skoraj v vseh latin-sko-ameriških državah istočasno *
RESNICOLJUBNOSTI BOLjŠEVIKOV
Beguna Burgess in IHacLean
Oba nekdanja britanska diploma ta, Donaid MacLean in Guy Burgess, ki sta 25. ma.a 1951 skrivn* st-no izginila pod upravičenim sumničenjem, da sta se prodala sovjetski vohunski službi, st ase prejšnjo soboto nepričakovano pojavila v Moskvi na neki časnikarski -konferenci. Na tej konferenci, na katero sta bila povabljena dva sov j e ts uh in dva britanska časnikarja ter noben drug v Moskvi akreditirani!: dopisnikov, sta oba dezerterjit britanskega zunanjega ministrstva v petminutnem razgovoru izjavila, da sta prepričana, da sta ravnala v korist boljšega sporazumevanja m*d Sovjetijo In Zahodom.
Na vprašanje, ali sta sedaj v službi sovjetskega zunanjega minisir stva, sta molčala.
Ta nenadni manever kremeljskih propagandnih režiserjev je izzval v Veliki Britaniji razumljivo senzacijo, ki je našla svoj odmev tudi v
20. kongres sovjetske KP
Pretekli torek je v Moskvi zače! XX. kongres sovjetske komunistične partije, ki bo trajal 8-10 dni. Prisostvujejo mu vsi prvaki mednarodnega in sovjetskega komunizma. Udeležuje se ga 1600 odposlancev iz raznih predelov Sovjetske zveze, kateri zastopajo 8 milijonov članov, to je največ kar jih je sovjetska komunistična partija do danes imela,
Ker je kongres šele .začel, ne moremo govoriti o njegovih zaključkih. Opazovalci pa pričakujejo, d3 bo nudil zanimiv vpogled na. bodoče smernice notranje in zunanje politike Kremlja. S posebnim zanimanjem se pričakuje imenovanje novega vodstva, t. j. novega glav-
Zamj je jasno, da vprašanje pravne ureditve slovenskih šol v Italiji ne more biti ločeno od pravne ureditve italijanskih šol v Istri. Za to naj bi se zanimalo italijansko zunanje ministrstvo, ki mora paziti, da se načelo recipročnosti spoštuje. In tu omenja Giorgio Cesare, da jugoslovanske oblasti ti nekaterih kra-Hh v Istri italijanskim otrokom ne dovoljujejo obiskovati italijanske šole.
Je to res? Gre za težko obtožbe katero je treba čimprej razčistiti ka-ti vsak molk z jugoslovanske strani bi samo pntrdil njeno ufe-meVenost. Nndaljevanje takšne pra '•se rn bi neizogibno imelo za postajico, da bi naše, že tako močne naroženo manjšinsko šolstvo dobile nravi smrtni udarec prav od tam nd koder bi moralo dobivati največ-■o podporo.
Kakor vidimo smo med kladivom in nakovalom in naša usoda je odvisna od uvidevnosti na obeh straneh, čeprav se tako na eni, kot na drugi strani najdejo kričači, ki krivijo za vse samo nasprotnika. Na svoHh ramah nosimo piokoro za grehe in napake obeh. Se bolj jasno prihajg to do izraza v usodi naših optantov. Toda o tem drugič.
• • •
sega odbora. Iz oseb. ki bodo izvoljene, se bo namreč lahko sklepalo, katera struja je prevladala, kar jo za bodoči razvoj še veliko važnejše kot pa razne uradne izjave, ki o za kongres posebej prirejene, včasih prav zato, da zapeljejo tuje o-pazovalce in komentatorje na napačno pot. Splošno menijo, da bosta v novi prezidij izvoljena tako Molotov kakor Malenkov, za Hrn-ščeva pa napovedujejo, da mu bo kongres še bolj utrdil položaj.
Zadnji kongres sovjetske KP je bil lete 1952. Odobril je Stalinov*, gospodarska .načela In je- položil te-melie politike mirnega sožitta, ki ie bila značilna za zadnja tri leta. Kakor je razvidno iz otvoritvenih govorov, bo ta linija zdaj znova pritrjena: v gospodarstvu prednost težki industriji, v mednarodni politiki mirnemu sožitju, v notranji politiki pa značilno močno podčrtavanje potrebe in zaslug tako imenovanega »kolektivnega vodstva«. Revija »Komunist« je tudi napovedala, da bodo sklenili, da ohranijo pri življenju Kominform, o katerem se je zadnta čase večkrat slišalo, da ga nameravajo likvidirati.
Iz Jugoslavije, za razliko od Italije, partija ni odposlala na kongres posebnega svotaga odposlanstva, pač pa jo bo na njem zastopal ntan moskovski veleposlanik Vidič kot narodni opazovalec. Neposredno pred začetkom kongresa je Vidiča spreiel prvi tajnik sovjetske KP, Hruščev.
Prvi dan zasedanja je imel glavno besedo Hruščev, ki je z vsemi strunami igral na koeksistenco. V ostalem je ponovno zagovarjal razvoj težke industrije, verjetno zaradi px>sp>ešenega oboroževanja. Očitno psa je, da se je nova smer močno oddaljila od stalinizma; al! samo taktično ali resnično, bo pokazVa bodočnost.
Danes govori Bulganin o šesii petletki.
britanski spodnji zbornici. Zunanji minister Selwyn Lloyd je o j?obeg-iih bivših diplomatih m o okoliščinah, da ju sedaj kremeljski poten-ta-ti razkazujejo zahodnemu svetu, zbornici povedal med drugim -tudi tole:
»Navzočnost Burgessa in MaeLea-na v Moskvi postavlja na laž vse sovjetske obtožbe proti zahodnemu svetu, ki naj bi bile zgolj del zahodne protisovjetske propagande. Priv s takimi jpočetji dokazuje.-*) Sovjeti, koko je nemogoče gojdti vsako upanje, da toi zahodni sve* lahko zaupal Sovjetom. Izjava, ki sta jo po navodilih Kremlja px>da!a o-ba beguna, je namenjena izključno propagandističnim ciljem.«
V nadaljnjem je zunanji minister razčlenil razna ugibanja o vzrokih, ki so sovjetske oblastnike dovedli do razkazovan.a obeh diplomatskih beguncev. Poudaril je, da so -tudi z njima px>skusili zastrupiti angloa meriške odnose prav v trenutk i razgovorov med obema državama o izmenjavi atomskih izkušenj. Ta spletka — je zatrdil — pa se jim ni posrečila.
Zanimiva in dragoceno pioučna pa so bila odkritja o resnicoljubnosti boljševiških državnikov. Tako je bivši britanski zunanji minister MacMillan vprašal Molotova, ob zadnji ženevski konferenci, o obeh beguncih. Molotov mu je odgovoril, da o njima ničesar ne ve. Letos 12 januarja je nekdanji leburističrv minister Harold Wi-lšon v Moskvi spraševal o obojici Hruščeva. Hruščev pa mu je odgovoril z začudenjem: »Kaj sta ta dva človeka v Sovjetski zvezi? Nikoli nisem slišal govoriti o njiju in nikoli ju nisem srečal.«
Selwyn Lloyd je tudi potrdil, da Burgess ni imel nikoli opravkov pri britanski tajna službi.
Ministrski predsednik Eden pe je poudaril, da bo v kratkem tudi sam pred zbornico obravnaval vprašanje obeh beguncev, seveda le v splošnem in ne tudi v podrobnostih.
Britanska javnost pa ni samo pre senečena nad prikazovanjem obeh dezerterjev v Moskvi, j?ač p>a se sprašuje, kakšno vrednost sploh še imajo trditve in zagotovila boljše-v-lških državnikov. Ali je sploh se mogoče verjeti, kar pripoveduje in kar prisega vrhunski komunist?
To vprašanje pa se tiče vsega svobodnega sveta in tudi samih komunistov. Kdor taji v eni zadevi, ie pripravljen tajiti v vseh ostalih Sicer pa to niso prve neiskrenosti komunistov..,.
vmes, saj so hitro zraven povsod kjer gre za kaj podobnega. Venda-je izvor nemirov iskati v vrstah fa-langistov, zato so tudi sledile aretacije v teh vrstah, komunisti so p v Španiji tudi preslabi za samostojno akcijo. Zdi se, da je to prvi večji poi-av zahteve po uvedbi večje demokracije in upati je, da. bodo vladajoči krogi začeli sumi uvajati resnično demokratične svoboščine.
Tidl f znaku zbliži«an]n
Prihodnji mesec bo v Beogradu vzhodno-evropska železniška konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki Jugoslavije, Sovjetske zveze Poljske, Madžarske, Češkoslovaške, Romunije in Vzhodne Nemčije. Jugoslavi.a bo s temi državami sklenila sporazum o spalnih vozovih na jugoslovanskih državnih železnicah, pač v zvezi povečanim potniškim in turističnim prometom ki se v novem ozračju razvija nvi Jugoslavijo na eni in kominform: stičnimi državami na drugi strani.
V Pragi so podpisali jugoslovansko - češkoslovaški sporazum, s katerim so uredili razna sporna vprašanja. Sporazum določa, da bo Jugoslavi.a dobila od Češkoslovaške dolgoročni kredit v vrednosti 50 milijonov dolarjev za nakup strojev in drugih investicijskih dobrin, p *-leg tega i>a bo dobila še 25 milij,v nov dolarjev kredita za nakup j?o-trošnih dobrin. S posebnim dogovorom so uredili tehnično in znanstveno sodelovanje med obema državama, poleg tega pa so sjaoročiii da so se v -Pragi že začeli pogajali za nov trgovinski sporazum, ki na bi veljal za leto 1956.
prekinitvijo diplomatskih stikov s Sovjeti prejpovedali tudi delovanje komunistične partije zaradi oboroženih nemirov in veleizdaje.
To je le nekaj najznačilnejših pr,merov, ki jih v Južni Ameriki še n.so pozabili, niti .odpustili. Ker državniki teh dežel -upravičeno smatrajo, da so južnoameriški komunisti ts delovanja počenjali najmanj z odobravanjem Sovjetov, če ne tudi z njihovo materialno podporo, so izgledi na zopetno vzjpo-stavitev komunističnih strank i» diplomatskih stikov s Sovjeti izredno šibki.
Tudi gospodarske pomožne ponudbe Bulg-nina so naletele na ob-utno skepso. Je pač že- tako da je samo severnoameriška zaseona in-dustri.a v teh predelih vložila nad šest milijard dolarjev v Južni A-meriki. K temu je treba še dodati ,a sto in sto milijonov dolarjev, ki ih je ameriška vlada stavila na razpolago v okviru »tehnične pomoč «. za nabave orožja ali s jaoso-ili Eksportne in importne banke. K temu pa je potrebno prišteti še milijonske zneske, ki jih je v Južni Ameriki investirala zahodnoev -opska industrija. Na drugi strani a je prav tako res, da niti Sovje-i a, niti njene kolonialne priprei nice niso vložile v južnoameriško gospodarstvo doslel še niti enega rublja.
Končno imajo latinsko-ameriške države s komunističn mi državami :aj slabe trgovinske izkušnje. Trgovski volumen se je na papir;v icer povečal od 200 milijonov dolarjev v letu 1954 na 500 m iijonov v zadnjem letu, kur je še vedno malenkost, če j>omis!imo, da so sa-no Združene države v zadnjem leta izmen:a!e z Južno Ameriko blaga v vrednosti nad sedem rmlrard dolarjev. Porast trgovinske izmenjave z Vzhodom je poleg vsega še zelo problematičen, ker sovjetski blok svojih dobavnih obveznosti v premogu, jeklu, strojih in drugih proizvodih ne izpolnjuje. Tako znaša n. pr. samo nasproti Argentini trgovinski dolg sovietskega bloka nad 40 milijonov dolarjev. Dobave Braziliji so izpolnili s komai 42 odstotkov. Urugvaj je prejel za svoje :zvoze mesa in volne v -znesku /0 n-iliionov dolarjev doslej komi* za ',':000 dolarjev zdravil, to pomeni komaj 1 od sto dogovorjenih dobav.
Skepsa Latinske Amerike nasproti Bulganinovim snubljenjem je to-ej več ko upravičena.
Falangisti za demohr. Spaniie?
Iz Madrida so prejšnji teden prišle najprej vesti o demonstracijah madridskih študentov, nato i>a poročila o aretaciji sedmih vidnih članov falangističnega gibanja. Zdi se, da je nastal med falangisti nekak razkol. Eno krilo želi -uvesti v špansko življenje več demokratskih svobod, kar je vplivalo na študente, da so demonstrirali proti falangistič-nim študentom. Uradni krogi so o-čitali komunistom, de so oni povzročili nered. Komunisti so seveda prav gotovo imeli svoje prste
EURATOM
Na konferenci zunanjih ministrov Evropske premogovne in jeklarske skupnosti so sprejeli za Evropo in njeno bodočnost zelo važne sklep> Zunanji ministri, šestih evropskih držav so razpravljali zlasti o us‘a-novitvi skupnega evropskega trga in Evropske atomske skupnosti o;! Euratoma, ki hi omogočila večje izkoriščanje vseh evropskih atomskih virov, kar bi silno dvignilo boginjo v vseh državah, ki bi pristopile k tej sk-upnosti.
Ni treba opozarjati na pomen skupnega evropskega trga, ki bi pomenil odpravo carin, enotno gospodarsko in socialno politiko, svobodno selitev delovne sile itd. Na dlani pa leži, da je enakega pomene tudi atomska skupnost, ki pomen' seveda izkoriščanje atomske sile le v industrijsko - gospodarske, torej nevojaške namene. Male evropske države bi se združile v Euratom. ker vsaka zase nima dovoli financ n:h in tehničnih sredstev za atomsko industrro, ki je tako draga stvar, da je ne zmore vsaka država
V Evropi si kaj takega poleg Sovjetske zveze privoščilo le Ai gleži in morda še Nem"i, Anglež zato tudi ne bodo pristopili k Eu ratomu. Zato se morajo ostale male države združiti, če hočeio bit' tudi one deležne velikih koristi, ki jih bodočnost obeta izkoriščanju e--tomske energije.
gzhodnonemška „policl]i“
Ko smo pred časom brali, da se e tudi Vzhodna Nemčija odloči U, da ustanovi svojo lastno armado in ,e z njO pristopila k tako imenova-aemu »vzhodnemu bloku«, je 'ilti .asno, da se ne bo šele oborožit*, emveč da je že oborožena. Reči je .reba celo, da razjiolaga z vehko zečjim in veliko -bolj izvežbanim edrom oboroženih sil kot Zahodna Nemčija. Komunisti namreč niS“> zgubljali časa in jih prav nič ni motila dvojna igra: na eni strani :o vpili na Zahodno Nemčijo, ki še -.daj nima večjih sil, na drugi stra-ti pa so brez ozira na levo ali na lesno, stalno večali svojo tako imenovano »policijo«. Ta vzhodnonemška jjolicija pa je prava vojska. Trenutno šteje okrog 120.000 mož. od katerih jih živi 100.000 v vo e-nica-h, torej kot vsaka druga aktivna armada. Skupno razpolagajo te sile z okrog 1600 tanki, med katerimi jih je nekaj najtežjega -tijri »Stalin 1« in »Stalin 2«. Topov ?-majo vzhodnonemške oborožene sile — policija. — nad 2 tisoč. Vse ta je dala Vzhodni Nemčiji »miroljubna« Sovjetska zveza. Prav gotovo ne samo zato, da bi tamkajšnja komunistična vlada s temi nezanesljivimi silami — od katerih dnevno bežč dezerterji — zatirala samo de-'avske nemire, kakor so n. pr, i-j-bruhnili predlanskim v Berlinu. "
Organizacijsko so vsi ti oddeli razporejeni v dve armadni poveljstvi, od katerih šteje vsako tri divizije. Poleg teh je v Potsdamu ta posebna motorizirana divizija. Skupno je -torej 7 divizij, od katerih šteje vsaka približno 15.000 mož. Preostalih — približno 20.000 mož — pripada mornarici in letalstvu, ki razpolaga s približno 300 letali. Zaradi maškerade so jih oblekli v We-hrmacht uniforme.
Poleg te vojske-policije, ki živi v voašnicah, ima Vzhodna Nemčij«. še 60.000 mož navadne policije. In še nismo pri koncu. Vsemu temu ie treba dodati še približno 50.00» mož obmejne policije. Skupno ta vse to vse prej kot majhna in nepomembna sila, ki ima pa eno veliko slabost: pomanjkanje vere 1» prepričanja v stvar, za katero m jim izročili orožje.
VESTI z
I
Naša vera v bodočnost
Ko človek premišljuje« o položaji •ioveaske manjšine v Italiji, vključno s Trstom in njega deželo, se mr nfUjfto porodi vprašanje, zakaj se Titova vlada pravzaprav nič ne pobriga, da bi pri rimski vladi nastopile in se pozanimala za našo zašči to ter za .izvajanje dogovora, ki se ti de te zaščite in spioh spoštovan.a naših pravic. Vedno češče beremo tadnje čase o nastopu avstrijskih poslancev zaradi položaja, v katerem je nemška manjšina na Tirolskem spričo ravnanja, ki ga izvaj rimska vlada do te manjšine. I? Beograda in sploh iz tamkajšnjih poslanskih krogov pa niti glasu o trdem položaju naše manjšine v I-Saliji in protesta zoper tudi odk.-i-60 raznarodovanje, kot se na primer izvaja v videmski pokrajini.
Ne kličemo na pomoč »tujcs kot bo verjetno kak »Messaggero Venetoa pisal, ko to žalostno dej-itvo ugotavljamo. Sklicujemo se le «a prakso in pravico, ki jo vsakt' matična država ima, da se za syoje iorodne ljudi v tuji državi, kar njih zaščite tiče, zanima!
Nekateri, ki zadevo presojajo ijolj malodušno in v bistvo stvar gledajo tudi s strani italijanskega vladnega toriganja za njeno manjšino v Jugoslaviji, ter ugotavljajo, se niti rimska vlada odkrito za-ajo ne briga, vsaj toliko ne, da bi svoji manjšini svetovala, naj ne zapušča tistega ozemlja, prihajajo -'o »ključka, da najbrž gre za dogovorjeno tiho odpravljanje obojestranskih manjšin!
Ze res, da je položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji, kar se jezikovnih pravic tiče, dober, ker je v tem oziru popolnoma zaščiten’’ ter da se izseljevanje vrši le zaradi komunističnega režima, ki tam vlada. Kljub temu se dvom o omenjenem tajnem dogovoru pojavlja, k<* ■*e človek pri vprašanju ene in druge manjšine ustavi.
Pomembne izjave novolistarjev
Zadnje čase pa so nam naši prijatelji prinesli vest, da so razni no volfstarski elementi, ki s to j 6 na .vodilnem mestu, izjavili, da se naša manjšina v Italiji ne bo ohranil? pri življenju!
Ce »tavimo to izjavo v zvezo z razpustom titovske Demokratične Fronte Slovencev v Italiji in prestopom vsaj njenih levičarskih elementov k Neodvisnim italijanski! socialistom Cucchija in Magnanija seveda na ukaz Titove komunistične partije, se nam zdi, da je omenjeni glas iz novolistarskih vrst odjek usodnega odločila Titove iitike, kar Se jezikovnih manjš n tiče.
Vsa njegova politika na tem p~-dročju, kakor tudi na področju Koroške kaže, da se za obstoj zamejskih Slovencev Titova politika nič ne briga, in da se ona kvečjemu lr. za to zanima, da bi v zamejstvu životarili in hirali samo kaki prep-i-čani slovenski komunisti in njihovi ustrezni hlapci in hlapčiči .privm-drovci iz raznih bivših jugoslovanskih svobodnih strank, ki si samostojnega mišljenja in življenja niso zmožni.
Titova politika proti slovenski stvari
Borba za ohranitev slovenske manjšine V zamejstvu je tako na hrbtu manjšine same, pretežno pa seveda ha hrbtu nekomunističnih odnoeno ttefrontaških organizacij.
Titovsko usmerjene organizacijo s tiskom vred, se sicer tudi izjavljajo proti pritisku na slovenski manjšino in proti njenemu več ah manj odkritemu raznarodovanju, vendar vse to se vrši tako, kot je bilo pri vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Tudi takrat so bile kolone »Primorskega« in »Soče« potne groma in strele proti italijanski zahtevi, da se STO odpravi in ozemlje izroči Italiji, istočasno pa se je Titova diplomacija tajno V'-aa;ala o samem načinu likvidacije OTO-ja!
8e ko je jeseni 1. 1953 Tito ob splošnem navdušenju in odobravanju vseh narodov Jugoslavije stavil divizije na mejo, se je izkazalo, da je pravzaprav šlo samo za to, da se ne izroči preveč ozemlja Italiji in ne zato, da se STO ohrani! Tudi takrat je Tito potegnil za nos i S!"-vence na STO i vse jugoslovanske narode ter preko njihove volje izdal enega najpomembnejših in najvažnejših zgodovinskih v bistvu že doseženih ciljev jugoslovanske, zlasti pa slovenske politike na Jadranu! ■
Nameravana očitna diskriminacijska določila v osnutku zakona ze slovenske šole na Goriškem in Tržaškem, zaradi katerih je ves slovenski zamejski tisk prinesel protestne izjave raznih organizacij, v prvi vrsti demokratičnih in šele
potem tudi komunistično usmerjenih, ni zbudila nobenega zanimanja pri uradnih krogih Titovega komunističnega režima. Bolj važno je tam, kako lazi diplomatsko Titovo lotovanje v Afriko in poročati, da si narodi Afrike želijo ostati svobodni, kot pa zanimati se za usodvj jugoslovanskih manjšin v zamejstvu.
Pa bi vsaj kak poslanec zinil besedico o stvari kot taki! Kaj še.’ ■Poslanci v Titovini. so zato naročeno »izvoljeni«, da pokimajo z g’a-vo, kadar je Titu in njegovi partiji ljubo!
Naša d obra voljabozmagala
Od tiste strani nima torej naša manjšina kaj pričakovati, še manj pa zanesti se na obljube in gesla raznih slovenskih komunistično u-smerjenih krogov na Goriškem m Tržaškem ter -njim podložnim in u-streznim sopotnikom. Ti so že toliko nesreče prizadeli slovenski stvari na teh področjih, saj so se prav v zgodovinskem trenutku po likvidaciji STO-ja, ko je bilo treba napeti vse sile in vso dobro vo!:o, ie set Slovenci v zamejstvu strnemo v močan in neprodiren krog v trdni
volji, da se ohranimo pri življenju (kar bi se kljub globokemu breznu, ki nas ideo.oško loči, vendarle dalo doseči!), odločili za likvidacijo tudi svoje samostojne politične cr-gani-zacije in za vstop v vrste Cuc-chi-Magnanije-Vih neodvisnih socialistov!
To pomeni, da smo na bojišču kjer teče bitka za nuš narodni obstoj, ostali demokratje sami. Zaveda.mo se torej vse važnosti svo.e zgodovinske naloge in držimo se trdno in ravnih hrbtenic na braniku svojih jezikovnih in splošno narodnih pravic in koristi!
Odkar naš list izhaja, pripovedu jemo, da komunisti ne poznajo narodnosti, ki jo zavračajo. Ce izda-;ajo kak list, je to zato, ker želijo loviti muhe v njihovo komunistično mrežo!
Dovolj nas je v zamejstvu, da se ohranimo pri življenju in rešimo svojo čast na tem področju! Prostovoljne nacionalne smrti ne sprejmemo, ker nismo slabiči in ker je naša pravica do življenja upravičena in kristalno čista!
Bodočnost je naša! Ona bo pokazala, da smo imeli prav, ko smo 5e demokrat je odločili za življenje!
Proslava talcev
V nedeljo 12. t. m. so v Vidmu slovesno proslavili talce, ki so jih kakih 25 po številu Nemci ustreli i 11. februar.a 1945 na tamkajšnjem pokopališču.
VeLka množica ljudstva je prihitela na kraj muče-ni-štva nesrečnih talcev, ki so padli pod streli maščevanja s strani zločinskega naci-lašizma. Govornik je zbrano množico ljudstva spomnil na človečanski pomen mučeništva-, ki so ga u--bogi talci prestali za blagor mu-u in mirnega sožitja med narodi tega sveta.
To se godi v Vidmu, niti petd;-set kilometrov daleč od Gorice. V Gorici pa je bilo od strani Nemcev in fašistov postreljenih nešteto ljudi Simo zato, ker so se uvrstili v nasprotni tabor zavezniške stvari za zlom nacifašizma. ra zmago demokratičnih idealov svobodnega življenja nad krivico in nasiljem, ki sta j-u nacizem in fašizem v svetu uganja'e.
In vendar se tu v Gorici nihče ne zmeni, da bi te žrtve javno počastil. V -Gorici ne velja pomen mučeništva talcev, tu velja le krivična diskriminacija med dvema tu živečima narodoma, seveda le na škodo tu rojenih in bivajočih S’ovencsv, ki so žrtve tistih, ki o spoštovanju človečanskih pravic in vladi miru in lj-ubezni ne slišijo!
Gospodarski zaplefljaji
Prenehajte s spletkarstuornS
Kdo seje razdor in krati pravice Slovencev v dolini Nadiže ?
V šentlenartski fari leži Košča, kjer je službo vikarja vršil duhovnik Boldarino iz škofije Forll. Ta čaltiti gospod vikar je svojevoljno odpravil slovenščino iz cerkve! Zgodilo pa se je, da je- Košča biln povzdignjena v župnijo in da .'e duhovnik Boldarino prejel ukaz. naj se iz Košče umakne, ker je za župnika bil tja imenovan č. g. Josip Kjačič, večletni vikar iz Trč-muna. To je bil udarec za duhovnika Bolderina! Kaj, Slovenca za župnika, njega pa proč od tam!7 Užaljeni prenapeteži so stopili takoj na noge in jeli rovariti proti slovenskemu duhovniku samo zato ker ni »italianissimo«, tudi če je neoporečno pošten katoliški duhovnik. Ni važno, da je kdo pravičen kristjan in lojalen državljan, glavno je, da je »italianissimo«, »italianissimo« pa je tam vsakdo, ki. se ne poslužuje svojega in svojih sovaščanov in župljanov slovenskega materinega jezika!
Ključarji, na katerih ime je faro v ž v Košči vpisan, so si, seveda po namigu »italianissimov«, izmislili, da novemu župniku Kjačičii ključev ne dajo in so zahtevali, nyi kurija imenuje novega duhovnika »di sentimenti italianissimi«.
Da so ključarji bili na to spreta ■ pripravljeni, priča že -samo dejstvo, da se nikoli prej niso upirali sprejeti slovenskega duhovnika, saj je Košča vendar slovenska, vas!
C. g. župnik Kjačič je moral svoje pohištvo shraniti v Ažli in tam čakati na odločitev kurije. Medtem pa so v Koščo prihiteli zastopnik: posvetne oblasti, policijski in sodn: organi ter celo deželni poslanec O-livieri, katerim so imenovani ključarji, to je vpisani lastniki župnišča, trmoglavo izjavljali, da »ljudstvo« zahteva italijanskega duho\-nika.
Tisto »ljudsko oblast« so tvoril' »lastniki« župnišča sami in nekaj izbranih in naučenih »italianissi-mov«. To se je zgodilo nekako tako, kakor ob priliki De Gasperije-vega obiska v Čedadu, kamor ; o predstavniki pravega slovenskega ljudstva prišli s transparenti zeh:e-> vati priznanje in spoštovanje jezikovnih in drugih manjšinskih pravic, ki jih za to ljudstvo ni zbra1 j, župani pa so dajali De Gasperiju za to»italianissime« izjave proti ko ristim in pravicam tamkajšnjega slovenskega ljudstva. De Gašper! se ni upal odgovarjati županom javno, ampak jih je pri zaprtih vratih tolažil, da bo že vlada skrbelo za -to, da doline Nadiže ne poplavi slovanska komunistična nevarnost! Vselej, namreč ko gre za pravice slovenske manjšine, prinesejo na dan izgovor o komunistični propagandi in nevarnosti!
Rodbina č. g. Kjačača je nek-ij žrtvovala za državo, saj sta k ir dva člana te rodbine padla na fronti v prvi svetovni vojni.
To pa ni važno za šoviniste, kajti po njihovem mnenju imamo S’o-venc-i v Italiji samo to pravico-dolž-nost, da se naši sinovi za državo borijo na fronti in tudi zanjo tam umirajo! »Fedelisismi«, to je .najzvestejši, smo samo takrat, ko pi-šejo in o nas govorijo. vo pa se -ni poslužujemo našega jezika, katerega bi država morala ščititi in spoštovati tudi po 3. in 6. členu -ustave, tedaj smo Izda-jele*. feorounisM n tako dalje.
Verjamemo, da bo novi videnrnk:
nadškof posegel stvari globoko do dna in odkril čisto resnico pri tem sramotnem ravnanju s slovensk m:
duhovniki in sploh s slovenskim življem v dolini Nadiže.
Naravnih pravic slovenskega ljudstva nima nihče pravice kratiti!
Cerkvena oblastva pa bi morala nepristransko ugotoviti tudi, kaj je resnice na govorici, ki se širi -v Košči, da je nomreč duhovnik Boldt-rino pustil tam nekaj meničnega dolga, od koder naj bi »punt« prot; slovenskemu duhovniku izviral.
Kajti, če se izkaže, da je govorica resnična, potem je jasno, da je do »punta« prišlo iz gole materialne koristi, iz strahu namreč, da o-stane dolg neporavnan.
Cerkvena oblast mora izda,ti tudi jasen ukaz, da je med slovenskim ljudstvom edini pravilen le slovenski cerkveni obred, kajti Cerkev mora prva spoštovati naravne -pravice vernikov. Ona ne sme dovoliti, da se te naravne pravice teptajo in kršijo iz gole politične strasti in mržnje do Slovencev.
Cerkvi morajo slediti državni zakoni, ki naj pošteno in pravično ter učinkovito zaščitijo slovensko manjšino. Zakoni morajo predvideva-.! tudi kazen za vse sejalce mržnje do naše manjšine v Italiji, kajti tretji člen -ustave pravi, da smo vsi državljani enaki pred zakonom in e-nake socialne dostojanstvenosti!
Ni dolgo od tega, ko je predsednik republike, Gronchi, opozoril vso italijansko javnost na nujnost spoštovanja, ustavnih določil in u-vedbe krajevne avtonomije prav v
obmejnih 'krajih, kjer so jezikovne menjšine doma.
Zahtevamo, da cerkvena in državna oblast napravita enkrat za
vselej konec mrznji in gonji proti slovenskemu življu na obmejnem področju. Kaznovati je treba srbo-rite krivce in šovinistične prenepn-teže, pa bosta mir in red doma!
ŽTvBhneppipFiive zavolftvB
Politično življenje v državi do-staja iz $neva v dan vedno bolj živahno. Pravi živčni uvod v volilna borbo.
Presenečenj ne manjka. Pretekli teden je udarila na dan vest, da bodo demokristjani predlagali, naj se proporcionalni način volitev raztegne na občine od 10.000 in ne .šele od 25.000 prebivalcev naprej. Levičarji, to je Nennijevi socialisti in Togliiattijevi komunisti, da bodo ta predlog podprli.
Skoro vse stranke so s tem predlogom zadovoljne in, le kar se pr> porca tiče, so zahteve in mnenja različna, kajti eni bi radi ohranlU Hontov sistem, drugi želijo pa ni ravni, kajti prvi služi velikim, drugi pa manjšim strankam in skupinam, to je volilnim listam.
Izgleda celo, da je v zadevi prišlo do tajnega sporazuma med Fin faniiem, tajnikom demokristjanov, in Nennijem. Prv.i je pristal na raztegnitev proporcionalnega sis-tema na občine od 10.000 prebivalcev naprej, drugi pa je za protiuslugo pri-s'al na Hontov proporc, kar se štetja glasov in delitve izvoljenih tiče.
Jugoslavija je j?o zadnji vojni bistveno spremenila svo,o gospodarsko strukturo. Iz tipične agrarne dežele so jo Titovi gospodarski strokovnjaki hoteli čez noč spremeniti v samostojno industrijsko državo. Zato so v teh prvih povodnji letih opustošili, v pravem pomenu besede, lepe kme-tije, ne sanK /eiepose-slva. katere so iz. poiitič-n.h razlogo-v hoteli uničiti, ampuic tudi srednje in male kmetije. Kmeč-ko prebivalstvo so razredčili in v mladini ubi»i veselje do pol.a ter jo pritegnili v tovarne z vabljivim izgledom lažjega zaslužka. Uvedli so posebni davčni sistem, ki je favoriziral mJe, najn anjše kmete in tako pritirali svojo kmečko politiko do tega, di so samostojne kmetije razcepili na -številne življenja nezmožne zemeljske parcele.
Vse to se je bridko maščeva’). 2ito, ki ga je predvojna Ju,'os! a vi-ja izvažala, dela danes težke preglavice Vukmanoviču in drugim soodgovornim za polom gospodarske politike. Industrializacija države, ki gre prepočasi naprej v primeri s prvotnim brezglavim zaletom, ne le še ni prinesla zaželenih sadov, ampak je pahnila celotn,-prebivalstvo na -neverjetno nizk -življenjsko raven. Ker je mladina v procesijah zapustila deželo i:i kmetijo -ter odšla za »lažjiim« zaslužkom v mesta, je treba to pomanjkanje nadomestiti s stroji, kar pa stane in ni mogoče kar čez noč upeljati mehanizacije med konservativne kmečke pridelke.
Poleg vsega tega pa še go.spoda •-ski kriminal, ki ne keže nobenin znakov popuščanja. Nasprotno. Kot poroča »Ljubljanski dn>vnik«, odkrije finančna inšpekcija -samo na področju enega okraja vsak teden vSaj dva primera težjega gospodarskega kriminala! Ce pomislimo, do znaše škoda, ki jo tak kriminal povzroča, navadno več milijonov dinarjev, potem si. lahko predstavljamo, kakšna »sabotaža« so ti krimi-nali za gospodarstvo komunistične partije. Pa to še ni vse. Pred leti so kmetom odvzeli vso tisto zemljo, ki je presegala tako imenovani zemljiški maksimum, t. j. kar je bilo več kot 10 hektarjev orne zemlje. S to odvzeto zemljo so ustanovili zemljiški sklad. Precejšen dei te zemlje je prišel v roke neodgovornih ljudi, ki ne vedo kaj z njo ali jo pa tako nesmotrno izkoriščajo, da jim ne prinese niti toliko, da bi krili normalne davke! Kljub temu, da v teh razmerah ta zemlji nič ne doprinese, jo nočejo vrniti nekdanjim gospodarjem ali vsaj tistim, ki so jo skrbno obdelovali. Je pač bolje trositi zlate devize za tuje žito kot podpirati slovenskega e-
ii jugoslovanskega kmeta, ki se noče vdati komunističnim idejam! Kdor ima končno izgubo, je vseeno le vlada.oča stranka, ki si s tem sa ma postavlja zanko za viat! Neumno je namreč misliti, du bo neka stranka vodila samostojno politiko, če je gospodarsko tako tesno vezano, pa- naj -bo že na Vzhod ali Zahod!
Zimski pr.speutft za brezposelni
O^oaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v ulici. Croce je nabralo 13.400 lir prispevkov za zimsko pomoč brezposeln. m; učenci iz območja iste g« ravnateljstva pa 11.482 lir.
Prošnje za premestitev učitsljei
Soisko skrbništvo sporoča, da j* rok -za vla-.ganje prošenj za premestitev učiteljev zaradi vremenskih nezgod podaljšan do 29. t. m.
i naborniki
Pretekli teden, im sjcer v četrtek 2. -t. m., je šlo na nabor v Gorice enajst naših mntov, od kalerJi ish ^ devet bilo potrjenih k vojakom, dva se morata javiti na pregled pred višjo -naborno komisijo v Videm.
Nekaj fantov je zavestno korakalo po goriškem Verdijevem korzu. Nemoteno so tudi zapeli nekaj slovenskih narodnih. Le škoda, da, niso po korzu korakali vsi naborniKi in njihovi spremljevalci.
Kosilo so si naročili v gostiln' Pavlin, zvečer so se zabavali pa v Steverjanu.
Gospodinjski tečsj b Sovodnjab
Tudi letos se vrši v Sovodnjah gospodinjski tečaj, ki ga vodi g. Nada Bojčeva. Obiskuje ga lej)« število deklet, lahko pa bi se ga u-deležilo še večje število domačink.
Tečaj je zelo koristen in dobi« bi bilo, da bi se ga udeleževala »e druga dekleta iz Sovodenj io op-> lice. Vešča gospodinja je sreča i* veselje sebi in domu!
Štorktia
V .nedeljo 9. januarja je štorklja prinesla g. geometru Cvetkotu Na? nutu in -gospe Marici Bašin lepo deklico, ki so jo imenovali za Eld,>.
Srečnim staršem čestitkei, mali Eldi pa srečno in veselo pot v življenju!
IZ SLOVENITE
NOVA POSTAJA V MARIBORU V začetku decembra so otvorili v Mariboru novo železniško postajo, ki je verjetno eden najlepših in najmodernejših objektov v jugoslovanski železniški mreži. Postajo So zgradili po načrtu arhitekta Mirana Černigoja in je stala okrog 600 milijonov dinarjev.
ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
Zvezni sklad za razvoj kmetijstva za leto 1956 znaša 1.800 milijonov din. S tem zneskom bodo finansirali samo tiste posle, ki so v korist celotnega jugoslovanskega kmetijstva. Ostale posle manjšega obsega bodo krili pa z republiškimi in o-krajnimi skladi. Kljub poudarjanju nujnpsti razvoja kmetijstva in obljubam, da bodo precejšnji del investicij posvetili kmetijstvu, so o-me-njeni zvezni sklad znižali za 200 milijonov din v primeri z lanskim letom.
PODJETJA ZA IZVOZ ŽIVINE
Na zadnii seji predstavnikov zunanjetrgovinskih podjetij so sklenili, da bodo ukinili pel podjetij, ki so se bevila z izvozom živine. Tako bo sedaj samo 20 podjetij v vs"j Jugoslaviji, k-i bodo lahko izvažala živino v tujino.
POTOVANJA V TUJINO
Gospodarske organizacije socialističnega sektorja rade pošiljajo svoje zastopnike na službena pc-tc-vanja v tuiino, kjer sklepajo »ugodne« pogodbe in kupčije. Za ta po-
tovanja so v Sloveniji porabili lansko leto nad 57 milijonov dinarjev. V tujino je »službeno« odšlo 2.500 uslužbencev.
Kaj ta potovanja pomenijo, nazorno pričata sledeča primera: N:>-ki zastopnik lesnoindustrijskega oo-djetja je n. pr. sklenil z nekim švicarskim kupcem kupčijo za 3 vagon? lesa. Pogodbo za 1 vagon je podDi-sal doma, za ostala dva je pa šel »službeno« v Švico, kjer si je mimogrede z rednimi sredstvi 'podjetja nabavil toliko blaga, da je imel ob povratku resne težave na dom.i-či carini.
Neki drugi uslužbenec je sklenil za svoje podjetje kupčijo v tujini za 200 tisoč din. Za to potovanje 1» je porabil 130 tisoč din!
KRIZA DRŽAVNIH POSESTEV Kar na lepem so se razna državna kmetijska posestva znašla pred likvidacijo. To pa zaradi neumnega in neodgovornega upravljanja večine ravnateljev ali upravnikov, ki -niso skrbeli za razvoj poverjenih posestev. Ta državna posestva io dobivala vso pomoč in podporo in vse mogoče ugodnosti od strani vlade, ki jim je dobesedno pon uje h visoke investicije v upanju, da fco-do 'S svojim zgledom pritegnile v socialistični sektor vse ali pa. vsaj večino samostojnih kmetij. Toda zgodilo se je obratno. Drž.-ivna posestva so zašla v tesno zagato, svobodne kmetije so pe uspešno prestala najhuiša leta pritiska. Danes je večina državnih kmetij v likvi-
daciji z neverjetno težkimi obremenitvami. Nekatera so obremenjena celo s 489.000 din na hektar, kakor n. pr. državno kmetijsko posestvo Zadobrova v Ljubljani!
Kdo bo plačal vse te dolgove? Nihče drugi kot jugoslovanski kmet in delavec!1
DVOJNI OBRAZ NEKATERIH KOMUNISTOV ‘Na letnih konferencah Zveze komunistov, ki so -bile v preteklem decembru, je bilo dostikrat govora tudi o dvoličnih komunistih ali, kakor se je izrazil član okrajnega ko-mitej Zveze komunistov dr. Marijan Dermastia, o dvojnem obrabi nekaterih komunistov. To naj bi bili komunisti, s katerimi »se da shajati«, ki razumejo ljudstvo in se bistveno ločijo od »režimskih« komunistov, ki ne mislijo s svojo glavo in ne gledajo s svojimi očmi. ampak mislijo z glavo partije in gledajo z očmi partije.
Teh dvoličnih komunistov je vedno več in postajajo za »režimske* komuniste resna nevarnost, zato s i na omenjenih letnih konferencah sklenili, da bodo z njimi odločno in temeljito obračunali.
NesrsSni obiskoval«; Gorice
.Sedemindvajsetletni Budolf Jurečič je s prepustnico prišel iz Ko jake g* (visoka Brda v Jugoslaviji) v Gorico na obisk. Ko se je vračal nv zaj, je pri Kostnici na Oslavjo tako nesrečno padel s kolesa, da So g*, morali prepeljati v goriško bolnico
Vrgel se jB pod vlab
Pretekli teden v bolnišnici pri »Rdeči hiši« je umrla gospa Eliz-Tomba, omožena Tominz. Njen mož. g. Alfred, Se zaradi te smrti ni mogel potolažiti in se je na progi pri Standrežu vrgel pod vlak, ki ga it na mestu razmesaril.
V ponedeljek 13. t. m. je strojnik vlaka, ki je prihajal iz Trsta prod Gorici, zapazil, da se v bližini Ste■!-dreža naglih korakov nekdo bliži-vlaku, kot da -bi se hotel vreči, pred stroj. Zadržal pa ga je jarek pred tirom in tako je ta jarek preprečil nameravani samomor. Tudi nekateri potniki so prizor opazili. Zdaj preiskujejo, kdo naj bi bil izostvi samomorilec.
Živali
v zimi
iZaradi izredno močnega priti*’«
zime so tudi- živalice v naravi močno prizadeta Razne vrste ptic, kot na primer sinice, padajo kar na mestu mrtve, zlasti, ker ne najdei* zadostne hrane in s tem tudi telesne toplote.
V Benetkah pa je od mraza poginilo na sto in sto golobov.
V srednji Italiji preti velika me varnost zaradi volkov, ki ae zaradi visokega Snega klatijo okoli vesi ;n naselij in iščejo hrane. Navdajo ljudi in jih stavljajo v veliko nevarnost.
V morju pa so zaradi ledu pomrznile ogromne količine rib.
Na neki čoln, ki je v kraju Impe-
ria šel na morje, kjer ga je zasač.l snežni metež, so se navalile goste jate ptic, kosov in drozgov. Mnog., jih je padlo v morje in utonilo, ker jih je metež preganjal. Ko Se je čoln srečno vrnil nazaj v luko, »so ptice odletele, ker so našle tam milejše vreme.
V raznih krajih države, kjer >e padlo visoko snega, se pojavlja' > volkovi in napadajo ljudi. Tudi polno koriero, ki je vozila po samotnem sneženem kraju, so volkovi napadli.
DROGERIJA
ANTON PODGORNIK
DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tei. 3009
Dinoiti acu a
at n* a.
Resnični pogum je tih, njegovega pozorišča ne osvetljujejo žarometi Javnosti, pojavlja se povsod po sve-stu v človekovem vsakdanjem življenju, Prav posebno je živ v primerih, ko človeka trdo preganja u-' soda in mu grozi, da ga stre. Kako pogostokrat izbirajo obupanci, ki so jih obiskale resnične ali celo samo aav.dezne nesreče, pobeg iz življenja. Tudi naša tržaška črna kronika pozna le preveč takih primerov •dezertiranja. Ce bi si vsi ti kandidati ta kandidatinje obupa poklicali v spomin resnično junaška deja-aja sovrstnikov in sovrstnic nad samim seboj, b,i bilo mnogo tragedij prihranjenih. Oglejmo si nekai ■tokih vzglednih pr merov, ki ne mosijo bahaških nastovov »narodnih« in podobnih junakov, pa so ■ato njihovi pogumi še prav posebno visoki ta posnemanja vredni.
Babe Zaharias je slovita ameriška športnica. Na igrišču golfa ;c žela same triumfe. Pa je nenadoma "»bolela. Zdravniki so ji ugotov.li rake. Polno leto bi morala prele lati v bolnišnici. Babe pa ni obujala. Nekega dne se je spet poja-fila na igrišču in je odigrala z vso jvojo nekdanjo veselostjo in vebko spretnostjo devet lukenj. Samo --%oditi ni mogla . Z električnim ta-jlanjačem ,na kolesih je hitela od luknje do luknje.
Bolečino in bolezen je premagala » smehljajem.
Pred nekaj, tedni se je v Angliji joročila Pamela Russel z letalskim lastnikom M haelom Crossom. Leta 1953 si je Pamela pri jahanju težko poškodovala hrbtenico. Mlhaeta se je isto dogodilo pir neki letalski acsreči. Danes je Pamela priljubljena .igralka na televiziji, in Mi iael se je izvežbal za preizkusnega pilota. Z uporabo nadčloveških si! sta se oba .urila, vežbala in delalo, -dokler nista končno premagala po-kledic svojih težkih poškodb.
Pri konjskih tekmah v Norfolku Je mlado dekle padlo s konja in se težko poškodovalo. Zaradi bolečin ma pol nezavestna jahatka se je pognala na konja, krepko stresla z glavo in pognala konja. Gledalcem ki so nesrečo opazovali z daljnogledi, je vzelo sapo — njena levica ji je ohlapno visela. V polnem diru je galopirala in kot zadnja dosegla ■pilj. Se nikoli ni bilo bolj junaškega premaganca.
Morda je še večjega občudovanj«, vredna tista vrsta poguma, za ka-jtero je potrebna mesece in celo teža trajajoča vztrajnost.
Je tu neko mlado dekle, imenujmo jo Anica. »Ne imenujte, prosim, ■mojega pravega imena,« je dejala, »ljudje 'bi mislili, da hočem biti ju-»ekinja. Pa nisem. Sem čisto normalno dekle kot vsa druga dekleta.«
Zdi se nam pa, da se vendar razlikuje od drugih. S petnajstimi leti ji je stroj zmečkal skoro vse prste »a obeh rokah. Po ozdravljenju so prsti postali trdi, kot da bi izumrli Anica n.i mogla niti peresnika držati. »Zdelo se mi je, da sem odveč in izgubljena,« je dejala.
Zdravnik jo je rotil, naj ne obupa. Ko je zvedel, da je Anica muzikalična, ji je svetoval, naj prične z učenjem klavirja. Anica se je hitro odločila. Prvi tedni so bili izredno težki. Neprestano jo je preganja! obup. Pa je le vzdržala. Počasi so »e vračale moči v odrevenele prs:e, postajali so okretni in vedno težje naloge je premagovala.
Danes je Anica učiteljica klavirja.
To je le nekaj primerov vsakda-
njega poguma preprostih ljudi, ki jih ne opeva.o pesniki in pisatelji. Izgleda, da so v človeku skrite rezerve moči, o katerih ob normalnem stanju ničesar ne ve, ki pa se prebudijo v trenutku nesreče.
Morda je ta resnica ena izmo! vzrokov, po katerih človek, kljuo' številnim samomorilnim domislekom, le ostaja gospodar usode.
Te misli mi je narekovala pepelnična sreda, ki me je pripeljala v krog sam.h pustnih veseljakov, ki j h je moril telesni in duševni maček.	M.	L.
Stoletnica - Stetlilniho
Danes si posmehljivo ogledujemo že zelo redke štedilnike na skrivljenih visokih nogah, pred sto le«; pa je prav ta štedilnik s svojimi številnimi načini uporabe- pomenil pravcati preobrat v kuharski umetnosti. Za hišno gospodinjo tistih časov je bil v resnici štedilnik na času in gorivu. Kar v štirih posodah hkratu se je pripravljalo kosilo, in v kotlu ni nikoli manjkalo vroče vode, ki si jo je z vso udobnostjo nalila iz medeninaste- pipe Pečico je odpirala in zapirala z c-nim prijemom. Z vsemi temi prednostmi si je »ameriški štedilnik« o-svojil ves svet in se hitro udomačil tudi na slovenskih tleh že pro i koncu prejšnjega stoletja. Njegova cena se je sukala med 15 do 30 goldinarjev, zato so si ga lahko privoščile meščanske družine. Polagoma pa si je osvojil tudi podeželje.
Kako pa so kuhinje izgledale pred tem? Obširna ognjišča z odprtim ognjem so zavzemala dobršen del kuhin.e. Nad ognjiščem je zi.el črni d mn k, ves bleščeč od črnih sajastih usedlin. Na močnem hrastovem prečniku je vise.a močna veriga z -žapenjnkoin za zduljšanje ali skrajšanje verige. Na njej je kraljeval kotel; včasih manjši za polento, včasih večji za kuhanje krme prašičem. Lonci in ponve so -bi li iz litega železa ali ja lončeni, k! j Iv je pred uporabo povezal piskro vez. 'Ne ognjišču ni msn kalo raznih kuharskih pripomočkov. »Bta-nja«, na kateri so počivata polena da je- bilo pod gorivom dovolj zia-ka, je bila železna ali ra tudi kaka debela hrastova korenika. Železen trinožnik je služ-ll za man:še posode. Za obešanje zajemalk, kuhata’/, in podobnih kuhinjskih priromoč-kov sta bila navadno dva visoka o-pomika iz kovanega železa.
»Ameriški štedilnik« pa je naletel pri naših prababicah na veliko nerazumevanje. Pa ne samo prt nas, tudi v Ameriki. Takrat se je tam porodila misel trgovske re-kta-me. V Bostonu so izdelovalci štedilnikov odprli brezptačni kuharski tc-čaj, ki ga je vodila vnete zagovornica novega ognjišča, gospa Marija Parloa, ki mu je odprla pot.
Danes, ko številne gospodinje razkazujejo svoje kuharske umetnosti s plinskimi in električnimi štedilniki, se le redki spominjajo, da je bil prvi štedilnik izgotovljen v Ameriki točno pred 1Č»0 leti.
Industrija - gttst
Ob večernem mraku zapuščajo po škotskih mestih in vaseh mnogi prebivalci svoje domove in se razlijejo po pašnikih in senožetih, p-> dolinah in soteskah, obraščenih s travo. Proti nočnemu mrazu se o-blačijo v -težke plašče in si ovijajo pristne škotske' sate okrog vratu Vsi ti nočni roma-rji so opremljeni z lopatami, motikami in žepnim; svetilkami. Nočni iskalci zakladov pa nosijo s seboj tudi še prazne koaservne škatle, obešene okrog pasu in seveda tudi nekaj dobro' za zob in jezik: sandviče, whisky in v termovki in za Angleža neloč ljivi čaj. Ti.škotski vaščani in ma-lcmrštani st ka o za novim britan skim izvoznim blagom: za glistam-:
Pet milijonov strastnih trnkarjev v Združenih državah je namreč u-gotovilo, da so ameriškim ribam prav posebno všeč prav škotske gliste. Po škotski glisti kavsne vsaka ameriška riba, pravijo strokovnjaški nedeljski ribiči. Vsako letu porabijo v Ameriki okrog 25 mili ionov glist. V Hamiltonu (Ohio) že posluje -neka trgovska družba za u-voz glist. Dva škotska trgovca sta se obvezala, da bosta do maja letos dobavila Ameriki deset milijonov glist.
Na ta način bo na Škotsko privrelo nekaj tisoč dolarjev iz Amerike več.
V h-adnovlažnih nočeh brez lune se gliste posebno uspešno lovijo. Marljiv nabiralec jih v eni noči pospravi v svoje posode tudi do tisoč kosov, kar znaša okrog 3.000 -lir zaslužka. >Po 500 glist pakirajo v škatle, napolnjene z mokrim mahom.
tVlrinZ
OD TU IN TAM
Poleti l. 1882 so v Italiji našteli
92.000 državnih nameščencev, pri čemer niso upoštevali železničarjev, ki jih je bilo takrat še zelo malo. Uradništvo je predstavljalo 2,4 promil prebivalstva. Leta 1907 je število naraslo na 138.000, leta 1914 je bilo že 166.000 državnih uradnikov in 120.000 nameščencev režijskih obratov. Leta 1923 sta obe skv-pini dosegli pol milijona enot. Fašizem je do l. 1933 dvignil to število na 635.000. Ob izbruhu druge svetovne vojne l. 1941 je bilo v Italiji 842.000 državnih uradnikov in ob koncu istega leta so državni u-službenci že prekoračili milijon. va dan 30. novembra 1954 so našteli
1.133.000 državnih uradnikov in nameščencev. Od 3,4 promil leta 188’ se je udeležba državnih uslužbencev dvignila na 16,6 promil. Izdatki znašajo sedaj 2600 do 2700 milijard lir, približno 50 odstotkov vseh de janskih prejemkov.
• • *
V gorskem kraju Torrebruna (A-bruzzi) so sestradani volkovi napadli kamion. Pogumni šofer je zavozil v krdelo in povozil nekaj živali. Preostala zverjad pa je sledila kamion še nekaj kilometrov daleč. Med potjo so se mrcine zaletavale v stekla kabine.
Italijanski listi se ukvarjajo z vprašanjem, ali je tudi v Italiji na spočetku gibanje »pužadistov«, k* je v Franciji in tudi drugod po svetu povzročilo ob zadnjih parlamen-
tarnih volitvah toliko prahu. Nekaj podobnega kaže namreč »Movi-mento economico italiano«, ki se prav tako zavzema za preosnovo zelo zamotane italijanske davčne pre-osnove v korist malih trgovcev in obrtnikov. Ustanovitelj gibanja ;e milanski trgovec Raffaele Garbin član krajevne zveze uvoznikov. Garbin pr. odločno zanika, da bi njegovo gibanje imelo kako podobnost s francoskimi pužadisti. Časnikarji pa mu ne verujejo.
9 9 9
Ameriški vojaki bodo « kratkem dobili nove uniforme. Olivnozelene kratke io piče Eisenhoioerjevega kroja bodo zamenjali z daljšo bluzo po vzorcu častniške paradne bluze, ki je temno-zelene barve. Namesto rjavih čevljev bodo vojaki nosili črne s črnimi nogavicami. Tudi srajco jim bodo zamenjali z zeleno, kravata pa bo črne barve. Tudi čepice imajo spremenjeno o-bliko. Take preobrazbe si lahko privošči samo Amerika, in to ne m gospode oficirje ,pač pa za navadne voiake. Prav v obleki navadnega vojaka se izraža blaginja.
• * •
»Don Camillo« je plagiat. Tako so razglasili časniki pred nekaj, dnevi. Stvar izgleda tako, da roman »Don Camillo«, ki ga je napisal Giovanni Gnareschi, ni zagledal luč svetov Padski nižini, pač pa v zelenem Staieriu. Dunaiski časnik »Neues Oesterreich« je namreč nriobčil daljše poročilo, v katerem ie rečeno, da ie neka dama v štajerski prestolnici, v Gracu, odkrila
pri obisku filma »Don Camillo«, da ji je vsebina znana že zelo dolgo. in sicer ne iz knjige, ki jo je napisal Guareschi, pač pa iz nekega romana, ki ga je sama napisala. Ta roman je izšel l. 1930 pod naslovom »Rer Pfarrer von Lamottee (Župnik iz Lamotte) in so ga prevedli v razne jezike. V italijanščini je izšel l. 1942 v Milanu.
• * *
Frančiškanski menih Blandino namerava ustanoviti posebno zavetišče za 500 gangsterjev, ki so jih Združene države vrnile Italiji. Zavetišče bi bilo oddaljeno 12 km od Rima. Večina teh »upokojencev« 'i-vi v veliki bedi. Posebno tisti, k; so jih vrnili njihovim rojstnim krajem v Siciliji in Kalabriji. Milijonarji, kakršen je Lucky Luciani, so med njimi izjeme. Lucky je v o-stalem izjavil, da bo iz svojega prispeval za ustanovitev zavetišč a. Zemljišče, na katerem namerava menih Blandino zgraditi zavetišče, pripada državi. Finančni minister Andreotti je načelno odobril načrte. Vsekakor bo tudi oče Blandino po vzorcu sv. Frančiška zahteval od svojih varovancev, da puščajo orožje pred vrati.
* 9 9
Z znanstvenim merjenjem zemeljske površine so ugotovili, da se znameniti stolp v Pisi vsako leto nagne za en milimeter. Učenjaki se boje, da se bo stolp nekega dne prekucnil. Zato je italijanski strokovnjak prof. Boaga prredlagal, na;' bi stolp podrli in ga v isti legi zgrudili na solidni betonski plošči.
težki časi o
(Argentinsko pismo)
V Buenos Airesu, štirimilijonskem mestu ob reki Rio de la Plata, so uvedii zaporo električnega toka, ki nam je še iz Trsta v dobrem sporni nu. Posamezne mestne četrti in predmest.a argentinske prestolnice izmenoma izključijo za nekaj ur od električne uporabe. V teh poletnih dneh razsaja prava tropska vročina. V senci kaže toplomer 37 do -t0 stopinj C. Ce pri tem nenadoma prenehajo vsi ventilatorji, -klima-tič-ne naprave in hladilniki, je razumljivo nerazpoloženje prebivalstva.
Da električni tok periodično preneha, odkar se je nad Argentino prižgala luč prostosti, je ena izmed štev.lnih majhnih neprijetnosti, ki j.h je prinesla osvoboditev. Sprostitev gospodarstva je imela za posledico občutno povišanje cen. Plače pa temu niso sledile. Dvig cen življenjskih potrebščin se bo kmalu izravnal s povečano proizvodnjo, je razglasil gospodarski svetovalec re voluctjske vlade.
»Produoir mas« — več proizvajati! To je geslo novega ministrskega predsednika, generala Arambu-ru-a. Ima prav. Samo na ta način se bo država lahko izkopala iz se dan e krize. To geslo, »producm mas«, pa ima to slabost, da se je obrabilo še za časa Perona. V tuji no izgnani diktator ga je iznašel m ga pustil etiketirati po vseh hišah in zidovih. Uspeha pa ni bilo.
Danes pa izgleda tako, da pogreto peronistično geslo povzroča prav nasprotne učinke. Peronistično dc lavstvo, ki ga vznevolja draginla in prisilna uprava v njihovih sindikatih, ne dela več, pač pa manj; ne -bolje, pač pa slabše kot prej. V mnogih obratih se pritožujejo nad - ohajkovanjem in malomarnostjo delavstva. Tudi javne službe v Buenos Airesu niso nikoli tako malomarno poslovale kakor v teh časih. Z orjaškim naraščanjem mesta ne morejo več držati koraka. Danes so razmere v prometu, v telefonskem omrežju, v preskrbi električnega toka ne samo kritične, pač pa že skoraj katastrofalne. V predmestnem prometu prihaja do večurnih zamud in pravih bitk med potniki. Pravšna telefonska zveza je izreden dogodek. Najnovejše neprijetnosti v argentinskem življenju pa so zapore električnega toka, ki so v mirnih časih v navadi samo v komunističnih državah.
'Posredni vzrok za ta barbarski ukrep je Peronova uprava. Ko je primanjkljaj argentinske prestolnice na električnem toku postal že kritičen, je Peron naročil v Nemčiji naprave za zgradbo elektrarne zmogljivosti 300.000 kw. Z gradnjo so pričeli z vso točnostjo in jo tudi
GLASBBNA MATICA v Trstu
V ponedeljek 20. febr. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi mej« - Vrdelska cesta 7
Koncert pianista Freddy Došeka
IZ ZAGREBA
Spored obsega izključno skladbe P. Chopina
Vstopnice so v predprodaji v Tržaški knjigarni v ulici Sv Frančiška v soboto in ponede ljek ter eno uro pred pričet kom koncerta.
izvedli. Ze pred šestimi meseci p« so strokovnjaki opozorili, da bo izvršitev elektrarn nesmiselna, ker še niso razpisali del za gradnjo napeljave do glavnega mesta, niti del za gradnjo transformatorskih postaj -in ostalih najirev. Zgodilo se bo, da bo elektrarn- nekega dne proizvajala -tok, 'Buenos Aire-s pa oo še nadalje ostal v temi. To se e tudi zgodilo. Peronova vlada je ;ddala dela za napeljavo veliko prc-rasno. Revoiuci.a je potrdilo oddaj '.avlekla za meseče. Nato pa so vse uje tvrdke in zastopstva postavil; ia seznam razlaščenih imetij. Kortč-10 so le podpisali pogodbe. Dela /odo izvršili pa šele v 18 mesecih, če ne bodo nastale nove težkoče.
Cez poldrugo leto torej bo v Buenos Airesu zopet svetlo.
Martin K.
| ŠPORTNI DROBIŽ j
Zgodilo se je, kar so vsi pričak -vali. Ne uganete? Po tekmi Francija - Italija se vodilni zastopnic irancoskega nogometa, Raytnonti Kopa, srednji napadalec državne reprezentance, pogaja z nekim mi-anskim klubom, da bi prihodnje leto nastopil zanj. Italijanski nogo met privabi k sebi mnoge tuje i-gralce. Zlobni jeziki trdijo, da -bodo povabili tudi smučarja Tonija 6ai-lerja, ki v rodnem nogometnem moštvu Kuetzbuehla z uspehom igra na mestu srednjega napadalca.
* • •
Za kolesarja Bobeta se je govorijo, da je končal športno karier«.*. Pred mgseci je bil operiran in rm tem mestu ima zdaj neodporno kožo. Po zadnjem zdravniškem pregledu pa kaže, da se bo Bobet vrnp na ceste že na dan sv. Jožefa za dirko Milano - Sanremo. V preosta-em mesecu mora Bobet priučiti svoje noge na hudo trenje med vožnjo na kolesu.
• « •
Se ena kolesarska, vendar ne povsem športna. Znani pisatelj Gur-zio Malaparte se odpravlja v Ameriko. Meseca marca bo s kolesom začel pot New York - San Francisco. S tem hoče protestirati proti mehanizaciji življenja in obenem spoznati Združene države glob’je kot njegovi poklicni tovariši. Malaparte si že dalj časa dela z njemu lastno spretnostjo veliko reklamo Številne tovarne mu ponujajo svu-ja kolesa, -holandski KLM je pripravljen celo prevzeti nase vse stroške potovanja. Malaparte odklanja. Bajč je v vsaki vasi njegove poti ustanovljen ie poseben odbor, ki bo skrbel za pisateljevo udobnost. Ameriška družba Coca-Coč oa je naznanila, da si bo Curziu tešil žejo samo z njenimi izdelki Bajč so mu odmerili dve steklenic: dnevno. Tega pitja se Malapar/- ■ boji bolj kot vsega drugega.
• • •
Na povratku domov so vzhodne športnike kar lepo sprejeli in le v enem primeru so športnemu porazu hoteli najti globlje vzroke. »Mala fronta« in drugi češki listi trdita, da poraz češke reprezentance v hokeju ni in ne more biti zaključen primer. Poiskati je treba globlje vzroke in seznaniti javnost ž njimi. Tak slovar smrdi po sodišču. Zlasti se bojč oni igralci, ki so po letih zapora prišli na dan šele z amnestijo pred olimpijskimi igra-mi. Kot znano so v športnem procesu na Češkem pred leti našli med hoke jisti državne reprezentance nad deset »izdajalcev«.
POP ČRTO
ČLOVEK JE LOPOV
Moji prijatelji so mi veliko pripovedovali o njem, še predno sem ge osebno spoznal. Največkrat v superlativih: junak mednarodnega •gibanja za mir; mož, ki nikoli ne sklepa kompromisov: nekdo, ki ne govori s hripavostjo v grlu o po-rbratimiji človeštva-, pač človek dete. in akcije; možak, ki je za svoje prepričanje tudi trpel, ki si je zapravil zdravje po ječah.
Kasneje sem ga v resnici spoznal. Bil je zelo ljubezniv, vesel, star: gospod, ki je ljubil dobra jedila, razumel šalo in mu je bilo puhlo frazarjenje zoprno. Govorila sva o vsem mogočem; prijeten, površen razgovor, včasih tudi še kaj več. Končno je nekega večera pričel pripovedovati.
»Človek je lopov,« je začel. »Ne vi se seveda tega ne morete spominjati, kako je bilo takrat, pred letom 1914; vi verjetno še niti rojeni niste bili, ali pa premladi. Jaz sem bil proti vojni, prav tako kakor sem danes in kako*-bom vedno. Votaa še nobenemu človeku ni pomagala, ne tako imenovanim zmagovalcem, niti premagancem. Žrtve so vedno ubogi fani-je, ki jih postavno — po ne kak . h zakonih vojne — morijo, ženske, ki jočejo, in otroci, ki stradajo. Ta krat sem -bil še mlad, vedel sem pa. da bo vojna potekala -brez mene.«
»In kako ste se izognili mobilizacije?«
»Sleparil sem jih, kolikor sem le
mogel. Prijatelji So mi preskrbeli lažne papirje. To je blo v Parizu. Imenoval sem se. Alphonse in sem bil takrat Belgijec. Tako je -bilo za pisano v papirjih. Vse podatke sem se naučil na pamet, in z vlakom belgijskih beguncev Sem prišel v južno Francijo.« Smejal se je. »Prejemal sem celo beg-unsko podporo. Vendar sem belgijskemu konzulu, ki je -bil -z menoj zelo prijazen, takoj povedal, da iščem delo. Nisem hotel živeti od dobrodelnosti; nisem si preskrbel belgijskih papirjev, da. lenuharim, pač pa zato, da bi me ne mobilizirali.«
»Koliko časa ste ostali Belgijec?«
»Ne posebno dolgo. Kajti čez nekaj časa so mobilizirali tudi Belgijce, ki so živeli na Francoskem. E-dina možnost, da me potegnejo v vojsko, je bila, da postanem državljan neke nevtralne dežele.«
»Takrat pa ni bilo prav dosti nevtralnih dežel,« sem pripomnil.
»Na žalost res. Tudi ni tako lahko ponarejati papirje. Španija pa ie bila nevtralna, in jaz sem bil v Marseju. V Španiji, veste, velja krstni list kot dokazilo rojstva. Prijatelj, ki je prišel iz Španije, je i-mel posebno dragocen krstni list. Izviral je iz cerkve, v kateri je arhiv ob eni izmed številnih revolucij, ki so tam prava vsakdantost, zgorel. Ker sem po poklicu graver, sem ta krstni list lahko ,popravil’.«
»In tako ste imeli končno mir?«
»Ne. S tem je šele pričela mota delavnost. Imel sem obrazec krstnega lista. No, moja prijateljica in jaz. oba sva ga imela vsak zase- in za vse tiste, ki niso -hoteli v vojsko.
Ne spominjam se, koliko takih krstnih listov sem napravil. Bilo pa jih je zelo veliko. Mladi ljudje so prihajali iz pekla okrog Verduna, d Chemin des Dames. Niso hoteli nazaj v morilno norišnico. Potrebno je bilo njihovo orožje in uniform-uničiti, preskrbeti jim delo. Cez dan sem delal v tovarni, da sem se lahko preživljal. Ponoči sem dela', po mojem prepričanju, proti vojni. Ne bi tega zmogel, če ne bi bil imel Jeannette. Zelo mnogo mi je poma gala. Se danes jo vidim, kakšna je bila takrat, majhna, ljubka in smešno mlada. Ponoči sva hodila k staremu pristanišču in metala orožje v morje. Ce bi orožje našli pri naju .. . pomislite samo, v vojnem času! No, to bi se- salamensko slabo izteklo.«
»Kako dolgo pa ste počenjali :e stvari?«
»Do 1. 1917. Takrat se je nek norec pustil prijeti, in ta- je imel o-i sebi moj naslov.« -Nenadoma je pripovedovalec postal zelo resen. »Obsodili so me ne kot političnega, pač pa kot navadnega zločinca. Ponarejanje javnih listin. Dvajset let prisilnega- dela.«
»Pa vendar niste preživeli dvajset let v zapoTU?«
»Ne. Samo sedem. Potem so me pomilostili. Za spremembo so bili takrat na vladi socialisti. Poleg tega je 1. 1924 pihljal prijeten, nenevaren, pacifistični vetrček. .Nikoli več vojne!' Morda se tega- še spominjate? Ali ste bili premladi? Na vsak način se imam zahvaliti Jen ne-tti, da sem vzdržal sedem let, ne da bi znorel. Seveda, moj brat me
je pogostokrat obiskoval, Jeannetta pa mi je pisarila vsak dan. Pomislite: vsak dan! Ljubka, prijateljska pisma. Tako nisem bil sam; razumete? Ona mi je tudi sporočila, da so kmalu po končani vojni ustanovili odbor za moje osvobojenje. V.si mogoči politiki levice so bili v njem, znani pisatelji in drugi. Takrat so bili pacifisti v veliki časti. In za dobre ljudi je bilo tako zadržanje tudi popolnoma nenevarno, ne tako kot 1. 1917, ko so me zasačili.
'Nekega dne sem bil torej prost ' Vrnili so mi civilna oblačila-, ki sc jih hranili sedem let. Kar smešen občutek me je spreletaval, ko šem Imel svoje stvari na sebi namestc kaznilnfških cap.
Tako čudno je tudi bilo hoditi sam po cesti, osamljen sedeti v kavarni ali se sam voziti s taksijem. Ljud;e so me začudeno pogledovali. Gotovo so takoj uganili od kje prihajam. No, stopil sem na vlak in se odpeljal k -bratu v Pariz. Sveta nebesa, kakšno pozdravljanje! In tedaj so prihajali ljudje od odbora in ženske . . . lepe, mlade ženske, ki so se mi dobrikale. Od vseh stran-i so me vabili in me slavili.
Bil sem prost, smel sem živeti....«
Prižgal si je cigareto. Roke so se mu narahlo tresle. Govoril je utrujeno dalje:
»Bil sem kot pijan. Nisem bil več kaznjenec. Za vse te gizdaline sem bil junak. Pa vendar nisem bil več junak. Človek vendar ni junak zgolj zato, ker enostavno opravlia to. kar smatra-, da je prav. Ali pr' vsej tej pijanosti sem pozabil pisati
Jeannetti. Jeannetti, katere pisma so me skozi sedem let moralne vzdrževala pri življenju. Potovj! sem po deželi, delal sem malo in se veselil svojega obstanka. JeannetU nisem pisal. Niti ene same razglednice. Ničesar.*
Umolknila sva. Nisva vedela, kaj naj še -rečeva.
Končno je nekdanji kaznjenec le spregovoril: »No, kaj nimam prav? Človek je lopov.«
Al. Piringer
čudna pota občudovanja
Pomlad je -bila še v povojih; ko maj je dobro zadihala; zgodnja tržaška pomlad z mandeljnovim in breskovim cvetjem po strmih bar-kovljanskih bregovih.
Peter in Majda sta -bila srečna. Komaj poročena sta vozila z izposojeno »miško« proti Benetkam, rt marski poti vseh novoporočencev, pa tudi zato, da bi bila pomladi bliže kot sta bila v Trstu. Stalno sta poskušala odriniti strešno zajjoo nazaj, ko sta drvele mimo cvetočih breskev. Zrak pa je bil le preoster in hladen.
Majda je malo zakinkala. Napeto ogledovanje narave jo je utrudilo, prev tako tudi sedenje in vožnja. Prav nič ni opazila, da je avto podrl leseno ograjo na malem mostičku. Narahlo je zazehala in se v snu nasmehnila. Eno samo sekundo ji je Peter sledil v njene neznane sanje in v njeno spanje. Tedaj se je nenadoma cesta skrivila v močan o-vinek r. lesenim mostičkom in leseno ograjo....
'Majda je planila kvišku. Z glavo je udarila ob armaturno polico. Slišala je tresk in lom, zavpila je m vse grlo. Okna vozila so bila najprej zelena, nato vedno temnejša. Videla je kri na Petrovem nezavestnem snežnobelem čelu. Hitro se je zavedla, kaj se je zgodilo; slutila pa je tudi, kaj še bo še zgodilo. Voda je grajajoče -silila od spodaj v vozilo. Potegnila je obe nogi h« svoj sedež ih se zvila v klopčlč. Vato je z vso silo odrinila strešrio la-poro. Zrak ji je zaprl sapo. Vedek je: to je edina rešitev, rešitev enega samega trenutka. Vzpela še je s silovitim sunkom na sedež, prodirajoča voda ji je pri tem pomagala. Z levico je prijela Petra za ovratnik. Vozilo se je nagnito in vrglo oba v valove. Plavala je in vlekla Petra s seboj. Dosegla je srečno breg, zavlekla nezavestnega Petra na suho, podla je in se zgrudila v nezavest.
Majdo so vsi občudovali. Peter je naravnost žarel. Majda pa se je bala noči, sanj, kajti neprestano j= padala v vodo, v smrt. Peter je bil zaskrbljen, priden, odločen. Spal pa je v kuhinji, kako naj izgublja vse noči s prestrašenim kričanjem Majde. Poklic in delo. To je vendar razumljivo! Ljudje so Majdo občudovali. Nekega jutra se je Majda zbudila iz. spanja brez. sanj: njena mladost jo je sprostila. Letošnj . pomlad bosta zopet vozila v Benetke, Cez isti mostiček. Peter se je zasmejal. Takrat se je i-z spanja preselil v nezavest. Ali Majda je pogumna. Nihče je več ne o-bč-uduje.
VEST I s TRŽAŠKEGA
Ne prezirajmo turizma!
Humor v burjL.
Ze večkrat smo v našem listu o-jozoriii merodajne kroge v našem mestu na še ne dovolj izkoriščeno in azdtiario gospodarsko področje turistične industrije. Bliža se po-■nlad in z njo težnje izletnikov to •biskih tujih dežel, njihovih navad, aa^avnih 111 drugih zanimivostih.
V nekem švicarskem dnevniku je ■bil prtd kratkim ob.avljen članek <* narašča.oči važnosti mest za tui-ski promet. Medtem ko so v preteklosti veljala za središču tujskega prometa letovišča in zdravilišča, sr. je v novejšem času izoblikovala m-ra težnja tujskega prometa, ki b jo 'ahko označili zu turizem mest. ▼ Švici n. pr. odpade danes če"tri -■a vseh prenočnin na mesta, in ko. aajvečje turistično mesto te tioič ■o turistične dežele velja Curih. Mesto, ki šteje 420.000 prebiva'cev je v zadnjem letu prenočilo 600.000 gostov in se je s svojimi en mir-jon šest sto tisoč prenočninami po-»tavilo na prvo mesto švicarskega tujskega prometa. Ker porabi povprečni obiskovalec dnevno po 60 frankov (9.000 lir), zna=a;o dohoi-ki -tu'skega prometa skoraj 100 milijonov frankov (150 milrard lir' k čemer je treba prišteti še 30 m -Hjonov frankov (45 milijard lir) prehodnega prometa, ki ga statistka prenočn'n ne 'Upošteva. Skupne je to skoraj 200 mili;'ard lir.
Podobno sliko prikazujejo druga velemesla, ki jih obiskujejo izletn’-ki. Brnetke so v zadnjem'letu zaznamovale en milijon šest sto trideset tsoč prenočnin. Florenca 2,22 milijona, Hamburg 2,29 milijona.
Te št: vilke so vsekakor zelo poučne. Curih, Benetke, Fiorenca so gotovo občudovanja vredna mesta. In vendar je tudi Trst privlačno mesto za številne izletnike. . N iše mesto je bilo v zadnjih desetih letih na dnevnem redu svetovnega javnega mnenja. Trst je prodrl v srce in dušo ogromnega števila ljudi. Vzroki tu niso važni. Trst je iznašlo prav Zadnje desetletje. Zi px> pularnost največjega obsega so poskrbeli politični dogodki.
Trst te nenaročene propagande ni dovolj izkoristil. Iniciative -za o-bisk inašega mesta je prepuščal drugim. Tuje potovalne agencije pač nima o tistega zanimanja, in tudi svo.e lastne organizatorične zmožnosti je Trst zanemaril. Morda se Tržačani niti ne -zavedamo s kako flilno privlačnostjo Trst kot pojem Iiriteguje tuji svet. V občevanju s itevilnimi Američani, Angleži, Nem el, Avstrijci nam šele prihaja ta lastnost Trsta do pravega spoznanja.
He* je, da Trst nima tako vidnl.i zanimivosti v posameznostih, zato
pa nudi v celoti sliko, ki je obiskovalec ne izgubi več iz spomina. En eam pogled čez dan, posebno pa ponoči z obeliska ostaja izletniku nepozaben.
Ne zadostuje pa, da mi samo čakamo na tujce, da smo z njimi ljubeznivi, da razumemo njihovo govorico, smo jim na uslugo, jih vodimo po mestu in okolici. To je vse, lepo in piav, je celo samo ob sebi razumljivo, Trst mora z lastno iniciativo poskrbeti izven Tržaškega ozeml.a za čim večj.i priliv tujcev. Se prtd tem pa moramo poskrbeti, kje bodo vsi ti tujci prenočevali. z,_' v ±.retekiem poletju so bili dne-vi, ko v Trstu ni bilo mogoče najti spodobne sobe. Mnenja smo, da b> o tem važnem in donosnem vpiaša-n.u moral zelo resno in iniciativno razmišl.ati naš občinski svet. Tujski promet je pridobitna panogi, ki v Trstu še zdaleč ni izkoriščena. Poleg ladjevja in industrije je to poprišče prav tako važen faktor naša gospodarske in socialne v dočnosti.
Ce bi merodajni krogi prav to poprišče gospodarske de.avnosti obravnavali z vso resnostjo in temeljitostjo, bi gotovo ne bilo Tržačana, ki bi se v dobri veri upiral vzpostavitvi proste c< ne na vsem Tržaškem ozeml:u. S takimi o'ajša-vami bi Trst lahko podvo;il in potrojil obseg tujskega prometa. Številke mesta Curiha so dovolj zgovorne, da mas prepričajo, kaj bi to pomenilo za Trst, za n!egovo definitivno gospodarsko ozdravljenje.
I. U.
Podaljšan rob za plačilo obroba tlashos
Pretekli ponedeljek so po vsej I-taliji stopili v stavko nameščenci davčnih izterjevalnic (Esattorie dei-le imposte). V Trstu se ni javilo .la de-lo 150 uradnikov in 10 podurad-nikov. 'Stavka traja ves teden no sobote 18. t. m. Da ne bi zaradi tega nastale razne nevšečnosti, -e vladni generalni komisar odred*', da se roki za plačilo davkov in pristojbin podaljšajo od 18. februar.a do 23. februar1«. Do *eea roka je treba torej plačati februarske obn-ke davkov, ne da bi se doplačal zamudnino.
Medtem pa se je zvedelo, da je' na posredovanje davčnega ministra stavka ukinjena.
Spet »speta i loriti
V torek zvečer okrog 18. ure 5e je ponesrečil Edvard Kosmač iz Boršta. Vračal se je z Vespo iz B ir zovice, na kateri sta bila še Karel
Marsič tud it Boršta in neka Novak iz Herpelj. Na nekem ovinka
.e zgubil oblast nad vozilom in tako zašel iz ceste. Nesreča je b:'.t neizogibna.
Medtem ko je Karel Marsič ostal brez poškodbe, so morali ostala dva peljati v bolnico. Zdravniki so u-gotovili Edvardu Kosmaču možganski pretres in številne druge udarce po tele.su, zaradi česar so ga pridržali na kirurškem oddelku s pridržano prognozo. Tudi Novakove je zadobila poškodbe v glavi in po telesu, toda lažjega značaja, zarac’ česar bo ostala od 5 do 8 dni v «'• nici.
Občni zbor Sindikata slov. Solnikov
Občni zbor Sindikata slov. šolnikov, ki je bil sklican za nedeljo 12 t. m., je odpadel zaradi neugodnih vremenskih prilik. Zato Sindikat siov. šolnikov ponovno sklicuje r^dni letni občni zbor za nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. uri v ul. Ruggero Manr>a 29. Zaradi izredne važnost; pred'ogov na dnevnem redu so vs; č'ani naproše-ni, da se občnega zbora za gotovo in točno udeležijo.
i pocLručlo
tfftj SE TAKO ZGLEDUJETE,KM VAS . igtilKOU N! 2A2ESLO V Note V
pTRŽ AŠKI FREFiHl
Komunistični pomenki
(Dopis iz Križa)
Naši poklicni komunisti, ki prebirajo komunistični tisk in njegove modrosti potem širijo po gostilniških omizjih, so polni slavospevov o sovjetski miroljubnosti. Ko tega gradiva zmanjka, pa prihaja načeloma na vrsto sovjetsko gospodarstvo in posebno še umno gospodarjenje z javnim denarjem.
Tako se je v znani kriški gostilni pred dnevi, ob preračunski debati-v mestnem svetu, čeljustil provi-zij-ski potnik KP o miroljubnost! Sovjetije in trdil, da so Sovjeti znižali število vojakov pod orožjem Z3 o40.000 mož. Na vprašanje, koli.co vojakov ima o po tem znižanm Sovjeti pod orožjem, pa ni znal povedati. Rekel je samo, do komunisti zahodnim imperialistom ne bodo izdajali svojih vojaških skrivnosti. Isti radovednež je nato pxj-:aral izklicnega komunističnega vseznala, koliko znaša sovjetski preračun za vojsko. Tega zaslužkar tudi ni vedel. Pa mu je radovednež postregel s časopisnim izrezkom, kjer je bilo natiskano, da se je po
liesrečna zima mrazi nas...
Zima, za katero so mnogi že mislili, da je sploh ne bo, in so govorili, da so se vremenske prilike iz-premenile, nam je pošteno zagodla. Obiskala nas je .z dvema valoma, od katerih je bil prvi najhujši. Evropske vremenske opazovalnice so soglasne, da takega mraza ni bilo že vse od leta 1929.
Posebno značilen je bil napad zime na Trst. V enem samem popoldnevu je privihrala mrzla burja. vmes je naletaval sneg in temperatura je padla za 10 stopinj. Sledili so kaj mrzli dnevi, v katerih e marsikomu zmanjkalo kurjave, trgovci s premogom in drvmi so, kot bi trenil, razprodali svoje zaloge novih dobav pa ni bilo. Veseli so bili šolarji, saj je 'oisko nadzorni-štvo ukinilo pouk na Tržaškem vse do torka, na Goriškem ir Videmskem pa do srede. Jezile so se gospodinje, ki so dobile kvečjemu zelo zmrznjeno zelenjavo in sadje, prezebali pa so posebno tisti, ki sp morali na delo v zgodnjih jutranjih urah ali pa so se vračali na domove pozno zvečer. Ugotoviti pa je treba, da izostanki z dela niso dosegli visokega odstotka, kar je treba pripisati predvsem mestni avtobusni in tramvajski službi, ki 'e z ma:hnitni zamudami sicer nemote-
Jetnišnice, vislice, giljotine
Titovi dojenčki, ki po dolgih letih zavihanih nosov spet pridno mahljajo s praznimi cuclji proti nekdanji dojilji, ki so ji dojke nabrekle z dolarji in rublji, so kljub časovni odmaknjenosti ostali še hudo otročji. Partijska kletka pač ne dopušča svobodnega naravnega razvoja. Prav taki so levi, zebre in jeleni po živalskih vrtovih. Otročad kleveta in se srači, ker pač nima Se toliko pameti, da bi našla prepričevalna utemeljevanja za svoje kričavosti. Tudi ostali komunistični zaslužkarji na tem svetu pridno vttijo to lajno, ki zahteva najmanj duševnih in moralnih naporov.
Ob ava poročila agencije »Conti-nentale« v našem listu je pognala poklicnim komunistom kri v glavo, pa so zakričali: »Okrog tega tedni ka se suče neki star politični spletkar, ki služi istočasno dvema nacionalizmoma, italijanskemu in slovenskemu, in ki rad šari v blatu o-brekovanj in laži.« Takšna je trditev dojenčkov. Utemeljitev pa takale: »Ta spletkar, ki pridiga načela, po katerih mora delavec ali kmet, predno se začne baviti s politiko, postati človek (dva klicaja).« Maša pripomba: To potvorbo so izustili ie večkrat v hoteni slabi veri.) ». . . in ki protestira, kadar dj lavci- zahtevajo povišanje mezd, češ da ti poviški povzročajo podra-iitev živil (trije klicaji) . . .« Druga zavestna laž, ki jo je »Demokracija« na podlagi sejnega zapisnika že ovrgla. ». . . Po njegovem komunisti niso Slovenci, Italijani, Kitajci, marveč kozmopoliti, ljudje brez domovine, ki zaslužijo vislice.« To je tretja potvorba in dodatna laž tipičnega »ljudskega tožilca« v domovini socializma, kjer ga nihče ne more prijeti za lažnivi jezik. Pri pomnili bi le, da so bile označbe-Rusija, Rus, ruski vs^ do leta 1939 v Sovjetiji ne samo prepovedane, pač pa strogo kaznive!
Tem trem potvorbam sledi jok in vzdihovanje s komunističnimi prerokovanji:
»O, če bi imel ta zakleti sovražnik delovnega človeka (čitaj sovražnik profesionalnih partijskih zaslužkarjev, katerim spodrezava kariero) oblast v svojih rokah! Nje gova dežela bi se spremenila v eno samo jetnišnico, spomenike bi nadomestile vislice in giljotine.«
Kolikor je nam znano, še niti en sam član SDZ ni povzročil niti ene same politične aretacije, ne v preteklosti, niti v sedanjosti. Ali bi ni tako zatrjevanje lahko prisegli tudi vsi člani KiP? Prav tako lahko trdimo, da nima noben naš član na vesti ne vislic, ne giljotine. Vemo pa ne samo mi, pač p« še bolje dojenčki pri »Delu«, da je domovina socializma s svojimi ljudskimi kolonijami v resnici ena sama jetniš nica. Redki povratniki izmed milijonskih jetnikov in ujetnikov iz Sovjetije pišejo debele knjige o jetniš-nicah, vislicah, streljanju in likvidiranju na milijone in milijone po veliki večini nedolžnih ljudi. Sov-jetija in vse njene ljudske kolonije že na mejah očitno in javno izpovedujemo, kakšna jetnišnica je njt-hov pašaluk. Minska polja, žične *-v.ire, po katerih kroži električni tok visoke napetosti, medtem ko podaniki živiio v temi, strojniška gnezda s celo armado do zob oboroženih čuvajev. Snrno na smrt obsojeni zločinci uživajo v svobodnem svetu tako pozornost oblasti. Ali je morda imel dojenček te prizore pred očmi, ko je spuščal na papir tri bj-sede:	jetnišnica,	vislice, giljotine,
ki so gonilna sila praktičnega komunizma? Ali se pred strogimi gospodarji ne bo še pokesal takih nepremišljenosti? Ne govori v obe-šenčevi hiši o vrvi! pravi ruski pregovor.
Pa še malo koristnega pouk^: Doslednost, dojenčki, ne pozna pogojnikov, pač pa se oslanja na precedenčna dejstva. Samo i; teh lahko postavlja verjetne zaključke. Ce torej naši člani še niso povzročili nobene politične aretacije, nikomur
skrivili lasu zaradi političnega prepričan,a, kako naj vladajo z 'e-tni-šnicami, vislicami in giljotinami? Tisti, ki imajo morda nekaj takih izkušenj za seboj — ne samo tisti s fašistično preteklostjo — pa bi že zaradi vzorov v Sovjetiji in po ljudskih kolonijah verjetno krepko pr tisnili na vse te tri ljudskodemokra-tične pridobitve, če bi si osvojili oblast. In prav na te pritiske praktičnega komunizma opozarjamo naše ljudi, da se ne bodo tako kesali in v srcih preklinjali komunističnih strahovlad kakor tistih 85 od sto sovjetskih in ljudskodemokra-tičnih podložnikov. Po toči zvoniti — ne pomaga! Na žalost, mnogo je ljudi, ki so gluhi in slepi prav tako, kakor jih je bilo v velikem izobilju za časa fašizma. Počasi pa spregle dujejo. Tisti, ki hodijo čez mejo, so že otipali komunistične blagre, ki so v vseh komunističnih državah e-naki. Ti spregledi, dragi dojenčki, pa neusmiljeno zapirajo mošnjo za honoriranje partijskih zaslužkarjev. Kdo bi se potem še čudil jezi in kričanju!
Glede odnosov partije do Slovencev nas zopet poučuje logika. Ma-tjuška Sovjetiija že kar načeloma spreminja svoje odnose n. pr. do Zidov. Pred mnogimi leti so bili Židje mozeg socialistične domovine. Pa so jih likvidirali. Nato so se ostankom zopet dobrikali zaradi medvo;nih dolarjev. Sedaj jim že spet pridno davijo vratove. Ali tržaška KP ni najpokornejša služabnica Kremlja, in ali ne posnema vseh njenih vzorov? V Sovjetiji so izginili naslednji narodi:	Jakuti,
Buriatski Mongoli, Tanguzi, Osti:a-ki, Voguli, Samojedi, Čukci, Nemci, Kalmuki, Karačaji, Balkari. To pripovedujejo sovjetske uradne statistike!
Ali niso Sovjeti za partijo prav tak drobiž, s katerim se plačujejo partijske koristi?
Vprašanje »Staneta Bidovca« pa je še vedno odprto za slovensko javnost.
no delovala. Močno so bili zaposleni gasilci, ker je bur.a marsikje aj zrušil?, bilo .-e tudi nekaj poža-ov, j>okale šo vodovodne cevi. Nič manj dela ni imel Rdeči križ, ki je sprejemal ranjence, katerim je spo-drsn lo na poledenelih tleh ali pa j'A je vrgla bur a. Pr.zadeti so bili ■begunci, ki stanu.e.o v barakah. katerih sc ni dalo primerno seg-rtt in jih je bur,a celo vrsto tudi ■odkrila. Poiskati so jim morali druaa začasna bivališča.
V Italiji so snežni meteži, posen-no v notran.osti srednjih in južnih predelov polotoka prekinili prometne zveze in so s tem številni kraj; in naselja ostala odrezana od sve‘a. Oblasti so s podporo vseh v poštev prihajajočih organizacij tako organizirale pomožno službo, reševalne ekspedicije, dostavo hrane in zdravil, pri čemer so se- z vso požrtvovalnostjo izkazali vojaški oddelki ki so sodelovali tudi z navadnimi letali in helikopterji. V duhu prija-telistva, ki navdaja obe državi in naroda, so Združene države iz svo-’ih voiaških zalog v Nemčiji posl« Ie v Italijo, preko posebej v ta namen organiziranega letalskega rr.o-sta, nekaj deset tisoč obrokov hrane. Pri teh letalskih prevozih je -.o delovalo 85 letal nazvanih »leteči zaboji«.
V južnih predelih Jugoslavije, posebno v Makedoniji, je preteklo nedeljo, po obilnih sneženih metežih začela od uga, ki je sprožila mnogo plazov. Eden, oziroma nekaj p'ez~v je zasulo gradbišča mavrovskih hi-drocentral v Makedoniji, pri čemer ie, po še nepopolnih vesteh, izgubilo življenje 59 ljudi. Veliko je bile tudi drugih podobnih nesreč, o katerih pa manjkajo naiančneiša po-roči'a. Hudim snežnim metežem 'n zmrzovanju sledi zdaj nevarnost
poplav. V Makedoniji ogroža Vardar 1300 kmečkih domov, nič boli-še jpa ni v Panonski nižini, kjer se na Donavi nabijajo ledene plošče, k', zadržujejo odtok, ogrožajo mostove in povzroča.o dviganje vodi ki se razliva čez ravnino.
V severni Švedski so zabeležili tudi 40 stopinj pod ničlo, med Finsko in Švedsko pa je, prvič po 30 etih, morje zamrznilo in je promet ustavljen. Piav tako je zamrzniio morje med Dansko in Švedsko 'er se je lahko šlo iz ene države v d 'U-go kur peš. Na Holandskem so poledeneli vsi prekopi, pri Dunaju in na dveh krajih na Madžarskem pa e tudi široko Donavo prekril debel led, na enem mestu celo v dolžino 50 km. Takšen mraz je seveda povzročil tudi veliko škodo, posebno v južnih pokrajinah. Taki je na Španskem uničen dober del pridelka oranž, mandarin in limon, s čemer so kmetovalci utrpeli za o-krog 30 milijard lir izgube.
• • •
Burja ne divja samo v Trstu, temveč je reden gost tudi v Hrvat-skem Primorju. Posebno huda je v Senju. Tam je bil zasidran italijanski parnik »Regolo«, ki se je pa «i-trgal s sidrišča in se je nato po‘o-pil. Nekaj trupel je vrglo morje na bližnji otok Krk. Posebna komisiji je lahko ugotovila istovetnost 7-:h mornarjev, med katerimi je tudi truplo kapitana ladje, Mateja Liuki-cha. Istovetnosti drugih štirih trupel pa niso mogli razbrati. Ker ,’e rosedka ladje štela 13 mož, je ie vedno neznana usoda petih mornarjev.
Blizu Šibenika je najedla na čer italijanska ladja »San Donži«. Via-čilec, ki je prišel na pomoč, je rešil posadko, ni mogel pa potegniti s čeri ladje.
Diamantna porota u Vižouljah
Te dni sta v Vižovljah praznovala diamantno poroko g. Anton Klarič in njegova soproga Karolina roj. Pahor, po domače Tiičeva.
To je rede.k dogodek ne samo /a Vižovlje, temveč za vso okolico kajti redki so izvoljenci, ki preživi kar 60 let skupnega življenja.
Šestdeset let; to je dolga doba življanja, v kateri se mnogo preživi in spremeni; trenutki sreče sc vrstijo z dobo težav, skrbi, garanja.
Tako je bilo tudi z našima slavljencema. On, vascan, sin kraškegu limeta, je v zgodnji mladosti osta^ urez staršev in moral prevze.ti breme odgovornosti, ki je biio pretežno za njegova še razvijajoča se pie-ca. Zato se je. tudi zelo riuad pori-cii. Bi.o mu je komaj 21 let, ko jt peljat pred oltar dekle iz ravno ta-ao kmečke hiše, ki jo je našel v Novi vasi pri Opatjem selu in ki mu je bila zvesta družica, gospodi-n.a m svetovalka skoraj vso dolgo življenjsko pot.
Zvesta staremu izročilu, da rod ne sme izumreti, sta imela 12 otroK 8 iantov in 4 deklice. Od teh jih šest ni več na tem svetu in tri so pa že dolga leta v Argentini.
Tako sta živela: za otroke, za sebe in za kmetijo, ki je je bilo veliko, kajti Anton Klarič je bil na> močnejši kmet v Vižovljah.
Poleg kmetije je našel čas tudi za ribolov in pa za vaško petje. Povrhu pa je bil 30 let lovski čuvaj.
Jubilanta sta praznovala svojo diamantno poroko v nedeljo 12. t m. s slovesno sv. mašo v Mavhi-
njah. Po sv. maši sta se z domačim' in povabljenci ustavila v gostilni Blažina, kjer je bila gostija. Med gostijo ganljiv prizor: mladi deček se jima približa, jima izreče Česnike in pokloni šopek cvetic, ki so ga jime poslali njuni otroci iz Argentine. Isti dan so po naročilu otrok brali slovensko sv. mašo v Argentini, katere se je udeležilo lep>o število slovenskih vernikov.
Vaški fantje so postavili pred hišo slavljencema lep slavolok. V nedeljo so jih pa trije godci počakali zunaj vasi in jih z godbo na čelu loremljali do gostilne.
Slavje sta zaključila v svoji hiš! n v krogu svojih .dragih.
»Demokracija« kliče slavljencema: Bog vas živi še na mnoga letn v zdravju in zadovoljstvu!
uradnih sovjetskih podatkih vojaški preračun Sovjetije jx>večal prar v istem ča3u, ko so znižali števil«' mož pod orožjem, od 100 milijard na 112 mlijard rubljev. Ver.etn« v miroljubne namme.
Poklicni komun st pa ne sme zaiti v zadrego. Kadar postane razgovor zanj neprijeten, zažene obravnavano temo razgovoia med star* šaro in potegne ca dan kako drug--.-vprasanje, o katerem misli, da sit~ neži niso obveščeni. Končno gre vsem agentom za končni uspeh, p* naj bodo to že trgovski ali partijski potniki.
Tako se je jpogovor zasukal uk ACEGAT in o njegovem razkoš i». na vrhovih. Nihče seveda ni ugovarjal, saj zadevo pozna že vsak o-trok. Naš radovednež je celo- št: marsikaj dodal tej kritiki in tak«, obogatel poklicneža za druga gosti! niška preda\ an a. Končno pa jr zgovornega partijca vprašal, kake pa je s temi stvarmi v domovini socializma? Sledili so kar štirie članki iz »Dela«, ki jih je gorečnež ponavljal skoraj na pamet. Ni -s* zadovoljil samo s Sovjetijo, za pričo je klical vse sovjetske pripref-nice. Pa ga je radovednež vprašal, ali vel a.o vse te dobrote komunistične birokracije tudi za sovjetskf urade in zastopstva v tujini, posebno glede »umnega gospodarjenja ». ;avn m denarjem«. V Sovjetski zvezi, je dejal komun'stični pridiga; velja načelo popolne enakopravnosti, seveda po važnosti in odgovornosti ustanove.
Pa je marljivi radovednež iz drugega žepa potegnil časopisni izrezek in prebral naslednje: Sovjetih:' poslan k v Londonu ima na razpo-lugo 112 služabnikov, 26 vratarjev. 16 šoferjev in 45 oseb služinčadi z* svoje osebne potrebe.
To so imperialistične laži, je de jal gorečnež, plačal svojo četrtinko-n odšel.	Križan
DRUŠTVENE VESTI
SLOV. PROSVETNA MATICA priredi v sredo 22. februarja oL ^0.30 uri predavanje o Franceta, Prešernu. Predaval bo g. prof. V. Beličič. Pred predavanjem bo predvajanje filmov. — Vabljeni!
O BJAVE
Pevsko društvo »A. Tanče« Iz Nabrežine bo v nedeljo, dne 19. feb'-. 1956 ob 17. uri zapelo nekaj lepifi slovenskih pesmi na radijski, postaji Trst A.
• • *
Člani pevskega društva »Avgust Tanče« izraža ;o svojemu bivšemu pevovodji g. Franu Fabrisu globoko sožalje ob smrti njegove žene.
• • •
Odbor Slovenske prosvetne" matice izraža svojemu sotrudniku, pevovodji g. Francu Fabrisu, globok*-sožalje za izgubo njegove drage soproge.
SLOV. GOSPODARSKO UD KUŽEN JE sporoča, da je redni občuf zbor zaradi mraza preložen na ne deljo 18. marca.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJK
V nedeljo 19. februarja ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na OPČINAH enkratna predstava
Brez tretjega
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU Strada di F i u tu e 20/III, sprejema od 15. do 17. ure
DAMSKA KROJAČNICA
OZika
TRST
Ul. F. FilzI 21/1, stop. B, tel. 28-748
Gospa 1
KrojaCnica „Nika" jamči izbran okus, oriainalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance osej Vani osebnosti.