ZNANSTVENI PRISPEVKI B Vplivni dejavniki učinkovitosti izvajanja poslovnih procesov Benjamin Urh, Tomaž Kern Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva 55a, 4000 Kranj benjamin.urh@fov.uni-mb.si; tomaz.kern@fov.uni-mb.si Izvleček Prispevek obravnava vpliv zunanjih in notranjih dejavnikov na učinkovitost poslovnih procesov. Vpliv posameznega sklopa dejavnikov smo ugotavljali na podlagi anketiranja zaposlenih s posebnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med zaposlene na različnih ravneh vodstvenih delovnih mest v treh izbranih podjetjih. Na podlagi tako zbranih ocen smo analizirali vpliv širših in ožjih zunanjih dejavnikov, kakor tudi notranjih dejavnikov na učinkovitost poslovnih procesov. Poleg tega nas je zanimalo, ali se med izbranimi podjetji, ki prihajajo z različnih poslovnih področij (panog), pri ocenah vpliva dejavnikov na učinkovitost poslovnih procesov pojavijo razlike. Rezultati raziskave so pokazali, da na učinkovitost poslovnih procesov najbolj vplivajo notranji dejavniki. Pri ocenah vpliva dejavnikov na učinkovitost poslovnih procesov se med ocenjevalci (anketiranci) iz različnih podjetij pri nekaterih sklopih dejavnikov pojavljajo razlike. Zaradi majhnega števila podjetij, vključenih v raziskavo, lahko samo domnevamo, da je eden izmed glavnih vzrokov za nastale razlike posledica panožne diferenciacije izbranih podjetij. Ključne besede: poslovni sistem, učinkovitost poslovnih procesov, dejavniki okolja, ocena vpliva, analiza razlik. Abstract Factors Influencing Business Process Performance Efficiency This article presents the influence of external and internal factors on business process efficiency. The impact of each individual set of factors was measured with a questionnaire. The questionnaire was distributed to managers at different levels of management in three selected companies. We first analyzed the influence of broader and narrower external factors as well as of internal factors on business processes efficiency, then explored the differences in factors impact ratings between selected companies and analysed their causes. Results show that the internal factors have the greatest impact on business processes efficiency. When assessing the impact of factors on business process efficiency there are differences in some sets of factors among respondents who come from different companies. However, due to the small number of companies included in the survey we can only assume that one of the main reasons for the differences are different sectors of the companies selected. Key words: business system, business process efficiency, environmental factors, influence assessment, differences analysis. 1 UVOD V zadnjih desetletjih je razvoj izdelkov in storitev postal izjemno hiter. Poslovni sistemi se morajo s svojimi proizvodi in poslovnimi procesi s povečano odzivnostjo prilagajati na nove zahteve trga. Spreminjajoče se zahteve po izdelkih in storitvah so z globalizacijo tržišča za poslovne sisteme postale obvezujoče (Smith, 2005; Scanlon in Watts, 2009). V poslovnih sistemih se že od začetka industrijske dobe trudijo za izboljšanje učinkovitosti1 izva- janja poslovnih procesov (na začetku predvsem z učinkovitostjo izvajanja proizvodnih procesov), saj je to pomemben dejavnik uspešnosti.2 Kot je v letih proti koncu 20. stoletja tržišče postajalo vse bolj globalno, je rivalstvo med poslovnimi sistemi postajalo vse hujše. Povečana tekmovalnost med poslovnimi sistemi je še povečala potrebo po neprestanem izboljševanju učinkovitosti izvajanja poslovnih pro- 1 Učinkovitost (angl. efficiency) se izrazi v nizu kvantitativnih kazalnikov, torej merljivih količin, kot so npr. produktivnost, rentabilnost, ekonomičnost itd. Za veliko kazalnikov je značilen finančni pomen, načeloma pa so to različni splošni kazalniki o poslovanju poslovnega sistema. Izrazimo jih lahko z razmerjem koristnosti oz. outputa s skupnimi napori oz. z inputom. Ko gledamo to razmerje, je razumljivo, da lahko povečamo skupno učinkovitost, če: ~ povečujemo koristnost oz. output; ~ zmanjšujemo skupne vložene napore oz. input. Vsekakor pa moramo iz povedanega izluščiti, da je celotno področje učinkovitosti vključeno v uspešnost; poslovni sistem, katerega kazalniki učinkovitosti so slabi, ne more biti uspešen. Treba je poudariti, da brez visoke učinkovitosti ne moremo govoriti o zelo uspešnih poslovnih sistemih (Vila, 1994). 2 Uspešnost (angl. effectiveness) je na začetku označevala stopnjo uresničitve zastavljenih ciljev; nekako smo želeli izraziti, ali se približujemo zastavljenim ciljem in kakšen je naš napredek. Pri taki razlagi uspešnosti efektivni poslovni sistem uspešno napreduje glede na doseganje zastavljenih ciljev. Uspešnost označuje neko splošno vrednost podjetja, poslovnega sistema ali institucije, kar pravzaprav ni pomembno, saj je vsakdo lahko uspešen ali neuspešen (Vila, 1994). cesov (Holt, 2000; Hung, 2006) (vseh, ne le proizvodnih), ki ohranja konkurenčnost poslovnih sistemov. Medtem ko za učinkovitost izvajanja proizvodnih procesov lahko rečemo, da je v veliki meri odvisna od tehničnih zmogljivosti opreme (strojev in naprav), ki jo uporabljamo v procesu, je učinkovitost izvajanja vseh drugih procesov (vodstvenih, temeljnih in podpornih) odvisna od vpliva številnih dejavnikov (Urh, Kern in Roblek, 2008). Vsak poslovni sistem je namreč izpostavljen vplivom različnih dejavnikov, ki izhajajo iz najširšega okolja poslovnega sistema. V poslovnih sistemih morajo tako v skrbi za ohranjanje prednosti pred konkurenco pri izboljševanju učinkovitosti izvajanja poslovnih procesov (prilagajanje, spreminjanje in izboljševanje le-teh) (London, 2002; Kennedy, 2006) poleg zahtev tržišča upoštevati tudi vplive različnih dejavnikov poslovnega okolja. V predstavljeni raziskavi smo se osredinili na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov, saj je ta z različnimi kvantitativnimi kazalniki veliko lažje merljiva kot uspešnost. Pri tem nas je še posebno zanimalo, kateri izmed dejavnikov okolja (zunanji in/ ali notranji) najbolj vplivajo na prilagajanje oz. spreminjanje izvajanja poslovnih procesov in s tem na njihovo učinkovitost izvajanja. Hkrati nas je tudi zanimalo, ali na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov v podjetjih, ki izhajajo iz različnih panog, isti dejavniki vplivajo enako ali pa so med njimi morebiti statistično pomembne razlike. V nadaljevanju najprej predstavimo teoretična izhodišča za izbor dejavnikov zunanjega in notranjega okolja. Nadaljujemo z razdelkom, v katerem predstavimo potek raziskave in oblikovanje anketnega vprašalnika. V zadnjem razdelku predstavimo rezultate in sklepe, povezane z njimi. 2 DEJAVNIKI POSLOVNEGA OKOLJA Okolje poslovnega sistema je lahko opredeljeno kot del objektivne stvarnosti zunaj obravnavanega pojava, s katerim je pomembno soodvisno (Turk, 1987). Z vidika nadsistema odprtega sistema je okolje komplement obravnavanega sistema. Okolje je lahko neposredno, kar pomeni, da so elementi okolja neposredno povezani z elementi sistema, ali posredno, kar pomeni, da elementi okolja niso neposredno povezani z elementi sistema. Z vidika teorije sistemov je okolje vse, kar ni znotraj meja sistema (Kljajič, 1994). Le nekateri elementi okolja so neposredno povezani s sistemom. To so ele- menti okolja v ožjem smislu. Tako lahko govorimo o širšem okolju, ki zajema vse, kar je zunaj sistema, in ožjem okolju, ki je del širšega okolja in zajema le elemente, s katerimi se sistem neposredno povezuje. Okolje poslovnih sistemov je prav tako mogoče opazovati v širšem in ožjem smislu (Kanter, 1985). V širšem smislu okolje vpliva na poslovni sistem posredno prek ožjega okolja. Specifično okolje lahko opazujemo kot ekonomsko okolje, kupce, vire surovin in dobavitelje, konkurenco, delovno silo, razne interesne skupine, finančne institucije itd. Pri opazovanju poslovnega sistema je mogoče identificirati še interno oz. notranje okolje, ki ga sestavljajo lastniki, delničarji, vodstvo poslovnega sistema, zaposleni itd. V raziskavi so bili navedeni elementi nadzirani kot notranji dejavniki učinkovitosti izvajanja poslovnih procesov. 2.1 Dejavniki širšega okolja poslovnega sistema Najširše okolje poslovnega sistema lahko glede na teorijo analize PEST3 razdelimo na šest podokolij, ki v glavnem niso pod nadzorom poslovnega sistema, vendar mu dajejo možnosti za učinkovito izvajanje poslovnih procesov, hkrati pa ga omejujejo. Določitev in ocenjevanje vpliva ključnih dejavnikov posameznega podokolja sta pomembna z vidika najvišjega vodstva posameznega poslovnega sistema (Vila in Kovač, 1997; Singer in Peterka, 2008; Me-glič idr., 2009), kajti ena izmed njihovih prioritetnih nalog je zagotoviti uspešno poslovanje v izbranem okolju. Dejavnike širšega okolja smo v anketnem vprašalniku združili v posamezne vsebinske sklope: ■ pravno-politično podokolje, ■ demografsko podokolje, ■ kulturno podokolje, ■ okoljevarstveno podokolje, ■ tehnološko podokolje, ■ gospodarsko podokolje. Običajno so za poslovni sistem ključni dejavniki gospodarskega podokolja in dejavniki pravno-po-litičnega podokolja, še posebno ko se z uvajanjem novega pravnega reda spreminjajo pravila (Hočevar, Jaklič in Zagoršek, 2003). Najširše okolje vpliva na 3 Termin analiza PEST je pogosteje v rabi zadnje desetletje, njegovo izhodišče pa je težko ugotovljivo. Prvi avtor, ki govori o orodjih in tehnikah za analiziranje poslovnega okolja, je Aguilar (1967), ki razpravlja o štirih sistematskih področjih okolja ETPS (ekonomskem, tehnološkem, političnem in socialnem). V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina avtorjev, ki so jo sestavljali Fahey, Narayanan, Morrison, Renfro, Boucher, Mencca in Porter, dokončno oblikovala zaporedje sistematskih področij poslovnega okolja v PEST in nekatere izpeljanke te analize, kot sta PESTLE in STEEPLE (povzeto po CIPD, 2008). dejavnost poslovnih sistemov v panogi. Znotraj panoge pa je treba upoštevati še skupine dejavnikov, ki vplivajo na njeno privlačnost. 2.2 Dejavniki v ožjem okolju poslovnega sistema Ožje okolje poslovnega sistema lahko povežemo s panogo, v kateri je poslovni sistem, zato je pri ocenjevanju ožjega okolja poslovnega sistema smiselno izdelati oceno privlačnosti njegove panoge. Stopnja privlačnosti panoge pomeni dosegljivo donosnost za poslovni sistem, ki v neki panogi posluje (Pučko, 1999). Po Porterju (1985) je privlačnost panoge odvisna od petih skupnih parametrov: nevarnosti vstopa novih konkurentov na trg, pogajalske moči kupcev proizvodov ali storitev v panogi, pogajalske moči dobaviteljev gospodarskim organizacijam v panogi, nevarnosti pojava substitucije proizvodov ali storitev in stopnje rivalstva med obstoječimi konkurenti v panogi. Poslovne možnosti in nevarnosti za prihodnjo poslovno uspešnost ugotavljamo z ocenjevanjem skupnega delovanja zgoraj navedenih petih skupnih parametrov (Pučko, 1999). Obenem je za ocenjevanje gospodarske panoge, v kateri deluje podjetje, ključnega pomena razmišljanje o treh najpomembnejših sklopih dejavnikov, ki določajo dobičke v posamezni panogi. Kot navaja Grant (1995), so ti sklopi vrednost proizvodov, ki jih proizvaja panoga, v očeh kupcev, intenzivnost konkurence v panogi in relativna pogajalska moč različnih interesnih skupin, ki sodelujejo v produkcijski verigi panoge. Nas so v raziskavi kot dejavniki ožjega okolja zanimali predvsem elementi, ki se neposredno povezujejo z elementi poslovnega sistema (Lysonski, Levas in Lavenka, 1995). Opazovali smo torej predvsem tiste elemente okolja, ki so pomenili vhodne ali izhodne elemente pri izvajanju poslovnih procesov. Glede na to merilo lahko ožje okolje poslovnega sistema razdelimo na dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov (prirejeno po Porter, 2008; Husna in Idris, 2010), in sicer: ■ trg blaga (materiala in proizvodov), ■ trg delovne sile (dela), ■ trg kapitala, ■ trg poslovnih in tehničnih informacij. Pri tem trg pojmujemo kot namišljeno ali konkretno srečanje ponudbe in povpraševanja. Za opredelitev trga lahko uporabimo razna merila, kot so (Turk, 1987): geografsko območje, skupina proizvodov, količina proizvodov, čas, število ponudnikov, število povpraševalcev, razmerje med ponudbo in povpraševanjem. V literaturi lahko najdemo opise različnih tipov okolja, ki so razdeljeni v stabilno, spremenljivo in ino-vativno okolje (Burns in Stalker, 1961, v Vila, 1994). Podobno je mogoče okolje poslovnega sistema deliti v mirno naključno, mirno grupirano, nemirno reaktivno in turbulentno okolje (Emery in Trist, 1965, v Vila, 1994). Iz citiranih raziskav, povezanih z zunanjimi dejavniki, lahko povzamemo, da je organizacija poslovnega sistema močno odvisna od vplivov iz okolja. 2.3 Dejavniki notranjega okolja Najbolj neposredno vplivajo na učinkovitost izvajanja procesov poslovnega sistema kot celote predvsem notranji dejavniki, še posebno kadar gre za konkurenčne poslovne sisteme, ki delujejo pod istimi pogoji zunanjega okolja (Urh, 2011). Med dejavniki notranjega okolja, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov, so nas v okviru raziskave zanimali (prirejeno po Duh in Kajzer, 2002; Kralj, 2003; Florjančič idr., 2004): ■ lastništvo poslovnega sistema, ■ menedžment in vodenje, ■ organiziranost poslovnega sistema, ■ finančni dejavniki, ■ infrastruktura in pogoji dela, ■ tehnično-tehnološki dejavniki, ■ informacijsko-komunikacijska tehnologija, ■ organizacijska kultura, ■ dejavniki kakovosti. 3 METODOLOŠKI VIDIK POTEKA IZVEDENE RAZISKAVE Na podlagi ugotovljenih sklopov dejavnikov širšega in ožjega zunanjega okolja kakor tudi notranjih dejavnikov smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo anketirance spraševali o vplivu naštetih dejavnikov na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov v njihovem podjetju. Zaradi lažje predstavitve posameznega sklopa dejavnikov anketirancem in posledično pridobljene točnejše ocene vpliva posameznega sklopa dejavnikov smo te podrobneje opredelili tako, kot predstavljamo v nadaljevanju. Dejavniki širšega zunanjega okolja: ■ pravno-politicno podokolje: vključili smo spremenjeno zakonodajo (delovno, davčno itd.), zakonodajo s področja varovanja konkurence, zakone in standarde varstva okolja, izide volitev, zunanje- trgovinsko ureditev, stabilnost vlade, vlogo sindikatov, odločitve raznih komisij in vladnih agencij; ■ demografsko podokolje: zajeli smo naraščanje prebivalstva po svetu, geografske premike prebivalstva (družbeno mobilnost), spreminjanje potreb zaradi sprememb starostne strukture, nastanek etničnih trgov, izobrazbene skupine, vzorce gospodinjstev, premik od množičnega trga k mikrotrgom; ■ kulturno podokolje: vključili smo vrednote družbe, tradicijo (družbe na splošno), glavne spremembe v družbenih navadah, prevladujoče ideologije, odnos do dela in prostega časa, delitev dohodka, stopnjo izobraženosti prebivalstva; ■ okoljevarstveno podokolje: zajeli smo ekološke omejitve, lokacijske možnosti, probleme oskrbe; ■ tehnološko podokolje: vključili smo pričakovane novosti (nova odkritja), vladna sredstva za raziskave in razvoj, odnos vlade in gospodarstva do tehnologije, hitrost prenosa tehnologije, hitrost zastarevanja tehnologije, krajše življenjske cikle proizvodov; ■ gospodarsko podokolje: zajeli smo proces glo-balizacije (odpiranje novih trgov, prihod nove konkurence, pritisk na zniževanje cen), rast BDP (posledično kupne moči), inflacijo (naraščanje), obrestne mere (pri bankah ali drugih finančnih ustanovah), vrednost in ponudbo denarja, brezposelnost, stroške energije in njeno dostopnost, poslovne cikle, dinamiko porabe (potrošnjo prebivalstva, razpoložljiv dohodek prebivalcev). Dejavniki ožjega zunanjega okolja: ■ trg blaga (materiala in proizvodov): zajeli smo nabavne pogoje materialov in surovin, razpršenost dobaviteljev, stabilnost in zaupanje dobaviteljev v poslovni sistem, kakovost materialov in sestavnih delov, sodelovanje s kooperanti, prodajne in distribucijske poti in pogoje, prepoznavnost in ugled prodajne znamke na tržišču, promocijske aktivnosti, prisotnost konkurence na tržišču, program in ponudbo lastnih proizvodov, stopnjo rasti prodaje, spremenljivost cen proizvodov in storitev, raznolikost prodajnih trgov, reklamacije; ■ trg delovne sile (dela): zajeli smo fleksibilnost trga delovne sile (zaposlovanje, odpuščanje), ustreznost razpoložljive delovne sile, plače in nagrade (glede na konkurenco znotraj panoge), subvencioniranje delovnih mest in povračilo prispevkov delodajalcem, usposabljanje in zaposlo- vanje invalidov ter subvencioniranje invalidskih poslovnih sistemov, načrtovanje invalidskega fonda in zavarovanja osebja, socialna nadomestila (varnost za preživetje); ■ trg kapitala: vključili smo dostopnost kapitala (lažja dostopnost - višja učinkovitost in nasprotno), ceno kapitala (višja cena - višja učinkovitost in nasprotno), plačilno disciplino (bolj disciplinirano - višja učinkovitost in nasprotno), gibanje borznih indeksov (višji indeksi - višja učinkovitost in nasprotno), ceno delnic poslovnega sistema (višja cena delnic - višja učinkovitost in nasprotno), kapitalsko privlačnost panoge (bolj kapitalsko privlačna - višja učinkovitost in nasprotno); ■ trg poslovnih in tehničnih informacij: zajeli smo primerjavo (benchmarking) s konkurenti, testiranje in ponovno izdelavo poslovnih predvidevanj, srečanja, sodelovanje in diskusije med menedžerji poslovnega sistema, dostop do informacij o tehničnih in tehnoloških novostih, redne ocene o trgu, vključujoč neodvisne študije, zanesljivost podatkov, ki se uporabljajo za poročanje in spremljanje odločitev (Hočevar, Jaklič in Zagoršek, 2003). Notranji dejavniki: ■ lastništvo poslovnega sistema: vključili smo vrsto kapitala (zasebni/državni), menedžersko in notranje lastništvo, sodelovanje lastnikov pri oblikovanju in spremljanju strateških odločitev, odnos med lastniki in menedžmentom poslovnega sistema, vlaganje dobička v razvojne aktivnosti poslovnega sistema; ■ menedžment in vodenje: zajema pripravo in uporabo orodij za menedžment (poslovnih strategij, načrtov itd.), podrobne načrte za razvoj poslovnega sistema, izkušenost menedžmenta in njegov ugled na trgu, spretnosti ter delitev odgovornosti in funkcij sprejemanja odločitev, optimalno določitev virov za doseganje poslovnega načrta, odnose in komunikacijo med vodstvom in delovno silo (ni stavk, prepirov itd.), uporabo predhodnih študij (npr. za ocenitev novih projektov), poznavanje financ ter strukture in napredka poslovnega sistema, demokratičnost vodenja sestankov in upoštevanje sodelavcev, usmerjenost k timskemu delu, odnose in komunikacijo z delničarji; ■ organiziranost poslovnega sistema: zajeli smo število hierarhičnih ravni v poslovnem sistemu, velikost poslovnega sistema, organizacijska navodila in delovne predpise, jasnost vlog, nalog in odgovornosti, prilagodljivost organizacijske strukture novim razmeram; ■ finančni dejavniki: vključili smo kapitalsko ustreznost poslovnega sistema, tekočo likvidnost poslovnega sistema, stopnjo zadolženosti poslovnega sistema, rast prihodkov, zniževanje stroškov, izvedbo vloženih sredstev v raziskave in razvoj, plače zaposlenih, vodenje poslovnih knjig in računovodskega sistema, dobičkonosnost (poslovanja, proizvoda, stranke); ■ infrastruktura in pogoji dela: zajeli smo delovne razmere, možnosti napredovanja, obveščenost o dogodkih v poslovnem sistemu, plače in druge materialne ugodnosti, odnose s sodelavci, stalnost zaposlitve, možnost strokovnega razvoja, svobodo in samostojnost pri delu, ugled dela (kot vrednote), soodločanje pri delu in poslovanju, ustvarjalnost dela, varnost pri delu, vpliv vodje (nadrejenega), zahtevnost dela (fizično in psihično), zanimivost dela; ■ tehnično-tehnološki dejavniki: vključili smo tehnične novosti materialov in sestavnih delov, tehnološke novosti, sodobne tehnologije, investicije v fiksno aktivo in tehnologijo, dostopnost do inovacij, patentov; ■ informacijsko-komunikacijska tehnologija: zajeli smo informacijsko tehnologijo (omrežje, internet, pisarniške programe itd.), integralno informacijsko podporo poslovanja (ERP, SCM itd.), specialna informacijska orodja (CAD, CAM itd.), ustrezno strojno opremo (računalnike, tiskalnike itd.), telekomunikacijsko tehnologijo (telefone, vi-deokonferenčno opremo itd.); ■ organizacijska kultura: vključili smo pripadnost zaposlenih poslovnemu sistemu, vedenjske pravilnosti pri interakciji s sodelavci (navade in tradicijo), skupinske norme (standarde in vrednote, ki se razvijajo v okviru poslovnega sistema), prevladujoče vrednote v poslovnem sistemu, formalno filozofijo poslovnega sistema, odnos zaposlenih do pravil medsebojnega sodelovanja (jasnost), stanje socialne klime v podjetju (pripravljenost za medsebojno pomoč), utrjene veščine (posebne zmožnosti, ki jih člani skupine pokažejo pri izvrševanju določenih nalog), navade v mišljenju, mentalne modele in (ali) jezikovne paradigme (način razmišljanja in rabo »strokovnih« izrazov zaposlenih), skupne pomene (nujna razumevanja, ki jih ustvarjajo člani skupine pri procesih skupne interakcije), temeljne metafore ali integracijske simbole (ideje, občutke, s katerimi se skupina poistoveti), stopnjo strukturne stabilnosti v skupini (skupne kakovosti skupine so globoke in stabilne), oblikovanje skupnih vzorcev (integracijo elementov v širši vzorec, ki povezuje na globlji ravni); ■ kakovost: zajeli smo pritožbe kupcev (število pritožb oz. reklamacij kupcev), doseganje konstrukcije proizvoda in izdelave, variacije v kakovosti proizvodov, nadziranje kakovosti storitev in sestavnih delov dobaviteljev, statistično spremljanje odpadkov, popravil in vračil, kakovost vhodnega materiala, izvajanje kontrole in superkontrole (izvajanje redne kontrole in preverjanje ustreznosti dela redne kontrole), pridobljene certifikate kakovosti (npr. ISO 9001:2000 itd.) (Meglič idr., 2009). Anketiranci so vpliv posameznih podrobneje opredeljenih dejavnikov širšega (izsek vprašalnika je prikazan na sliki 1, v celoti pa je v prilogi) in ožjega Ocenite, kakšen vpliv na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov v vašem poslovnem sistemu (podjetju ustanovi ...) imajo našteti dejavniki. Vpliv ocenite z ocenami od 1 (nima nobenega vpliva) do 5 (ima izrazit vpliv) Ocena vpliva dejavnika DEJAVNIKI ŠIRŠEGA ZUNANJEGA OKOLJA DEJAVNIKI PRAVNO-POUTIČNEGA PODOKOLJA Z3D-01 Spremenjena zakonodaja ¡delovna, da,-;na ) 1 2 i i 5 Z5D-02 Zakonodaja s področja varovanja konkurence 1 2 J i 5 ZŠD-03 Zakoni in standardi zaščite okolja 1 2 J i 5 Z3D-04 Izidi volitev 1 2 J i 5 ZSD-05 Zunanjetrgovinska ureditev 1 2 J 4 5 Z5D-06 Stabilnost vlade 1 2 J 4 5 ZŠD-07 Vloga sindikatov 1 2 J i 5 ZŠD-08 Odločitve raznih komisij in vladnih agencij 1 2 J 4 5 Slika 1: Izsek anketnega vprašalnika zunanjega okolja kot tudi notranjih dejavnikov na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov ocenili z uporabo petstopenjske Likertove lestvice. Pri tem je ocena 1 pomenila, da dejavnik nima nobenega vpliva, ocena 5 pa, da ima dejavnik izrazit vpliv. Pri izbiri podjetij, ki smo jih vključili v raziskavo, smo bili zelo omejeni, saj smo želeli izbrati taka, v katerih zaposleni dobro poznajo poslovne procese, v katerih sodelujejo. To pa pomeni, da je moral biti v podjetju pred nedavnim opravljen posnetek poslovnih procesov. V raziskavo smo tako vključili tri podjetja, s katerimi smo sodelovali že pri aplikativnih projektih popisa njihovih poslovnih procesov. S stališča panožne opredelitve gre za tri različna podjetja; pri prvem gre za elektrokovinsko razvojno proizvodno podjetje, drugo je javno storitveno podjetje, tretje pa elektrogospodarsko podjetje, v katerem proizvodnja teče procesno. Namenoma smo izbrali podjetja, ki delujejo v različnih panogah, in sicer zato, ker nas je poleg vpliva posameznih dejavnikov zanimalo tudi to, ali se bodo med podjetji, ki delujejo v različnih panogah, pojavile razlike. V anketo smo zaradi pregleda nad izvajanjem posameznih poslovnih procesov (lažja ocena vpliva posameznih dejavnikov) vključili zgolj zaposlene na različnih ravneh vodstvenih delovnih mest. Za lažjo analizo rezultatov smo vodstvena delovna mesta razdelili na pet ravni, in sicer od prve ravni - operativno vodenje (vodja skupine, tema ...) - do pete ravni - vodstvo podjetja. Iz z vprašalnikom zbranih podatkov (ocen anketirancev) smo za posameznega ocenjevalca na podlagi podrobno opredeljenih dejavnikov (ocen njihovega vpliva) izračunali povprečno oceno vpliva posa- Tabela 1: Statistični pregled anketirancev po splošnih podatkih meznega sklopa dejavnikov. Dobljene ocene vpliva posameznega sklopa dejavnikov (za posameznega anketiranca) smo nato uporabili za nadaljnjo analizo ocen. Najprej smo izračunali povprečno oceno vpliva posameznega sklopa dejavnikov (povprečje vseh ocenjevalcev), nato pa smo še analizirali morebitne razlike v ocenjevanju vpliva dejavnikov med anketiranci iz različnih podjetij. Razlike v ocenjevanju vpliva posameznih sklopov dejavnikov smo ugotavljali z analizo variance dobljenih povprečnih ocen (posameznega anketiranca), pri tem smo uporabili metodo ANOVA. Kadar so rezultati analize variance pokazali, da se v ocenah med ocenjevalci iz različnih podjetij pojavljajo statistično pomembne razlike, smo za njihovo podrobnejšo analizo uporabili post hoc test Hocberg's GT2, ki se uporablja v primeru analize različno velikih vzorcev. 4 REZULTATI IZVEDENE RAZISKAVE Vprašalnik, s katerim smo merili vpliv posameznega sklopa dejavnikov, smo v izbranih podjetjih razdelili med zaposlene na različnih vodstvenih delovnih mestih. V vseh treh podjetjih smo razdelili okoli 270 vprašalnikov. Odzvalo se je 110 zaposlenih (N = 110), ki so ocenili vpliv posameznih dejavnikov širšega in ožjega zunanjega okolja kot tudi notranjih dejavnikov na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov. 4.1 Analiza sodelujočih v raziskavi Število prejetih izpolnjenih vprašalnikov iz posameznega podjetja je bilo v dokajšnji meri pogojeno tudi z velikostjo podjetja in se je gibalo od 22 do 58 izpolnjenih vprašalnikov. Podrobnejši pregled podatkov o sodelujočih v raziskavi je prikazan v tabeli 1. Podjetje 1 Podjetje 2 Podjetje 3 Skupaj Število anketirancev (N) 58 30 22 110 Delež v % 52,73 27,27 20 100 Povprečna raven vodstvenega delovnega mesta 3,41 3,19 2,75 3,23 Povprečna skupna delovna doba v letih 21,89 24,57 21,86 22,61 Povprečna delovna doba v podjetju v letih 20,86 20,71 19,10 20,48 Povprečna stopnja izobrazbe 6,51 6 6,40 6,35 4.2 Vpliv dejavnikov na učinkovitost izvajanja procesov Na podlagi izračunanih povprečnih ocen posameznega ocenjevalca za posamezni sklop dejavnikov smo izračunali skupno povprečno oceno vpliva posameznega sklopa dejavnikov (rezultati so prikazani v tabeli 2). Tabela 2: Povprečne ocene vpliva dejavnikov na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov Dejavniki širšega okolja Dejavniki ožjega okolja Dejavniki notranjega okolja Sklop dejavnikov Povprečna ocena Sklop dejavnikov Povprečna ocena Sklop dejavnikov Povprečna ocena Pravno-politicno podokolje 2,93 Trg blaga (materiala in proizvodov) 3,56 Lastništvo poslovnega sistema 3,52 Demografsko podokolje 2,42 Trg delovne sile (dela) 3,20 Menedžment in vodenje 3,67 Kulturno podokolje 3,11 Trg kapitala 3,13 Organiziranost poslovnega sistema 3,66 Okoljevarstveno podokolje 3,53 Trg poslovnih in tehničnih informacij 3,46 Finančni dejavniki 3,76 Tehnološko podokolje 3,45 Infrastruktura in pogoji dela 3,89 Gospodarsko podokolje 3,33 Tehnično-tehnološki dejavniki 3,81 Informacijsko-komunikacijska tehnologija 3,84 Organizacijska kultura 3,46 Kakovost 3,72 4.3 Analiza razlik v ocenjevanju vpliva dejavnikov glede na podjetje Z analizo variance izračunanih povprečnih ocen posameznega ocenjevalca za posamezni sklop dejavnikov smo preverili, pri ocenjevanju katerih sklopov dejavnikov širšega in ožjega zunanjega okolja kot tudi notranjih dejavnikov so anketiranci iz različnih podjetij izrazili statistično pomembno drugačna stališča. Pri dejavnikih širšega zunanjega okolja so rezultati analize variance (ANOVA) pokazali (tabela 3), da je vrednost »p« manjša od 0,05 pri dejavnikih demografskega podokolja (p = 0,001), okoljevarstve-nega podokolja (p = 0,000), tehnološkega podokolja (p = 0,000) in gospodarskega podokolja (p = 0,000). Na podlagi tega ugotavljamo, da so med skupinami anketirancev iz različnih podjetij pomembne razlike v ocenjevanju dejavnikov navedenih sklopov. Za druge sklope dejavnikov širšega zunanjega okolja pa velja, da pri ocenjevanju dejavnikov ni statistično pomembnih razlik med anketiranci iz različnih podjetij. Tabela 3: Dejavniki širšega zunanjega okolja glede na podjetje po ANOVA Vsota kvadratov df Povprečje kvadratov F p Pravno-politično podokolje Postopki 1,547 2 0,773 1,635 0,200 Ostanek 50,617 107 0,473 Skupaj 52,164 109 Demografsko podokolje Postopki 6,428 2 3,214 7,275 0,001 Ostanek 47,274 107 0,442 Skupaj 53,702 109 Kulturno podokolje Postopki 2,082 2 1,041 2,058 0,133 Ostanek 54,107 107 0,506 Skupaj 56,189 109 Okoljevarstveno podokolje Postopki 9,964 2 4,982 8,967 0,000 Ostanek 59,454 107 0,556 Skupaj 69,418 109 Tehnološko podokolje Postopki 17,810 2 8,905 18,635 0,000 Ostanek 51,131 107 0,478 Skupaj 68,941 109 Gospodarsko podokolje Postopki 8,874 2 4,437 10,412 0,000 Ostanek 45,601 107 0,426 Skupaj 54,476 109 V katerih odnosih in zakaj se pojavijo razlike med z zvezdico (*) označene razlike aritmetičnih sredin, ki podjetji, smo ugotavljali s post hoc testom Hocberg's so statistično značilne pri stopnji zaupanja a = 0,05. GT2 (tabele 4, 5, 6 in 7). V nadaljevanju so v teh tabelah Tabela 4: Analiza dejavnikov demografskega podokolja na podlagi testa Hocbergs GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Ar. s. (I-J) Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Spodnja meja Zgornja meja Demografsko podokolje Podjetje 1 Podjetje 2 0,23506 0,14948 0,314 -0,1273 0,5974 Podjetje 3 0,63073* 0,16643 0,001 0,2272 1,0342 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,23506 0,14948 0,314 -0,5974 0,1273 Podjetje 3 0,39567 0,18657 0,104 -0,0566 0,8480 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,63073* 0,16643 0,001 -1,0342 -0,2272 Podjetje 2 -0,39567 0,18657 0,104 -0,8480 0,0566 Tabela 5: Analiza dejavnikov okoljevarstvenega podokolja na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Ar. s. (I-J) Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Spodnja meja Zgornja meja Okoljevarstveno podokolje Podjetje 1 Podjetje 2 -0,19502 0,16763 0,571 -0,6014 0,2114 Podjetje 3 -0,78997* 0,18665 0,000 -1,2425 -0,3375 Podjetje 2 Podjetje 1 0,19502 0,16763 0,571 -0,2114 0,6014 Podjetje 3 -0,59495* 0,20923 0,016 -1,1022 -0,0877 Podjetje 3 Podjetje 1 0,78997* 0,18665 0,000 0,3375 1,2425 Podjetje 2 0,59495* 0,20923 0,016 0,0877 1,1022 Tabela 6: Analiza dejavnikov tehnološkega podokolja na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Ar. s. (I-J) Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Spodnja meja Zgornja meja Tehnološko podokolje Podjetje 1 Podjetje 2 0,82759* 0,15546 0,000 0,4507 1,2045 Podjetje 3 0,77456* 0,17309 0,000 0,3549 1,1942 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,82759* 0,15546 0,000 -1,2045 -0,4507 Podjetje 3 -0,05303 0,19403 0,990 -0,5234 0,4174 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,77456* 0,17309 0,000 -1,1942 -0,3549 Podjetje 2 0,05303 0,19403 0,990 -0,4174 0,5234 Tabela 7: Analiza dejavnikov gospodarskega podokolja na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Ar. s. (I-J) Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Spodnja meja Zgornja meja Gospodarsko podokolje Podjetje 1 Podjetje 2 0,59387* 0,14681 0,000 0,2380 0,9498 Podjetje 3 0,53110* 0,16346 0,005 0,1348 0,9274 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,59387* 0,14681 0,000 -0,9498 -0,2380 Podjetje 3 -0,06277 0,18324 0,981 -0,5070 0,3815 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,53110* 0,16346 0,005 -0,9274 -0,1348 Podjetje 2 0,06277 0,18324 0,981 -0,3815 0,5070 92 U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 2014 številka 2 - letnik XXII Pri dejavnikih ožjega zunanjega okolja smo razlike med ocenjevanjem (tabela 8) ugotovili v vseh štirih sklopih dejavnikov (trg blaga (p = 0,000), trg delovne sile (p = 0,000), trg kapitala (p = 0,000) ter trg poslovnih in tehničnih informacij (p = 0,000)). Pri podrobnejšem analiziranju odnosov s testom Hocberg's GT2 smo ugotovili, da pri odgovorih anketirancev iz prvega podjetja pri vseh sklopih dejavnikov prihaja do statistično pomembne razlike v primerjavi z anketiranci iz drugega in tretjega podjetja (tabele 9, 10, 11 in 12). Tabela 8: Dejavniki ožjega zunanjega okolja glede na podjetje po ANOVA Vsota kvadratov df Povprečje kvadratov F P Trg blaga (materiala Postopki 22,915 2 11,457 29,700 0,000 in proizvodov) Ostanek 41,278 107 0,386 Skupaj 64,192 109 Trg delovne sile Postopki 9,506 2 4,753 11,373 0,000 (dela) Ostanek 44,721 107 0,418 Skupaj 54,227 109 Trg kapitala Postopki 17,753 2 8,877 18,103 0,000 Ostanek 51,977 106 0,490 Skupaj 69,731 108 Trg poslovnih in tehničnih informacij Postopki 11,951 2 5,976 10,331 0,000 Ostanek 60,736 105 0,578 Skupaj 72,687 107 Tabela 9: Analiza dejavnikov trga blaga na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Trg blaga (materiala Podjetje 1 Podjetje 2 0,90495* 0,13968 0,000 0,5663 1,2436 in proizvodov) Podjetje 3 0,92651* 0,15552 0,000 0,5495 1,3035 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,90495* 0,13968 0,000 -1,2436 -0,5663 Podjetje 3 0,02156 0,17434 0,999 -0,4011 0,4442 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,92651* 0,15552 0,000 -1,3035 -0,5495 Podjetje 2 -0,02156 0,17434 0,999 -0,4442 0,4011 Tabela 10: Analiza dejavnikov trga delovne sile na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Trg delovne sile Podjetje 1 Podjetje 2 0,51634* 0,14539 0,002 0,1639 0,8688 Podjetje 3 0,66655* 0,16188 0,000 0,2741 1,0590 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,51634* 0,14539 0,002 -0,8688 -0,1639 Podjetje 3 0,15022 0,18146 0,792 -0,2897 0,5901 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,66655* 0,16188 0,000 -1,0590 -0,2741 Podjetje 2 -0,15022 0,18146 0,792 -0,5901 0,2897 Tabela 11: Analiza dejavnikov trga kapitala na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Trg kapitala Podjetje 1 Podjetje 2 0,84176* 0,15748 0,000 0,4599 1,2236 Podjetje 3 0,75684* 0,17834 0,000 0,3244 1,1893 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,84176* 0,15748 0,000 -1,2236 -0,4599 Podjetje 3 -0,08492 0,19924 0,964 -0,5680 0,3982 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,75684* 0,17834 0,000 -1,1893 -0,3244 Podjetje 2 0,08492 0,19924 0,964 -0,3982 0,5680 Tabela 12: Analiza dejavnikov trga poslovnih in tehničnih informacij na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Trg poslovnih podjetje 1 podjetje 2 0,62644* 0,17297 0,001 0,2070 1,0459 in tehničnih informacij podjetje 3 0,71675* 0,19369 0,001 0,2470 1,1865 podjetje 2 podjetje 1 -0,62644* 0,17297 0,001 -1,0459 -0,2070 podjetje 3 0,09031 0,21792 0,967 -0,4382 0,6188 podjetje 3 podjetje 1 -0,71675* 0,19369 0,001 -1,1865 -0,2470 podjetje 2 -0,09031 0,21792 0,967 -0,6188 0,4382 Tudi pri notranjih dejavnikih se pojavljajo statistično pomembne razlike (tabela 13), in sicer pri dejavnikih naslednjih sklopov: menedžment in vodenje (p = 0,030), finančni dejavniki (p = 0,005), tehnično- tehnološki dejavniki (p = 0,007), informacijsko-ko-munikacijska tehnologija (p = 0,033) ter kakovost (p = 0,000). Rezultate analize podrobnejših medsebojnih odnosov smo prikazali v tabelah 14, 15, 16, 17 in 18. Tabela 13: Notranji dejavniki glede na podjetje po ANOVA Vsota kvadratov df Povprečje kvadratov F p Lastništvo poslovnega sistema Postopki 4,983 2 2,491 2,888 0,060 Ostanek 90,579 105 0,863 Skupaj 95,562 107 Menedžment in vodenje Postopki 3,811 2 1,905 3,609 0,030 Ostanek 56,494 107 0,528 Skupaj 60,305 109 Organiziranost poslovnega sistema Postopki 2,865 2 1,433 2,631 0,077 Ostanek 58,265 107 0,545 Skupaj 61,131 109 Finančni dejavniki Postopki 5,405 2 2,702 5,555 0,005 Ostanek 52,056 107 0,487 Skupaj 57,461 109 Infrastruktura in pogoji dela Postopki 0,028 2 0,014 0,037 0,964 Ostanek 40,725 107 0,381 Skupaj 40,753 109 Tehnično-tehnološki dejavniki Postopki 4,659 2 2,330 5,235 0,007 Ostanek 47,168 106 0,445 Skupaj 51,827 108 Vsota kvadratov df Povprečje kvadratov F P Informacijsko-komunikacijska tehnologija Postopki 3,179 2 1,589 3,525 0,033 Ostanek 48,241 107 0,451 Skupaj 51,420 109 Organizacijska kultura Postopki 0,030 2 0,015 0,036 0,965 Ostanek 45,161 106 0,426 Skupaj 45,191 108 Kakovost Postopki 11,208 2 5,604 10,426 0,000 Ostanek 57,513 107 0,538 Skupaj 68,721 109 Tabela 14: Analiza dejavnikov menedžmenta in vodenja na podlagi testa Hocbergs GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Menedžment In vodenje Podjetje 1 Podjetje 2 0,37356 0,16341 0,071 -0,0226 0,7697 Podjetje 3 0,37177 0,18194 0,124 -0,0693 0,8129 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,37356 0,16341 0,071 -0,7697 0,0226 Podjetje 3 -0,00179 0,20396 1,000 -0,4962 0,4927 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,37177 0,18194 0,124 -0,8129 0,0693 Podjetje 2 0,00179 0,20396 1,000 -0,4927 0,4962 Tabela 15: Analiza finančnih dejavnikov na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Finančni dejavniki Podjetje 1 Podjetje 2 0,47257* 0,15686 0,010 0,0923 0,8529 Podjetje 3 0,39816 0,17465 0,072 -0,0252 0,8216 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,47257* 0,15686 0,010 -0,8529 -0,0923 Podjetje 3 -0,07441 0,19578 0,974 -0,5491 0,4002 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,39816 0,17465 0,072 -0,8216 0,0252 Podjetje 2 0,07441 0,19578 0,974 -0,4002 0,5491 Tabela 16: Analiza tehnično-tehnoloskih dejavnikov na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Tehnično-tehnološki Podjetje 1 Podjetje 2 0,32322 0,15002 0,097 -0,0405 0,6870 dejavniki Podjetje 3 0,50131* 0,16989 0,012 0,0894 0,9132 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,32322 0,15002 0,097 -0,6870 0,0405 Podjetje 3 0,17810 0,18979 0,723 -0,2821 0,6383 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,50131* 0,16989 0,012 -0,9132 -0,0894 Podjetje 2 -0,17810 0,18979 0,723 -0,6383 0,2821 Tabela 17: Analiza dejavnikov informacijsko-komunikacijske tehnologije na podlagi testa Hocbergs GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Informacijsko- Podjetje 1 Podjetje 2 0,40086* 0,15100 0,027 0,0348 0,7669 komunikacijska tehnologija Podjetje 3 0,14556 0,16813 0,769 -0,2620 0,5531 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,40086* 0,15100 0,027 -0,7669 -0,0348 Podjetje 3 -0,25530 0,18847 0,443 -0,7122 0,2016 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,14556 0,16813 0,769 -0,5531 0,2620 Podjetje 2 0,25530 0,18847 0,443 -0,2016 0,7122 Tabela 18: Analiza dejavnikov kakovosti na podlagi testa Hocberg's GT2 Odvisna spremenljivka (I) Podjetje (J) Podjetje Razlika Std. nap. Sig. 95 % interval zaupanja Ar. s. (I-J) Spodnja meja Zgornja meja Kakovost Podjetje 1 Podjetje 2 0,58413* 0,16488 0,002 0,1844 0,9838 Podjetje 3 0,70259* 0,18357 0,001 0,2575 1,1476 Podjetje 2 Podjetje 1 -0,58413* 0,16488 0,002 -0,9838 -0,1844 Podjetje 3 0,11845 0,20579 0,917 -0,3804 0,6173 Podjetje 3 Podjetje 1 -0,70259* 0,18357 0,001 -1,1476 -0,2575 Podjetje 2 -0,11845 0,20579 0,917 -0,6173 0,3804 5 ANALIZA REZULTATOV Analiza rezultatov povprečnih ocen vpliva dejavnikov na učinkovitost izvajanja procesov (tabela 2) kaže, da na splošno na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov najbolj vplivajo dejavniki notranjega okolja, nekoliko manjši je vpliv dejavnikov ožjega zunanjega okolja in najmanjši vpliv dejavnikov širšega zunanjega okolja. Izmed dejavnikov širšega zunanjega okolja na učinkovitost najbolj vplivajo dejavniki okoljevarstvenega (ocena 3,53), tehnološkega (3.45) in gospodarskega (3,33) podokolja. Izmed dejavnikov ožjega zunanjega okolja pa je največji vpliv dejavnikov sklopa trga blaga (ocena 3,56) in dejavnikov sklopa trga poslovnih in tehničnih informacij (3.46). Pri dejavnikih notranjega okolja anketiranci priznavajo najvišji vpliv dejavnikov sklopov: infrastruktura in pogoji dela (3,89), informacijsko-komu-nikacijska tehnologija (3,84) ter tehnično-tehnološki sklop (3,81). Na podlagi ugotovitev bi lahko sklepali, da na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov najbolj vplivajo notranji dejavniki ter da s širitvijo okolja (dejavniki ožjega in širšega zunanjega okolja) vpliv dejavnikov na učinkovitost upada. Vendar zaradi majhnega števila podjetij, vključenih v raziskavo, in razmeroma majhnih razlik v ocenah vpliva posameznega sklopa dejavnikov na učinkovitost teh rezulta- tov ne moremo posplošiti. Pri analizi razlik v ocenjevanju vpliva dejavnikov med podjetji nam je bilo pri iskanju vzrokov za nastale razlike v veliko pomoč poznavanje podjetij, saj smo z izbranimi podjetji sodelovali že pri aplikativnih projektih popisa njihovih poslovnih procesov. Pri analizi razlik v ocenjevanju dejavnikov širšega zunanjega okolja smo na podlagi analize variance (tabela 3) ugotovili, da zaposleni, ki so sodelovali pri ocenjevanju, različno vrednotijo pomembnost teh sklopov: ■ demografsko podokolje (tabela 4); statistično pomembna razlika je pri tretjem podjetju; to lahko pojasnimo z dejstvom, da se tretje podjetje ukvarja s proizvodnjo električne energije in tako spremembe dejavnikov demografskega podokolja nanj ne vplivajo tako izrazito kot na drugi dve podjetji; ■ okoljevarstveno podokolje (tabela 5); statistično pomembna razlika je pri odgovorih anketirancev tretjega podjetja; to lahko pojasnimo kot posledico tesne povezanosti (soodvisnosti) temeljnega oz. identifikacijskega proizvodnega procesa v tretjem podjetju z zahtevami in omejitvami dejavnikov okoljevarstvenega podokolja; drugi dve podjetji glede na svojo panogo nista tako močno povezani s tem sklopom dejavnikov; ■ tehnološko podokolje (tabela 6); statistično pomembne razlike so pri odgovorih anketirancev iz prvega podjetja; to lahko pojasnimo z dejstvom, da je prvo podjetje v primerjavi z drugima dvema bistveno bolj usmerjeno v razvoj novih tehnologij in proizvodov; to pa je vsekakor povezano z intenzivnejšim prepoznavanjem dejavnikov tehnološkega podokolja, saj od podjetja zahteva drugačne strateške usmeritve in več vlaganja v razvoj nove tehnologije; ■ gospodarsko podokolje (tabela 7); statistično pomembne razlike so pri odgovorih anketirancev iz prvega podjetja; ker gre za elektrokovinsko razvojno proizvodno podjetje, ki je usmerjeno na pokrivanje širšega tržišča, je veliko bolj podvrženo dejavnikom gospodarskega podokolja kot drugi dve podjetji. Pri analizi razlik v ocenjevanju dejavnikov ožjega zunanjega okolja (tabela 8) smo na podlagi analize variance ugotovili, da zaposleni različno vrednotijo pomembnost vseh sklopov dejavnikov. Pri vseh sklopih dejavnikov se statistično pomembno razlikujejo odgovori zaposlenih v prvem podjetju (tabele 9, 10, 11 in 12). Vzroke za odstopanje lahko v tem primeru pojasnimo z razliko v panogi posameznega podjetja. Prvo podjetje je razvojno proizvodno in svoje proizvode (izdelke) trži globalno. Na učinkovitost poslovnih procesov v prvem podjetju tako veliko bolj vplivajo vsi dejavniki, ki se nanašajo na oskrbo podjetja z materiali in s proizvodi, na zagotavljanje delovne sile ter zagotavljanje sredstev in informacij, v primerjavi z drugim in s tretjim podjetjem, ki svoje proizvode (izdelke in (ali) storitve) tržita lokalno. Tudi pri analizi razlik v ocenjevanju notranjih dejavnikov (tabela 13) smo na podlagi analize variance ugotovili, da zaposleni, ki so sodelovali pri ocenjevanju, različno vrednotijo pomembnost naslednjih sklopov: ■ menedžment in vodenje (tabela 14); med odgovori anketirancev sicer obstaja minimalna razlika (rezultati testa ANOVA), ki pa se pri podrobnejši analizi (test Hocberg's GT2) izkaže kot premajhna, da bi jo lahko opredelili kot statistično pomembno; ■ finančni dejavniki (tabela 15); statistično pomembna razlika se pojavi samo med prvim in drugim podjetjem; razlika v odgovorih anketirancev je najverjetneje povezana z načinom financiranja oz. pridobivanja finančnih sredstev podjetja; drugo in tretje podjetje sta v precejšnji meri financirani iz državnega proračuna (državnih sredstev), medtem ko si mora prvo podjetje potrebna finančna sredstva priskrbeti samo; ■ tehnično-tehnološki dejavniki (tabela 16); statistično pomembne razlike se pojavijo le med prvim in tretjim podjetjem; vzroke za nastale razlike lahko podobno kot pri dejavnikih tehnološkega podokolja širšega zunanjega okolja najdemo v panožni usmeritvi prvega podjetja; ■ informacijsko-komunikacijska tehnologija (tabela 17); do statistično pomembnih razlik je prišlo pri odgovorih anketirancev iz prvega in drugega podjetja; do razlik je predvidoma prišlo zato, ker za podporo izvajanja poslovnih procesov v drugem podjetju ne uporabljajo integralne informacijske podpore, temveč so veliko bolj v uporabi specialne programske rešitve, kar vpliva na drugačno ovrednotenje dejavnikov informacijsko-ko-munikacijske tehnologije; ■ dejavniki kakovosti (tabela 18); statistično pomembne razlike so pri odgovorih anketirancev iz prvega podjetja; zaposleni v prvem podjetju so glede spremljanja kakovosti svojih procesov in proizvodov bistveno bolj ozaveščeni kot zaposleni v drugih dveh podjetjih, saj jih v to sili tudi globalni trg, na katerem tržijo svoje proizvode; v podjetju je vpeljanih več sistemov spremljanja kakovosti, ki bistveno prispevajo k prepoznavanju vpliva dejavnikov sklopa kakovosti na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov. 6 SKLEP Na podlagi rezultatov izvedene raziskave lahko sklepamo, da na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov najbolj vplivajo notranji dejavniki ter da s širitvijo okolja (dejavniki ožjega in širšega zunanjega okolja) upada vpliv dejavnikov na učinkovitost. Izkazalo se je tudi, da se pri ocenah vpliva dejavnikov na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov med ocenjevalci (anketiranci) iz različnih podjetij pri nekaterih sklopih dejavnikov pojavljajo razlike. Pri širšem zunanjem okolju se največje razlike pojavljajo pri dejavnikih okoljevarstvenega, tehnološkega in gospodarskega podokolja. Razlike v ocenah vpliva dejavnikov ožjega zunanjega okolja se pokažejo v vseh sklopih. Izmed notranjih dejavnikov pa se najbolj značilne razlike pojavljajo pri sklopu dejavnikov kakovosti. Uporaba statističnih testov (ANOVA, post hoc Hocberg's GT2) nam je bila v pomoč pri iskanju vzrokov nastalih razlik v ocenjevanju. Vendar zaradi majhnega števila podjetij, vključenih v raziskavo, lahko samo domnevamo, da je eden izmed glavnih vzrokov za nastale razlike posledica panožne diferenciacije izbranih podjetij. Analiza rezultatov je namreč pokazala, da gre vzroke za razlike v ocenjevanju med izbranimi podjetji iskati predvsem v tesni povezanosti (soodvisnosti) temeljnega oz. identifikacijskega proizvodnega procesa z zahtevami in omejitvami posameznih sklopov dejavnikov. Tega pa zaradi majhnega vzorca izbranih podjetij ne moremo potrditi. Če bi želeli potrditi oz. posplošiti ugotovljene rezultate, bi morali izvesti raziskavo na širšem vzorcu podjetij. Pri oblikovanju vzorca bi bilo smiselno poskrbeti za to, da bi bil vzorec reprezentativen tako z vidika velikosti podjetja (mala in srednje velika podjetja) kakor tudi z vidika panožne opredelitve. Tako bi lahko potrdili ali zavrgli predpostavko, da panožna opredelitev podjetja v veliki meri vpliva na to, kateri sklop dejavnikov pomembneje vpliva na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov. Če bi z raziskavo potrdili, da so sklopi dejavnikov, ki najbolj vplivajo na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov, povezani s panožno opredelitvijo in z velikostjo podjetja, bi vodilni v podjetjih dobili trdno podlago za določanje prioritet pri prilagajanju poslovnih procesov zahtevam posameznih dejavnikov. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko nato za posamezno panožno usmeritev podjetja podrobneje raziskali in določili sklope dejavnikov, ki najbolj vplivajo na učinkovitost izvajanja procesov. 7 LITERATURA IN VIRI [1] CIPD (2010). PESTLE analysis. Chartered Institute of Personnel and Development. March 2008. http://www.cipd.co.uk/ subjects/corpstrtgy/general/pestle-analysis.htm. Dostop 17. februar 2010. [2] Duh, M., in Kajzer, Š. (2002). Razvojni modeli podjetja in ma-nagementa. Založba MER, Maribor. [3] Florjančič, J., Bernik, M., in Novak, V. (2004). Kadrovski management. Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj. [4] Grant, M. R. (1995). Contemporary strategy analysis. Cambridge, Blakwell Publishers, Massachusetts. [5] Hočevar, M., Jaklič, M., in Zagorèek, H. (2003). Ustvarjanje uspešnega podjetja: akcijski pristop k strateškemu razmišljanju, vodenju in nadziranju. GV Založba, Ljubljana, str. 213-278. [6] Holt, P. A. (2000). Business Process Management: Models, Techniques and Empirical Studies, Management oriented Models of Business Processes. Springer Verlag, Berlin, str. 99-109. [7] Hung, R. Y. (2006). Business process management as competitive advantage: a review and empirical study. Routledge Taylor & Francis Group, Abingdon. Total Quality Management & Business Excellence, letnik 17, št. 1, str. 21-40. [8] Husna, N., in Idris, A. (2010). Leadership style, externalen-vironment, learning climate and innovation in SMEs, 2nd International Conference on Arab-Malaysion Islamic Global Business Entrepreneurship, Amman, str. 32-41. [9] Kanter, R. (1985). Supporting innovation and venture development in established companies. Journal of Business Venturing, letnik 1, št. 1, str. 47-60. [10] Kennedy, C. (2006). Business excellence in practising firms. Accountancy Ireland, Dublin, letnik 38, št. 4, str. 67-69. [11] Kljajič, M. (1994). Teorija sistemov, Modeliranje sistemov. Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj, str. 105-128. [12] Kralj, J. (2003). Management: Temelji managementa, odločanje in ostale naloge managerjev. Visoka šola za management Koper, Koper. [13] London, C. (2002). Strategic planning for business excellence. Quality Progress, letnik 35, št. 8, str. 26-33. [14] Lysonski, S., Levas, M., in Lavenka, N. (1995). Environmental uncertainty and organizational structure: a product management perspective. Journal of Product and Brand Management, letnik 4, št. 3, str. 7-18. [15] Meglič, J., Kern, T., Urh, B., Balkovec, J., in Roblek, M. (2009). Influence of polyvalence professionals on product development process efficiency. Strojarstvo, letnik 51, št. 2, str. 105-121. [16] Porter, M. E. (1985). Competitive Advantage: Creating and Sustaining Superior Performance. New York, The Free Press. [17] Porter, M. E. (2008). The Five Competitive Forces That Shape Strategy. Harvard Business Review, Boston. [18] Pučko, D. (1999). Strateško upravljanje. Ekonomska fakulteta, Ljubljana. [19] Scanlon, R., in Watts, J. (2009). A new Route to Performance Management. Baseline, št. 92, str. 38-40. [20] Singer, S., in Peterka, O. S. (2008). Situacijska analiza. Sveučilište J. J. Strossmayera u Osjeku - Ekonomski fakultet. [21] Smith, M. (2005). Performance Management Methodology. Business Credit, letnik 107, št. 10, str. 54, 55. [22] Turk, I. (1987). Pojmovnik poslovne informatike. Društvo ekonomistov, Ljubljana. [23] Urh, B. (2011). Predvidevanje uspešnosti poslovnega sistema z vidika obvladovanja učinkovitosti poslovnih procesov. Doktorska disertacija, Kranj. [24] Urh, B., Kern, T., Roblek, M. (2008). Business process modification management. V G. Putnik (ur.), Encyclopedia of networked and virtual organizations, Hershey, Information Science Reference, str. 112-120. [25] Vila, A., in Kovač, J. (1997). Osnove organizacije in managementa - skripta. Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj. [26] Vila, A. (1994). Organizacija in organiziranje, Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj. Ocena vpliva dejavnikov širšega in ožjega okolja in notranjih dejavnikov na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov Podatki za obdelavo anketnega vprašalnika (Obkrožite oz. vpišite ustrezne podatke.) Podjetje: Delovno mesto: Skupna delovna doba: let Delovna doba v podjetju oz. ustanovi: let Izobrazba: stopnja Ocenite, kakšen vpliv na učinkovitost izvajanja poslovnih procesov v vašem poslovnem sistemu (podjetju, ustanovi ...) imajo našteti dejavniki. Vpliv ocenite z ocenami od Ocena vpliva dejavnika 1 (nima nobenega vpliva) do 5 (ima izrazit vpliv). DEJAVNIKI ŠIRŠEGA ZUNANJEGA OKOLJA DEJAVNIKI PRAVNO-POLITIČNEGA PODOKOLJA ZŠD-01 Spremenjena zakonodaja (delovna, davčna ...) 1 2 3 4 5 ZŠD-02 Zakonodaja s področja varovanja konkurence 1 2 3 4 5 ZŠD-03 Zakoni in standardi varstva okolja 1 2 3 4 5 ZŠD-04 Izidi volitev 1 2 3 4 5 ZŠD-05 Zunanjetrgovinska ureditev 1 2 3 4 5 ZŠD-06 Stabilnost vlade 1 2 3 4 5 ZŠD-07 Vloga sindikatov 1 2 3 4 5 ZŠD-08 Odločitve raznih komisij in vladnih agencij 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI DEMOGRAFSKEGA PODOKOLJA ZŠD-09 Naraščanje prebivalstva po svetu 1 2 3 4 5 ZŠD-10 Geografski premiki prebivalstva (družbena mobilnost) 1 2 3 4 5 ZŠD-11 Spreminjanje potreb zaradi sprememb starostne strukture 1 2 3 4 5 ZŠD-12 Nastanek etničnih trgov 1 2 3 4 5 ZŠD-13 Izobrazbene skupine 1 2 3 4 5 ZŠD-14 Vzorci gospodinjstva 1 2 3 4 5 ZŠD-15 Premik od množičnega trga k mikrotrgom 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI KULTURNEGA PODOKOLJA ZŠD-16 Vrednote družbe 1 2 3 4 5 ZŠD-17 Tradicija (družbe na splošno) 1 2 3 4 5 ZŠD-18 Glavne spremembe v družbenih navadah 1 2 3 4 5 ZŠD-19 Prevladujoče ideologije 1 2 3 4 5 ZŠD-20 Odnos do dela in prostega časa 1 2 3 4 5 ZŠD-21 Delitev dohodka 1 2 3 4 5 ZŠD-22 Stopnja izobraženosti prebivalstva 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI OKOLJEVARSTVENEGA PODOKOLJA ZŠD-23 Ekološke omejitve 1 2 3 4 5 ZŠD-24 Lokacijske možnosti 1 2 3 4 5 ZŠD-25 Problemi oskrbe 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI TEHNOLOŠKEGA PODOKOLJA ZŠD-26 Pričakovane novosti (nova odkritja) 1 2 3 4 5 ZŠD-27 Vladna sredstva za raziskave in razvoj 1 2 3 4 5 ZŠD-28 Odnos vlade in gospodarstva do tehnologije 1 2 3 4 5 ZŠD-29 Hitrost prenosa tehnologije 1 2 3 4 5 ZŠD-30 Hitrost zastarevanja tehnologije 1 2 3 4 5 ZŠD-31 Krajši življenjski cikli proizvodov 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI GOSPODARSKEGA PODOKOLJA ZŠD-32 Proces globalizacije (odpiranje novih trgov, prihod nove konkurence, pritisk na zniževanje cen) 1 2 3 4 5 ZŠD-33 Rast BDP (posledično kupne moči) 1 2 3 4 5 ZŠD-34 Inflacija (naraščanje) 1 2 3 4 5 ZŠD-35 Obrestne mere (pri bankah ali drugih finančnih ustanovah) 1 2 3 4 5 ZŠD-36 Vrednost in ponudba denarja 1 2 3 4 5 ZŠD-37 Brezposelnost 1 2 3 4 5 ZŠD-38 Stroški energije in njena dostopnost 1 2 3 4 5 ZŠD-39 Poslovni cikli 1 2 3 4 5 ZŠD-40 Dinamika porabe (potrošnja prebivalstva, razpoložljiv dohodek prebivalcev) 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI OŽJEGA ZUNANJEGA OKOLJA DEJAVNIKI TRGA BLAGA (MATERIALA IN PROIZVODOV) Z0D-01 Nabavni pogoji materialov in surovin 1 2 3 4 5 Z0D-02 Razpršenost dobaviteljev 1 2 3 4 5 Z0D-03 Stabilnost in zaupanje dobaviteljev v vaš poslovni sistem 1 2 3 4 5 Z0D-04 Kakovost materialov in sestavnih delov 1 2 3 4 5 Z0D-05 Sodelovanje s kooperanti 1 2 3 4 5 Z0D-06 Prodajne in distribucijske poti in pogoji 1 2 3 4 5 Z0D-07 Prepoznavnost in ugled prodajne znamke na tržišču 1 2 3 4 5 Z0D-08 Promocijske aktivnosti 1 2 3 4 5 Z0D-09 Prisotnost konkurence na tržišču 1 2 3 4 5 Z0D-10 Program in ponudba lastnih proizvodov 1 2 3 4 5 Z0D-11 Stopnja rasti prodaje 1 2 3 4 5 Z0D-12 Spremenljivost cen proizvodov in storitev 1 2 3 4 5 Z0D-13 Raznolikost prodajnih trgov 1 2 3 4 5 Z0D-14 Reklamacije 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI TRGA DELOVNE SILE (DELA) Z0D-15 Fleksibilnost trga delovne sile (zaposlovanje, odpuščanje) 1 2 3 4 5 Z0D-16 Ustreznost razpoložljive delovne sile 1 2 3 4 5 Z0D-17 Plače in nagrade (glede na konkurenco znotraj panoge) 1 2 3 4 5 Z0D-18 Subvencioniranje delovnih mest in povračilo prispevkov delodajalcem 1 2 3 4 5 Z0D-19 Usposabljanje in zaposlovanje invalidov ter subvencioniranje invalidskih poslovnih sistemov 1 2 3 4 5 Z0D-20 Načrtovanje invalidskega fonda in zavarovanja osebja 1 2 3 4 5 Z0D-21 Socialna nadomestila (varnost za preživetje) 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI TRGA KAPITALA Z0D-22 Dostopnost kapitala (lažja dostopnost - višja učinkovitost in nasprotno) 1 2 3 4 5 Z0D-23 Cena kapitala (višja cena - višja učinkovitost in nasprotno) 1 2 3 4 5 Z0D-24 Plačilna disciplina (bolj disciplinirano - višja učinkovitost in nasprotno) 1 2 3 4 5 Z0D-25 Gibanje borznih indeksov (višji indeksi - višja učinkovitost in nasprotno) 1 2 3 4 5 Z0D-26 Cena delnic poslovnega sistema (višja cena delnic - višja učinkovitost in nasprotno) 1 2 3 4 5 Z0D-27 Kapitalska privlačnost panoge (bolj kapitalsko privlačna - višja učinkovitost in nasprotno) 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI TRGA POSLOVNIH IN TEHNIČNIH INFORMACIJ Z0D-28 Primerjava (benchmarking) s konkurenti 1 2 3 4 5 Z0D-29 Testiranje in ponovna izdelava poslovnih predvidevanj 1 2 3 4 5 Z0D-30 Srečanja, sodelovanje in diskusije med menedžerji poslovnega sistema 1 2 3 4 5 Z0D-31 Dostop do informacij o tehničnih in tehnoloških novostih 1 2 3 4 5 Z0D-32 Redne ocene o trgu, vključujoč neodvisne študije 1 2 3 4 5 ZOD-33 Zanesljivi podatki, ki se uporabljajo za poročanje in spremljanje odločitev 1 2 3 4 5 NOTRANJI DEJAVNIKI DEJAVNIKI LASTNIŠTVA POSLOVNEGA SISTEMA N0D-01 Vrsta kapitala (zasebni/državni) 1 2 3 4 5 N0D-02 Menedžersko in notranje lastništvo 1 2 3 4 5 N0D-03 Sodelovanje lastnikov pri oblikovanju in spremljanju strateških odločitev 1 2 3 4 5 N0D-04 0dnos med lastniki in menedžmentom poslovnega sistema 1 2 3 4 5 N0D-05 Vlaganje dobička v razvojne aktivnosti poslovnega sistema 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI MENEDŽMENTA IN VODENJA N0D-06 Priprava in uporaba orodij za menedžment (poslovnih strategij, načrtov ...) 1 2 3 4 5 N0D-07 Podrobni načrti za razvoj poslovnega sistema 1 2 3 4 5 N0D-08 Izkušen menedžment in njegov ugled na trgu 1 2 3 4 5 N0D-09 Spretnosti in delitev odgovornosti ter funkcij sprejemanja odločitev 1 2 3 4 5 N0D-10 0ptimalna določitev virov za doseganje poslovnega načrta 1 2 3 4 5 N0D-11 0dnosi in komunikacija med vodstvom in delovno silo (ni stavk, prepirov ...) 1 2 3 4 5 N0D-12 Uporaba predhodnih študij (npr. za ocenitev novih projektov) 1 2 3 4 5 N0D-13 Poznavanje financ ter strukture in napredka poslovnega sistema 1 2 3 4 5 N0D-14 Demokratičnost vodenja sestankov in upoštevanje sodelavcev 1 2 3 4 5 N0D-15 Usmerjenost k timskemu delu 1 2 3 4 5 N0D-16 0dnosi in komunikacija z delničarji 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI ORGANIZIRANOSTI POSLOVNEGA SISTEMA N0D-17 Število hierarhičnih ravni v poslovnem sistemu 1 2 3 4 5 N0D-18 Velikost poslovnega sistema 1 2 3 4 5 N0D-19 0rganizacijska navodila in delovni predpisi 1 2 3 4 5 N0D-20 Jasnost vlog, nalog in odgovornosti 1 2 3 4 5 N0D-21 Prilagodljivost organizacijske strukture novim razmeram 1 2 3 4 5 FINANČNI DEJAVNIKI N0D-22 Kapitalska ustreznost poslovnega sistema 1 2 3 4 5 N0D-23 Tekoča likvidnost poslovnega sistema 1 2 3 4 5 N0D-24 Stopnja zadolženosti poslovnega sistema 1 2 3 4 5 N0D-25 Rast prihodkov 1 2 3 4 5 N0D-26 Zniževanje stroškov 1 2 3 4 5 N0D-27 Izvedba vloženih sredstev v raziskave in razvoj 1 2 3 4 5 N0D-28 Plače zaposlenih 1 2 3 4 5 N0D-29 Vodenje poslovnih knjig in računovodskega sistema 1 2 3 4 5 N0D-30 Dobičkonosnost (poslovanja, proizvoda, stranke) 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI INFRASTRUKTURE IN POGOJEV DELA N0D-31 Delovne razmere 1 2 3 4 5 N0D-32 Možnosti napredovanja 1 2 3 4 5 N0D-33 0bvesčenost o dogodkih v poslovnem sistemu 1 2 3 4 5 N0D-34 Plače in druge materialne ugodnosti 1 2 3 4 5 N0D-35 0dnosi s sodelavci 1 2 3 4 5 N0D-36 Stalnost zaposlitve 1 2 3 4 5 N0D-37 Možnost strokovnega razvoja 1 2 3 4 5 N0D-38 Svoboda in samostojnost pri delu 1 2 3 4 5 NOD-39 Ugled dela (kot vrednote) 1 2 3 4 5 N0D-40 Soodločanje pri delu in poslovanju 1 2 3 4 5 NOD-41 Ustvarjalnost dela 1 2 3 4 5 N0D-42 Varnost pri delu 1 2 3 4 5 N0D-43 Vpliv vodje (nadrejenega) 1 2 3 4 5 NOD-44 Zahtevnost dela (fizična in psihična) 1 2 3 4 5 N0D-45 Zanimivost dela 1 2 3 4 5 TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEJAVNIKI NOD-46 Tehnične novosti materialov in sestavnih delov 1 2 3 4 5 N0D-47 Tehnološke novosti 1 2 3 4 5 NOD-48 Sodobna tehnologija 1 2 3 4 5 N0D-49 Investicije v fiksno aktivo in tehnologijo 1 2 3 4 5 N0D-50 Dostopnost do inovacij, patentov 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE N0D-51 Informacijska tehnologija (omrežje, internet, pisarniški programi ...) 1 2 3 4 5 N0D-52 Integralna informacijska podpora poslovanja (ERP SCM ...) 1 2 3 4 5 N0D-53 Specialna informacijska orodja (CAD, CAM ...) 1 2 3 4 5 N0D-54 Ustrezna strojna oprema (računalniki, tiskalniki ...) 1 2 3 4 5 N0D-55 Telekomunikacijska tehnologija (telefoni, videokonferenčna oprema ...) 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI ORGANIZACIJSKE KULTURE N0D-56 Pripadnost zaposlenih poslovnemu sistemu 1 2 3 4 5 N0D-57 Vedenjske pravilnosti pri interakciji s sodelavci (navade in tradicija) 1 2 3 4 5 N0D-58 Skupinske norme (standardi in vrednote, ki se razvijajo v okviru poslovnega sistema) 1 2 3 4 5 N0D-59 Dominantne vrednote v poslovnem sistemu 1 2 3 4 5 N0D-60 Formalna filozofija poslovnega sistema 1 2 3 4 5 NOD-61 Odnos do pravil igre (jasnost) 1 2 3 4 5 N0D-62 Socialna klima 1 2 3 4 5 N0D-63 Utrjene veščine (posebne zmožnosti, ki jih člani skupine pokažejo pri izvrševanju določenih nalog) 1 2 3 4 5 NOD-64 Navade v mišljenju, mentalni modeli in/ali jezikovne paradigme 1 2 3 4 5 N0D-65 Skupni pomeni (nujno razumevanje, ki ga dosežejo člani skupine pri procesih skupne interakcije) 1 2 3 4 5 NOD-66 Temeljne metafore ali integracijski simboli (ideje, občutki, s katerimi se skupina označi) 1 2 3 4 5 N0D-67 Stopnja strukturne stabilnosti v skupini (skupne kakovosti skupine so globoke in stabilne) 1 2 3 4 5 N0D-68 Oblikovanje skupnih vzorcev (integracija elementov v širši vzorec, ki povezuje na globlji ravni) 1 2 3 4 5 DEJAVNIKI KAKOVOSTI N0D-69 Pritožbe kupcev 1 2 3 4 5 N0D-70 Doseganje konstrukcije proizvoda in izdelave 1 2 3 4 5 N0D-71 Variacije v kakovosti proizvodov 1 2 3 4 5 N0D-72 Nadziranje kakovosti storitev in sestavnih delov dobaviteljev 1 2 3 4 5 N0D-73 Statistično spremljanje odpadkov, popravil in vračil 1 2 3 4 5 N0D-74 Kakovost vhodnega materiala 1 2 3 4 5 N0D-75 Izvajanje kontrole in superkontrole 1 2 3 4 5 N0D-76 Pridobljeni certifikati kakovosti (npr. ISO 9001:2000 ...) 1 2 3 4 5 ■ Benjamin Urh je višji predavatelj, habilitiran za področje organizacijskih in informacijskih sistemov. Na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru na visokošolskem strokovnem programu predava predmeta razvoj proizvodov in proizvodnih procesov ter organizacija proizvodnih procesov. Raziskovalno delo opravlja predvsem v okviru laboratorija za projektni in procesni menedžment, zlasti na področju prenove poslovnih sistemov in učinkovitosti poslovnih procesov. ■ Tomaž Kern je redni profesor za področje organizacije in informatike na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. V času svojega raziskovalnega dela je aktivno sodeloval na mnogih znanstvenih in strokovnih konferencah. Je vodja več raziskovalnih projektov in član raziskovalnih skupin v raziskovalnih projektih. Je avtor oz. soavtor več kot tristo petdeset znanstvenih in strokovnih člankov, prispevkov ter drugih publikacij. Pedagoško delo opravlja pri predmetih na področju organizacije in informatike na dodiplomski in podiplomski stopnji zlasti na področju menedžmenta projektov in menedžmenta poslovnih procesov. Je član senata Univerze v Mariboru in v mandatu 2011-2015 prorektor za informatiko Univerze v Mariboru. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI - VIVID 2014 Programski odbor vabi vse, ki želijo s svojimi izkušnjami in pogledi prispevati k reševanju problemov in odgovorom na vprašanja, ki jih prinaša informatizacija vzgojno-izobraže-valnega procesa, da pošljejo prispevke v obsegu do 10 strani. Pripravljeni naj bodo v slovenskem, izjemoma v angleškem jeziku. Pomembni datumi ■ 7. julij 2014 - oddaja prispevkov ■ 8. september 2014 - obvestilo avtorjem ■ 22. september 2014 - oddaja končne, popravljene verzije prispevkov Dodatne informacije so na voljo na spletni strani http://vivid.fov.uni-mb.si in po e-pošti: mojca.bernik@fov.uni-mb.si.