Štev. 8.
Y Ljubljani, 12. aprila 1918.
Leto LVIII.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , . , dvakrat. . 14 „ , . , trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 19. aprila 1918.
45. m ir „i
IfflH".
Na veliki četrtek se je vršil 49. občni zbor »Deželnega Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani v prostorih Učiteljske tiskarne. Udeležba je bila prav mnogobrojna. Med navzočimi člani je bilo več zastopnikov učiteljstva v c. kr. okrajnih šolskih svetih. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik Jugoslovanskega državno-zborskega kluba, državni poslanec gosp. dr. Vladimir Ravnihar. Pogrešali srno pa kakor običajno v zadnjih časih učiteljic, ki se skrivajo za našimi hrbti, a prve pričakujejo in vedno povprašujejo, kdaj jim delo in trud tovarišev prinese kruha in pravic. Organizirana slovenska žena skuša doseči največje skupne koristi, le učiteljice delajo ne lepo, nečastno izjemo. Živeti od dela drugih ni lepo m parasit-stva bi se morale takoj otresti zavedne učiteljice.
Predsednik tovariš Juraj Režek otvori občni zbor, ki se vrši v 49. letu društvene dobe. S prihodnjim letom bomo praznovali že 501etnico svojega društvenega obstanka.
Ves ta čas, vso to dolgo dobo vrši društvo vestno Svojo zastavljeno si nalogo: v izboljšanje našega narodnega šolstva in gmotnega položaja našega učiteljstva. In kolikor smo dosegli tekom teh dolgih let, vse se je izvršilo večinoma po trudu in delu našega društva. V zadnjih desetletjih pa so vse naše še tako utemeljene prošnje in vsi naši koraki, žal da ostali brezuspešni, ker nam režejo naš vsakdanji kruh sedaj možje, ki imajo kamen tam, kjer imajo drugi ljudje mehko, za reveža sočutno in usmiljeno srce.
Kamor se obrnemo za košček kruha, nikjer nas ne marajo poznati. Država nas odklanja na deželo, deželni odbor pa nas noče priznati kot deželnili uslužbencev in nas zavrača na občino in zopet na državo. Kadar pa je treba šoli in učiteljstvu naložiti novih bremen in novega dela, tedaj pa kar tekmujejo med seboj, kdo ima več pravic do nas, da že resnično ne vemo, kje se pričenjajo in kje nehavajo ti ljubeznjivi naši predstojniki.
Toda nič straha, kvišku srca! Še imamo prijateljev: dobrih, zanesljivih in vplivnih prijateljev. To so pred vsem naši državni poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, ki so že do-sedaj zastavili za naše pravice svojo vplivno
besedo in jo bodo v bodočnosti gotovo še bolj! Danes nas je počastil s svojo navzočnostjo zastopnik tega veleslavnega kluba, državni poslanec g. dr. Ravnihar, da čuje in se osebno prepriča o težkem in neznosnem položaju, v katerem se nahaja kranjsko učiteljstvo. Zato g. drž. poslanca danes v svoji sredi kar najiskreneje pozdravljamo ter ga prosimo, da sporoči vele-cenjenemu Jugosovanskemu klubn našo srčno zahvalo za vso dosedaj nam naklonjeno podporo in da se slavnemu klubu priporočamo tudi za bodočnost.
Pa tudi naše vrlo časopisje nas je prav krepko podpiralo v našem boju za kruh, za kar mu bodi tudi s tega mesta izrečena iskrena zahvala.
Spomniti pa se nam je še onih ljubili naših tovarišev, ki smo jih ob takih prilikah redno videli v svoji sredi, a so morali oditi branit dom, cesarja. Tistim, ki stoje z mečem v roki in s puško ob strani na braniku za našo očetnjavo, po kateri sovražnik tako pohlepno izteza grabežljive svoje roke, njim pošiljam danes tja v strelske jarke svoje srčne pozdrave z iskreno željo, da se nam kmalu zdravi in zmagoslavno povrnejo v našo sredo.
Onim dragim tovarišem pa, ki so zastavili za domovino in cesarja mlado svoje življenje, njim, ki so daleč tam v tuji zemlji legli v prezgodnji grob, ker tako jim je velel domovine ukaz, njim v časten in tovariški spomin, prosim, tla se dvignete s svojih sedežev. (Zbor stoje posluša govomikove besede.)
Po lepih pozdravnih besedah tovariša predsednika poroča tajnik tovariš Josip ^mb rožič o društvenem delovanju izza zadnjega občnega zbora. Zanimivo poročilo se glasi:
Zadnjikrat smo zborovali dne 19. aprila 1916. Razmere so se do danes v naši javnosti spremenile, pač pa divja vojna dalje in tira narode in države v smrt in gospodarsko pogubo. Kedaj bo konec teh nadlog in težav? Tovariši padajo na bojnih poljanah, mi doma nimamo ne hleba, ne denarja. Kaj hočemo? Narod nima tukaj nobene besede, samo dolžnosti: Ker tudi učitelji živimo iz naroda za narod, čutimo in umiramo ž njim v red.
Deželna vlada gotovo pozna naše težnje iti ve v kakšnem pomanjkanju živimo brez vsakih politiškili in stanovskih pravic. Deputacija, ki se je poklonila novoimenovanemu predsedniku c. kr. dež. šolskega sveta grofu Attemsu dne 12. junija 1916 in pozneje spomenica sta tolmačili želje vsega kranjskega učiteljstva. Poslali smo na na-učno ministrstvo ugovor ozir. peticijo glede učiteljskih imenovanj, katera so bila vedno v škodo učiteljstvu, šoli in javni morali sploh. Dosedaj ni-
smo dobili še nobenega zadoščenja, samo seje . dež. šol. sveta uveljavljajo staro prakso. Ker je »Zveza« pismenim potom naprosila ljubljanskega knezoškofa, da naroči zastopnikoma cerkve v dež. šol. svetu, da glasujeta po svoji vesti in ne po navodilih in načelih nove »kmečke stranke«, bi bilo želeti, da se razmerje glasov pri sejah dež. šolskega sveta izpremeni. Koliko so naša upanja upravičena, bo pokazala bodočnost.
Razrpere časa pritiskajo z vso silo ua učiteljstvo. Bilo je meseca julija 1. 1917. Ko so država in dežele zvišale svojim uslužbencem draginj-ske doklade, smo premišljevali, kaj storiti. Vsi stanovi se gibljejo, samo učiteljstvo na Kranjskem ostaja glede gmotnih razmer za učiteljstvom drugih kronovin in še bolj za uradništvom. »V slogi je moč!« pravi pregovor. Odbor dež. slov. učitelj, društva je sklenil stopiti v stik s »Slomškovo zvezo« s prošnjo, se li oddzove povabilu, sodelovati pri akciji za gmotno zboljšanje našega položaja. Kakor veste, smo dobivali do takrat po 80 K »miloščine«. Skupna deputacija je šla k dež. glavarju. Uspeh je bil, da smo dobivali za drugo polovico I. 1917. res procentimlno dostojne in primerne doklade, ki so bile po razmerju naših temeljnih plač veliko manj k»t zadostne. Večina kranjskega učiteljstva je bila uvrščena po prejemkih v kategorijo slug, poduradnikov, da-carjev, oficiantov itd. A ker nas niso mogli tako krstiti, so rekli kategorija pod 1600 K. Deputacijo je vodil državni poslanec Jaklič. Kdor pa misli, da je bila zasluga naših- organizacij, da smo dobili te doklade, se jako moti.
Deželni odbor je dobro kalkuliral: Mi dovolimo učiteljem za drugo polletje 1917 draginjske doklade. Ko bodo državni preodkazi za 1. 1917. tu Jih bomo spravili in ker bodo večji nego dovoljene doklade, zadenemo dve muhi z enim udarcem. Prvič ima dobiček deželni odbor, drugič je v očeh nerazsodnega učiteljstva njegov največji zagovornik in mecen.
Ker je drž. zbor meseca novembra lanskega leta preveč določno označil namen teh preodka-zov, si vlada ni upala izročiti državnega denarja veliki previdnosti deželnega odbora v pokritje draginjskih doklad za drugo polovico leta 1917. Dež. odbor nam je nato ustavil nadaljnje izplačevanje draginjskih doklad in sicer na čisto enostaven način. V proračunu za 1. 1918 so bile učit. drag. doklade v znesku 700.000 K. Proračun je kazal 500.000 K primanjkljaja. Tedaj predlaga član si. dež. odbora: Crtajmo drag. doklade za učitelje in nam še 200.000 K ostane. Sprejeto. Danes nimamo ne doklad, ne drž. preodkazov! Zoper tako postopanje moramo protestirati v imenu stradajočega učiteljstva in njegovih rodo-vin, v imenu šolske mladine, kateri ne moremo
dajati danes telesno izčrpani več onih dušnih sil, ki jih država tako nujno rabi. Protestiramo v imenu slovenskih staršev in slovenskega naroda, zaradi katerega smo tukaj mi, dež. odbor, dež. vlade in sploh vse ekscelence. Kdor misli, da je narobe prav, ima rojstni datum iz predpotopne dobe.
Državni preodkazi so' izgubili svoj prvotni namen, če bi dobiti ostanek tudi 1. aprila, ker so v obliki predujmov kapljali v naše žepe. Pravijo, da tie morejo napraviti ključa, po katerem naj se razdelijo. Kaj smo hoteli? Nastopila so vsa okrajna učiteljska društva, ki so vsa na isti dan zahtevala pomoči od predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravno med sejo deželnega šolskega sveta je dobival grof Attems brzojavke. Videti mu je bilo, da ima več dobre volje nego energije pomagati bednemu učiteljstvu. Toda dr. Lampe mu kategorično odgovori: »Mi ne damo ničesar; učitelji niso deželni uradniki!« V isti sapi je pa nasve-toval vladi, da bi dala preodkaze za 1. 1918 na razpolago deželnemu odboru, da jih razdeli med učiteljstvo po previdnosti. Mi želimo in zahtevamo, da bi nam povedal dr. Lampe, kam spadamo, da se ne bodo igrali z nami enkrat deželni zastopi, avtonomne in neavtonomne občine ali lokalne vlade kakor z žogo. Pri omenjeni seji se je oglasil tudi referent ter pristavil, da se noč in dan dela ključ za izplačevanje nabavnega prispevka, ampak dela ni mogoče takoj končati. Iz govora, ki ga je imel naš znanec z deželnim glavarjem, iinamo vtis, da je vse to kazen učitelj-stvn. Godi se nam krivica po gotovem načinu, ki ga imenujemo sistem. Ako pravijo »ne moremo končati«, velja to tistim, ki verjamejo. Mi pa ne verjamemo, da bi bil referentov namestnik tako počasen uradnik. Ako bi čakali na milost te gospode, bi priromali ti preodkazi v naše roke po smrti kranjskega učiteljstva; namesto nagrobnih spomenikov bi se lesketali na naših grobovih sami cekini.
Ker še nismo prišli do svojega denarja, smo poslali vsem okrajnim učttelj. društvom novo okrožnico s pozivom, da naj se to pot obrnejo za pomoč na pristojna ministrstva.
V informacijo smo poslali »Jugoslovanskemu klubu« primerno obvestilo. V tem času so bile seje proračunskega odseka in državne draginjske doklade so prišli v parlament. Oospod poslanec dr. Verstovšek je bil kot član proračunskega odseka tako prijazen, da je prosil za informacije. Zlasti je zahteval predloge in nasvete, po katerih bi se draginjske doklade za leto 1918. nestrankarsko razdelile. Poslali smo nekako spomenico »Jugoslovanskemu klubu« in jo izročili tudi gosp. poslancu dr. Ravniharju. Olavno načelo je bilo,
LISTEK.
mi li
Tovariš Šega je končal v 5. štev. »UčiteSjskejca Tovariša« svoje kritično poročilo o povesti Zofke K v oder - De-rnefcmvičefve »Njeno življenje« s .sledečo opazko: »Če se pa postavimo na stališče pisateljice »Njenega življ;nja<', potem pa vrziimo vse vzgoieslovje med staro šaro in čakajmo, kedaj dovrši podedo-vamost svojo nalogo.«
Ta opazka je najboljša opora mojim izvajanjem v članku »Geneza naši de-cemberske izjave«. Krik je to iz globine človeške duše, ki se upira z vsemi silami nairavoznanskemiu svetovnemu masiranju, ki skuša človeška duh v preči v zakone surove tvarine.
In koliko tovarišev je med nami, ki se brez pridržka pridružujejo temu nauku, ki nekritično' sprejemajo vse ken-sekvence te talini - kulture, v trdnem
prepričanju, da so sii izvalili boljši dal, ter opazujejo z '«mračnim nasmehom vsakega človeka, ki si je drznil ohraniti lastno sodbo o teci supramoderni smeri.
Ta sener sii je predvsem postavila smoter, izbrisati vsako sled čoveške duše, ubiti vero v vsakega samostojnega izvenmatenieilnega nosii/telja otnMi funkcij, ki jih človeštvo že cd pamftiiveka prepisuje človeški duši.
Nič čudnega, če se mioira potsiuže-vati v razlagi teh funkcij vseh mogočih nadomesitkov. V umetnosti je prevzel naturalizem to vlogo. Na zunaj se kaže v preziranju umetniških oblik. Na mesto poetičnega vezanega izražanji je stopil neumetniški, prozaični slog, ki se skuša prilagoditi vsem banalnostim življenja.
Ker pa je v bistvu umetnosti, da skuša nazorno predočevaitd one ideje, ki vodijo in obvladujejo svet in življenje, zato se tudi naturalizem ni hotel in mogel izogniti v svojih umotvorih tej bistveni nalogi um/etnostJi, če se je sploh hotel uveljaviti kot umetniška smer.
Toda odkod naj vzame ideje, če taji vsak samostojen idejni svet? Tu mu je
prišlo naravozmtnstvo na pomoč, im sicer toni zastopniki naravoznansfvj, ki trde, da je naravoznanstvo alfa in ornega človeškega znanstva sploh. Ta struja si nadeva ime pozitivistov. Na mesto duše je postavil pozitivizem goii tvanini ima-nentne naravne zakone. Duša sama je funkcija možganov, slepa usoda drži človeka s svojo železno pestijo. Za prosto voljo človekovo ni prostora v tem sistemu. S tiranstvom usode in odpravo proste volje pade tudi odgovornost človeka za njegova dejanja. Dobre in slabe lastnosti njegovega značaja so povsem neodvisne od njegovih tozadevnih stremljenj ; pode dovan je so po njegovih prednikih. Vsako vzgoje vanje je odveč: naravni zakoni ne p-uste vplivati nase. Vso psihologijo je nadomestiti z fiziologijo. Edino, kan- more doseči vzgojitelj je, da prouči temeljito človeško naravo, ter uravna vse svoje delo v zgolj pasivni smeri. Otrok naj se čuva pred poškodbami! slabe družbe, pred bodisi katerikoilim inficiranjem. Aktivnega vzgojevanja ni, če nočemo vseh zgoraj navedenih vzgo-ievaJfiiih prof itak tičnih sredstev prište-
vati k aktivnemu delu vzgojitelja. S po-vzdigo fiziologije na častno mesto psihologije je duša definitivno vržena med staro šaro. Z dušo izgine tudi posmrtno življenje, izgine Bog in tako je dospel umetnilki materiaiizem srečno do vrhunca svojih teženj. Odpravljen je Bog, ž njim najvišja nravna avtoriteta, kraljestvo idej, zlasti kraljestvo resnice, pravice in lepote. Vse te ideje so izgubile s tem svojo absolut-r;ost, vse je relativno. Pragmatizem, ta najnovejši poskus reševanja teh problemov, se je povspei do paradoksne trdit /e, ki so jo v bistvu že stari sofisti zastopal:, da sta le človek in njegov interes edino merilo za vse moralne in intelektualne vrednote.
Kam naj se tedaj obrnemo s svojim staromodnim vzgojeslovnim aparatom, da ne postanemo predimet pomilovalnega nasmeha od strani vsakega današnjega drugošoilčka? Kdo nas more še smatrati za resne ljudi, ki bi sploh mogli priti v poštev v vprašanjih moderne narodne kulture? * Ni eno življenjeje najboljši »dokaz« našega mazarštva; vsakdo jra
da naj vsak učitelj natančno ve, koliko sme zahtevati. Kako daleč smo z drž. dokladami *a loto 1918., nam je znano iz časopisov.
Poročilo bi lahko razširil; toda govoril bi Vam o poglavju učiteljske bede in pomanjkanja. Razkrival bi svetu sramoto, ki bi se v vsaki moderni državi imenovala »kulturni škandal«, ki je pa mogoč samo v državi, ki se sicer baha, da ima 2 km za fronto normalen pouk, med tem ko 100—200 km zadaj za fronto delujoči učitelji nimajo ne kruha, ne denarja in take šole, kakor bi. jih ustvarili duševni invalidi in ne c. kr. iol-ske oblasti.
Neizprosen boj bojuje kranjsko učiteljsko društvo. Ali zmagati — ali pasti! Mogočni so naši nasprotniki, gorje nam, ako podležemo. Ni nam lahko živeti danes, nam, takoimenovanim pionirjem kulture. Zakaj nam je usoda prisodila ta stan! Ko bi bil težaški hlapec, bi imel gotovo draginjsko doklado, tako smo pa edini stan v centralni Evropi brez vojnih doklad. Obupal bi nad usodo učiteljstva. Toda pomislimo, da nas tlači sistem. Padel je še hujši absolutizem, upajmo, da zgine tudi na Kranjskem. Temna leži za nami preteklost, žalostna za nas je sedanjost, bodočnost, toliko opevana in prorokovana, pridi že enkrat in bodi naša!
Poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Ker se k poročilu ni nihče oglasil k besedi, je prišlo na vrsto blagajnikovo poročilo. Blagajnik tovariš Jakob Dimnik poroča, da ima društvo 5238 K 80 vin. premoženja. Tudi to poročilo je vzel občni zbor odobruje na znanje.
Nato je govoril tovariš L. Jelene o predmetu: Omotni položaj kranjskega učiteljstva. Izvajal je:
Ne misiitfe, da Vam bom v današnjem svojem poročilu povedal kaj novega. Ne! Pel bom staro, ne lepo pesem, ki je še ni konca, govoril o boju za staro našo pravdo, ki še ni doboje-van, to je boj za učiteljski kruh.
Treba je, da poznamo zgodovino tega boja, da imamo pregled o njem, ker se iz preteklosti in sedanjosti učimo in sklepamo za prihodnost.
Star je boj za zboljšanje našega gmotnega položaja, star kakor naš stan, ki ga je sedaj veljavni državni šolski zakon poklical k življenju. Ob koraku v življenje se je že pričel naš eksistenčni boj.
Komur so natanko znana vsa določila našega državnega šolskega zakona ,mu je nerazumljiv ta boj, ker najde v tem zakonu vendar § 55., ki jasno veleva, da morajo deželne legislativne oblasti določiti učitelju plačo, da lahko preživi sebe in svojo rodovino. In zakoni so vendar tu, da se izvršujejo. Tako bi sodil vsak normalno misleč človek. Toda § 55. državnega šolskega zakona se je urinil v zakon menda zato, da se ne izpolnuje. Noben deželni zbor po vsej Avstriji se ni ravnal pri ureditvi učiteljskih plač po § 55. drž. šol. zak. Vsi so kršili določbe sankcionira-nega zakona, a nikogar ni bilo in ga ni, da bi kaznoval tiste, ki se ne drže zakona. Kdor ne izpolnuje sankcioniranih zakonov, zapade kazni; tu pa greše deželni zbori vseh avstrijskih krono-vin, nekateri bolj nekateri manj, nekaznovano že 50 let, a jih ne kliče nihče na odgovor. Sodili bi, da osrednja vlada, ta čuvarica zakonov, poseže vmes ter zagrozi in zakliče: do tu in ne dalje; dovolj je zakonolomstva! Odslej naj se pravično izvaja določilo § 55. Zaman! Tega trenutka še nismo doživeli in zato naš boj za obstanek. Hudo obtožujem zaradi kršitve § 55. drž. šol. zakona deželni zbor Vojvodine Kranjske. Ko je šel na izvršitev tega paragrafa leta 1P70, in prvikrat uredil učiteljske plače, je grešil ta tako hudo zoper § 55., da bi ga bili morali takoj posaditi na zatožno klop. Sistimiziral je učiteljske plače po grdi prislovici: za življenje premalo, za smrt preveč. Od leta 1870. naprej so večkrat menjavali naše plače, in če so jih večkrat regulirali, manj smo imeli: dali so tu par vinarjev, odvzeli pa jih tam, pa smo bili iglih«. 1000 K najvišja temeljna plača in po 80 K petletnice-, to so bili zneski, od katerih naj živi učitelj in njegova rodovina. Časovnega avanzma ni bilo. Ker so uvedli krajevni plačilni sistem, ie marsikateri učitelj začel svoje službovanje s plačo 800 K in ga z isto tudi dovršil po 401etnem
nam lahko pomoli pod nos kot zadnji dobrohoten oporniki.
In liiudje božji! Naš narod je se zdrav je mlad in poln latentnih potencialnosti! Lti veruje v moč troedmeKa idejnega kra liestva! In ta vera mu kisoi mišice in voljo, mu pomaga prenašati parsekacijc in zapostavljanja. V tej ven na absolutno nravnost se sklicuje na ves», pravico m poštenje vesoljnega človeštva'
Humbus: i>n trikrat humbug - tova-iiši! Vsak materialistični abecedar vam pciiaisaii to narodno duševno konjunkturo s fizikalnimi aparati in konjskim! reior-taoni in — causa fin itn: Cemu razburjale, ¿emu kulturne oryanruici.;e vse je le rezultat bioloških in fizioloških zakonov, podedovanih od pracavn 13 in ki so si v svoji ¿a*(/netni hudomušnosti izvolili •ravno sedanji čas, da poka/t jO. kaj zna.,o.
1 iranstvo usode, moderni kizmei!
Ali bi se «:a ne oprjeh ? Komodno bi p.ač bilo.
Je pa spet ta nesreiia »podedovana., trma, ki nam ne dovoli, da bi priznali.
VI Hreičak.
službovanju, ker ni mogel menjati kraja, ali ga m hotel, ker se mu je priljubil. Ce smo prosili za zvišanje, smo našli gluha ušesa, če smo zahtevali zvišanje petletnic z 80 na 100 K, so bile to že pretirane zahteve. Pri tem postopanju ne izvzamemo nobene stranke, ki so slučajno gospodarile z deželnimi sredstvi. Vse so bile enake: včasih niso mogle, največkrat niso hotele. Letos poteka 20. leto, da nam je bil deželni zbor ugodil vsaj r onem pogledu, uvedel je osebni plačilni sistem; seveda ga je zop«t utesnil, kolikor je ie mogel. V prvi plačilni razred so uvrstili 10 odstotkov vsega učiteljstva, v zadnji pa 45 odstotkov. Ostale so pa nedotaknjene tudi ogromne petletnice.
Odslej se je začola doba krpanja. Ko je bila še na krmilu narodno-napredna stranka v »vezi s poslanci veleposestva, Je dovolila 25odstotno doklado k temeljni plači, a samo družinskim očetom, Izvzeti so bili samci in učiteljice. Ko Je pa zavladala v deželnem dvorcu klerikalna stranka, pa je nastopila doba »po previdnosti«, doba gnu»-r:e korupcije. Deželni odbor si je pustil votiratl velike vsote, s katerimi je tržil in kupoval Slomškovi zvezi člane, dovoljeval doklade »po previdnosti«, katerih razvpiti liberalni slovenski učitelji — pač pa nemški — še danes nimajo; z eno besedo, zavladalo je gospodarstvo, ki se ga S. L: S. po lastni izjavi sramuje noter do dna svoje duše.
Ker se je položaj kranjskega učiteljstva slabšal od dne do dne, ker Je bilo pomanjkanje v učiteljskih rodovinah vedno neznosnejše, niso mirovale učiteljske organizacije, temveč storile vse, kar je bilo mogoče, da bi olajšale učiteljsko bedo in pripomogle učiteljstvu do lepših dni. Neprestano so bile na delu. Zavzemale so se za iz-premembo § 55. drž. šol. zak., potegovale za po-državljenje ljudskega šolstva, posredovale potom posameznih državnozborskih poslancev in držav-nozborskih klubov pri centralni vladi, da odstopi deželnim odborom vsote od malega finančnega načrta v svrho regulacije učiteljskih plač; zahtevale plače, kakor jih imajo državni uradniki štirih najnižjih činovnih razredov. Koliko vlog, spomenic, brzojavk, koliko posvetovanj s centralnimi učiteljskimi organizacijami v Avstriji, koliko intervencij pri poslancih, klubih in ministrstvih je bilo, ve le tisti, ki je sam sodeloval. Posrečilo se nam je bilo, da so dobile dežele od osrednje vlade iz malega finančnega načrta prispevke, toda nekatere ).h niso porabile v to, v kar so bili namenjeni, pograbile so jih in porabile v druge svrhe, in učiteljstvo je izšlo zopet praznih rok Leta 1914. neposredno pred izbruhom vojne, je predložil naš deželni odbor deželnemu zboru načrt regulacijskega zakona, ki bi nas bil glede plačilnih postavk zadovoljil. A deželni odbor je hotel in namenoma delal na to, da naj ta načrt ne postane nikdar zakon, ker mu je dodal disciplinarna določila, ki so v očividnem nasprotju s temeljnimi zakoni in še bolj z mnogimi paragrafi šolskega zakona. Deželnemu odboru ni bilo za to, da tri pomagal učiteljstvu, temveč bolj za to, da je pobasal učiteljstvu namenjene prispevke v svoje blagajne in porabil za druge svrhe, učiteljstvo pa ie pustil stradati dalje. Deželna vlada kranjska pa je vse to mirno gledala in dajala blagoslov nezaslišanim krivicam, ki lih je delal deželni odbor učiteljstvu pod njenim okriljem. In tako je stopilo kranjsko učiteljstvo s plačo, ki mu je "bila odločena leta 1898., v vojno dobo leta 1914. Sedaj se je začel kranjskega učiteljstva pravi križev pot vseh 14 postaj — bolj za vojn£ draginjske doklade. Draginja ie rastla od dne do dne.. V letih -1914. In 1915. smo životarili — sami vemo najbolje, kako — z vinarji, ki niso zadoščali v blaženih časih miru. V letu 1916. in v prvi polovici leta 1917. nam je nakazal deželni odbor trikrat po 80 K in po 10 K, enkrat po 15 K za vsakega nedoletnega otroka. V drugi polovici leta 1917. nam je izplačeval mesečno nekoliko izdatnejše draginjske doklade. Ali kakor hitro je državna zbornica dovolila 70 milijonov K za enkratni nabavni prispevek za učiteljstvo, hitro se je hotel okoristiti s tem naš deželni odbor. Od 1,017.800 K. ki so bile določene za kranjsko učiteljstvo, je hotel spraviti polovico za draginjske doklade, ki jih je bil nakazal učiteljstvu v letu 1917., drugo polovico pa je hotel porabiti za draginjske doklade v letu 1918. Ker se je vlada zaradi jasnega besedila tozadevnega držav-nozborskega sklepa uprla tej nameri, je pa deželni odbor kratkomaio s 1. januarjem letos ustavil izplačevanje draginjske doklade, državnega prispevka za leto 1917. v znesku 1,017.800 K pa še do danes ni izplačal. Ogorčenje zaradi takega postopanja deželnega odbora je bilo v naših vrstah velikansko. Učiteljstvo bi bilo sledilo organizaciji, kar bi bila sklenila. Toda ničesar ni hotelo slišati o stavki, še manj o pasivni rezistenci, ker se nam je smilila slovenska mladina, katere vzgoja in pouk itak silno trpita v vojnem času.
Tak je bil naš položaj v minulih treh mesecih, obupen in skrajno neznosen. Vihar ogorčenja nad brezsrčnim postopanjem deželnega odbora in brezbrižnostjo deželnega šolskega sveta se je šele polegel, ko je dunajska zbornica poslancev dne 15. t. m. sklenila načrt zakona, ki urejuje učiteljske draginjske doklade. Po -tem načrtu s-no dosegli doklade, kakršne smo zahtevati. Posebno važna se mi zdi določba v § 7. tega načrta, ki se glasi: Ako se zviša draginjska doklada državnim uradnikom, stopi to zvišanje avtomatično v veljavo tudi za učiteljstvo. Upamo, j da ss zbornica poslancev in ministrstvo jedinita j takoj po velikinoči i lede plačevanja 70 : ">(.: ali \
50 : in da se odpravijo ovire sankcije, da pride učiteljstvo čimprej do denarja.
Tako smo izvojevali ta. boj; mislim, da so nam s tem zagotovljene draginjske doklade za čas vojne. Kaj pa po vojni? Ali prenehajo s koncem vojne tudi dovoljene draginjske doklade? Vojne bo enkrat vendar konec draginje pa ne po vojni. Ako prenehajo po vojni z izplačevanjem dravinjskih doklad, pride učiteljstvo zopet v obupen položaj. Zato je treba, da je naša deželna orgnizacija pazno na straži. V dvojni meri se nam kaže naša bodočnost. Ako doseže troedini jugoslovnskl narod v smislu majniške deklaracije svojo lastno neodvisno, svobodno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom. ne dvomim ne malo. da bo ta država pošteno in pravično uredila učiteljske razmere; ako se nam pa to ne posreči, pa smemo z gotovostjo pričakovati, kakor so razmere sedaj, da zasedejo sedeže v našem deželnem dvorcu pošteni in pravični novi možje, ki bodo znali ceniti delo slovenkega učiteljstva za kulturni napredek slovenskega naroda in ne bodo pustili, da bi se moralo to učiteljstvo tudi v prihodnje boriti za vsakdanji kruh.
Kdor je površno opazoval v, zadnjem času naše gibanje in delovanje, bi sodil, da smo žrtvovali vse sile krušnemu boju. Toda temu ni tako. Res je, da smo porabili v to mnogo svoje energije, toda nikdar nismo pozabili svoje vzvišene naloge, nikdar nismo zanemarjali vzgoje in pouka izročene nam mladine. Pripravljali smo se za negotovo bodočnost, da nas ne zaloti nepripravljene. Vse šolstvo, ne samo ljudsko šolstvo, se bo moralo prilagoditi in urediti razmeram časa. Ce bodo zahtevali po vojni od nas naše nazore, naše mnenje o preustrojitvi šolstva, jim bomo podali popolnoma izdelan načrt za preustroji-tev šolstva po zahtevah novega časa, novih razmer. Na tem načrtu marljivo deluje v to svrho izvoljen odsek. To se mi je vredno zdelo pripomniti, da nas ne bo kdo sodil napačno.
Ob sklepu mojega poročila nasvetujem v sprejem nastopno resolucijo:
»Odboru Deželnega Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani« se naroča, da pazljivo zasleduje razvoj razmer tičočih se učiteljskega stanu, in da ob vsaki dani priliki ukrene vse in ne pusti ničesar iz vidika, kar ima biti v blaginjo, korist in dobrobit učiteljskega stanu.«
Slovensko učiteljstvo je našlo pri svojih prizadevanjih, stremljenjih in bojih vsikdar mogočno podporo in veliko pomoč pri Jugoslovanskem državnozborskem klubu. Ob vsaki priliki nam je šel na roko z besedo in dejanjem, ter pokazal s tem, da mu je na srcu blaginja učiteljskega stanu in krepek razvoj narodnega šolstva in po njem kulturni napredek jugoslovanskega naroda.
Zato predlagani:
Občni zbor Deželnega Slov. učiteljskega društva, ki se je vršil dne 28. marca t. 1. v Ljubljani. izreka Jugoslovanskemu klubu za blagodejno naklonjenost napram kranjskemu učiteljstvu in za njegovo pomoč v težkih bojih za obstanek, svojo iskreno zahvalo.
O tem sklepu naj se obvesti Jugoslovanski klub pismenim pototn.
Predlog in nasvetovano resolucijo je občni zbor soglasno sprejel.
Nato se je vršila volitev odbora. Izvolijo se: predsednik Juraj Režek, podpredsednik L. Jelene, tajnik Josip Ambrožič, blagajnik Jakob Dimnik, odborniki: Jakob Furlan, Ivan Petrič, Franc Crnagoj, Janko 2irovnik, Ivan Schmeidek. Za pregledovalce računov se izvolijo: Alojzij Kecelj, Anton Likozar, Vendelin Sadar. Na predlog tov. Schmeideka se sklene: Vsako okrajno učiteljsko društvo plača od vsakega člana po 1 K članarine v blagajno Dež. Slov. učit. društva. V debato so posegli Dimnik, Luznar, Crnagoj in Oangl. Lruštvo ima vedno večje stroške; vse je dražje: papir, poštnina, treba bo plačevati potni-no odbornikom itd. Vsakemu okr. učit. društvu ostane še vedno v blagajni 7 K od vsakega organiziranega člana.
Na predlog tov. Šege se sklene poslati deželni vladi peticijo, da se vzame učiteljstvo v aprovizacijo, ki se ravno snuje. Nato se je vršil razgovor o jako važni točki: Podržavljenje in stalno nameščenje c. kr. okr. šolskih nadzornikov. Učiteljstvo je načelno proti podržavljenju in stalnemu imenovanju c. kr. okr. šolskih nadzornikov. Društvo je to stališče označilo že na prejšnjih občnih zborih in se tega tudi drži. naše stališče je opravičeno tudi z ozirom na bodočo Jugoslovansko državo, ki bo demokraška. V taki državi si naj učiteljstvo samo voli okr. šolske nadzornike. Ker poteče 6-letna funkcijska doba okrajnih šolskih nadzorn.kov, moramo stati na straži, da se "ne vtihotapijo v deželo kranjsko nadzorniki, ki nimajo potrebne izobrazbe, srca In nič poštenosti, ampak bi bili zopet priganja&i c. kr. šolskih oblasti in eksekutarji politiških strank. Taki možje, in še podržavljeni, bi bili prava š>iba božja in kazen za učiteljstvo in nedolžno šolsko mladino.
V upravni odbor Zaveze se izvolita tov. J. Dimnik in K. Humek.
Slednjič se je oglasil k besedi zastopnik Jugoslovanskega kluba državni poslanec dr. Rav-nihar. V svojem stvarnem in zanimivem govoru je razpravljal o državnih draginjskih dokladah za učiteljstvo v 1. 1918, Jugoslovanskem klubu in deželnem šolskem svetu za Kranjsko.
Pojasni potek pogajanj z vlado, razmerje av-tonomistov napram predlogi, razmerje učit. nasproti deželam in državi. Avstrijsko učiteljstvo
ima dva gospodarja, ki skrbita zanj tako slabo, da umira.
Jugoslovanski klub stoji kot en mož za uči. teljstvom, spremlja z zanimanjem njegov boj ^ kiuh in je radevolje na razpolago učiteljstvu. Ko dobimo svobodno jugoslovansko državo, bo do. volj dela po vseh kotih naše domovine. Jugosl klub vidi v učiteljstvu oni stan, ki bo prvi pa magal organizirati novo državo. Ker je slovenske učiteljstvo tako dobro organizirano, bi zadostova, samo kiatek brzojav Jugosl. kluba in učiteljstvr Jugoslavije se loti novega dela.
V dež. šol. svetu se razmere niso še prav nič spremenile. Dr. Lampe ima še vedno kom paktno večino sedmih članov. Ce vzdigne on svo, malt kazalec, store to avtomatično za njim vs dri;?, njegovi somišljeniki.
Zborovalci so na mnogih mestih viharne odobravali zanimiva izvajanja gosp. poslanca, U tovariš predsednik se mu s toplimi besedami za-hvali za njegov govor.
Ob sklepu zborovanla le izrazil občni zboi brzojavno sožalje Hrvatskemu pedagoško-knji-ževnemu zboru i Savezu hrv. učiteljskih dru-šiava ob smrti vrlo zasluženega pedagoškega pisatelja in glavnega urednika »Napretka« Stje-pan.i Hasarifka, profesorja v p. na učiteljski škol v Zagrebu. Večna mu »Slava«! S tem je pred. sodnik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Ilffl Oflll 23
11)6 VOj
Ker je izšlo več odlokov oziroma odredb tičočih se oprostitve učiteljstva od vojaške služ-be, in so posebno zadnji odloki splošni, jih glavne od njih navajamo, da se tovariši, ki se jih tičejo, lahko nanje sklicujejo in jih uporabja.io ter nava' iajo pri akcijah za svojo oprostitev. Splošna oprostitev za vojno službo na fronti ne-sposobnih (»C«-označba) učiteljev.
V vojaški službi v zaledju se nahajajoči iii za frontno službo nesposobni učitelji državnih, deželnih in občinskih šol, ki pripadajo moštvu, se morajo nanovo pregledati, da se ugotovi stopnja sposobnosti. Tisti, ki so spoznani trajno za frontno službo nesposobni in le za pomožno službo sposobni (»C«), se za dobo od 31. decembra leta 1917 do 15. julija 1918 provizorično oproste, če morejo dokazati z dokumenti, na so izprašani (državno) za učiteljsko službo in da imajo ime-novalni dekret. — Učitelji, ki so klasificiram za stražno službo, so od tega provizoričnega opro-ščenja izvzeti in morejo biti oproščeni od nadaij-nega vojaškega (črnovoiniškega) službovanja le na podlagi predlogov od kompetentnih oblasti. — V to provizorično oprostilno odredbo niso všteti za pomožno službo kvalifikovani obvezanci pre-zenčne službe. Nadaljno oproščenje v smislu tega odloka provizorično oproščenih učiteljev se zgodi potom splošnega oprostilnega postopanja. Taki provizorično oproščeni, ki o njih do srede junija leta 1918 ne pride definitivna oprostilna odločitev. morajo biti k nadaljevanju vojaške službe zopet pozvani na dan 16. julija 1918. — M. A. 130.057. (Ldw.-Erl. des M. f. L. V. E. G.) L: Nr. 50(1.194 vom 29. November 1917.
Splošna oprostitev za vojno službo na fronti nesposobnih (»B«) učiteljev: Odredba domobr. min. z dnem 29. nov. 1917, E. Q. L. št. 500.194. tičoča se splošne oprostitve za fronto nesposobnih in le za pom. službo sposobno klasificiranih učiteljev (izdana z odredbo naučnega ministrstva z dnem 4. dec. 1917, št. 5065), je bila po posredovanju naučnega ministrstva, od domobranskega ministrstva z odlokom od 1. iebr. 1918, E. G. K. št. 600.157, v toliko razširjena, da se vsi za frontno službo nesposobni učitelji, ki pripadajo moštvu, torej tudi oni, ki so klasificiranj »za pomožno službo« s pristavkom »za stražno službo sposobni« (»B«-označba), izvzemši letnikov 1889 do 1894 — od 28. febr. 1918 do 15. julija 1918 pravizorično oprostiti vojaške službe. V to oprostitev se izjemoma všteie tudi »prostovoljec za dobo vojne«.
Ta odredba se tiče samo učiteljev državnih, deželnih in komunalnih šol, ki z dokumenti lahko dokažejo, da so drž. izprašani za učiteljsko službo in imajo dekret, s katerim so nastavljeni.
Iz te provizorične oprostitve so izvzeti oni, ki so klasificirani za pomožno službo, a so podvrženi še dolžnostim prezenčne službe ter tudi oni učitelji, ki se nahajajo v rezervnih oficirskih šolali ali tečajih za izobrazbo računskih podčastnikov in vojaških uradnikov.
Olede vseh učnih moči, ki pridejo po tej prov. splošni oprostitvi do 15. jul. 1918 v poštev in so na podlagi te odredbe bili oproščeni, je vložiti pravočasno prošnjo za nadaljno oprostitev (to je 3 mesce pred tem terminom), če je ista potrebna; prošnje je vlagati v predpisani obliki in po predpisani poti na naučno ministrstvo.
Oni prov. oproščeni učitelji, glede katerih ni rešitve za definitivno oprostitev do srede junija 1918, so od vojaške evid. oblasti, ki ji pripadajo, z dnem 16. jul. 1918 vpoklicati za nadaljevanje vojaške službe.
* o t
Oprostitev za frontno službo nesposobnih uči-teijev, ki službujejo pri armadi na bojnem polju-(Vštevši praporščake in kadetne-aspirante.) Po
odloku naučnega ministrstva z dnem 28. febr. leta 1918, št.- 548, je domobransko ministrstvo izdalo dopolnilno naredbo k svojim odlokom z dne 29.
i;0v. 1917, E. Q. L. St. 500.1.H In k odloku z drle i. febr. 1918 E. O. L. št. 600.175, tičočih se splošne oprostitve v zaledju se nahajajočih in za frontno službo nesposobnih učiteljev, ki pripadajo moštvu, s katero z odlokom dne 23. febr. 1918, E. O. L. St. 600.331, naučno ministrstvo obvešča, da e. in kr. vrhovno armadno poveljstvo soglaša s predlogom, da se oprosti vojaške službe vse učitelje, ki so prideljeni armadi na bojnem polju s »C« klasifičiranim ter pripadajo moštvu, vštevši praporščake in kadete aspirante, ki so klasificiram za pomožno službo (»C«-označba).
V svrho Izvršitve te odredbe Imajo vodstva učnih zavodov potom okr. š. sv. \"Se v poštev spadajoče učne osebe predlagati v oprostitev na podlagi običajnih imenikov, sklicujoč se na ta odlok (vendar posebno od drugih enakih seznam-kov). Pri tem je navesti: Ime, čin, polk, rojstno leto, domovinska pravica, natančen naslov, kjer sedaj službuje (poveljstvo in vojnopoštna številka), zdravn. klasif., kraj civilnega službovanja, kakor tudi dopolnilno poveljstvo (kader), ki ima oprostitev izvesti, in h kateremu je navedenca v svrho istega odposlatl.
Olede zdravniške klasifikacije se opozarja na odlok naučnega ministrstva z dne 9. ian. 1918, št. 86.
Ti imeniki in predlogi se imajo s priporočilom dež. š. sv. potom naučnega minstrstva oddati domobranskemu ministrstvu (F. G.) in od istega na-čelništva nadomestnega poveljstva za skupno volno silo.
Po premestitvi teh učnih oseb od armade na bojnem polju v zaledje, izvede prov. oprostitev teh oseb do 15. jul. 1918 domobransko ministrstvo.
Za nadalino oprostitev je predložiti za v poštev prihajajoče učitelje pravočasno običajne predloge, ki so predpisani pri splošnem opro-stitvenem postopanju.
Predložitev vojaško-zdravnišklh spričeval pri prošnjah za oprostitev. Z ozirom na odlok naučnega ministrstva z dne 9. .ian. 1918, št. 86, se imajo pri prošnjah za oprostitev učnih oseb, ki so za frontno službo kot nesposobni klasificiranj, priložiti tudi vojaško-zdravniška izpričevala' v originalu.
Tako izpričevalo (Befund) lahko dobe oni, ki niso v vojaški službi in ki tudi niso bili še prezentirani, na padlagi prošnje pri najbližjem v poštev prihajajočem vojaškem obiastvu.
Pri pomanjkljivosti takega vojaško-zdravniš-kega izpričevala se mora predlagani sicer smatrati kot za frontno službo sposoben.
♦ * *
Nedopustnost novih oprostitev rojstnih let-ulkov 1900 do 1894. Po odloku domobranskega min. odd. XIV. z dne 4. febr. 1918, št. 79 so na-daljne oprostitve letnikov 1900 do 1894 nedovoljene.
Obsebiumevno odpade pri teh osebah tudi možnost podelitve čakalnega roka. (Odlok naučn.
min. z dne 7. febr. 1918. štev. 362.)
* * *
Seznami splošne oprostitve za frontno službo nesposobnih učiteljev. Z ozirom na odlok naučn. min. z dne 16. febr. 1918, št .433 je predložiti imenike vseh onih ljudskih in meščanskih učiteljev, ki so bili oproščeni na podlagi odlokov za splošno oprostitev za frontno službo nesposobnih učiteljev (»B« in »C« označba!) do 15. jul. 1918.
Vsi oni, ki so bili na podlagi konkretnih predlogov oproščeni, ne pridejo pri teh seznamih v poštev.
* * *
Kakor razvidno se je naučno ministerstvo po inicijativi državnih poslancev zelo zavzelo za to. da se šolstvo zopet kolikor mogoče postavi v normalne razmere in v to oprosti potrebne učitelje ter je domobransko ministerstvo radovolino ugodilo željam ljudskih zastopnikov.
Nujna potreba je, da naše centralne organizacije stopijo v stik z drugimi centr. org., ki naj se skupno obrnejo na vse državne poslance, da pravočasno poskrbc za to, da se te odredbe v interesu šole in ljudstva razširijo in podefini-tivijo.
7a mladi.
Po „Slovencu" povzamemo te - ie prav umestne besede:
Kakor poročajo listi, prirpja prof David Hajnal na Reki v gledališču Fenice zabavna predavanja za otroke; pripo/eduje zabavne povestice in recitira vesele pesmi. Na programu so Münchbausen, Uhland, Chamisso, H« Ifmann pl. Fallersleben, Baumbach i. dr. Podobna poučna - zabavna predavanja za otroke imajo po drugih kulturnih državah, posebno v skandinavskh deželah Na Dunaju so pa te dni priredili koncert za otroke, in sicer za varovance delavskega društva „Kinderfrfunde". Pela je umetnica gospa Flora Luithlen • Kalbeck, .pesmi za otroke in trke, ki jih Imajo otroci radi' — ljubke, vesele in šaljive. Poročilo pravi, da so bili otroci vsi razigrani in očarani.
Sedaj pa primerjajmo razliko meč vzgojno vrednostjo takih prireditev in pred stavami v k>nu! S kako majhnimi sredstvi bi se dale tudi pri nas organizirati zabavne prireditve za otroke: nekoliko pripovedovanja in recitiranja, pa par pesmic sli glasbenih točk, in otroci bi imeli resničen
užitek. Vsak vč, s kakim zavzetjem poslušajo otroci celo v šoli zgodovino in književnost, ako učitelj ni. suhoparen in ne črpa modrosti samo iz šolskih knjig. Gotovo bi radi hodili tudi na poučna predavanja izven šole, prirejena nalašč zanje. Posebno velik uspeh bi imele sposobne ženske moči: učiteljice in druge inteligentne žene, ki znajo lepo pripovedovati; razen tega pevske in glasbene umetnice.
Kdor bi se pri nas lotil tega dela, bi mu morali biti vsi jako hvaležni.
milji
(Dalje.)
39.	Vodstvo Zaveze je poslalo »Goriškemu učiteljskemu društvu« dopis, v katerem ga svari, da nij ne ustanovi posebnega »Slovenskega deželama učiielj-Sikega društva za pokneíeno grofijo Go-riš.ko-Gj-adišča(nsko<>, pač pa naj se osnuje deželna Zveza za vse Primorsko.
40.	Na posredovanje voiso'a Zaveze nam je javila ¡uprava »Učiteljskega doma v Cirkvenici*, da dá Zavezinemu učiteljstvo, 'ki pride v to primorsko kopališče. 10% popusta na stanarini.
41.	Uredništvo in upravmštvo »Učiteljskega, Tovariša« ie naznanilo v stanovskem glasilu dne 7. avgusta leta 1914, da bo izhajal »Učiteljski Tovariš* zaradi nastalih vojnih razmer za nedoločen cas sajino vsakih 14 dni. Leta 1914 je izšlo 43 namesto 52 številk, leta 1915 le 19 številk, leta 1916 pa 26 številk in leta 1917 tudi 26 številk tega lista.
42.	XXVI. glavna skupščina naše 7a-veze, ki bi se m/orala vršiti v dneh od 6. do 8. septembra 1914 v Pulili, se ie morala odpovedati na nedoiločen 'jas že dne 14. avgusta 1914 zaradi zaukazane delne mobilizacije avstrijske vojne sile.
43.	Clan upravnem odbora Zaveze, tovariš Karel Cesnik, ie bil nr,-vaviien iz službenih oziinov iz KnežVca v Cerklje na Dolenjsko. Zoper ta sklep deželnega Šol-sflcega sveta za Kranjsko je vložil naluči-telj Karel Cesnik priziv. Zaveza je izročila prepis rekurza državnemu poslancu gospodu dr. V. Ravniharju in mu natanko pojasnila ves položaji, da ie mogel uspešno posredovati v korist tovariša Cesnika. Posredovanje ie imelo uspeh: Nadučitelj Karel Cesnik je ostal na svojem dosedanjem službenem mestu in njegova premestitev je dokončno ustavljena.
44.	Nadučitelj Anton Urbančič, bivš. član upravnega odbora Zaveze, je bil pie-meščen iz službenih ozirov. Vložil je re-kurz zoper premestitev. Zavezi je podal v pregled ves akt, a za posredovanje ni prosil. Priziv je bii zavrnjen.
45.	Nadučitelj Fcrtuuat Jelovšek v Dramiljah je imel dne 2. julija leta 1915 prizivno razpravo pri upravnem sodišču na Dunaju o pritožbi, ki jo ie vložil, ker se mru ná priznala II. in 111. starostna dokla-da. Obrnil se je ná Zavezo z vpnšanjem, ali ima Zaveza na Dunaju kakega pravnega zastopnika. Nasvetovalo se mu je, naj se obrne na ciništvo Lehrerschutz-Verein« na Dunaju. Zaveza je obvestila tudi sama imenovano društvo o tem slučaju in priporočala, naj se zavzame društvo za Jelovškovo zadevo, akc razvidi iz aktov, da se godi Jeio-vsku krivica. Kakšen je bil uspeh tega posredovanja, se nam ni sporočilo.
46.	Vodstvo Zaveze se ie hotelo t.-br-niti na vsa Zatvezina društva, da mu pošljejo zaznamek onih učiteljev, ki so mobilizirani, ki so ranjeni, ali ki so padli 'ra bojnem polju. Predsednik Zaveze se je obrnil za mnenje o tetin na policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Tu so mu odsvetovali storiti že sedaj te korake. ZgodTo se bo to ob kancu vtojne, ko bomo lahko dobili zanesljive podatke in sestavili natančno statistiko.
47.	Kami té za prirej í vanje šolsko h>-gieniških kongresov je iavil Zavezi, da se ho vršil meseca avgusta leta 191,s v Bru-seiju kongres. Da se ni vršil, ie razumno samo ob sebi.	iDa.jC.)
Iz naše
Skupne zadeve.
„Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta" je imelo svoj 23. občni zbor dne 28 marca t. 1. ob pol. 10. uri v Učiteljski tiskarni.
Predsednik tovariš Jakob Furlan otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter jih bodri k vztrajnemu delu v blagi društveni namen
Tajnik tovariš Juraj Režek poroča, da se je društveno delovanje tudi v tem letu zelo skrčilo. Intenzivnejše delo pri pouku in vzgoji mladine in vsestransko zaposlenje učiteljstva v vojne namene je pritegnilo vse naše moči in čas, da smo mogli zase le malo storiti. Učiteljstvo in naši prijatelji smo polagali svoje denarne prispevke na oltar domovine. Ako pomislimo, da se je
po trudu in delu našega učiteljstva v imenovane namene zbrala že ogromna vsota več milijonov, potem lahko uvidimo, kako lep prispevek bi bil gotovo pripadel našemu društvu na korist od tega nabranega zneska.
Dohodki iz našega „gospodarskega programa" so se docela posušili, ker si zaradi svojih pičlih dohodkov nismo mogli nabavljati pri svojih trgovcih obleke in drugih potrebščin kot prejšnja leta.
Navzlic vsem tem zaprtkam in neugodnim razmeram vendar nismo pozabili naSe mladine. Preskrbeli smo ji tudi letos nekoliko lepega čtiva. Izdali smo A. Rape-tovih spisov VI. zvezek in pripravljeni so trije nadaljni zvezki E. Ganglovih spisov ter Janka Žirovnika »Narodne šaljivke". Krajni šolski sveti in Šolska vodstva naj bi le bolj pridno segali po teh in prejšnjih knjižicah za mladino, ki je v teh vojnih časih še bolj potreboa lepega duševnega razvedrila kot kdaj prej.
Vsem blagim našim prijateljem, ki so nas kakorkoli podpirali trdi v teb težkih časih, izrekamo še tem potom svojo srčno zahyalo.
Društvo šteje koncem leta: 67 pokroviteljev, 40 podpornih in 235 rednih članov.
Tov. Janko Zirovnik pravi, da se uči teljstvo in občinstvo sploh premalo opozarja na izdane knjižice in pesmi po katerih šolska in odrasla mladma tako rada sega. Treba je nekoliko več gibanja in agitacije med učiteljstvom. Iz lastne skušnje poda nekoliko migljajev in napotkov o tem, kar bi dajalo lahko društvu mnogo tisočakov letnih dohodkov.
Blagajnik tovariš Jakob Dimnik poroča, da ima društvo K 118.117"19 premoženja. Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna ustanova ima K 18.106"74 glavnice. Iz te glavnice se plačuje šestim učiteljskim sirotam po 80 kron podpore na leto. Sklene se, da se cena mladinskim spisom poviša, in sicer v platno vezanim knjigam na 3 K navadno vezanim knjigam pa na 2 K. Narodne pesmi za šolsko mladino se bodo prodajale v bodoče po 40 vinarjev snopič.
V	imenu pregledovalcev računov poroča tov. A Kecelj, da so vsi računi in knjige v najlepšem redu ter predlaga odboru in blagajniku popoino oprostilo.
V	odbor so izvoljeni: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelene, I. podpredsednik, Ignacij Križman H. podpredsednik; Juraj Ryžek. tajnik; Jikob Dimnik, blagajnik; odborniki: Josip Ambrožič, E. Gangl, Anton Gnus, Julij Slapšak.
Goriško.
Goriško okrajno učiteljsko društvo
bode zborovalo dne 18. t. ni. pri Jerasu v Ajdovščini, kamor nas vabi tudi tovariš Medvešček. Dne 4. t m. ni bilo našega shoda v Gorici, ker sem bil kot sklicatelj in poročevalec zadržan na svojem službenem mestu zaradi visokega o-biska Njegovega Veličanstva našega pre-svitlega cesarja v naši občini. Tovariši, to-vurišice! Pridite polnoštevilno v Ajdovščino že do 10. predpoldne, da upostavi-mo z agilnimi tamkajšnjimi stanovskimi sodelavci svojo organizacijo! Dela imamo dovolj za ves dan. Ustvarimo konec našemu trpljenju in bedi! Posebnih vabil ne bom razpošiljal.
V	Kojskem, dne 6. aprila 19)8.
Za društveno piedsedništvo: Alojzij Urbančič
Kranjsko.
Predsedništvo Učiteljskega društva litijskeiia okraja je razposlalo vsemu učiteijstvn v okraja nastopno okrožnico:
Dragi tovariši in tovarisice!
Orožna vojna je malone zadušila vse društveno delovanje. Izostali so sestanki, zborovanja; /av ladala je nekaka stagnacija. Mnogo tovarišev ie mnralo k vojakom, ostali pa smo gledali s strahom, začudenjem, kaj pride, m se opravičeval drug drugemu: Je pač vojska. —
A tako ne sme iti dalje. Veliki Cas nas ne sme dobiti prekrižanih rok. Domovina kKče na .delo, ra podvojeno delo. Koliko in kakšne vrzeli nam je izpolniti! Treba vzajemnega dela.
Kakor razvidite iz priloženih pravil, je s to izpremembo postavljen r.aii organizaciji zdrav, soliden iemelj, na katerem lahko zidamo svojo bodočnost, ki nam bo prav gotovo milejša od preteklosti in sedanjosti.
Apelirani na K&novsko zavednost in narodno odločnost učiteliftva. Vabim Vas vse, ki ste dobre volje, di pristopite v naš krog. Ce so drugi stanovi vi ali od sebe zastarele predsodke, je to toliko bolj potrebno pri nas, ki smo pač najbednejši stan pod solncem, kar prebridko skušamo zlasti sedanje čase, ko nam naši gospodarji niti toliko ne dajo za naš trud. da bi se mogli za silo obleči in nasititi. Naj nas izmodri sai sila! Le tesno združeni smo močni in bomo ka.i dosegli m svoj stan in za šolstvo.
Naši bratje na jugu in severu se divljo edinosti in zavednosti našega naroda; vedno večje fete korakajo za najmanjšim bratom. Navdušenje, samozavest narašča, ker imamo pred seboj dolo-če;u skupen cilj: svobodo in blagor domovine.
Naia zvezda se je prikazala, vstaja naS dan. hi pri tem slavnostnem pohodu naj mi pionirji capljamo posamesno, ločeni! Proč z vsemi pomisleki, proč z umetnimi ovirami .proč z malodušnostjo!
Bratje In sestre po krvi m poklicu, pokonci glave, kvišku srca! Sklenjeni v močno falango stanovske organizacije, oboroženi s trdno vero vdse, z neomajnim upanjem v zmagovito« pravice In z Iskreno ljubeznijo do rodu in doma svojega korakajmo i ml novi dobi naproti, ker bllia se nam in domovini naAi vstajenja duri.
Za učiteljsko druStvo litijskega okraja: Ivan BeieUak, f. C. prečlsednlk. •
Štajersko.
Učiteljsko društvo &a ptujaki okraj zboruje v četrtek dne 18. aprila 1918 ob 10. uri v okoliški šoli v Ptuju s sledečim dnevnim redom: 1. Dopisi. 2. Poročilo o Zvezinem deleg. zborovanju v Celju. 3. Volitve, 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Učiteljsko društvo opozarja učiteljstvo, da dobi ta dan že lahko moko, sladkor itd. v Ptuju, ker nas aprovizira 8 1. aprilom gospodarski urad c. kr. okr. glavar stva ptujskega. — Jos. Gorup t. č. podpredsednik.
Kozjansko učiteljsko društvo je zborovalo v času sedanje svetovne borbe dne 14. marca 1918 na Pilštanju. Kakor pri prvem zborovanju, je bila udeležba tudi tačas prav povoljna. Zato je tovariš predsednik s tem večjim veseljem pozdravil navzoče. Posebej je še pozdravil goste: gospo Majerjevo, gospo Potočnikovo ter z bojišča došlega poročnika Ivana Gračnar-ja. Nato nam je prečital sledeče dopise: Dopis nem. učitelj, društva Frohnleiten glede častnega članstva nem. tovarišev Otterja in Herza, okrožnico Zveze v zadevi prispevka za podporni sklad in dopis Zaveze avstr. jugosl. učiteljstva zaradi članarine, ki znaša na leto 24 K; plačuje se lahko v obrokih. K temu pripomni predsednik, da moramo živahno podpirati organizacijo, ker nam bo le tako zajamčen ostanek.
Nato slede poročila društvenih upravnikov: Odposlala se je izjava našega učitelj. društva za Jugoslov. deklaracijo. Bla-gajničarka Marijana Šketova poroča o gmotnem stanju kozjanskega učitelj, društva in sicer od leta 1914—1918. Račun s precejšnjim pribitkoin se odobri.
V odbor se volijo sledeči člani: Predsednik : tov. Miloš Grmovšek, podpredsednik: tov. Franc Lovrec, zapisnikarica in poročevalka „Učitelj. Tovar.": tov. Cilka Vrečkova, blagajničarka: tovar. Marijana Šketova, odbornika: tov. Ivo Krajnik in Ante Potočnik.
Za delegata za Zvezino zborovanje v Celju sta se izvolila: tovarišica Milka Bra-čičeva in tov. Ante Potočnik, za namestnika pa tov. Miloš Grmovšek.
Prihodnje zborovanje se vrši meseca vel. travna v Podsredi. Slednjič se tr variš predsednik zahvali navzočim za pozornost in zborovanje se zaključi.
Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborova o dne 7. marca t. 1. v Konicah. Udeležba je bila za sedanje razmere povoljna. Predsednik tov. Bobič je otvoril zborovanje ter se spomnil tovarišev, ki so v vojaiki službi in čestital tovarišici Tomažičevi k prestanem v izpitu učne vsposobljenosti.
Po prečitanju dopisov je poročala tov. Bezlajeva o delegacijw«kem zborovanju Zaveze. Njeno poročilo je bilo jako zanimivo.
Nato je predaval tov. Bobič o predpogojih uspešne preustrojitve šolstva .n o reformi šolstva sami. Referat je bil izboren poslušali smo ga z velikim zanimanjem. Izrazila se je tudi želja, da bi se referat priobčil v Učit. Tovarišu ; a z ozirom na to, :la se bo letos najbrž zopet vršile uradne konference, se bo ob tej priliki uporabil.
Delegatom za Zvezino zborovanje sta bila izvoljena tov. Ferdo Bobič, nadučitelj v Stranicah in tov. Franc Golež, nadučitelj v Sv. Kunigundi. Ker ni bilo nobenih predlogov, je zaključil predsednik zborovanje ?ahval)U oč se navzočim za obilno udeliffto.
G.—ž
H©roike vesli.
— k— šolstvo Razpisane so žensk« učiteljske službe v Bilčovsu (utrakviatič-na), Vratih in Prevaljih. V šolah sede slovenski otroci, a znanje slovenščine se od učiteljic ne zahteva! Barbarski nepedagoški koroški sistem 1 Vpokojena je u-čiteljica A. Čebulova v Prevaljih.
iCraniske vesti.
—r— Umrl je na veliko Bredo na Krasnem vrhu pri Metliki posestnik Ivan Režek
star 87 let. Blagi ranjki je bil brat našega vrlega tovariša Juraja Režeka, učitelja v Ljubljani. Bodi krepki slovenski korenini o-hrsnjen med nami časten spomin, nafiemu tovarišu pa najiskrenejše sožalje I
— t— Torariš Mihelčič, novoimenovani nadučitelj v Selcih nad Skofjoloko, je bil 6. marca t. 1. ranjen v levo roko, a ne nevarno.
—r— Kranjski deželni predsednik Henrik grof Attems Svetokrižki je imenovan za tajnega svetnika.
—r— Iz Blejskega kota. Te dni sem srečal na cesti mladega fanta I. K., svojega nekdanjega učenca, ki je šel na Savo v tovarno na delo. Prašal sem ga, koliko zasluži na dan. Pove nii, da 6 80 K, in vojne doklade 1 K, skupaj torej 780 K. Ko sem to slišal, sem še bolj spoznal svoj žalostni položaj. On mlad, 21 letni fant, jaz starin 38 in polieta učitelj; on sam, jaz pa moram skrbeti za 10 oseb v družini; on je obiskoval tukajšno ljudsko šolo, jaz dve gimnazije in celo učiteljišče : on zasluži dnevno 7 80 K, jaz pa 7 10 K. — Druga primera: Poznam c. kr. uradnika, ki ima 10 sLižbenih let in 400 K plače na mesec, jaz pa z 38 in pol službenimi leti 210 K. — Mislim, da k temu resničnemu poročilu ni treba nobenega pojasnila. Danes je še bolj resničen pregovor kot nekdaj: Kogar so bogovi sovražili, so ga postavili za učitelja — na Kranjskem.	Ž
—r— Dne 28. marca t. 1. je imel deželni odbor kranjski svojo sejo. . Na tej seji se je posvetoval o učiteljskih draginj-skih dokladah ter storil v tem pogledu nastopni sklep: Ministrski predsednik vitez Seidler se brzojavno naprosi, naj zastavi svoj vpliv, da od poslanske zbornice v seji 15. t. m. sklenjeni zakonski načrt glede draginjske podpore učiteljstvu v ielu 1918 zadobi čimpreje, i. s. n e i z -p r e m e n j e n, zakonito moč. Vlada se nujno opozarja, da bi dežela nikakor ne mogla nositi več kot 30% od poslanske zbornice določenih učiteljskih draginjskih doklad, in da bi deželni odbor moral odkloniti vsako odgovornost, če bi se v tem oziru kaj spremenilo v zakonskem načrtu v breme deželam.
Obenem se nujno prosi, da se deželi čimpreje izplačajo v dotični vladni predlogi predvideni preodkazi iz državnih davkov za leto 1917 in 1918 i. s. preduje-moma, dokler državni zbor ne reši doiič-ne vladne predloge.
Ta brzojavka se naznani drugim deželnim odborom odnosno upravnim komisijam s povabilom, naj tudi kaj podobnega ukrenejo.
Barantanje se je že pričelo. Bojimo se, da se bo barantalo toliko časa, da pade vsa zadeva v vodo, ker so na delu zli duhovi.
—r— Iz seje c. kr. okrajn. šol. sveta v Radovljici* dne 14. marca 1918. Od Z2dnje seje dne 29. jan. 1918 se je predsedstvenim potom rešilo: Nanovo imenovana učiteljica na Bledu Alojzija Delak-Baeblerjeva ostane do kanca šol. leta 1917-18 v Ledinah, zato ostane suplentinja Šivičeva Še na Biedu. Nadučitelj Franc Rus, Bled ima kot župan že dopust.** Učiteljici M. Sodjevi na Kor. Beli se je podaljšal dopust do 15. sept. 1918, zato ostane suplentinja A. Kunčičeva še tam, Ravnotako se je bodaljšal dopust Apol. Fa-turjevi v Mošnjah do 15. julija t. i., zato ostane njena namestnica M. Repetova ostane še nadalje na njenem mestu. Ker je učitelj Eg. Schifrer, Jesenice oproščen do 15. julija 1918 vojaščine, se odpusti suplentinja A. Scbvvarzova. Na dvorazrednici v Begunjah se moralo prenehati s poukom 6 dnij, ker ni bilo drva. — Učiteljica M. Bcdekova, Kamnsgorica je s 15. febr. zopet nastopila svojo službo. Dežel. šol. svet je zopet vpeljal akcijo za dobavo čevljev z lesenimi podplati. (Najbiže bodo čevlji za prihodnjo zimo. Op. poroč.) — V zadevi akcije šolskih kuhinj še sklene predlagati: 1. šol. naj se ustanove tam, kjer je mnogo otrok, ki so revni in daleč doma od šolskega kraja.
2.	V pokrije prispevajo: krajevna občina, okrajna bizgajna, dežela in ministrstvo.
3.	Oprava naj se izroči kaki javni korpora-ciji in sicer na Jesenicah, v Btlipeči in na Koroški Beli. 4. Šolski kuhinja, ki jo je tako vzorno vdila učiteljic Zemljanova — naj se zopet oživi. — Učiteljici M. Ja-1 e n o v i na Kor. Beli se piizna I. star. do-klada od dne 10. marca 1918 in učiteljici Karlini Gamsovi, Boh. Srednjavas I. in II. starostna doklada in sicer od 30. januarja 1913 in 30. III. 1918. — Sklepno se rešita še dve disciplinami zadevi. —a.
—r— Iz ljudskošolske službe. Za su-plentke so nameščene: Friderika Chwatalova v Tržiču, Ljudmila Pristova v Semiču, Pavla Hvalova v Košani, Frida Lužarjeva v Mokronogu, Ivana Knapova v Kuteževem, Marija Perkotova v Vavtivasi, Angela Črno-logarjeva v Šmartnern pri Kranju, Marija Španova na Brezjah, Ana Šemetova v Dolah, Marija Punčuhova na Vrhpolju, Hermina Kobalova na Vrhniki, Marija Celarjeva v Lipoglavu, Ana Žižkova v Radečah, Marija Brazova v Tržiču, Antonija Turkova v Jur-
Kaj pa, ali nimajo v drugih okrajih nobene seje c. kr. okraj. šol. sveti, ker ne b e r e m nikdar n i k a k i h poročil ? Tovariši zastopniki, zdramite se!	—a.
** Kranjska špeeijal iteta! Op. sta včeva.
šicah, Josipina Fischerjeva v Stranjah; začasno vodstvo na tej šoli je poverjeno suplentki Angeli Nežimovi; za suplenta sta nameščena: Emil Karče v Starem trgu in Franc Rant v Borovnici; začasni učitelj v Košani Makso Jovan je premeščen v Knežak; supjentka Frančiška Božičeva je imenovana za začasno učiteljico v Šmarjeti, Antonija Porentova pa za pomožno učiteljico na Vrhpolju; minister za javna dela je imenoval supientko na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji, Frančiško Mačkovsko za stalno učiteljico s plačo IV. plačilne vrste; za začasne učiteljice so imenovane: Angela Gradišarjeva na šestrazrednici v Loškem potoku, Ana Tomšičeva v Vrbovem, Rudol-fina Rastengerjeva pri Sv. Jakobu v Ljubljani, Marija Tomšičeva na štirirazrednici v Moravčah, Vera Rekarjeva v Tržiču in Angela Groznikova v Bukovščici.
—r— Nadaljevalni tečaji za učitelje s predčasnimi zrelostnimi izpričevali. Že lansko leto smo pisali v Učit. Tov. in opozarjali šolske oblasti na to, kako pomanjkljiva bo strokovna izobrazba onih učiteljiščnikov, ki so pred dovršenjem svojih študij dobili predčasna zrelostna izpričevala in morali k vojakom. Poudarjali smo, da jim bo nedo-stajalo teoretiškega in še bolj praktiškega znanja. V vojaški službi bodo mnogo pozabili. Če nastopijo taki učiteljiščniki kedaj učiteljsko službo, se bodo lovili sem i.i tja, spodtaknili se tu, spodtaknili tam, in ker ne bodo imeli vkljub velikemu trudu povoljnih uspehov, bodo zgublii veselje do učiteljskega stanu, mu dali slovo in si poiskali drugo službo. Zato smo priporočali, da naj se za take učiteljiščnike prirejajo nadaljevalni tečaji. Potrebo takih tečajev je uvidel tudi c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. Obrnil se je na deželni odbor s prošnjo, da pokrije stroške za nadomeščanje onih učnih moči, ki se bodo vdeleževale takih tečajev. Deželni odbor je pritrdil temu predlogu, odklonil pa nasvet, da bi dovolil tudi podpore obiskovalcem teh tečajev.
—r— Pomožni razred za izobrazbo sposobne duševno zaostale otroke, ki je prde-ljen IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, dobi drugo vzporednico. Za to vzporednico namestuje začasno učna moč z mesečno doklado 40 K.
Našega tovariša M. J. Nerata, šolskega ravnatelja v p., vrlo zaslužnega urednika .Popotnika", je zadela velika nesreča. Umrla mu je dne 22. marca t. 1. na kliniki v Gradcu po mučnem trpljenju blaga in mila soproga in skrbna mati Elizabeta, ki mu je zvesto stala ob strani v jasnih in temnih dneh njegovega življenja. Truplo drage rajnke so prepeljali v Maribor, kjer so jo položili dne 26. t. m. na mestnem pokopališču v Pobrežju k večnemu počitku. Vrli slovenski ženi, ki je vzgojila sedem vrlih narodno-zavednih sinov in eno hčerko, bodi ohranjen med nami časten spomin, hudo prizadeti rodovini po britki izgubi pa naše najglobje sožalje!
—š— Zveza sloven. učiteljev in učiteljic na Štajerskem je imela v sredo dne 27. marca v Celju izredno dobro uspelo dele-gacijsko zborovanje. Zastopana so bila — razen enega bolj oddaljenega — vsa okraj, učiteljska društva, kar svedoči, da se hoče učiteljstvo zopet resno oprijeti dela v korist stanu in šolsivu ter s tem našemu narodu, Vrnili smo se na svoje domove z upi, da mora i našemu stanu priti „vstajenja dan".
—š— Predizplačilo na državni prispevek za 1. 1918. Štajerski deželni odbor je v svoji seji dne 27. sušca t. 1. sklenil, da izplača na drag. doklade, ki se nakaže za leto 1918. avstrijskemu učiteljstvu 7. državnim prispevkom, za mesece april, maj in junij 80 odst. celotne doklade. V isti seji se je sklenilo nakazati učiteljstvu JII. krajevnega razreda letnih 200 K, s čemer je enkrat poravnana krivica, ki jo je trpelo učiteljstvo v tem razredu.
—š — Draginjske dokimie štajerskemu vpokojenemu učiteljstvu. Deželni šolski svet je odredil, da se izplačajo draginjske doklade za prvo polovico leta 1918 v isti izmeri kakor lanskega leta vpokojenemu učiteljskemu osobjn, ki je stopilo v pokoj še pred 1. januarjem leta 1918. Isto velja tudi za vdove in sirote učiteljev. Za prvo četrtletje se izplačajo draginjske doklade takoj, za ostalo dobo pa mesečno.
+-š— 50 odst. enkratnega nabavnega prispevka za i. 1917. Štajerskemu u-čiteljstvu se je izplačal ostanek državnega nabavnega prispevka za 1. 1917 in sicer 50 odst. višine prispevka, kakor se je izplačal grudna 1917. Ker pravi dotični odlok dež. šolskega svela, da si izplača teh 50 odst. „vsaki učni osebi," smatramo, da pripada ta prispevek tudi ženam — učiteljicam zakonskih učiteljskih parov, ki so bile lani izvzete.
—-š— Zakonski učiteljski pari uči-teljstva na Štajerskem so izvolili svoje lastne zastopnike v staj. Lehrerbund, kjer bodo zastopali njihove koristi. Kot slovenski zastopnik je^izvoljen tov. I. K o b-n i k, nadučitelj v Št. Jurju o. Pesnici.
V Maribor slovensko šolo! Mariborski Slovenci stresamo suženjske verige, v katere nas je vkoval narodni sovražnik. Ko pa štejemo in pregledujemo svoje vrste opažamo z veliko žalostjo in bojaznijo, da nam manjka narodnega naraščaja, da postaja mladina narodu tuja, ker nimamo v Mariboru slovenskih šol in mora naša de-ca obiskovati nemške šole. V j^redšolski dobi so še govorili ti otroci doma v rodovini tudi slovenski, a nemška šola in nemška družba napolni nežno dušo s sovraštvom do slovenskega jezika in začne se pr smehovati slovenski govorici lastnih staršev. Niso se samo odtujili naroda, propadli so tudi duševno. To slovensko kri, ki vzdržuje na umeten način nemški značaj mariborskega mesta, moramo na vsak način ohraniti slovenskemu narodu. Edina možnost, da dosežemo ta namen, je ustanovitev slovenske ljudske šole v Mariboru na lastne stroške. Zato se obračamo mariborski Slovenci, ki smo se med prvimi otresli prejšnjega strankarstva, na Vaše blagorodje z nujno prošnjo, da nam | ^ priskočite na pomoč in pomagate rešiti slovenski živelj v slovenski narodni pred-straži, v Mariboru. Prispevke sprejema mariborska možka podružnica sv. Cirila in Metoda, ki upravlja poseben fond za slovensko ljudsko šolo v Mariboru. Kdor daruje naenkrat 1000 K, je pokrovitelj, kdor 300 K, je ustanovnik, kdor pa 100 K, je dobrotnik slovenske ljudske šole v Mariboru. Imena pokroviteljev se vklešejo v svoječasnem šolskem poslopju v posebne spominske plošče, imena ustanovnikov pa se vpišejo v zlato knjigo slovenske ljudske šole v Mariboru. Imena vseh podpornikov se objavijo v časopisih. Največje zadoščenje pa bo imel vsak posamezni podpornik v zavesti, da pomaga s svojim darom rešili slovenskemu narodu v najvažnejšem trenutku mladi naraščaj.
Spi©ini vesfnik.
Podraženje mladinskih spisov. Na velikonočnem obč;iem zboru „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" se je sklenilo, da se cena v platno vezanim mladinskim spisom poviša na 3 K, navadno vezanim pa na 2 K, in Žirovnikovim Narodnim pesmicam pa na 40 h.
Bežkovo rObčno vzgojeslovje". O tem znanstvenem delu, ki kaže na vsaki strani, v vsakem poglavju, da ga je napisal šolnik-strokovnjak, je že obširno poročal tu v našem listu tovariš Gangl. Kazal je na vrline, ki dvigajo Bežkovo delo visoko nad običajno šolsko povprečnost in nad slične drugojezične in inorodne knjige. Izborno učno knjigo imamo, naučno ministrstvo jo je odobrilo kot učno knjigo za učiteljišča s slovenskim učnim jezikom. Potrebno je sedaj, da se uvede tudi na ljubljanskem učiteljišču. Opusti naj se vendar že gorostasna nesmisel, da se na tem zavodu poučuje še vedno najvažnejši predmet v tujem jeziku. Dokler se ne spremene te nevzdržljive razmere, naj uporablja vsak učiteljiičnik Bežkovo Občno vzgojeslovje. Več mu bo koristilo to, kakor bi se učil po zastarelih nemških avtorjih. Knjigo pa posebno priporočamo onim mladim tovarišem, ki se pripravljajo za izpit učne vsposobljenosti. Naj nihče ne
stopi pred izpraševalno komisijo, preden ni temeljito predelal Bežkovega .Občnega vzgojeslovja".
Slovenec šolski nadzornik v Srbiji. Avstrijska vojna uprava je otvorila te dni gimnazijo v srbskem Krugujevcu. Na gimnaziji je poleg nemščine tudi madžarščina nčni predmet. Kot šolski nadzornik vojaške uprave je nameščen Slovenec nadpo-ročnik Matija Herič. Na zavodu poučujejo tudi profesorice.
t STJEPAN BASARIČEK.
Dne 23. marca t. 1. je umrl v Zagrebu gosp. Stjepan Basariček, profesor učiteljske škole v p., star 70 let. Vrli pokojnik je bil ustanovitelj, pravi in častni član Hrv. pedagoške - književnega zbora. Bil je plodovit pedagoški pisatelj, glavni urednik „Napretka" in bivši mnogoletni predsednik Saveza hrvatskih učiteljskih društva. Marljivo in uspešno je deloval v učiteljskih organizacijah in na polju vzgoje in pouka. S pazljivim očesom je zasledoval ¡banje slovenskega učiteljstva. Vsak napredek med nami ga je iskreno veselil. Videli smo ga večkrat med nami. Ob vsaki znamenitejši glavni skupščini Zaveze je prehitel iz kraljevega Zagreba med svoje brate po „rodu in žvanju", kakor nas je imenoval, nam s toplimi besedami izročal pozdrave bratskega hrvatskega učiteljstva in želel našim zborovanjem najlepših in trajnih uspehov. Bodi blagemu rajnkemu ohranjen časten spomin v naših vrstah ! Stjepanu Basaričku večna slava!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Nai denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „UCiiell-sksga konvikia" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jumstvoiu.
Promet do 31. marca 1918 K 46.218*33.
Uradna ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/•¿G. do '/26. ure popoldne.

Knjigoveznica
tnton
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
ai¥@IIa slovenska hranilnica!
Pmmmma ulica it, 3«
je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000 —
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000 —
rezervnega zaklada.........„ 2,000.000 —
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
01
o
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kfB dežel ne ifiade-
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5'/«7» obrestim in proti najmanj t"» oziroma V/o odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.