Oldest Slovene Doily in Ohio
Best Advertising Medium
LETO xvm
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 21, 1935.
ŠTEVILKA (NUMBER) 248
VODITE 52 narodov proglasilo bojkoti^'j;
# STA SE lA
^ s PESTMI
"ije John L	""
radi r*' ^ Woniz^ »^dustrijske-
((dnika . ® pred-^esarske unije.
^na t	m. j., 20.
Ameriške K^'^^hnil	včeraj iz-
iodu * ^orba med
^k*h%%:"%vk»kn M
^Poprijej, \ Pijansko sta cele k„„.
kL^ked	Pre&sed-
.2%kil,.^ T^odkers of
proti kalili
Liga narodov vabi Zed. države, da se pridružijo bojkotu
ŽENEVA, 20. okt. — Liga i ske sankcije, katere je Liga na-narodov je včeraj zvarila zadnji rodov odredila proti Italiji.

J® goreč ^ijoniz
Pi'istas indu-
PREDLOG ZA DELAVSKO STRANKO
ROOSEVELT POSPEŠIL AKCIJO PROTI ITALIJI j
WASHINGTON, 20. okt. — ■ Tu se je danes zvedelo, da je i predsednik Roosevelt veliko pripomogel, da se je Liga narodov
FAŠISTI OGROŽAJO VLADO V JUGOSLAVIJI
tS- Gu,;:;:"''**' ^ pa 1»?® organ°°'
United
S!'f° p®"' ur pred
ki . trajajoče
Kot 'ctos iz-
J?'^alno y P^Gd par zahtevo
%&!* P(av^ !***tov, da f,_
maaao orcr*.
Katt ^ listat
'2 At,. Wilham
ik	opo-
* haa- katerega je fe-

A^ovi U-
Ge^doll !!*(%roIjU de-
row;:'?*! na celi
V
St- Clair
po-Addison . od preje ^^stitarno!
na 2.
'^GO
str. J
črti,

111. 20.
"i %tr™' - Da-

tlo
se
blizu
v avt
•^Ih '»'«Ua?r® H'^^rSsTefv"' Sid-
^®rtuji "TM J® risal Gumps."
o **e pri*!lr'*' ro-'	6019
Zahtevajo odškodnino za osvobojene sužnje.
Asmara, Eritreja, 20. okt. — Gen. Emilio De Bojio, poveljnik laške severne armade, je prejel cd abesinskih glavarjev v pro-\'inci Tigre, katero so zasedle laške čete, zahtevo, da Italija plača odškodnino za sužnje, katere se je osvobodilo po okupaciji. Če bo Italija zahtevi ugodila, ni znano.
Hitler molči glede bojkota Italije
BERLIN, 20. okt. — Hitler je danes trdovratno molčal glede stališča, ki ga bo zavzela Nemčija z ozirom na Ligino bcjkotno akcijo proti Italiji. Neuradno se izraža mnenje, da se liiLler končno odloči za pasiven odpor proti Italiji, da obdrži prijateljstvo Anglije, toda drugi opazovalci o tem dvomijo.
Doslej ni nemška vlada prejela še nikake prošnje od Anglije za sodelovanje z Ligo. Zunanje ministrstvo je danes z ozirom na, mednarodno napetost izjavilo, da je treba predvsem paziti na Rusijo.
POTRES V Mnm\ SE SPREMINJA V KA-
" rmnoFti '"'
Ok je
h. "iw', Pari

Q
owski, y Kokal
St ^ in t"' Gay, r-i„. Laura IT_______
r, ii.	Kovači č,
\ 305 b , Ave.;
N > o!'."« A.e;
Frank i* Aiary t V. %14 yjlve.: J()e Sir.
l' 1^"*»». Ave- i"
St^h srp"
S%;Si
iNu
tedna
,Bu2 ^^Publikan-
nZ ^ T »tvori stro.
'<^."»] = shodom v
\'^<le??^ na w % %/
^i^^čai- -^atski i" " do » k^^ndidat srede, ko bo
v mu-
člen v verigi gospodarskih sankcij proti ItaUji s tem, da je proglasila bojkot vsega njenega blaga ter odredila em-jargo na njen izvoz. Za drastično akcijo,
ki ima Italijo v gospodarskem o-ziru popolnoma odrezati od sveta ter jo s tem prisiliti, da odneha z vojno v Abesiniji, je glasovalo 52 narodov.
Obenem se je začelo poizkus,
da se tudi Zed. države pridobi za sodelovanje v bojkotiranju Italije. To se je napravilo s tem,
da se je sklenilo poslati zapisnik sankcijskega komiteja v ameriški vladi, akoravno Zed. države niso včlenjene v Ligi. Zapisniku se bo priložilo pismo na predsednika Roosevelta, zagotavljajoč ga, da se bo z veseljem sprejelo vsako sugestijo, katero bi želela izraziti ameriška vlada. Prvotno je portugalski delegat de Vasconcellos, ki je predsednik sankcijskega komiteja, nameraval napra\dti goreč apel na "a-meriško vest", nekakšen morali-čni ultimatum, toda angleški delegat Anthony Eden in nekateri drugi so bili mnenja, da bi to ne bila pametna poteza, nakar se je idejo opustilo.
Abesinci zajeli od 500 do 700 Lahov.
DESSYE, Abetiiiijar-SMžv-oitfe-f — Konjeniki, ki so baš dospeli sem, poročajo, da so Abesinci v pokrajini Donakil odrezali od 500 do 700 Italijanov od glavne itahjanske armade, ki prodira v Abesinijo iz Somalije. Donakilci so baje tudi pobili ali ranih 200 Italijanov ter zajeli dve karavani mul, ki so donašale živež italijanski četi. Po obkolitvi so Italijani formirali kvadratno taborišče z dvema tankoma v sredini.
Kot se poroča, imajo le še zelo majhno zalogo vode in živeža.
Italijani pripravljajo obširno o-fenzivo.
AKSUM, 20. okt. — Italijanska armada v severni Abesiniji utrjuje svoje postojanke na 40 milj dolgi fronti med Aksumom in Adigratom ter se pripravlja %a prvo veliko bitko z abesinski-mi četami. Kot se je zvedelo, i-majo Abesinci v 100 kvadratnih milj obsegajoči pokrajini, kate-'v slučaju novih močnih sunkov, ro upajo Italijani v ?:ratkem za-1V službi je državna milica, ki sesti, raztresenih od 30 do 40 ti- j svari pasante, da se držijo proč soč mož. Italijansko poveljstvo j od poslopij, ki jih je potres že je danes uradno priznalo, da so ^ resno zrahljal.
Italijani pri napredovanju proti I Včeraj se je 400 prebivalcev Aduwi in Adigratu naleteli na ! nastanilo v taborišču državne odpor na dveh točkah, kar po-; milice, medtem ko je na stotine meni, da so bili vsi dosedanji u- ljudi, ki se niso upah ostati v hi-spehi italijanske armade na se- šah, prenočilo v avtomobilih., verni fronti doseženi skoro brez, Položaj beguncev v taborišču je bojev. Obenem se poroča, da so' skrajno neprijeten, kajti tu je že Italijani v vseh dosedanjih bo-1 zapadel sneg, medtem ko šotori jih na tej fronti izgubili samo e-iiega častnika, pet belih vojakov in 23 kolonijalnih vojakov, ranjenih pa da je bilo 70. Na severni fronti vlada sedaj popoln mir.
premijerja Stojadiiioviča.
Koj radi komunizma se je kon- tako hitro zedinila glede kaznil-
čal s kompromisom. Federaci-1akcije proti Itahji za ustav-1	.	.	.
ja ožigosala Coughlinovo «ni-|ljenje vojne v Afriki, in sicer s JeVtlCeVa SKUpiRa V narOOIll SKUpSCini SO-
jo.	.	item, da je nemudoma, čim so j	» _ , . , ,
--I itahjani začeli prodirati v Abe-deluje S Iasisti, KI zaMevajo resigiiacijo
ATLANTIC CITY, 20. okt.—proglasil obstoj vojnega'
Ameriška delavska i federacija I stanja med Italijo in Abesinijo,
je včeraj na zadn^ seji svoje {P^^povedal izvoz orožja in voj-letne konvencije z&rgla pred-i materijala v obe državi ter log za organiziranje samostoj-1 Posvaril Amerikance, da mora-ne delavske političlie stranke, i j" sami prevzeti vso riziko za nakar je bil sprejet: kompromi-! eventualno trgovanje z dežela-sen predlog glede "komunistič-:	zapleteni v vojno. To
nega vprašanja." Mestnim in'^® Liga narodov smatrala za do-državnim federacijam se naro-i"''^^' lahko računa na polno ča, da sedež odklonijo komuni-j	j® Zed. držav, kar ji je
stom, ki bi bili izvoljeni za de-!^-^^° poguma za drastično kaz-legat6, toda posamezne unije j akcijo proti Italiji.
I imajo še vedno pravico spreje-! Roosevelt je sicer razglasil
Vlada je poraz v parlamentu ignorirala. Obstoji baje zarota za odprto fašistično diktaturo.
ni-Ko
ti komuniste za sivoje člane. Iproti Abesiniji, to Kot znano, je eksekutivni odbor!	j® brez praktičnega po-
federacije zahteval, da se	Amerika nima
komuniste izključi iz- unij in da i trgovine z Abesinijo. se unije, ki so kontrolirane od :'^ Roosevelt posvaril Amerikan-komunistov, izobči iz	riziko,
cije. John L. Lewjs je vodilpotujejo z ladjami vojsku-bčj proti tej zahtevi iz razlo- dežel, je bila prizadeta odi-ga. da ima vsaka imija sama:''° ^^alija, kajti Abesinija sploh
pravico odločati o svojem	,
,	I Simpatično stalisce Zed. dr-
stvu.	.	^ .
Izav v zadevi sankcij proti Ita-
Konvencija je tudi sprejela | liji je vzbudilo med ameriškimi resolucijo, v kateri^ se žigosa;internacijonalisti nado, da se A-delovanje radijskega pridigar-' merika v nadaljni bodočnosti ja Coughlina za organiziranje | priključi Ligi narodov.
samostojne unije v avtomobil-'	-
ski industriji.
Zadnji čin konvencije je bili sprejem predloga, da odbor te-! deracije pod vzame ■garajte, da i fee'' kongresu predloži ustavni 1 dodatek, ki bi pokrival cocial-reforme, ki jih je izvršila
ANGLEŠKI DELAVSKI VODJA ARTHUR HENDERSON UMRL
ne
LONDON, 20. okt. — Danes je umrl v starosti 72 let odlični
HELENA, Mont., 21. okt. jRooseveltova administracija, ------- -------------
Prebivalci tega mesta so danes gpvgjg^ je bil tudi sklep, da se j delavski vodja Arthur Hender-
mrzlično gradili opore okrog ši-bečih se poslopij, katerim preti popolno porušenje vsled rastočih potresnih sunkov, ki so v teku zadnjih osmih dni povzročili dve smrti in več milijonov dolarjev škode. Do danes se je občutilo že 260 potresnih sunkov. Najresnejši sunek je zadel mesto sinoči malo pred enajsto u-10. Na severnem koncu mesta se je zrušilo več omajanih zidov in dimnikov. Tekom dneva so se rahli sunki pojavljah na skoro vsakih deset minut. Največjo škodo je potres napravil na poslopjih, ki so bili od neprestanega tresenja že tako oslabljena, da so se morali ljudje izseliti iz njih. Več uhc v osrčju mesta je zagrajenih, da se prepreči žrtve
apelira na vse unije, da prene-|son. Pokojni se je pred kratkim hajo diskriminacijo proti za-1 podvrgel operaciji, ki pa ni mo-morcem ter da dovolijo vstop, i gla več rešiti njegovega življe-Ponovno je bil izvoljen vesjnja. Bolan je bil za zlatenico in stari eksekutivni odbor razen i na žolčnih kamnih.
enega izmed petnajstih pod-'
predsednikov, ki je med letom
resigniral.
LOTERIJSKA SREČA PRINESLA SMRT
NEW ORLEANS, 20. okt. Ro-lland B. Steel, star 24 let, je bil pisar v čikaškem uradu vladne
Henderson je bil med pijonir-ji delavskega političnega gibanja v Angliji ter silno priljubljen med milijoni delavcev, ki so ga nazivali "stric Arthur". Ko je bila delavska stranka na krmilu, jc bil zunanji minister. Gorečo in vztrajno se je prizadeval za mednarodni mir ter nadaljeval z
BEOGRAD, 20. okt. — Jugoslovanska narodna skupščina je danes glasovala proti vladi pre-mierja Milana Stojadinoviča ter zahtevala njen odstop, toda Sto-jadiijovič se je parlamentarni revolt!' p^ostavil po robu ter bo še nadalje ostal na krmilu.
Obenem je tajna poKcija dobila naročilo, da uvede preiskavo z ozirom na govorice, da so jugoslovanski fašisti aktivno na delu za nasilno strmoglavljenje sedanjega režima, kateremu naj
meli načrt za puč ter da so računali na pomoč od strani gotovega dela vojaštva. Med tem pa novi jugoslovanski fašistični po-kret, čigar pristaši nosijo višnjeve srajce, dviga zahtevo za odpravo "korupcije" in za zaplembo vseh industrij v državi, katere kontrolirajo tudi kapitalisti.
(Vodja jugoslovanskih fašistov, kakor znano, je neki Ljotič. Pii zadnjih volitvah v maju je njihova stranka dobila zelo ma-
bi sledila odprta fašistična dik-ilo glasov, ampak kot izgleda, so
ta tura.
Vlada je danes naletela na nenaden fašistični odpor, ko so državni poslanci nastopili proti prvemu predlogu, ki je prišel pred zbornico ter porazili vladnega kandidata za predsednika zbornice. V parlamentu so se razlegali klici: "Resigniraj! Resigni-raj!"
Toda ministrski predsednik ni hotel položiti ostavke ter ie podal izjavo, da se njegov kabinet ne bo oziral na početje parlamenta. Položaj je skrajno negotov, in znamenja kažejo, di bo ali razpuščen parlament ali pa da bo vlada prisiljena k re-signaoiji.
Bivši premijer Bogoljub Jev-tič se je razgalil kot eden izmed najvplivnejših govornikov v fašistični ofenzivi, in danes je prišlo na dan, da ima kontrolo nad parlamentom, ki
se jim zdaj pridružili Jevtičevi nacijonahsti, kar pomeni, da je nevarnost odprte fašistične diktature v Jugoslaviji postala resna.—Op. ured.)
SENATOR LEWIS JE ODPOTOVAL IZ MOSKVE.
IZ
MOSKVA, 20. okt. — Sena tor James Hamilton Lewis illlinoisa, ki je bil tu vsled bolezni šest tednov zadržan, je danes s svojo ženo odpotoval v Berlin. Od tam se bo podal v Badenske toplice, kjer bo nekaj tednov počival, predno se vrne v Ameriko.
Brezplačen glasbeni pouk
Vse odrasle osebe, ki se želijo učiti igranja na klavir ali zbo-rovega petja, naj pridejo nocoj ob 7. uri v avditorij javne je bil iz- knjižnice na St. Clair in E. 55
bo
reorganiziralo
HOLC posojilnice, dokler ni v ir- delom kot predsednik mednarod-aki loteriji zadel dobitka $40,-razorožitvene konference tu-Nedavno je prišel sem, da M' P« delavske vlade. Leta
ono.
zapravi del svojega bogastva. Danes se je v neki gostilni spri 7- nekim tujcem, ki ga je smrtno zabodel in zbežal.
Pokojni Viktor Anžlovar
\ S,
avdito-


Hc
Osa

poznani Jutfi Ave. Več
I^aval na delu, da zadovolji Dii-ceja.
PARIZ, 20. okt. — Tu se govori, da bo premijer Laval apeliral na Anglijo, da naj bi se I-taliji pustilo, da obdrži ozemlja, ki ga je doslej zasedla v Abesiniji ter da ji Liga narodov poveri gospodarski monopol nad o-stalo deželo. Laval bo predložil ta načrt v teku deset dni, ko i-majo stopiti v veljavo gospodar-
niso opremljeni z gorkoto. Danes so se prebivalci zopet začeli vračati na svoje domove, in tudi hoteli, iz katerih so ljudje v petek in soboto zbežali, poročajo, da se gostje zopet vračajo.
Vse šole v mestu so zaprte. Dvoje šolskih poslopij je potres zrušil, mnogo pa jih je težko poškodovanih. Med poslopji, ki počasi razpadajo v razvaline, je tudi tovarna National Biscuit Co.
(V Heleni, Mont., se nahaja tudi naselbina naših ljudi. V Cle-velandu je več Slovencev, ki so pred leti živeli v Heleni, med njimi Janko N. Rogelj in John Fi-lipič. Op. ured.)
Pokojni Viktor Anžlovar, ki je preteklo soboto zjutraj podlegel poškodbam, ki jih je dobil v petek zvečer v avtomobilski nesreči, je bil sin našega poznanega trgovca z modnim blagom Antona Anžlovarja, 6202 St. Clair Ave. Mladi Viktor je bil komaj 21 let star; rojen je bil v Clevelandu. Tri leta je pohajal na univerzo v Alabami, kjer se je učil zrakoplovstva, zadnja dva meseca pa je pohajal v clevelandski aerodrome, da bi se praktično izuril za zra-koplovnega inženirja. Bil je član društva France Prešeren št. 17 S. D. Z. Za njim žalujejo poleg staršev dva brata, Anthony in Frank, ter sestra Elsie. Pogreb se bo vršil v torek ob devetih zjutraj iz hiše žalosti 1196 Addison Rd. v cerkev sv. Vida pod vodstvom pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek. Teško prizadeti družini izrekamo ob izgubi nadebudnega sina naše iskreno sožalje.
1933 je dolyl Carnegijevo nagra do za mir, leto kasneje pa No-blovo nagrado. Umrl je v veri, da bo Liga narodpv v obstoječi krizi preprečila novo svetovno vojno.
Henderson je bil rojen na Škotskem kot sin preprostega delavca. V mladih letih je* bil sam delavec v železni industriji, kjer se je začel udejstvovati v u-nijskem gibanju, pozneje pa v političnem ter postal eden najodličnejših mož v angleškem javnem življenju.
voljen preteklega maja, ko je bil' St., kjer se še on na čelu vlade.	razred, ki ga poučuje Mrs.
Na skrajno napeti seji, ki so Margaret Walker. Pouk je je takoj spremenila v preizkus-: brezplačen. Oni, ki se učijo njo moči, je bil s 171 glasovi pro-' klavir, so prošeni, da prineso ti 138 izvoljen za predsednika , seboj učne knjige Oxford Group narodne skupščine Stepan Cele-1 sistema, drugi, ki jih nimajo, rič. Stojadinovič je nato izjavil, i pa si jih lahko nabavijo po po da bo vodil vlado brez sodelovanja z zakonodajo. To pomeni,
da se Jugoslavija zopet nahaja
sebni ceni 88c.
Euclidska politika
25 letnica Vodnikovega
venca
V	soboto, 26. oktobra bo društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ praznovalo svoj srebrni jubilej z zanimivim programom in plesom v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma, St. Clair Ave. Vstopnina bo 35c. Za ples bo igral Barbičev orkester.
V bolnici
V	Lakeside bolnici se naha ja Miss Mabel Ivnik, 14314 Jennie Ave. Prijateljice jo lah ko obiščejo, mi pa ji želimo, da se ji ljubo zdravje kaj kmalu povme!
v vrtincu najbesnejših notranjih političnih bojev.
Vendar neposredna znamenja kažejo, da bo premijer za enkrat še moral trpeti parlament, kajti edino regencija ga lahko razpusti, princ Pavel, ki jo kon-troUra, pa se mudi v Parizu.
Stojadinovič je upravičil svoje zoperstavljenje parlamentu z izjavo, da narod želi zopetno vpostavitev demokratskega režima, ki naj nadomesti trhlo diktaturo kralja Aleksandra. Parlament pa jasno stremi po fašistični diktaturi, pravijo prijatelji premierja, in je torej dolžnost slednjega, da se mu postavi po robu. Vlada pravi, da
Miriam Strasbourger, ki v Euclidu kandidira za mestno pravdnico, je pozvala za prihodnji pondeljek zvečer na javno debato vse štiri županske kandidate davčnega vprašanja. Pozvani so sedanji župan Charles R. Ely, ki kandidira na "progresivnem tiketu", G. Stanley Dunbar, kandidat "Citizens ti-keta", Richard J. Dickson, demokratski kandidat, ter Clarence T. Bird, ki kandidira na "davkoplačevalskem tiketu". Debata se ima vršiti v Euclid Shore High School.
Prstni odtisi mrtvecev
Izobraževalni odsek narodne pogrebniške zveze, katere kon-
sedata ji parlament, ki je bil iz-jvencija se jutri otvori v Cleve-voljen pod Jevtičevim režimom, jlandu, priporoča, da bi vzelo zastopa resnične vodje na- j prstne odtise vseh mrtvecev, ki
bi bili na razpolago v slučaju civilnih ali kriminalnih tožb, v katerih bi se šlo zaradi identitete pokojnih osel?.
Burton bo govoril V sredo 23. oktobra ob 8. u»i
ne roda.
S tem svojim stahščem si jo Stojadinovič pridobil naklonjenost Hrvatov in voditeljev srbskih demokratov. Oboji so Š2 pred par dnevi kritizirali premi
erja, češ, da je prepočasen z de- zvečer se vrši v Hrvatskem n;-lom za povratek demokratskega' rodnem domu na St. Clair A v \ režima, katerega je obljubil ob in E. 64 St. shod republikar-
svojem nastopu. Zdaj pa, kakor izgleda, bo dobil njihovo podporo.
skega kluba v 23. wardi, na katerem bo govoril županski kandidat Harold Burton. Javnost je
Policija pravi, da so fašisti i-j vabljena.—Odbor.


—


BTRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
21. oktobra
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by f XHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sftndays and Holidays VATRO J. GRILL. Editor
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150
Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00
Ba 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
Ea 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države Ba 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879
BOJ ZA DEMOKRACIJO V EVROPI
Kdor pazno in z brigo zasleduje dogodke v Evropi, dobi vtis, da daje v vseh važnejših vprašanjih fašizem iniciativo, okoli katere plešejo potem evropske demokracije. Mnogo je takih vprašanj, zlasti pa oboroževanje Nemčije in italijanski pohod v Afriko.
Skoraj v vseh vprašanjih se je izkazala slabost francoske demokratične politike. Režimska politika caplja lepo za fašističnimi iniciativami, francoska levica pa nima pozitivnega evropskega programa. Če opazujemo francoski tisk in vladino razpravljanje o afriškem sporu, se nam zdi, kakor bi imeli pred seboj majhno ali srednjo državo, ki jo morejo rešiti le drugi, ter zaradi tega popušča v svoji politiki.
Francija je bila prva vojaška sila kontinenta: nje politična moč je tolika, da lahko vodi v Evropi svojo politiko, šteje s kolonijami 108 milijonov prebivalcev, kolonije se ji ne upirajo, preskrbujejo jo pa z vsemi surovinami in tudi finančni položaj Francije je ugoden v primeri z drugimi deželami. Krizo franka so zadnjič povzročili le težki konter-mini angleške banke (plačilo več in večjih zneskov dolga obenem), ne pa dejansko slabo stanje. Tudi franco, ke državne meje so deloma naravne, deloma dobro utrjene. Francija je razen tega sklenila pogodbo z Rusijo in češkoslovaško, ni pa tudi ne v svetovnopolitienih zadevah v nasprotju z Anglijo. Vsi predpogoji so torej tu, ki omogočajo, da Francija vodi politiko po svojih interesih in željah.
Namesto odločne politike pa vidimo v francoski politiki za vso evropsko demokracijo nevarno popustljivost napram fašističnim iniciativam. In časopisje hvali to politiko francoske demokracije. Francija ima v Afriki na primer izgubiti več kakor Anglija; gre tam za deželo in strategične točke. S to popustljivostjo pa izgublja Francija na moralnem ugledu, ki je obenem moralni kredit za mir. V Parizu ne vidijo, da gre za to, da Hitler zmaga proti Verzajlu. Prav te dni zopet pišejo o desetletni pogodbi med Italijo in Nemčijo, ki naj se sklene.
Verzajlska mirovna pogodba je načelno kompromitirana. Prvič, ker se velesile same ne ravnajo po njej (splošna razorožitev, posebne vojaške pogodbe itd.), drugič, ker popuščajo od načel, ki jih zahteva mednarodna politika v smislu dogovorov. Fiancija s svojo moralno in dejansko močjo ne bi smela biti popustljiva iz golega razlega, da cepi evropske fašistične sile. Vse fašistične dr zave Evrope, s Poljsko vred, bi se pro-kleto premislile pričeti vojno, dokler sta edini Francija in Anglija ter njiju demokratične zaveznice v Evropi. Vojno v Afriki bi zapora sueškega prekopa in francoskih bančnih tresorjev takoj onemogočila.
Vprašanje je, ali je nevarnejša vojna v Afriki, ali zveza fašizma v Evropi, ki ne more biti nevarna. Po mnenju strokovnjakov je vojna v Afriki nevarnejša, ker bo podžgala sovraštvo neevropskih (Dalje v 6. koloni.)
Euclid potrebuje novega župana
ne naplavljam vode na svoj mlin. Pač pa mi je pri srcu blagostanje naše naselbine, da pridemo vendar enkrat iz rok koritarjev in dobimo vendar enkrat pošteno mestno vlado v Eu-
clidu. Ta lepa prilika se nam !
nudi na 5. novembra in vsak, ki mu je pri srcu euclidska nasel-bene resnice v teh naših politic-' skem tiketu.	1 bina, bo volil za Mr. Richard
nih dneh. Tako gre že zadnjih Jaz za svojo osebo ne iščem 1 Dicksona in vso njegovo listo, deset let. Le kdaj se bo euclid-'dela uri mestni upravi, ker žel Pozdrav!
1 večkrat in sprevideli boste, da resnica nikdar v oči ne bode. Če hočete enkrat res imeti dobrega in poštenega župana v Euolidu, ki bo v resnici gledal na naš davčni denar, tedaj volite dne za Mr. Richard kandidate,
Moja navada ni, da bi se spuščal v politiko, toda ne morem 5. novembra si pomagati, ko vidim in slišim Dicksona in za vse različne pretvorbe in skoro no- ki kandidirajo na demokrat-
ski narod zdramil? V sedanjem županu ne vidim nič drugega, kakor da je zvit lisjak, da mu ga ni para.
Le poglejmo malo v preteklost. Ni se dolgo tega, kar se je šel gospod župan zdravit v Florido in mi davkoplačevalci smo
imam stalno delo drugod, torej
Chas. Lampe.
r
Zan
imive vesti iz stare domovine
ŠKRAT
Letanje brez nevarnosti
Kljub""'
Popolna sigurnost za potniK •
paki v stroju letalo ne s® moglaviti na tla.
Xa ]jol)U{l() znanega letaisJ^ o'
je fraiico^w .
lazpiwU
so varna pi 6'; V,;<.ira ^

leta za ponarejene kovance
Ljubljana, 20. sept. -— Za po-niu plačali po $15.25 na dan in; narejanje denarja so sedaj uve-to skozi šest tednov. In potem | ^ene strožje kazni. Mali senat je sodil dva ponarejevalca 10 dinarskih kovancev. Držav-..trebujemo nočnega župana, ko pj tožilec dr. Pellaher je obto
se še čudite, kam je šel naš denar. Mi tukaj v E]uclidu no po-
Oče sinu, ki nosi domov ve-[dno slaba šolska spričevala: "Fant, tega sem pa že sit— , , ,,	.vedno slaba spričevala, nobene-
Strasna nevihta nad Hercego-, napredka! Zakaj pa sose-
vino	dov Jimmy dobi vedno dobro
spričevalo?"
Zato, oče, ker ima zelo
ima vendar lepo mesečno plačo, i 26 letnega Franceta Nakr-1 grom za gromom je neprene-
Trebinje, 20. sept. — Na 19 sept. je pred zoro nad južno' brihtne starše .
Hercegovino in Dalmacijo bes-1	* * »
nela strašna nevihta. Nebo jej "Si čul o nedavnem sreča-bilo v pravcatem žaru bliska, a'	J® doživel stari ode-
:a kakršno plačo lahko dobimo g^a iz Hrastnika pri Moravčah župana, ki bo v uradu vsak dan in 23 letnega posestnikovega v tednu, oziroma porabiti mora I	od ravno-
ves svoj čas v dobrobit mesta	letos pomladi na-
in naseljencev. Toua kecanjemui	in ba-
županu je deveta briga kako	komdaov kovancev
kaj se tukaj godi. Zato pa: out;	Ponare-
%ith Tax Charley and mghtljg^gi^^^^^gggtanaraznihkra-Mayor.	jih, celo na ljubljanskem živil-
skem trgu srečno spravila v promet, tako da sta za nje ku-
homa treskal. Ploha je bila
ruški posojevalec Stiskač?" "Ne. Kaj pa je bilo?"
"Stari Stiskač se je šel oni
njaka J lervc-J^amvicka klub ])]-avkar vanje letal, ki
tekmovanje lio v poletju r p, _ na pariškem letališču v ^ ysem''' te dni odpošljejo uradna po\f'' talskim društvom na svetu. igjglgk?
Ta načrt svetovno KnaiiGo^ # teoretika llerve-Lauwicka bo dil največje zanimanje po j i;i bi. za to, da Iji ugotovili vrsto dilo v zračnem prometu popo
Volilci v Euclidu nismo še imeli boljše prilike kot sedaj, ko imamo kandidata za župana in ne politikaša, ki je tudi najbolj i tožba navaja, da sta spravila vjvoslava Grušovnika. Strela je nas že spodrivajo stroji!
tako močna, da je voda po hu-; dan kopat v morje in zgodilo se
dournikih valila navzdol o-1 je, da sta se srečala z velikan-
ffromno kamenje.	| skim morskim volkom. In kaj
Kar naenkrat se ie 'strahovi- J® zgodilo? Samo v oci sta Kai naenKrat se je stianovi . pogledala, nato pa je morska
to zabliskalo, potem pa je tako ^ pošast povesila oči, zardela ter
močno treščilo, da so okna za-; odplavala proč . .
šklepetala. Strela je udarila v,	* * *
hišo g. Hadžija Hadžihusano-j "Moja Rozija se zadnje čase
viča, sekretarja finančne direk-, briga za absolutno nobeno .. '	.	,	. ! stvar vec razen za svojo novo
cije v Sarajevu. V stanovanju, j ,,
povala cigarete in kruli. Ob- pa je spala ta čas družina La-| "Res žalostno! Vsepovsod
zmožen izmed vseh štirih kandidatov za župana. On je tista oseba, katera hoče in bo vodila županski urad v prid davkoplačevalcev. Da je res zmožen, to vam dokazuje podpora cleve-iandske demokratske stranke, ki nam ga toplo priporoča. To
promet 14 kovancev po 10 Din; udarila skozi dimnik v spalnico ^
in 4 po 20 Din. Obtoženca staj potem pa skozi zid v kuhinjski i . —^^d bi dal zavarovati svo-
ponarejanje in razpečavanjei štedilnik, katerega je	je^^ kompani-
priznala, zavračala pa sta, danoma razdejala.	I j^ v slučaju požara pripravlje-
ni bila ponarejala tudi one po Vsa sreča v nesreči pa je, da na nemudoma -izplačati zava-
od Grušovnikovih nikdo ni bil rovalnino."
huje poškodovan. Grušovniko-! Agent: Gotovo, le da bi se
20 Din. V glavnem sta se izgovarjala, da sta si skušala pomagati iz denarne stiske. Mali
va družina je iz Maribora in je
najprej prepričali, kdo ali kaj je povzročilo požar.
stranka, ki daje delo Slovencem in nc nigrom.
Čast mi je danes na tem mestu priporočati Mr. Richarda Dicksona, demokratskega županskega kandidata v Euclidu.
nik-vodnik.
Smrtna kosa
sa
je tista stranka, ki stoji za Mr. Igenat ju ie po kratki razpravi; že dalj časa v Trebinju, kjer '' —gg ^ni je zdelo . . . No da, Minerjem v Clevelandu. To je | obsodil zaradi ponarjejanja 10: služi g. Grušovnik kot nared- potem ne bova delala busines-
dinarskih kovancev in razpečavanje 9 falzifikatov po 10"Din,
dočim ju je oprostil ponarejanja 20-dinar3kih kovancev. Bila sta obsojena: France Nakrst kot glavni izdelovalec na 2 leti 8il je rojen v Clevelandu. kjerl": mesecev robije ter na 240:
je izvršil ljudsko in višjo šolo i denarne kazni.
V celjski bolnišnici so umr-| li: Kunej Anton, 62 let, nočni i čuvaj iz Mestinja: Turnšek' Marija, 69 let
UNIJSKA VODITELJA STA SE l]DAl?ILA S PESTMI
(Dalje is 1. str.) dninaricr'iz'":^ j« Hutcheaon vpadel v bese-
ter pozneje tudi kolegij in odvetniško šolo. Je oženjen in i
din na 1 leto in 6 mesecev
Ciril Tr-!^Iarija Gradca; Krivec Flori-,	da je ta zadeva že rešena
bije ter na 240 Din denarne \ Šmarju
ijan, 77 let, pos., Sv. Tomaž pri,':: da je Thompson z dnevnega
'	reda. Lewis je priznal, da se je
ima hčerko v višji šoli, sina ps
kazni, odnosno 4 dni zapora, j Vladimir Čcrnigoj, slušatelj
ra^edni šoli. V EuclMu blval«» T	«««»» držav-jprava na ljubljanski univerzi,
Že šest let. Seveda, ni znan vsa-1 Ij^^iskih pravic na o leta. I s ai ^maj " - •
! V Ljubljani je umrla v splo-
Dvojni zločin
kemu človeku, prvič ker ni bandit in drugič ker ni z Elyjem na-tiega denarja zapravljal. Torej če ni splošno poznan in razvpit, to še ne pomeni, da ni pošten. B(,jte se predvsem tistih, ki so razvpiti, ker tisti, ki vpijejo in vedno silijo v ospredje, gotovo
splošni princip že rešilo, da pa so resolucije delavcev iz masno-produkcijskih industrij, ki zahtevajo čarterje za industrijske unije, še vedno na dnevnem re-
I Celje, 23. sept. — V Spod. Hudiniji se je odigral žalosten dogodek, ki je zahteval dvoje mladih življenj. Na Spod. Hu-dinji št. 72 je stanovala pri svojih starših 22 letna šivilja
jšni bolnišnici v petek 20 t. m.• . ' . . . • j !	C.1	v • |du in da imajo torej delegat je
obračajo kolesa v :">\ojo korist,	Zupane. Kakor
da vas ob prvi priliki ociganijo.
Kdor se zanima za naše razmere in hoče proučiu sianje naše naselbine, ni potreba, da bi mo-
ga. Julija Skočir, zasebnica.
j pravico govoriti o njih. Dnevni
V Mengšu ie umrla na poro- , . , , , • , ^ ®	'■ > red le postranska stvar, je de-
du ga. Ivanka Kane soproga g.;
Alojzija Kane industrijalca.
Skrivnostna roparja pri Slovenski Bistrici ki sta v
jal Lewis, in nanj se sklicuje le
j :ato, da se delegatom malih u-
nij vzame priliko do besede.
Hutchescn je Lewisu odgovoril
^ ,v zafrkljivem tonu ter se sar-vadi je ob tričetrt na sedem j Zafostu oropala posestnika	obregnil ob "dramati-
vstala, pospravila svojo pod-: Hlaanika sta bila po mnenju	govora in obnašanja
strešno sobo, nato pa šla po varnos ni i organov naj glavarja premogarske unije, stopnicah v pritličje, kjer je:proslula zlocinca Jožef Pajman/ Le^^g jg mrko stopil k Hut-ral to študirati 30 in več let. — idrugo stanovanje. Medtem se,m -PYanc Kosanje ki imata clicscnu in par momentov sta se Vsak dober gospodar bo v tre- F splazil po stopnicah v nje- vesti veliko težkih dehktov.	glavarja pogovarjala
notku videl, kje potrebuje hiša jsobo 26 letni kaplar obmej- omnevajo, asa se po a a v mirno. Nenadoma pa je Lewis, IwpravUa, čeprav ni bil morda »e čete Mirko Maksimovič. KojManbor kjer je policija pod-^i^^	postave, toda malo
takrat poleg, ko sc je hiša zida- F Pepca odšla zopet v svojo, vzela potrebne :corake za	od Hutchesona, ki meri
la, ampak se je pozneje vselil,sobico, se je dogodilo nekaj.	_______ ^	________šest čevljev in tri palce, zamah
,'anjo. Torej je jako piškav iz-, strašnega. Odprla je vrata, ta ;
or, da bi'Mr. Dickson ne po- ^oj nato je pa Maksimovič u-
Vfi
sov
nil ter z enim samim udarcem na čeljust zbil Hutchesona na
Ob nogo, ko jc prodajala piščance
znal potreb našega mesta, ker strelil proti njej iz revolverja, a vogcJu Gosposke in	tla. Dclegatje so planili iz sede-
le tukai šele šest let.	itipa Frommer naravnost v sv-^ske uace se je pngodila težka ^a stole in mize. Predsednik
Mr. Dickson je ekspert v fi- ce. Pepca je padla po stopnicah:nesreča. JiO-letna posestnica	razbijal s kladivom ter
v pritličje. Takoj nato j Terezija Smič iz Jarenine .Ic p^^ivljal k redu, toda unijska
nančnih zadevah. k?r je bil dol- nazaj .	-	, .	.. , . . .,------^ - -- ------ ----- —j-----
go let poslovodju finančnega je počil drugi strel, Maksinio-j I odajala neki meecanskj pi-criavarja sta se ruvala še naprej, podjetja, ki ima preko sto po-jvič si je pognal kroglo sebi tu- scance, ko je naglo pnpeijHl	ju niso drugi delegati lo-
družnic po vsej Ameriki. Torej'di naravnost v srce. bil na me-; ^vprezen voz ter jo podrl, Hutchesonov obraz jo bil če ni vse svoje življenje prebil stu mrtev in se prevrgel nazaj i •»■o esa so ji zdrobila levo nogo.	^	in njegova, ustni-
Euclidu, je vzrok pač ta, da ' v sobo na posteljo. Maksinio-
D'jd požara
ca jc bila zabrekla. Lewisova
je moral s trebuhom za kruhom,;vič, ki je bil poročen in oče; Ogenj .je nastal v podstrešju srajca in ovratnik sta bila raz-kakor smo morali mi, ki smo se dveh otrok, je doma iz TopU^^e j hise mestnega uslužbenca Cvet- trgana in njegovi močni košati izselili iz stare domovine in se v moravski banovini. Pred ne-jka na vogalu Jurčkove poti in i^sje vsi razmršeni.
vendar radi potrkamo na prsi, kaj meseci sta se spoznala z Peruzijeve ceste na ta način, j Popoldne jc Lewis prejel na-da nekaj vemo o politiki.	Zupančevo.
Starši so hčerkiida so zaradi slabih dimniških -,icdnji telegram: "čestitam.
tesar iz Kansas City."
Že pred več leti sem imel pri- Maksimoviča branili, izogibala j vratic iskre švigale v podstres- Dajte mu jih še po čeljusti. Unij-liko, da sem se spoznal z Mr. se je pa tudi sama. že pred je. škodo cenijo na približno te«
Dicksonom. V njem sem spo- nekaj dnevi sc je baje Maksi-. 20,000 Din. Go: do jo tuoi /i-- —
znal osebo priprostega značaja, movič izrazil, da mora biti Pep-1 modni trgovini yiane Gregorče- aiiei niso stopili z motorno bri-prijazen in odkrit. On se z vsa- ca njegova. Ko je bil v družbi ve na šmaitinski cesti. L?kal- ^o-alno v pkcijo, pač pa so z kim rad pogovori in se človeku Pepce in njenih staršev na n^-ki nik jo fc;l položen na po-lstavo^. vodo pogasili in dim udušili. ne posmehuje, če ta ne zna rav- veselici jih je tudi spremi!	da bi bi! električni tok i:'-,škoda je malenkostna,
no pravilne angleščine.	hiše. Ko so se ločili, jc še dva-! klji^ecn. Likalnih se je mo-j	Poročila tita sc
Torej, cenjeni čitatelji in vo- krat ustrelil v zrak. Kakor j čno razgiel in vntl se jc prt, |V Mariboru gospod Vilko Do-lilci v Euclidu, na srce vam po- smo že omenili, je bil Maksiiit^o-1 kakor tudi drugo stvari. R;?/.- lene in gospodična Anica Le-lagam, v vaš in moj dobrobit, vič takoj iftrtev. Zupančeva je' vil se jo noiri goat dim. Pravo- banova. Mlademu paru naše da ta dopis preberete enkrat in pa izdihnila čez četrt ure. I časno so opazili nei^rečo. Ga-j iskrene čestitke.
6— — ' bi ne bilo podvrženo
današnje zračne plovbe, tako
brzine.'
ki se
zvalil
Ocenitev aparatov, —	^
movanja, so bo izvršila na	. •jopjP': to jo s filmom, posebnimi
mi in najnovejšimi merili- ^	fišiB"./
no. Vsako letalo se bo (I'vigm ^	p"-do 1500 m, se po kratkem P'
]ji-ekotalilo, na kar i)0	oz^'!'i-■salnem poletu navzlic / :^je, H'- ;
motnjam nekoliko sto metrom '	pjn
tla. Letal« Wo.;;;;,
treščilo
tiiik*-' st'
vsaj en udoben sedež sedež za ki-marja. 1 zvrsila movanja za dvosedežiia, k<i^ večsedežna letala. _ , .gin
Ko bodo vsa ])oeiliii'\ j.eizki'^|!;^ svojo drsalno sijosolmost, ^ , iioJ'
,	v. Dr i "111 ki	„ .
na en pu.sebeii iiacin.	»os#! /
ko v zrak in zmanjsaUi	g., if"
nje delovanje sTojih mog
tov v minuti. Nato se pri prvi preizkušnji in _
ozračnim motnjam v nii letu vrniti na zemljo. Tn P^ . ^ < l'l"j
"	, ..In f

in J°
fotovi. (la-li so aparati razdelitvijo ravnotežje), _ .
lako, da bodo vsak potm^^^ jo
težo normalnega ])otnik^-
vi, oziroma zadrži svoj()^ f zein'''' lo ohraniti lego in se |	j
])reeesto zgodi, da letalo ^	'
I,
oi)aziio izg'ulto višine no letalo. Pri doslej
n. pr. ]jo defektu v niotorji^'^j; s tla. l,e(alo. ki se
leti varno, pa se mora	nioto'®'
toliko časa, da se nioven i	^
.^azen preizkušn.io

eiZKUMi.l^- n	.vil.
žia. se	y
j live ravnotoz.ia. se	. \o \'
'	- III!

izkusijo tudi xlede brzjiK-premem poletu, teiuvec ^	o
1,3 Kin
na II
ki'Sne po,gostoma rabijo
proj^'1 s polumerom 11'-'/, n ja se udeleže tudi inauj^'i
glavljenjem, ,]>a se rezultatov brzinskega \ ^
Ki-
^V;
da " rt#
narodov do belokožcev, ^giii . 1 raščalo, dočiin se GVi oP bo fašizma, tudi

lasizma, tudi
ta razvoj pospešuje	gg s^
odločnostjo v mnenju* jg misi dobiva zaveznil^'
mokraciji mogoče. O"	^
narašča v Evropi le iigiiio'''' f
lioldi-ugim letom so v« geWitl! L ii« italijanski I«!'""';, % samo za to, ali naj	p, f-J
Italija ali Nemčija.	\)P
v Londonu in Parizib^^ i-e^ / dobila dober demoki a	|)f!|
Ta popustljivost
pasivnost francoske za ohranitev evropske . iije popustljivostjo	g v,/'
vpliv in ugled,	/,(
ideologija, ki J. ^	• J-
I'Vancotfka I>oi"?». 'iial(»''fu// IVancoski kompromi^^'	]j
lika velesil (angleška P ^
/ P«/
Vt- tCoil \	• .
Z Nemčijo), pripi'^'^
novo vojne.	, fpgp , r
mi.:: ,,o. Ha	iKA
Prav dolno morajo \ ^tre^ ^{ft ' (la kapitalizem ylužka. Kaj bo s	F
vili":'cij.J, na to mislijo.—D. F.
<ot



■pw'
oktobra,
1935.
Slovenska Svobodomiselna orna Zveza
J^OVLJENA
INKORPORIUANA 1909
enakopravnost
STRAN 3.

Vatro ,
245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 96G5 UPRAVNI ODBOR!
Joho KvartHli DJGdsednik. 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
"Molph Li,.?' I; podpredsednik, Bridgeville, Penna.
Wiiiia^ R,, ; "• podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O. %kQ Kuhpt	245-47 West 103rd Street, Chicago. 111.
blagajniic, 245-47 West 103rd St., Chicago, 111.
vrhn, Nadzorni odbor:
Cati^' P^'Gdsednik, Huston, Penna.
Laittiph 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio.
' Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
%on Zaib POROTNI ODBOR: ^*6	Box 924. Forest City, Penna.
"Dcent PuBPi Tnn ^^shington Street. Denver, Colo.
® ' 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
J J.	L A V N I ZDRAVNIK;
• cn. 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
« ^^'RAVNOC!^. *1/* D N O GLASILO;
Ha ^ Pistna in '	Clair Avenue, Cleveland, O.
za	Wčoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-
in naslov blagajnilia. Pritožbe glede poslo-spornp vet ®® ^8,j naslavlja na predsednika nadzornega odse-" iiasin'5®'^Stva J * pa na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-"	uradnega glasila, se naj pošilja naravnost
'«^uj?ratoosTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland,
Ohio.
"Črni zmaj" zopet v akciji
i kader navdušenih pristašev. Na čelu organizacije stoji 76 letni Japonec Tagajava, eden naj-; bogatejših ljudi v deželi "vzhajajočega sonca." Njegov ban-poročali; čni depot cenijo na pol mili-
Kakor so nedavno listi, je japonska tajna organi-i jarde jenov, zacija "Črni zmaj" izdala pro glas, v katerem je zapretila i	zmaj
Mussolini ju s smrtjo, ako bi začel vojno z Abesinijo.
Pet stoletij dolgo so se Ev-ropci zanimali za Afriko, zavladali nad njo in jo tiranizira-li. Prišel je čas, da Japonci zavzemajo položaj belih na črnem delu zemeljske oble. Ako se bodo združili vsi pripadniki j eksotičnih ras, bodo enostav-ino zbrisali bele ljudi s površja in nastalo bo cesarstvo "kuku-riokejev."
s« naših je padlo Koroško?
" deset-
'>156 .....
Ni
je navedenih
V'boji^ Srbov, ki so
r Je ta'x, Koroško. Vi-
^ Sr^' ? j« ' res-
VoiaU	več slo-
'»»kov v bojih
Padli k
%.
fevi
Pis;
-Niiif skupini: "Pri
J-®lj članka Andrej-
IkLlsvsIeS"P* 'GOlSki vsa,
L*%vuno
goslovanov na Koroško kot roparski pohod. V nemški pesnitvi; "Legende von Karntens Not und Befreiung" stoje verzi : Und in das Karntnerland — das tausend Jahr geeintbrach der Slawe ein — und sengt' und brennte. — Doch Karnten wehtre sich. (V Koroško tisoč let združeno, je udri Slovan in je požigal, a Koroška se je branila.) Pohod Jugoslovanov na Koroško primerjajo Nemci roparskim pohodom Turkov, ki so vdirali v krščanske dežele in
S temi besedami se začenja veliki tajinstveni manifest "Črnega zmaja," tajne in silno razpredene japonske organizacije, ki si je stavila v program naslednja gesla: "Azijo Azijcem, Afriko Črncem, belokož-cpm pa smrt!"
V zvezi z italijansko-abesin-skim sporom je ta tajinstvena organizacija dobila velik po- •
"črni zmaj" deluje tudi v Indiji. Številne skrivnostne u-more eksponiranih angleških političnih oseb pripisujejo tej organizaciji. Morilca v večinu slučajev niso mogli prijeti, če pa so ga prijeli, je hitro napravil samoumor, ne da bi črhnil besedo o svoji organizaciji.
Tudi skrivnostno smrt angleškega časnikarja Garreta Jo-nesa, ki so ga baje odpeljali mongolski banditi in ga kljub odkupnini usmrtili, se spravlja v zvezo s to organizacijo. Jones je bil svoječasno tajnik znanega angleškega državnika Lloy-da Georga. Jones je bil zelo dober časnikar in je mnogokrat prišel na sled važnim rečem. Sumijo, da je Jones marsikaj izvedel o delovanju "Črnega zmaja," česar ne bi smel izvedeti, in da ja zaradi tega moral umreti.
Rekord našega councilmana William J. Kennicka v mestni zbornici
men in baje je z njo v zvezi ce- \
sarski dvor v Addis-Ababi. Go-!
vore celo, da je "Črni zmaj" I dobil močan vpliv na abesin-skega cesarja in njegovo politiko. Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da ta organizacija, ki je organizirana na strogo milita- j Clair Ave.
ristični podlagi, dosega dva;-—
kontinenta: Azijo in Afriko.
Aktivnih članov v "Črnem i zmaju" je sicer samo 10,000, i
Lepo spalno sobo
z gorkoto in kopalnico se odda v najem pri družini brez otrok. Stanovanje zgoraj. 15919 Whit-comb Rd., med Holmes m St.
morili, požigali in plenili! — In,, ^	. v
® -	. I toda nestevilni pripadniki črne i
■ ■'■18 ted;
se
samo ]pri nedia- icami
nadaljna verza v isti pesnitvi: Und wer noch Waff en tragen
in rumene rase tvorijo velik ■
Bruss Radio Service
Radio Tubes — Lamps 6026 St. Clair Ave. ENdicott 4324
mfi; g; .	j iviixiit — rennt gegen den frem-
jrji *'^ . L	pa--i den Rauber an (In kdor more
To I nositi še orožje, se zapodi pro-fanipr,	Lav-1 ti tujemu roparju)!
'Jen nvišci ------I
m
,Gorice .y.. Je bilo v,
'sov^'j Borovljah Kernstock, ki je rekel, da ima Je to ^ hišo, ob "kate-! črno okajene razvaline ne-hZ"®'	tablo z iia liSO slovenski Maribor!) na
7*kh . je padel
Ista misel je izražena v Kern-stockovih verzih (to je isti
^Uaria ^rank Sirnik i	glavnem trgu v Veli-
Ncmei 'pa gol^ovcu "Sie naliten wie gierige «jJointe.ig	z nemškKnl^kacn . . ." Na slovensko pre-
%	Thih:aj s^avtieni EWB ti vanzi glasijo:
za do-
!
nemškem
plebiscitnem spome-
oficir,
A	Korošci pr-
1'«^' 4%
(10.
I.)
A L ^%sko	nadpo-
a... 2 Jesenic.
j!'"
%i ''^anic ^ podporočnik
t »I?- L±=" cota-
ivanjen
J i Jfsil ^%bo(ki
bili 4 ^^^Jonet sko-f* <14. ^jeti. v' ^&]nika 1919 ter	Razlag
pq,!']e T/ojaki ter v v"	je to
Kakor (jrabežljivi krokarji
so prišli,
domovino vzeti nam imeli so
v mislih,
pa ni nas ustrašila volilna hitev,
kot vojska hrabra šli smo v
hoj vroč —
iedaj odleteli so proč in so pozabili na vrnitev!
STEAM — HOT WATER — VAPOR
OIL SYSTEM-HOT AIR FURNACES
LAHKO KUPITE NA 36 EIESECNia OBROKOV ZA IZPLAČEVANJE
Sprejemamo v popravila vae različne furneze in boiler je po najnižjih cenah. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash.
— WOLFF HEATING CO. —
HEATING ENGINEERS 9703 NORTH BOULEVARD Telefon: GLenville 9218, 9219

a.. ■ *\raMi • Isti dan,
SI* «l>lt£r . BaWk.
K .»rok!^V'» pričel
sa '*'»»š!u'^' J.'"''™'' jih je • PotA	Tu
h^^Se bi!* so S% otw>
s. J. ŽUPNIK
ODVETNIK
je preselil svoj urad v
412 MARSHALL BLDG.
11 Public Square — Cleveland, Ohio
Cllerry 7636—Na domu Garfield 6314
191C-193S
Vabilo na proslavo 25-letmce Dr. Vodnikov venec, št 147 SNPJ
VSOBOTO ZVEČER, 26, OKTOBRA,1935
v spodnji dvorani S. N. Doma, St. Clair Ave.
PROGKAM: Govori član gl- odbora SNPJ Blath Petrovich.
Nastopi kvartet L. Belle, L. Poljšak, L. Eršte in J. Ferluja. Predstava ustanovnih članov.
Predstava novega članstva.
Obdarjenje članstva ml. oddelka.
Ples in prosta zabava.
ZA PLES IGRA BARBICEV ORKESTER. — VSTOPNINA 35c. Vsi ste vabljeni na to jubilejno proslavo. Za dobro postrežbo jamči ODBOR.
po zemlji vle-
D'
ui raz-
barbarsko
zt

'1	Kotmarovas,
V
•1!
; ^ 1913
'ci	Vobrah
% ,y. Srečko
Samostojna "ZARJA"
vprizori
opero "MARTA"
v nedeljo, 3. nov., 1935
v S. N. d.
m
je po
j'j bil
mul uata,! ž^asadil v tla:'
Stank Maig
L'unioE
je
k 7' baL " "'"j""'
O ■ ata„i general
' "«<Wi •
""k
■d Koroško!
Joseph Dolinar
se toplo priporoča za popravila streh in žlebov. Poslavljamo nove forncze in čiotimo fornesse z Vacuum čistilcem. V zalogi tudi imamo omrežje za forneze (uratesK
Complete Sheet Metal Works
6925 ST. CLAIR AVE. lIEndcrson 4736-
Ccc
'■lilu !)'J!
ti
So

pohod Ju-
ProH nevralicnim bolečinam
zahtevajte svetoviio-znatii
ANCHOR PAIN-EXPELLER
U hitro, gotovo pomoč

Vi si lahko privoščite več in boljše obleke z
MATTAG
STROJEM
Pralni stroj, ki omogoči, da vam perilo traja dlje •časa, v resnici poveča vaš budžet za obleko. Maytag čober iz enega kosa vlitega aluminija in lahka "gyratator" pralna akcija baš to naredi. Poleg tega imate tudi prednost imeti vaše perilo doma, kjer so razmere sanitarne in pod vašo lastno kontrolo, in vsaki komad perila dobi pravilno oskrbo. Vaše najboljše perilo je varno v Maytag stroju.
Oglejte si Model 110 izvrstni pralni stroj za samo
Vprašajte glede pogojev za lahko odplačevanje.
A. GRDINA &> SONS
6019 St. Clair Ave.	15301 Waterloo Rd.
llEuUersoii 2U88
Mnogo ljudi je, v 23. wardi, katerim niso znane aktivnosti in rekord našega councilmana William J. Kennicka. Zelo malo državljanov je, ki si vzame jo čas, da bi kdaj šli na kako sejo mestne zbornice, akoravno so seje mestne zbornice odpr te javnosti, in vendar se pogosto zgodi, da ljudje, ki ničesar ne vedo o dolžnostih in delu councilmana, najbolj glasno kritizirajo in obsojajo našega councilmana. Kar vsak javen uradnik ali councilman potrebuje, je moralna podpora, ne pa nepretrgana uničevalna kritika. Ako je councilman deležen take moralne podpore, je v stanu napraviti veliko več v interesu ljudi, ki jih zastopa.
Da pa bo slehernemu slovenskemu volilcu dana prilika informirati se o delovanju našega councilmana William J. Kennicka, tem potom Slovenski demokratski klub objavlja njegov rekord, ki ga je napravil kot član mestne zbornice.
Resolucije Wm. J. Kennicka v mestni zbornici
Resolucija št. 101,299.—Ta resolucija je bila popravljena v toliko, da se je določilo posebno parcelo zemlje v Rockefeller parku za Jugoslovanski kulturni vrt.
Resolucija št. 102,Jf53. —Daje ravnatelju parkov oblast skleniti pogodbo za zgradnjo kopališča v Gordon parku. Dr. Pergky, republikanec, in Wm. J. Kennick, demokrat, sta se v prvi vrsti borila za kopališče v Gordon parku.
Resolucija št. 101,63J{. — V tej resoluciji je bilo predlagano, da naj se da vsakemu davkoplačevalcu, ki je zaostal na davkih, priliko odslužiti z delom za mesto svoje zaostale davke. Councilman Kennick je bil povabljen, da govori na radio o tej resoluciji.
Resolucija št. 102,501. — Ta resolucija je protestirala proti sprejemu državnega zakona za takozvani Dri v er's License Law, ki bi povzročil velike sitnosti tisočerim Slovencem, ki vozijo avtomobile. Councilman Kennick je bil prepričan, da bi taka postava povzročila nove vrste raketirstvo in nepotrebne stroške voznikom.
Resolucija št. 102,624, v kateri se jc poz^^alo Clevelandsko cestno-železniško družbo, da naj tlaka E. 79 St. od St. Clair Ave. do Superior Ave.
Resolucija št. 102,71Jf, v kateri se je pozvalo ravnatelja javne postrežbe, da naj se tlaka E. 76 St. od St. Clair Ave. severno.
Resolucija št. 10S,09Jf, ki določa, da mesto Cleveland izda bonde za tlakanje E. 76 St.
Resolucija št. 102,599, ki je zahtevala, da se napravi ulične svetilke v ozadju Slovenskega Nar. Doma.
Refsolucija št. 102,600, ki je zahtevala, da se napravi ulične svetilke v alley med E. 69 St. in E. 70 St. (Direktor parkov je izjavil, da Davisova administracija ni določila nobenega denarja za to svrho.)
Resolucija št. 102,650 je zahtevala, da se premesti policiste, ki so bili zapleteni v usodno streljanje dne 23. aprila 1935 dveh malih dečkov Ted Kulwa-ski in John Jagelski.
Resolucija št. 102,708 je zahtevala, da mestna komisija za moralne zahteve upošteva zahtevo staršev omenjenih dečkov za odškodnino.
Kaj je councilman Wm. J. j no bondno izdajo, ker se je splo-Kennick naredil za 23. jšna javnost zedinila v tem, da wardo	' mesto potrebuje ta denar. Za
1. Vložil je zahtevo pri di- bondno izdajo se je izreklo
rektorju parkev, da se z denarjem Civil Works administracije izvrši potrebna popravila v St. Clairskem kopališču. Na podlagi te zahteve se je v kopališču upeljalo gorko iii mrzlo vodo, popravilo se je kotle in napraidk) številne druge izboljšave v vrednosti več sto dolarjev.
31 councilmanov izmed 33, glavni državni nadzornik Will E. Heck, katoliški škof Schrembs in nešteti drugi. Denar se je rabilo za vršitev normalnih poslov mestne vlade, ki jih zahteva zdravje in varnost prebivalcev. Pri volitvah, ki sp sledile, so bondno izdajo potrdili volilci v 26 wardah, celotno glasova-
2.	Vložil je pritožbo proti nje pa je izpadlo 2 proti 1 za nadležnosti smradu, itima. in j bonde.
prahu od strani Aluminum', , ^	.
Smelting Co. na E. 55 St. ter j Izkušen councilman je polj-je izposloval, da je dotična dru-	novipec
žba delno odpravila smrad, dim Pri predložitvi tega rekorda, in prah.	!ki ga je izvršil Wm. J. Kennick,
3.	Odstranil je nadležnost | mora vsak volilec in volilka i-prahu na praznih stavbiščih na, meti pred očmi več reči. Nov Myron Ave.	councilman, pa bil kdorkoli, ni
4.	Izposloval je začasno var-|y stanju takoj v začetku priti nostno zono, ki je bila kasneje | do polne veljave, brez ozira na odstranjena^ na E. 68 St. svojo sposobnost ali kvaljfika-
_ Izposloval je boljšo poli- j cije^ ker mora najprej proučiti cijsKo protekcijo za prebivalce I zapletene finančne in zakono-
^ta ^ ^	dajne zadeve, ki prihajajo pred
s v isca.	, zbornico, predno je v stanu izre-
6. Izposloval je temeljit« oci- ^erodajno sodbo o njih. Fakt scen je St. Clair Ave. od E. 5a
St. do 88 St. za proslavo "Baragovega dneva."
7.	Vložil je na stotine pritožb in izvi*šil nešteto vsakovrstnih uslug za ljudi, M so prišli k njemu. Večji del svoje councilman-ske plače je razdal v obliki darov za razne svrhe. Njegova vrata so bila vedno odprta in poskušal je vedno biti na razpolago stoterim prebivalcem 33. warde, ki so prišli k njemu s prošnjami za pomoč. Na razpolago je bil tudi z odvetniškimi nasveti v neštetih slučajih, ne da bi za to kaj račimal.
8.	Pomagal je do tega, da se jo tlakovalo Addison Boad od St. Clair Ave. do New York Central železniških prog. Za to tlakovanje je mesto plačalo $10,000.
9.	Vložil je prošnjo pri zvezni vladi za tlakovanje Addison Road od St. Clair Ave. do Superior Ave.; vložil je tudi prošnjo za tlakovanje E. 71 St.
10.	Izvršil je preiskavo, da dožene, če se je vložilo prošnjo za federalno pomoč v svrho odprave železniškega križišča na E. 73 St.
11.	Je izvršil preiskavo, da vidi, če se je vložilo prošnjo za zvezni denar v svrho olšpšanja Jugoslovanskega kulturnega vrta.
je tudi, da vsak nov councilman ima tekom svojega prvega termina primeroma malo vpliva. Starejši councilmani dobijo mesta pri važnih odborih, ki odločajo glede izdatkov, ki znašajo letno okoli 13 milijonov dolarjev. Nov councilman nima nobenega glasu pri teh važnih odborih.
Tretji vzrok, zakaj je nov councilman manj učinkovit, je ta, da so mestno zbornico v preteklih dveh letih kontrolirali republikanci, ki imajo večino, o-ziroma 17 glasov napram 13 glasovom, ki jih imajo demokrati. V odsekih imajo republikanci po 7 glasov napram demokratom z 2 glasovoma. Iz tega jc jasno, zakaj Kennick ni mogel v preteklih 2 letih toliko doseči kot bi bil dosegel, če bi imeli demokratje večino v zbornici.
Navzlic tem zaviram, pa smo prepričani, da je Mr. Kennick kot nov councilman dosegel izredno veliko. Vsekakor pa je jasno in vsakdo mora priznati, da je vedno nastopal pošteno, pogumno, inteligentno in neodvisno. Ameriški časopisi so to že pogosto priznali. "Cleveland Press" je z dne 12. februarja 1935 čestital councilmanu Kennicku v uredniškem članku,
ker je imel razumnost in po-Kako je Wm. J. JCennick! gum, da je glasoval proti ce-
volil v mestni zbornici
1.	Volil je proti temu, da bi se zvišalo plače onim mestnim uslužbencem, ki so zaslužili po $1800 in so želeli $Q00 več na leto. Ko je Kennick govoril v mestni zbornici o tem, se je izrazil, da še ni konec depresije in je mnogo davkoplačevalcev, ki nimajo niti $1000 letnega zaslužka in zakaj bi se torej zvišalo plače ljudem, ki imajo $1800 stalne letne plače.
2.	Volil je proti kanalu za Industrial Rayon Co., ker je proti temu, da bi se javen denar rabilo za korist bogatih privatni!] korporacij;
3.	Volil je proti temu, da bi se pol milijona dolarjev, ki ga je zaslužila mestna elektrarna, porabilo za kake cjruge svrhe, kakor je skušala administracija župana Da visa. Kennick je prepričan, da denar, ki ga zasluži mestna elektrarna, se mora porabiti za povečanje in izboljšanje elektrarne, v svrho znižanja električnih cen.
4.	Kennick je glasoval za vse zakonske predloge naprednega značaja. Pokazal je vselej, da stoji na strani preprostega naroda in da je proti interesom i privilegiranega razreda.
i 5. Kennick je preteklo leto 1 glasoval za 4-milijonsko izred-
stno-železniški družbi. Neki drug clevelan^ski dnevnik je 2. julija 1934 v uredniškem članku pisal kot sledi; "Želeliibi, da b| liilo v mestni zbornici več mož kot je councilman Kennick. Demokratski councilman iz 23. warde je resen proučevalec politične znanosti. Councilmani, ki si vzamejo čas, da proučujejo probleme, sp vse preredki v Clevelandu."
Mi poziyljamp vse slovenske volilce, da ponovno izvolijo Wm. J. Kennicka. On je proučil številne zapletene probleme, ki prihajajo pred mestno zbqrni-co, in ni dvoma, da bo v svojem prihodnjeni terminu, ko 4obi več priznanja kot starejši councilman in dobi mesto v važnejših odborih, zastopal slqvei^sko ljudstvo v j)iestni zbornici tako, da nani bo vsem v čast.
Help Kidneys
Take Dfostic Drugs Tour Kiaptys contain 9 mHlion liny
tubes or filters which may l^e ondaoKered by neglect or drastic, irritating	Be
carcfui. If functional Kidney or Bladder
disorders inuUe you suffer from petting Vp XJghts, Nervousness, Loss of P(fp, I eg Kheuxnatlc Palng, Dizzineai. Clr-cIOH Under Ryom, Neuralgia, Acidity. Burning, Smarting or Itching, you d<Jn't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor'spres-crlption called Tystex <Sl88-Tex>. work? fart—safe and safe. In 48'houts It must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in one week or money back on return of empty package. Cystex costs only Uc a dose at Uruggiflts and the guarantee protects you.
stran 4.
ENAKOPRAVNOST
2%, oktobra
3Ej
X(Sk sivol>odo in Ijubeii^eii
Marko Stojan Roman iz Balkana.


"Tu nnorata priti na suho . . . nikjer drugje ..."
Koga je čakal ?
Bliskovita urnost, s katero se je potuhnil, ko je slišal zopet pljuskanje vesel — ki zdaj ni bilo tako več tako tiho in oprezno — je pričala dokaj jasno, da hoče zalezti policista, ki sta prej ogledavala "Florido", pa si nista upala k njej.
Brezskrbno sta stopila na. obrežje, ne da bi zagledala Marka: v pristaniščih leži pokraj vode zmerom toliko tovorov in raznovrstnih drugih reči, da se skrije izlahka, kdor ima le malce spretnosti in le količkaj dobre oči.
Čolnarja sta priklenila čoln, pomomljala nekaj z redarjema, in se odmajala leno in trudno v nasprotno stran.
Marko je menil, da storita e-nako tudi zaptiji, in se je že pripravil, da stopi za njima.
Toda očesi postave sta bili o-čividno drugih misli. Moža sta sedla na golo kamenje, zapalila vsak svojo cigareto in se začela razgovarjati; komita, ki je ždel jed^a pet metrov od njiju, je razločil do malega vsako besedo:
"Nič ne bo, Hasan ..."
"Ti gjavri že slutijo, kaj jih čaka!"
"Kdo ve, ali jih obesijo ..."
bombo Ahmeda pašo in vso njegovo rodbino?"
"Videl! No, tudi njim se ne bo godilo dobro ..."
"Pravih krivcev ne bodo našli — to je gotovo! ... A po Korilo se jih bo stoinsto. Saj veš, kako je z gjavri v ječah: stražnji oficir se dolgočasi . . migne z očesom . . . vojaki se razsrde ter jamejo vlačiti jetnike ven in jih koljejo na dvorišču. Preiskave in kazni se ni bati -saj je vlada zadovoljna, ker se iznebi procesov."
"Tudi Srba imajo tam; pravi jo, da je posebno opasen razbojnik."
"Srba, da! Ali veš, kdo je tisti Srb? Vojvoda Vuk je, najstrašnejši komita v Makedoniji. To ti 'je skoro tako strašen ropar kakor oni, ki je umoril pred leti Hilmija beja ..."
"No če so vtaknili gjavre s "Floride" v Beas-kulo, ni verjetno, da bi videli še kdaj beli dan."'
"Popoldne sem šel tam mimo in govoril z nekaj vojaki. Pravijo, da bo jutri, najkasneje pojutrišnjem velika gostija . . "
"Pokolj jetnikov? ..."
"Stotnik je obljubil nekaj takšnega; to se pravi, pomežiknil je z očmi in pokazal na ječe . . "
"Eh, da! Žalostna je služba zaptije: tako malo zabave uži-ješ v našem poklicu."
"K večjemu tu in tam kako
delo, da so padli v sovražne roke saj so se vendar menili spotoma, da segajo spletke turških mogotcev preko mej Carigrada samega in da ne bodo več varni, dokler hodijo po zemlji, ki ji vihra zastava padišahova.
Po njegovih možganih je rilo drugo vprašanje:
Kako je mogoče, da se nahaja vojvoda Vuk v turških rokah? To je vendar več kakor čudež . . Vojvoda Vuk je bil odšel v Makedonijo kratko pred odhodom naših znancev v Carigrad . . . odšel, da se pogaja s Sandan-skim, glavarjem makedonsko-bolgarskih čet, najstrašnejšim hajdukom vse balkanske zgodovine. Namesto sovraštva in na-sprotstva, namesto medsebojnih bojev in prelivanja bratske krvi naj bi se sklenil sporazum in delitev interesnega področja: to naše — to vaše! Junaki gozdov in gora bi si segli v roke v znamenje sprave, in puške bi pokale, bombe treskale, noži peli svojo ostro pesem nad grlom dušmanina složno in močno, v o-svobojenje te bedne krščanske zemlje, ki jo tlači najhuje nesloga in spor med brati, molečimi se istemu Bogu . . . Takšna i je bila misel vojvode Vuka in i
"Kdo bo takoj obešal? Zapro jih. in še to le potem, ko jih do imeli!"
"Pa one druge?"	Marko ju ni poslušal dalje:
Marko se je zdrznil in zaškri- kratki razgovor, ki ga je pre-
pal z zobmi. Silno razburjenje je j ztregcl, mu je bil razodel o-
iistaATik) ten EM) rijegovih ŽHali. I	: Dussm in tcmaii-
"One, ki jih že imajo? Tudi so bili jetniki, zaprti v Beas-
teh ne obesijo, potolaži se. Dan-,k"h! Drugič: vojvoda Vuk, nje-
danes ne gre več tako naglo — Ro? vodja, tovariš in brat v
Allahu bodi potoženo!"	svinčeni plohi, je bil v oblasti
«r. ■ ^ J- • +	;turških krvolokov! In tretjič; v
Sai pa tudi m treba obešati, ^	... :
1 - - J 1 J .	Solunu so bill nemiri: izvršen je
ako hoces, da kdo izgme — ah , ^	, .v , .t
o u-v 1 „1 • ,bil atentat na hiso nekega Ah-ne, Musa ? Pozabiš ga v kaki je-
v.	•	J 1»	M m0Q3.
ci, pa pogine sam od sebe . . . <
"Hahaha!" se je zasmejal Ha- Naglo? alooiog^žen od zaptij, ki san z zloveščim glasom. "V ta-, sta sevpbfoBnkovala dalje, je kem pozabljen ju izgine marši-; vstal ih-čf&hltel proti notranjo-kdo, ki je prišel te dni za zidovje : sti mesta.,
Beas-kule! Čisto prav je napo-1 Novice, ki jih je izvedel tako sled, da še niso podrli starega ^ nepričakovano, so mu bile zme-stolpa: zdaj, ko so ječe v trd-; die glavo popolnoma; če bi bil njavi skoraj prenapolnjene, je! srečal zdaj kake nevarne ljudi, treba za razne puntarje poseb- j gotovo bi bil podlegel v svoji ne-rcga prostora."	! i zmerni osuplosti, preden bi se
"Bolgari in drugi uporniki so' mu porodila misel obrambe. A vsi v Beas-kuli," je menil Musa.;čudno: to, kar mu je rojilo po "Cela stotnija je tam na straži." j glavi, ni bilo Dušanovo jetništvo "Prokleti gjavri! Ali si videl I ni bila usoda njegovih pri jate-razvaline hiše, kjer so uničili zjljev. čisto naravno se mu je vi-
UFE'S BYWAYS
Ali Kemal s svojim plenom v Solun, je bilo zadnje silno važno, da razgledajo vse torišče, ki pride zanj in zanje v poštev.
V dveh skupinah — Wheeler in Kazakov z Dušanom, Estour-nelle z Jankovičem — so krenili blizu skupaj najprej v notran-njost mesta, da se obrnejo nato po ovinkih nazaj proti pristanišču ; Dušan je bil namreč sklenil uporabljati skrajno previdnost. Ni se smelo zgoditi, da bi obstali zopet pred kako oviro . . en udarec ni smel več zadeti vseh: zakaj Ali Kemal je bil z nesrečno Jerico in lady Heleno na potu v Albanijo . . najhujše je bilo blizu, in niti minute niso smeli potratiti brez potrebe: "U ra," je govoril Dušan sam pri sebi, "ko dospeta Kemala do ku le svojih očetov, mora najti nas pred njenimi vrati — ako ju ne uničimo prej ..."
Cesar pa ni opazil niti Dušan niti kdorkoli izmed petorice, je bilo tole:
Že vse popoldne sta se izpre-hajala po pristanišču dva ele gantno oblečena moška, eden turškem fesu, drugi z običajnim evropskim pokrivalom; človek bi bil rekel — dva Solunčana, pri
vse ne vara, ne bo treba izpo- bajonete naperjene proti našim
stavljati naših kož njihovim sa- prijateljem.
moloreaom -- zakaj gotmm je\:	,adaj ba^"
da se bodo rani i • • •	; ^eU, bajoneti na desni in levi . .
jkn auno deA s mwjimiljmkni	^	Mid«,.
__ zate in za nas]e(%w: se vedno,	^ bUa obkaUe.
ako nas ukani upanje .	,
Dogodki so potrdili te besede
. ... , , , . jatelia. ki ne.vesta kako ubiti
drugih; Srbija je bila od nekdaj / .i „ i,-4. __„v.,-
, v",	v ^	, 'svoj cas. Kakor hitro pa je pri
dežela spravljivih načrtov. Vuk , ,	__
, ,	•' ^ ^ n -I plula "Florida v pnstanisce
le dal celo povprašati Sandan- ' . , v	, ... „v. ^.
. < , , , . „ , .nista vec odtrgala svojih oci od
skega, m makedonski volk je . ,	,__• „
L, ^ ,. ., ,	,. nie; m ko je stopila petorica na
sporočil, da bi videl z veseljem
pri sebi tako vrlega junaka.
Kdo je slutil, kdo je bil zmožen misliti kaj takšnega? Res ie Sandanski bolj harambaša kakor četnik, bolj razbojnik nego osvoboditelj; njegovo delo obstoja največ v tem, da jemlje tribut od strahovanih turških begov in bije boj s krščanom in nekrščanom, ako se protivita sa-modrštvu njega, 'makedonskega carja" ... Ali junak je, junaštvo mora spoštovati; vojVoda Vuk je potoval k njemu ... in 7daj je v turških rokah! . . Pa ne, da bi bil Sandanski izdal vojvodo Vuka? . . .
Vrnimo se zdaj k usodi petorice, ki je bila zapustila "Florido" in odšla na kopno.
Kako prav je bilo, da Dušan, Wheeler, Estournelle, Kazakov in Jankovič niso hoteli vzeti s feboj tudi Ivana in Miloša! Padla bi bila z njimi vred v isto past, in daljni neprijatelj bi bil zapečatil z enim mahom usodo naše čete.
Zakaj besede zaptij Hasana in Muse so bile le preveč resnične.
Naši junaki so ravnali, kakor dela vsaka pametna in oprezna vojska pred začetkom svojih o-peracij: dokler je obstojala le najmanjša možnost, da priplove
kopno, sta bila tudi onadva v bli žini. Prav nesumljivo sta se po slovila in razšla; oni s klobukom je ostal zadaj pohaljkujoč kakor premožen lenuh in otresaje svo jo cigareto z elegantnimi, počas nimi gestami — tovariš s fesom pa je stopil naprej, navidezno brez pozornosti na Dušana in njegove tovariše. Nihče ga ni o pazil, ko jih je prehitel z ostali mi vred in pozdravil sto korakov dalje drugega, preprosteje ob lečenega človeka, s katerim je pokramljal in menjal par skri tih pogledov, kažoč mu z očmi na našo četo. Ponovil se je prej šnji manever; eden je hitel na prej, drugi je pazil na desno — tretji, ki ga je našel mož v fesu na levo. Preden je minilo pet najst minut, je rojilo okrog na ših prijateljev petnajst policij skih vohunov, ne da bi le slutili njih navzočnost.
Bili so ravno v bližini policijske stražnice, kjer se je nahajal oddelek, dovolj močan, da bi mogel zajeti petorico. Mož s fesom je skočil vanjo in opozoril poveljnika. Moštvo je planilo kvišku, mož s fesom in poveljnik sta skočila na cesto; zdajci pa je šepnil mož s fesom;
"Proti pristanišču zavijajo . . Allah akbar! Tako pridejo naravnost do Beas-kule! Ako me
soda s plazom iiesrsce.
navadnih okolnostih so c v prvem trenotku, da * morda ne izkopljejo o času.
(Dalje pri
hodnjič)
n pokazali fini nos ter kombi-j Naši so izdrli samokrese; a lacijski dar turškega vohuna v preden so jih mogli dvigniti k vsej gloriji njegove nezmotlji- j strelu, so se dotaknila ostra je-vosti. Dušan in njegovi tovariši t kla njih prsi, vratov in životov 50 sledili poti, ki jih je vodila — vsak najmanjši gib je pome-nazadnje naravnost proti Beas- nil gotovo smrt.
kuli nekdanjemu "stolpu krvi!" ! "Stojte mirno in vdajte se!"
Nadzorstvena mreža, ki jih je ij^knil turški stotnik in se obdajala s svojimi zanjkami od p^eril skozi obroč vojakov z vseh strani, je bila zdaj že tako napetim revolverjem v roki "A-?osta, da niti miška ne bi bila u- gg gane le eden, ne uide nihče šla njenemu pogubnemu zadr-gljaju. Mož s fesom jih je pre-
oustil mirno temu varstvu in bi-1 brezupnim pogledom so se
tel naprej, kar so ga nesle	prijatelji na okiog.
ge — pomenit se s poveljnikom ; Zaman! Nikjer izhoda, nikjer stotnije, ki je stražila v Beas-' rešnika.
kuli . . . Tn oni niso videli tega; ,
ni se jim sanjalo, da korakajo v j ječo! Samo, ko so se ustavili tik i pred debelim zidovjem, je obšlo i Dušana neudobno čuvstvo, in
Žo drugič jih je bila zasula u-
ostaiif
Prehlad v prsih
varen je navadno h	.
uporabi pomirjevale	Je ^
Musterole NI le dražilo ter pomaS® . fn g Milijoni ga rabijo že Priporoča ga strežnic. V vseh leM™
N0R6E
»USTAUD HASnK
poliiglasno je dejal tovarišem:
"Ljudje božji, krenimo rajši proč od te morilnice; čas hiti, in jedva je verjetno, da bi imela naša kupčija z Alijem Kema-1 lora kdaj posla s tem spomeni-1 kom turške slave ..."
"Glej, glej!" je menil v tem; hipu Mihajlo Jankovič. "Odkod,. vraga, se jemljejo ti vojaki? Saj , so vendar pravili, da je kula o-puščena ... In vobče, toliko vo- j jakov je videti danes po Solunu; glavo bi stavil, da so spet nemiri ali pa preganjanje, kakršna. vprizarja turška vlada od časa i
do —"	I
Beseda mu je zastala v grlu. ^ On in njegovi spren^ljevalci so o-dreveneli v hipnem strmenju, polne groze in nedoumenja. , Iz kule se je bila usula četa I turške pehote z nasajenimi ba-1 joneti . . .
Z desne in leve se je začul tež ki tek oborožencev in rožljanje vojaške oprave.
"Nazaj, prijatelji, komur je glava draga!" je vzkliknil Dušan zamolklo in se obrnil.
Od zadaj je planila nova četa.
ONLY IN IlUllUk :»* f** g THE PLUS VALUE OF
KEFRIOEBATf^*
• Part of the pfas rafas in Norgc is the plus cold-making power of the Rollator. It ia able to make more ctdd than you'll ever need, is nmple in construction, smooth in open-tion, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the RoHator fatt-proves with use.
The extreme efficiency Bad dependableness of the RoQator is the basis of saving in both food and refrigeration. Rcdlator Refrigeration enables Norca owners to saw xtp to $11 m month.
THE ROLLATOR...
Sm»«tb, easy, roQing proindet
% !
L
m
OF,
rri? too bae7 You can't knock off "For. T£W	ANJ? Join the.t5!mery UF To MV
LOJDCE IN THE woop.s --Wo»4P£R.Fui. ScrNZRY
"FiNEiAKX » gjzovtflsmim'—-iai.as'Ctoj.E:, '
HEM MARTtK AMP ciljl HAM&oM AI2E. Going. ALOHG. Ho- HUM : I'M A CouFLE OF MONTHS WtTM MY SYriTHCA-rE. WORK ANP I'M
uktml the tteost-is tw -nie. aiie aoaim -- [ cotta voum/-UfX-Pttr ME GET- OUT MV .^UFF amp hes- tjzjcrrf coop- -
- icm — mrrc.

JBK-


BSE
'

TRGOVCI IN OBRTNIKI
Vaši odjemalci in posetniki vas bodo veliko bolj upoštevali ako se jih boste za božične praznike spomnili s kakšnim majhnim darilom.
PODARITE JIM KRASNE
KOLEDARJE
ki vam bodo služili tudi v reklamno svrho za vašo obrt.
Oglejte si vzorce koledarjev pri do-, mačem podjetju. - Cene zmerne.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE
G	P	D ———— D -	'
■

OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Either bocausG of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance.
But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome ofTonsive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plate surfaces.
This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and ipim surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves.
Try using Listerine every two or three days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Fharmacal Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE



of qnkt,
fnttttrricc.
Bat do TOO
the


SUPERIOR HOME
6401-05 Superior Avfc
N ORGI
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM
V ?
jSsSJJfe.
' Enakopravnosti

■A.,