V elenjski briket-prem og se te dni do­ važa v Novo mesto. Zalogo in prodajo tega prem oga prevzame, kakor čujemo, trgovec go­ spod Jožef Ogoreutz. Ako se bo ta premog pri nas obnesel, hočemo svoj čas kaj več sprego­ voriti o njem. Kandijske novice. Božičnica v K andiji se je ob mnogo- brojni udeležbi nad vse sijajno završila. Božično drevesce je bilo tako bogato opremljeno in tako krasno nakiteno, da mu ni bilo še para ne v Kandiji, ne v mestu. Prvomestnik veseličnega odbora g. Franjo Pirc, ki je celo stvar vodil, je otvoril svečanost s primernim govorom, v ka­ terem je želel »mir Slovencem na svoji rodni zemlji" in koncem govora pojasnil kratko zgo­ dovino bpžičnic kot poseben praznik otrok. Za­ hvalil se je v imenu otrok vsem velikodušnim darovalcem in vsemu odboru, ki je pri tej sve­ čanosti pripomogel. Na to se je vršilo obdaro­ vanje otrok raz božično drevesce. 26 otrok je bilo odarovanih s primerno potrebno obleko, vsi drugi pa blizo do 100 z faznimi drugimi darilci. Vsak je nekaj dobil. Po obdarovanju in odhodu otrok se je pričela šaljiva pošta in prosta, ne­ prisiljena zabava, ki je ob veselih poskočnicah in milih slovenskih pesmih trajala do ranega jutra. Ta veselica je značilna v več ozirih. Pred vsem nam kaže nov duh v priprostem narodu, ki počasi vstaja k novi luči, potem nam kaže ljudomilost človeških src, zlasti narodnega žen- stva v Kandiji in Novem mestu, in potrjuje nam m rtvost Novomeškega družabnega življenja. Kajti dočim se je maloštevilni zasebni odbor toliko žrtvoval za to veselico, niso mogli oziroma niso marali Novomeščani, naprošeni k prisostvovanju, niti enega kvarteta pevcev spraviti skupaj. Isto velja tudi glede godbe. Narode slovenski! Ta svečanost bodi ti resni klicar, da je vse naše narodno življenje iskati le v nas samih in da je skrajni čas, da postane odsihdob vsa naša moč in sila le v sili in moči naše samopomoči! V odovod v K a n d iji in v o d arin a. Došlo nam je več pritožb o previsoko odmeijeni voda­ r in i, k a te r o p o b i i a ž u p a n s tv o v K a n d iji in s ie e r kakor iz nekaterih nam predloženih plačilnih nalogov razvidno, res po nekaki želo čudni meri. Ne le od živih, ki vode iz javnih vodo­ vodov niso rabili, se zahteva izvanredno visoko odm eijena vodarina, marveč terja se celo take osebe, ki v tej solzni dolini vode sploh davno že ne pijejo! Tehtnih razlogov je dovelj, da se k ti zadevi svojčas še vrnemo. Med tem pa, kdor ima še kako tozadevno pritožbo, blagovoli jo zglasiti ustmeno ali pismeno uredništvu. Težka Voda zam rznjena. Takozvani »R5- zinatov potok" je te dni pokrit pred svojim iz­ livom v Krko že s precej debelo ledeno skorjo. P rašičji sejm i v K andiji zam rznjeni? Iz bližnje okolica se nam poroča: G. urednik! Že več let jo, odkar se je morala naša občina bolj umiče pred plugom in brano. Rodovitno polje, vmes kamenje kraškega značaja, meje z ieščevino in robidovjem porašene, prav mod K rko bujni pašniki in travniki, ob bregu pa visok biček, trsje in vrba, vse to lahko opazuješ raz čolna ob levi, če voziš z mesta proti Srebr­ ničam. Razen gozda, ki mu je smrtonosna se­ kira še precej prizanesljiva, ne vidiš o vsem tem ob tvoji desni ničesar na onem bregu. Gozd in goščevje, skalovje in grmovje uprav vodotično, tako da moraš na m nogih krajih dobro paziti, da ne zaideš s čolnom preblizo obrežju. Solnco vidiš le v jutru, sicer le hladne prod teboj be­ gajoče sence. V celoti je pa ves ta kraj nekam pritajeno resna, zapuščena samota, katere se po Krki vo­ zeči čolnarji najraje izogibljejo. Nam pa se bo treba tekom naše povesti še večkrat tu sem vrniti in pri tej priliki seznanimo so tudi s po­ stankom zgodovine čudnega im ena: vražje pečine. Med tem pa sledimo junaku naše povest- niee tja doli na »Štirje* v zeleno ravan, v pri­ jazno mestice Celje. * * * do 20.000 kron zadolžiti zaradi naših nebodi­ jihtreba živinskih sejmov v Kandiji. Imamo dolg, plačujemo obresti, pa ne vemo zakaj. Les na sejmišču že gnije. Obljubilo, ali vsaj govorilo se je, da bodo sejmi že oktobra meseca odprti, pa že smo v januarju in še ni ne duha ne sluha o sejmu. Pa saj ga tudi ni treba; ali treba je, da pristojna oblast pokliče na odgovor tiste ob­ činske može, ki postopajo na tak način z našim občinskim premoženjem. Dajte, vpra­ šajte župana in načelnika gospodarskega odseka, ali so prašičji sejmi v Kandiji zamrznjeni, ali kali? — Tako poročilo, priobčujemo je za danes še brez komentarja. Belokrajina, nje prebivalci in njih šege. Ljudstvo je jako domišljavo, samosvoje in skoro tujca boječe. Ni toraj čudo, da je tako pobožno in da vlada še polno vraž med njim, ki jih je porodila njegova bujna domišljija in jih tesno zvezala z verskimi resnicami. V ljud­ stvu živi jako mnogo bajk in pripovedek, ki jih hranijo modre glave sivih starcev, ki le redko- kedaj kako med svet podajo. Tako je trdo vko- reninjena misel o jezeru na vrhu Gorjancev in o čudoviti Kukovi gori i. dr. V resnici se nahaja vrh Gorjancev blizu sv. Miklavža nekaj presihajočih virov, ki na­ vadno po četrt ure presihajo, včasih zopet po cel dan. Mogoče toraj, da je prišel kak Vlah na vrh ob času, ko je začel vir po dolgotrajnem presihanju zopet izvirati in je bolj na široko poplavil zemljo, ki je itak vedno močvirna in blatna, ter potem prenesel med babjeverno ljud­ stvo bajko o velikem jezeru na Kukovi gori. Ljudska domišljija je potem ustvarila različne bajke o tem jezeru. In stari pastirji onkraj sv. Jere ti lahko povedo mnogo bajk, ako bodeš znal lepo ravnati z njimi, kajti ti ljudje, dasi- ravno iz srca dobri, so naravno odurni in kmalu užaljeni. Govoril sem nekoč z jednim hribovcem in povedal mi je sledečo zgodbo: „V mestu on­ kraj tega hriba je stanoval pred mnogo leti o k r o g e l sodnik. Gospoda iz mesta pa a*e od ne- kedaj rada zahaja na naše hribe. Tako je po­ želel tudi oni debeli sodnik razgleda z Vrha — tako imenuje Vlah sv. Jero — in iz rado­ vednosti sklenil ob priliki prirediti zlet tušem. Pregovoril je mladega škrica in vzel s seboj svojega sina. Proti večeru je obložil sina z na- prtnjakom, vzel lepo steklenico krepkega žganja, ker je vedel, da ga med potjo rado žeja, in od­ korakali so vsi trije na Vrh. Krog enajste ure so prišli blizu do cerkvice sv. Nikolaja, zanetili so ogenj in se nekoliko okrepčali za nadaljno pot. Nato so vstali in odšli dalje. Mesec, ki jim je celo pot sijal, zginil je za oblaki in postalo je popolnoma temno. Mladi škric je svetoval, naj se vrnejo nazaj k ognju, kar sta oba sod­ nikova rada odobrila. Mejtem je legla debela Bilo je 20. maja 1 . 18 . . po dolgotrajnem dežju prvi krasni večer, takorekoč prvi pomla­ danski večer. Kladivo v stolpu velike „neinške cerkve" jo odbilo baš 7. uro. Na ulicah, zlasti na glavnih cestah je vrvelo in brzelo bujno in veselo življenje, pa tudi resno, pritajeno žalostno, kakor so baš nekateri hoteli, in kakor je večina — morala. Pred veliko trgovsko tvrdko nedaleč od mestne hiše pa so je gnjetlo že nekaj časa sem čudno veliko občinstva. Stražniki so sicer raz­ ganjali prevsiljive poulične paglavce, pa ko je pritisk množice le naraščal, štodiii niso resnih opominov .,postave" tudi naprarn obči množici. Toda iz enega kota izgnani, so napolnili zopet druge varneje in tako je bilo postalo naposled vsako razganjanje odveč. No, množica je bila v obče mirna, torej ni bilo povoda strožje nasto­ pati od strani varstvene oblasti. K ar je množico jezilo, jo vznemirjalo, je bil, kakor običajno po­ vsod, le glavni vzrok, da novi došleci niso mogli takoj zvedeti, kaj pravzaprav pomenja to pro­ dajanje zijal radovodaega ljudstva. Kaj pa se je zgodilo? — Joj, eden se je vstrelil! — Kdo? — Hm, pravijo, da poslo­ vodja. — - Saj ni res, le tistega mladega Kranjca megla na zemljo. Hodili so že dolgo in stari debeluhar je v eno mer godrnjal, češ da bi morali že biti na mestu. Naenkrat je obstal stari in začel tožiti, da ne pojde več dalje, ker se mu je jelo pod nogami do kolen udirati. Isto sta , zapazila tudi sin in mladi škric. Drevje je zgi­ nilo popolnoma, steze je zmanjkalo in le tu pa tam so naleteli na brinjev grm. Zemlja je po­ stala povsem ravna in mahovita. Stari sodnik je zatoraj poiskal na mokrih tleh nekaj skal, ktere so tudi posedli. Slučajno je bilo na mestu nekaj suhljadi, .to so naložili v gromado in za­ netili ogenj. Debeli sodnik si je privoščil par požirkov močnega žganja, položil nato svoj suknjič na trda tla, zaukazal še, da mora eden gotovo čuti, in km alu začel prav neprijetno grgrati. Sodnikov sin in škric sta nekaj časa gledala v prasketajoči ogenj, ki je čedalje sla- beje plapolal in naposled že začel umirati. Škric je zgrabil slednjo suhljad in jo položil na ogenj ter odšel v gozd po drv. Nasekal in nabral je v temi, kolikor se je le dalo, in se hotel takoj vrniti k ognju, ki je med tem časom popolnoma ugasnil. K er ni videl več plamena, udaril jo je molče v smeri, v kteri je menil, da je prišel, in v nočni temi zablodil globoko v gozd. Hitel je navzgor in drevje ga je bilo-v obraz. N akrat ga je spreletela misel, kaj ko bi zgrešil pot in šel v nasprotno smer. Začelo ga je skrbeti in zakričal jo nekolikokrat na ves glas. A mladi sodnik si ni upal odgovoriti, dasi ga je že ne­ strpno čakal, ker so ga ti glasovi le še bolj ostrašili. Škric je zakričal znova, prestrašil se je odmeva svojega lastnega glasu, vrgel je bu­ taro ob tla in stekel v stran. Ali drevje je po­ stalo tako gosto, da se revež ni mogel gibati in da se je v temi zaletel večkrat v kako deblo tako neusmiljeno, da se mu jo posvetilo pred očmi. V zmešnjavi in strahu se revež ni upal več zakričati, ker ga je votel odmev preveč ostrašil in zvabil le še globlje v gozd. Zato se je stisnil k nekemu deblu in stoje čakal v tre­ petu, da bi zopet napočilo svitlo jutro. (Dalje prih.) Prosveta. Iz Sm arije. V Šmariji se je ustanovilo »Šmarsko bralno društvo", ki je začelo z novim leton/svoje delovanje. Odkar je propadlo „Bralno društvo v Šmarji", se ni mogla okolica opomoči do podobnega društva. Staro »bralno društvo'- je nastalo v osemdesetih letih in je bilo središče narodnega gibanja v teh krajih; štelo je okoli 150 članov in prirejalo veselice, ki so jih v obilem številu obiskovali celo ljubljanski gostje. Društvo je bilo velikega pomena. Propadlo je zaradi notranjih razporov 1 . 1890., največ zato, ker se je vanje vmešala domača politika. Dru­ štvena knjižnica je po pravilih pripadla šoli, kar je bilo zelo škoda, ker večina knjig ni spa­ dala v šolsko knjižnico in leže zdaj knjige tam brez pomena. — Nekaj let je bila Šmarija brez so ubili, veste, tistega črnega, ki je bil tak hud političen petelin. — Pravijo, da sta imela z nekim Ogrom zaradi politike hud prepir, no, in beseda da besedo, klofuta klofuto in nazadnje... — Beži no, šema, kaj pa kvasiš o politiki in O gru; jaz vendar vem, bila sem v prodajalni, ko so ga nesli prav blizo mene, uh, da Vam po­ vem, kakšen je bil, strašen, strašen za po­ gledati. Teh in sličnih več izmišljotin se je čulo med seboj se prepirajočo množico. P a pustimo jo ugibati, domnevati in lagati naprej in po­ glejmo na prvem viru, kaj je na vsem tem resnice. Stražnik pri zaprtih vežnih vratih nas pozna in četudi nekoliko nevoljen, odpre nam velika težka vrata, skozi katera hitro smuknemo po ob vhodu vodečih stopnicah. V prvem nad­ stropju takoj prva vrata pri roki je soba, kjer biva gospod Prostoslav Jančar, trgovski knjigo­ vodja, nekdaj izvirni „cvet“ novomeškega pred­ mestja, sedaj slavni junak vseh teh zijalov tu doli in glavni junak naše povestnice. Trkati ni treba, kar vstopimo! (Dalje prih.)