PROBLEMI ALKOHOLIZMA V OBCINIMOSTE-POLJE
MALIGANI RAZKRAJAJO ČLOVEKA
ALKOHOLIZEM IN PUANOST NIISTO - ČLOVEKOVA NOTRANJOST POGOJUJE ZUNANJE VPLIVE - ALKOHOLIK 20 LET PREJ POD RUŠO - V OBCINI MOSTE-POUE 532 REGISTRIRANIH ALKOHOLIKOV - PRIZADEVANJA DEJAVNIKOV, KI SE URVARJAJO Z ALKOHOLIZMOM, NISO USKLAJENA
Če je verjeti statistikam, potem lahko zapišemo, da dandanes zaradi alkoholizma trpi na svetu nad 120 milijonov ljudi. Ta pošastna števBka nam dokazuje, da to zlo, ki je spravilo v obup in nesrečo že marsikaterega posameznika ali družino, neusmŠjeno pustoši med nami in si iz dneva v dan pridobiva nove žrtve, ki jih postopoma, a trdovratno in vztrajno razkraja znotraj in zunaj.
DOLGOST ŽIVLJENJA
ALKOHOLIKA
JE KRATKA
In   koga   lahko   štejemo med alkoholike? Najbrž ne
človek uživa alkoholne pi-jače. Odgovor zopet daje siatistika, ki navaja podatek, da je 50 odstotkov anketira-nih alkoholikov začeh popi-vati zaradi družbe in iz na-vade. Torej je okolje tisto, ki
ne razvalina, ki redkokdaj dočaka visoko starost. Stro-kovnjaki, ki se ukvarfajo z alkoholizmom, imajo tehtne dokaze, da gre alkoholik v_ poprečfu kar za 20 let prej pod zemljo kot nealkoholik.
Obtožba ali očitek: ,,Očka, lačna sem, kruha bi rada, ti pa kar naprej pijeS"
tistega, ki dnevno iz potrebe in ob izdatni hrani zvme ne-kaj kozarcev vina. Tudi ne tistega, ki se ga občasno v veseli družbi ,,pošteno na-cuka", čeprav ne zanikamo možnosti, da se lahko tudi tako pitje sčasoma sprevrže v kronični alkoholizem. Vse je seveda odvisno od okoli-ščin in od človeka.
Alkoholik je težak bolnik - človek, ki brez alkohola ne more ne delati ne živeti. Njegova odvisnost od mali-ganov je tolikšna, da razode-va težke duševne motnje, ki razjedajo človekovo telesno in duševno zdravje. In ne na-zadnje: alkoholizem je bole-zenski proces, ki praviloma vodi človeka, če je prepu-ščen sam sebi, v telesni, du-ševni in socialni propad.
Še drugače povedano: al-koholik pi/e, ker mora piti — postal je suženj maliganov.
Zanimivo je - čeprav ne-koliko banalno in poeno-stavljeno - vprašanje, zakaj
včasih ie kar usodrto vpttva na to, ali bo nekdo postal al-koholik ali se bo uprl skuš-njavi. Potemtakem je v pre-govoru, da priloinost dela tatu, veliko resnice.
TRAGIČNE POSLEDICE
ZA DRU2IN0
IN ZA DRUŽBO
In kakšne so posledice, kakšne sledi pušča na člo-veku prekomemo uživanje alkohola?
Dolgotrajno in vsakodnev-no pijančevanje še tako močnega človeka duševno in telesno popolnoma izčrpa ter ga pripelje do občutka osamljenosti in zavrženostl Nastopijo težave in korenite spremembe v čustvih, po-kttcu, družinskih, spolnih, socialnih in drugih odnosih. Alkohol razkraja in težko poškoduje človekovo živ-čevje, jetra, ledvice, možgan-sko tkivo in želodec. Kro-nični pijanec sčasoma posta-
Enake, če ne Se mnogo hujše, so posledice alkoho-lizma za družino in ne na-zadnje za celotno družbo. Na dlani je, da je bil v pija-nosti spočet že marsikateri hud zločin ali pregreha. Ni redek primer, ko se mora že-na z otroki ponoči zateči k sosedom pred nasilnimi izpa-di moža - pijanca, ki mu ni mar za lačno družino, mar-več vsak dinar odnese v go-stilno.
Iz vsakdanjega življenja so nam znani primeri, kije pija-ni oče posilil lastno hčer. Sem sodijo še: prodaja ali rubež zadolženega imetja, tatvine, prosjačenje in pro-stitucija; to so stalni sopot-niki alkoholizma.
Namesto toplega domače-ga ognjišča, v katerem se otroci počutijo varni, obda-ni s pozomostjo in Ijubez-nijo staršev, smo v družini alkoholika priče nenehni na-petosti, nezdravemu ozrač-ju, tesnobi in strahu. To je
pravi pekel in predstavlja najbolj tragično podobo al-koholtma. Ne smemo pre-zreti tudi škode, ki jo alko-holizem povzroča gospodar-stvu (nesreče pri delu, pro-metne nesreče, izostanki z dela m občutno zmanjšana produktivnost alkoholika ipdj.
Sedaj pa pogkjmo, kako je glede alkoholizma v obči-ni Moste-Polje. Moščanski zavod za socialno delo je skupaf z drugimi dejavniki (delovne organizacije, kra-jevne skupnosti in družbene službe) pripravil zanimivo analizo, iz katere je razvid-no, da imamo trenutno v občini registriranih 532 al-koholikov. Številka bržkone ni povsem točna, ker so tudi kriteriji in pristop k registra-ciji alkoholikov pri posamez-nih dejavnikih različnl
Med tistimi, ki ne morejo živeti brez maliganov, so v večini moški. Razmerje je 496:36 ali 1:15 v prid prvih.
BIKA JE TREBA PRIJETI ZA ROGE
Omenili smo že, da je de-lovna sposobnost tako ime-novanega kroničnega pijanca bistveno zmanjšana. In čeje od 532 alkoholikov v občini 259 v rednem delovnem raz-merju, potem si lahko pred-stavljamo, kakšna je njihova delovna storilnost; kar 199
pajihje brez zaposlitve. Naj-več alkohoUkov je starih od 30 do 50 let, se pravi Ijudi v zrelih letih, ko je človek na višku svojih moči, ki pa al-koholiku, zastrupljenemu z maligani, naglo pojemajo in redkokateri doča'ca 55 let starosti. Značilno je tudi, da dobra polovica alkoholu vdanih Ijudi v občini Moste-Polje izhaja iz socialno naj-nižjega sloja. Neurejene družinske razmere pogoju-jejo neredno šolanje otrok, saj je kar polovica alkohoU-kov z nedokončano osnovno šolo.
Izkušnje kažejo, da je al-koholika zelo težko prido-biti za zdravljenje. Zato ni čudno, da se kar 288 le-teh iz občine ni zdravilo. Če pa se alkoholik že zdravi, se kaj lahko zgodi, da po konča-nem zdravljenju zopet zaide med tako imenovane povrat-nike in začne znova in še huje piti.
Iz vsega, kar smo zapisali, sledi, da je alkoholizem zlo današnjega časa in huda nad-lega za našo slovensko in ju-goslovansko socialistično skupnost, za čhveštvo.
Sestavljavci analize za na-* šo občino na koncu predla-gajo konkretne ukrepe, ki naj bi na območju občine če že ne izkoreninili pa vsaj ublažili škodljive posledice tega zla. Povsem sogbšamo s
prizadevanji v tej smeri, ven-dar sodimo, da bodo ti ukre-pi kaplja v morje in glas vpi-jočega v puščavi vse dotlej, dokler se ne bomo z vrha lotili sistemskih rešitev, med katere sodijo: še bolj obdav-čiti in podražiti žgane pi-jače, zmanjšati aU povsem ukiniti reklamiranje alkohol-nih pijač v množičnih obči-lih in ne nazadnje zmanjšati število razUčnih vinskih sef-mov, ki ustvarjajo zelo ugod-no klimo za množično pijan-čevanje.
Kajti vse dotlej, dokler bo naša mladina na malih zaslo-nih imela priložnost videti, s kakšnim užitkom mladi re-klamatorji pijejo peneče vi-no, vinjak ali viski, le-ta ne bo pila mlečnih proizvodov ali brezalkoholnih pijač. In vse dotlej, dokler bomo v Mostah, na Kodel/evem (in še marsikje drugje v Jugosla-viji) imeli mnogo več bifejev . in gostiln kot mlečnih okrepčevalnic s toplimi na-pitki, vse dotlej, dokler ne bomo pocenili brezalkohol-nih pijač in ne bomo s siste-matično vzgojo napovedali alkoholizumu neizprosni boj, vse dotlej bo mladina bolj dovzetna za alkohobie pijače, ki se ponujajo na vsa-ketn vogalu v stoterih raz-košno opremljenih stekleni-cah, vemo pa, da zgledi (sh-bi ali dobri) vlečejo!
FRANCE FAJDIGA