66
                              Fran Erjavec.
eseca jaDimrja tekoeega leta smo izgubili jednega onih velezasložnih pisateljcv sloveuskih, ki delajo vse svoje življeuje v to, da bi pridobili daleč po Sirokcm svetu čast  in  spoštovauje  slovenskemu imenu   in narodu.   Ta plemenili uaš pokojnik, čegar delovanje je bilo za našo književ-nost rekel bi najvefje važnosti in koristi, Segar ime se bode proslavljalo, dokler koli bode poštenih Slovencev v našem naroda, bil je — Pran Erjavee.
/                      ~:m"~                 ------^l
V       ________            . _._________      __J
Da uvidiš- tudi ti, raila slovenska mladina, kaj znači priduost in vztraj-nost iu kako daleč dožene človek, ako vže zgodaj pridno dela in se uči, podaje ti ,\'rtec- prav ob kratkein življenje in delovanjc tcga za naš obogi narod toli zaslužnega moza.
66
Fran Erjavec se. je porodil v 9. dan septmnbra 1834. I. na Poljanah v Ljubljani. Oče Miha mn je bil izobražen mož, ki je zvršil sest latinskib. Sol ter je bil vojak, pozneje mejaf. Mati se mu je zvala Eliza Bpzljaj, ti je spajala v sebi vse telcsne in dušne lepote dobre in skrbno matore. Početne nauke in latinake šole je Fran Erjavec zvrStl v Ljubljani, višjo šolc pa na Dunaji. Učil se je na Diinaji od jescni 1856. 1. do jeseni 185'J. leta. Potem je bil jedno let na Dunajskem Terezijšfi za prefekta, od koder je 1860. I. oliSel v Zagreb na realko za profcsorja. V Zagrebu je služil deset lct ter 1871. leta otišel za profesorja ua visjo rcalko v Gorico, kdcr aam ga jc nomila smrt pobrala v najkropkejšej dobi njegorcga življcnja.
Fran Erjarec je delal v slovenskej književnosli na leposlovncm iu pri-rodopisnem polji. Še kot ilijak je priobfeval svojc prvo duSevue pvoizvode v tako zvauih nVajabJ a ujcgov prvi natisneui spis je bil .Mravlja" v Jancži-čevej Koledi za 1858. leto. Ta ujogov sestavek stoji kot vzgled posebno lo.pega iu zanimivega popisovanja. Mnogobrojui so Erjavčevi spisi, ki so nahajajo po razuih slovenskib časopisih in katere bode treba zbrati tor v posebnib. samostojnih zvezkih izdati, da se dostojno oceni jiisateljsko deloranje in velike zasluge Erjavfeve za našo slovensko kujiževnost. Tu naj navedemo samo nekatera ve6ja samostojna književna dela Erjavčeva. ki dovo]j prifajo, kako neumorno je bilo njegovo dclovanje na slovstvcuem slovenskem polji iu koliko je zgubila slovenska znanstvpna, ukovita in zabavna književuost s takim možem, kakeršeo ,je bil naš Fran Erjavec. Leta 1803. je izdal v Oelovci .Kitico An-dersenovili pravljic"; dalje knjigo ..Živalstvo" (prevod A. Pokoraega: Das Tbierreieh), katero je izdala družba sr. ilohora 1864. 1. Pozncje je prtela ta knjiga vsa predelana na svitlo i naslovom: ,,Prirodopis živalstva s podobami" in 1883. 1. v tietjem natiaku zopet predrngai-ena, ki je zuana vsakemu slo-veiiskemu dijaku. Znana rara je tudi njegova izvrstna knjiga ,Naše škodljive živali" in kdo nc pozna najlepSe knjige, ki jo iinamo v sloTenskem slovstvu z naslovom ^Domače in tuje živaliJ (izdala dražba sv. Mohora). Velike vred-nosti so tudi Erjavčevc knjige ,Prirodopis rudninstva ali mineralogija" (1883. J.). ki se rabi kot šolska učmt ktijiga, in prevod AVoldfichore ^Somatologije" (1881. 1.). lz Sfrhodlerjevega spisa ,,Knjige prirodt1" je zdela] Erjavee ^Kota-niko" in ,Zoologijo", kar je oboje izdala Matiea Slovensko 1875. I. Vse to nam kaže kako neumorno in pridno je dfilal Fran Erjavec za naso slovensko kujiževuost. In koliko bi bili Se dobili iz njegovcga spretnega peresa, ako bi nam ne bila neusmiljena smrt pokosila tako uzornega slovenskega pisatelja v njegovih uajboljših letih. Razven tega je bil Erjavee zvest narodnjak, zna-^ijen rnož. najboljži soprog in skrben oče, zatorej bodi nam v posuemo.
In ti, slovenska mladina, u6i se od njoga pridnosti in delatno8ti ter se pazi, da ne izgnbiž nobenega dne, raarveS trudi in uči se, da si pridobiš fže zgodaj 6no znanjc. s katerim moreš pozneje toristiti domovini in subi.
T..