Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani



SLOVENSKI

ali

RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA.

Z dovoljenjem visoko častistega Lavantinskega
knezoškoiystva.

V CELOVCU 1858.

Urugič in za boljši kup tiskal in založil Janez Leon.

2

in vse svoje dela opravi; ali sedmi den je sabota Gospoda,
tvojega Boga: na ti den nič ne delaj, ne ti, ne tvoj sin, ne
tvoja hčer, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina,
ne ptujec, ki se v tvojej liisi znajde." Sam Bog tudi
pristavi: „Kdor bode v saboto delal, bode umorjen." 2 )
Za tega voljo so tudi Judi saboto neizrečeno skerbljivo po¬
svečevali ter na tajnko tako obhajevali, kakor je jim Bog
zapovedal.

Sv. rimsko — katolška cerkev, ali po pravici, kakor sv.
Auguštin pravi, sami sv. apostelni so to prenaredili in za-
poveli, mesto sabote nedelo posvečevati. To je bilo zapo¬
vedano in prenarejeno za to : 1) da se kristjani od Judov

razločijo; 2) zalo, ker je Bog na ti den stvarjenje do¬
končal; 3) ker je ravno na ti den Jezus Kristus vesel od
smerti ustal in tako popačen svet spet popravil in obnovil;
4) ker je Jezus, kakor Belarmin pravi, ravno na nedelo bil
rojen, obrezan in kerščen; 5) ker je ravno v nedelo sv.
duh nad apostelne prišel.

Kaj se pravi nedelo posvečevati, kaj nedelo
onečestiti?

Nedelo posvečevati se pravi:  v nedelah, ako ni po¬
sebna sila in potreba, se težkega dela zderžati, sv. meso
pobožno služiti, božjo besedo v pridigi in keršanskemnavku
zvesto poslušati, greha in tudi priložnosti grešiti se posebno
varovati, dobre in pobožne bukve brati ter druge dobre
dela dopernašati. Ako si po pravici zaderžan, da ne moreš
nedelo v cerkev iti, saj v duhu stopi v hišo božjo , skleni
se v dar sv. meše, goreče moli, v kakih pobožnih bukvih
beri, in dobre dela keršanske ljubezni stori.

Nedelo onečestiti se pravi:  v nedelah nemarno posto¬

pati, nepotrebno samo zavolj dobičkarije težko delati, ali
pa, kar je še veči greh, pijančevati, za visok denar igrati,
rajati in druge nespodobne grešne in nesramne reči doper¬
našati: „Bolje bi bilo, to je, ne tako grešno, veli sv. Au-
gustin, orati, ko se te dni ničemerno, nevarno in grešno
veseliti in tako te dni zaničevati." Po božji službi kako
nedolžno in zmerno veselje vživati, je tudi ob nedelah in
praznikih pripusčeno.

1) II. Mojz: 9, 10 j X) H, Mojz: 35, 2.

3

Kaj čaka tiste, ki nedele posvečujejo; kaj tiste, ki
jih onečestijo?

Sv. pismo stare zaveze *) obljubi srečo, blagor in mi¬
lost tim, ki saboto, pri nas nedelo, posvečujejo; vse hudo
in nesrečo pa proti tistim, kijih ne posvečujejo.

Našli so Judi, dokler so v puščavi bli, človeka sabotni
den derva poberati, in gospod Bog ga je zapovedal umoriti.
Peljali so ga malo proč od šolorov, ga s karanjem posuli
in on je umeri, kakor je Bog zapovedal. 2 ) Tudi sv. ka-
tolška cerkev že od nekdaj in v več cerkvenih sborih tirja
in ojstro zapove, nedele in praznike posvečevati in pa tudi
vsakdanja skušnja pričuje, da se sedajne čase zavoljo ne-
posvečevanja nedel in praznikov tudi greh in hudoba in
vbožtvo med nami širi, živ dokaz, da Bog nikolj ne bla¬
gruje ali žegna takih ljudi, ki na njegovo čast in službo še
nekaj dni v letu oberniti nočejo. —

Molitva za vsako nedelo.  0 Gospod, ki si nedelo posta¬
vil k temu koncu, da mi na ti den Tebi služimo, in se Tvoje
milosti vdeležimo, dodeli, da mi na ti den vselej svojo
vero ponovimo, in se zdramimo, Tebe hvaliti in tvoje ve¬
ličanstvo častiti in moliti po Jezusu Kristusu, Tvojem sinu.
Amen.

Kaj so prazniki?

Prazniki so dni od katolške cerkve postavljeni in po¬
svečeni v spomin nekih skrivnosti in dobrot božjih, v spo¬
min svetnikov, da se naj serca vernih kristjanov nagnejo
in vnemejo k hvaležnosti do Boga, ter k počeščenju in pos¬
nemanju svetnikov. So torej prazniki božji, kristusovi in
prazniki svetnikov.

Ima cerkev oblast praznike postavljati?

Ze judovska sinagoga ali višja šola je v hvaležen spo¬
min nekterih posebnih božjih dobrot praznike napovela;
postavim: praznik srečk ali virfelnov s ); praznik zmage
nadHolofernom, praznik tempelnovega posvečenja, pri kte-
rem je Jezus sam pričujoč bil 4 ) itd.

i)

III. Mojz: 26; 2) IV. Mojz : 15,32; 3 ) Furimsvetek Est. 9, 26;
4) Mat, 18, 18,

1 *

4

Alj sv. katolška cerkev ni veliko višja od judevske sina¬
goge? Kdo more ji pravico odreci, spomin veliko imenit-
nejših od Boga sprejetih dobrot slovesno obhajati? Sam
Bog je ja po Mojzesu Judom zapovedal v vedni spomin nji¬
hovega odrešenja iz egiptovske sužnosti — velikonoč, v
vedni spomin oznanenja deset božjih zapovedi i. t. d. binkošti
obhajati. Kako nehvaležno bi cerkev Jezusova ravnala,
ako bi po izgledu cerkve stare zaveze posebnih praznikov
ne vpeljala k časti božjej in svetnikov božjih in tako spomin
veliko večjih dobrot po Jezusu Kristusu podeljenih ne ob¬
hajala. Jezus Kristus je ja sam podeljil apostelnom in ško¬
fom, njih naslednikom, oblast, vezati in rešiti, to je, pra¬
vico, vse napraviti, in pa tudi spremeniti, kar je k zveli¬
čanju vernih potrebno. Takim napravam se imajo prišteti
tudi prazniki, kterih namen je, podpirati in povišati srečo in
zveličanje kristjanov. — Kakor ima cerkev sveto pravico,
praznike vpeljati, ravno tako ima tudi pravico, tiste dni
sopet prenarediti in preklicati, ako hitro ne služijo več k
božjej časti in zveličanju vernih. Naj pa cerkev nove praz¬
nike vpelje, alj pa stare prenaredi alj prekliče, so verni
dolžni, sv. cerkev poslušati5 zakaj, „kdor cerkve ne po¬
sluša, veli Jezus, bodi ti kakor nevernik in očiten grešnik."

Kako praznike posvečevati?

Zapovedani prazniki se imajo ravno tako posvečevati,
kakor nedela. Zraven se pa tudi naj verni kristjan trudi,
skrivnosti in dobrote božje premišlevati in si v serce vtis¬
niti, kakor tudi živlenje in čednosti svetnikov, kterih god
se obhaja, in tudi cerkvene opravila in navade, ktere se na
god v cerkvi opravlajo, dobro poznati inzastopiti. Treba je
taj, pridige in keršanske nauke zvesto poslušati in doma
dobre pobožne bukve brati. Zakaj prazniki so ja za to po¬
stavljeni, obuditi v našem sercu ljubezen in hvalo do Boga,
in terdni sklep , posnemati živlenje svetnikov.

Prazniki so sčasoma preveč narasli, stara gorečnost
vernih je opešala in vgasnila — prazniki se niso posveče¬
vali po volji katolške cerkve. Zato je ona, skerbna mati,
nektere praznike clo preklicala, nektere na nedelo presta¬
vna, da bi se naj leti z večjo pobožnostjo in slavo posve¬
čevali. Pripusčeno, ja dobro in koristno je, ob tih pre-

1) Mat. 18, 17.

5

klicanih praznikih alj nedelcih sv. meso pobožno služili, tako
je pa tudi večji greh ob nedelcih postopati in serazvujzdano
obnašati.

Kaj so postni dni?

So tisti dni, ob kterih cerkev zapove, se mesenih jedi
zderžati, ali pa se le enbart na den nasititi in tako svoj ži¬
vot pokoriti in leto pokorjenje Bogu darovati. Dni, ob kte¬
rih je zapovedano, se mesenih jedi zderžati, in (na ti den)
se samo enbart nasititi, se pravijo zapovedani  postni dni; —
tisti pa, o kterih je samo prepovedano od mesa jesti, se
pravijo zderzavni  postni dni. —-

Alj ima cerkev oblast postne dni zaukazati?

Ja! zakaj katolška cerkev, ktero sv. duh razsvetluje
in vodi, ima od Jezusa Kristusa oblast, vse to napraviti in
vpeljati, kar je k zveličanju vernih koristno ali potrebno.
Pri tem se ravna, kakor Jezus Kristus, ki seje sam postil,
in kakor aposteljni, ki so vernim svoje dobe do prepove¬
dali jesti od kervi in od mesa zadavlenih živali, in kakor
pervi kristjani, ki so se radi postili. „Post, pravi sv. uče¬
nik Basilij Veliki (f 379) ni novo izmišljena reč, kakor
mnogi mislijo, tcmučje drago blago, ktero so naši pred¬
niki že dolgo dolgo zvesto varovali ino nam izročili." —

Zakaj je cerkev postne dni vpeljala ?

Katolška cerkev je od nekdaj zvunajni post imela, da
bi s tim pokoro svojih vernih podpirala in tudi zvunaj poka-
zovala. Pri postu je ona imela in ima leti namen, da naj
verni s postom meso in njegove strasti vkrotijo, da naj dolg
plačujejo, ki so ga po svojih grehih pri Bogu naredili, da
se naj vadijo, svojej materi, katolškej cerkvi pokorni biti,
in da si moč in veselje pridobijo, goreče moliti in druge do¬
bre dela dopernašati. Vse to sv. post močno podpira, ka¬
kor priča sveto pismo in vsakdanja skušnja. Sv. cerkveni
učeniki ne morejo dosti pohvaliti pravi post, in Kristus je
poprej povedal, „da bo cerkev, njegova nevesta, se postila,
kedar bode on, njenin ženin, odvzet." J )

Kaj od tistih katoliških kristjanov in krivovernikov,
ki cerkveno postno postavo zasmehujejo ?

Kalolški kristjani, ki cerkveno postno postavo zasme¬
hujejo in po tem večbart in to brez vsega straha prestopijo,
1» .Mat. !t , 15. 2) Apost. dj. 13, 23.

6

zaničujejo svojo mater cerkvo, Jezusa Kristusa, ki se je
sam postil, pohujšajo druge pokorne kristjane in ložje v greh
padejo. Potem in takem oni pokažejo , da v njih ni duha
pervih kristjanov, ki so se tako mnogobart in tako ojstro
postili, in da so preslabi, sami sebe zatajiti in svojo pokor-
šino Bogu in cerkvi darovati. —

„Post vmori pregreho , pokonča hudo poželenje , po¬
maga k zveličanju, zadobi nam milost in gnado , podpira
čistost!“ Sv. Ambrož.

Krivoverci pa terdijo, da sveti post ni potreben in has-
noviten in se tako zoperstavijo sv. pismu, ako ravno ter¬
dijo, da ga v časti imajo, se zoperstavijo navadam pervih
kristjanov, vsakdanji skušnji in razumu. Tako piše sv.
učenik Basilij: „Čisiaj starost sv. posta; zakaj post je tako
star, kakor pervi človek. Postiti sc je nam treba, ako se
hočemo verniti proti raju, iz kterega je nas požertnost pre¬
gnala." Vsak umen človek lehko spozna, da zmerno ži¬
veti, od obilne jedi, posebno od mesojeje sc zderžati, truplo
zdravo in močno in duha bistrega in modrega ohrani, kar
tudi skušnja priča. Poglejmo puščavnike, kako terdo in
ojstro so se postili, in vendar so zdravi bili, in visoko star-
rost dočakali; ja, živeli so še čez 100 let v tistih gorkih
deželah, kjer ljudi kračje kot pri nas živijo. Sv. Paul,
pervi puščavnik, je živel sto in trinajst, sv. Anton sto in pet,
sv. Arsenij 120, sv. Janez Močnik 104, sv. opat Teodosi
105 let.

Kakor povsod tako se tudi v tem sv. katolška cerkev
skaže kot dobra, skerbljiva mati, ktera želi svoje verne
otročiče ne samo na duši, temuč tudi na truplu srečne sto¬
riti. Resje, daje besedo: „Ne, kar skoz usta noter gre,
ognjusi človeka, ampak kar iz ust pride" Jezus primeril
Farisejem. Oni so namreč nektere jedi zavolj tega, ko so
po postavi prepovedane bile, ali, ko se je jih kdo s nečed¬
nimi rokami doteknil, same na sebi že za nečiste imeli.
Te Jezusove besede ne merijo totej, kamor zaničevavci
posta mislijo; potem bi pa tudi ne bilo greh, pijančevali,
] a  se z mišico umoriti. Res je, da jed sama za se, ker je
nedolžen in dober in božji dar, ne stori človeka že grešnika,
temuč nepokorščina proti postavi in brezujzdana požrešnost.

1) Mat. 15, U.

7

Kteri so nar imenitnejsi postni dni?

1) Veliki ali štiridesetdenski post, od kterega več na
svojem mestu.

2) Kvaterni posti.

3 )  Bilni ali delopustni posti.

4) Petek in sabota celega leta je od mesa zderžavni post,
razun škofij, v kojili je ob sabotah meso jesti do¬
voljeno.

Kaj so kvaterni posti?

So ti, ki so štiribart v letu: spomlad, po letu, jesen,
in po zimi zapovedani. — Ime imajo od „quatuor“ to je: štiri.

Ti posti so že zdavnej v katolškej cerkvi. Sv. Auguštin,
kije živel v 4. stoletju, že piše od njih, in pravi, da se
verni o kvaternih tednih postijo po starej navadi. Tudi sv.
papež Leo Veliki ravno to pravi, daje stara navada, se o
kvaternih tednih v cerkvi postiti. To da priložnost misliti,
da so kvaterni posti od apostelnov nam izročeni." —

Zakaj so kvaterni posti?

1) Da kristjani vsaki del cerkvenega leta skoz post
nekterih dni Bogu posvetijo, in za vse skoz leto prejete
dobrote saj s pokoro treh dni na četert leta čimž ali obrest
plačajo.

2) Da kristjani ponižno Boga prosijo, dati svojej
cerkvi vredne pastirje v zveličanje vsih vernikov. Na¬
vadno škofi o kvaternih tednih posvečujejo mašnike; kar so

sami aposteljni s molitvo in s postom opravljali, to naj tudi
storijo sedajni kristjani.

3 )  Da ljudi Boga prosijo tudi za telesne dobrote; in
sicer na vigred: da zemljo rodovitno stori; poletu: da žito
in polje obvarje pred kako nesrečo; jesen in po zimi, ker
se dari zemlje hranijo ino vživlajo, da s našo molitvo in s
našim postom Bogu, od kterega pride vsak dober dar,
vredno hvalo skažemo in tudi prosimo za pomoč in gnado,
prejete dobrote po keršansko vživljati k časti božjej in k
zveličanju duše, Bogu vedno hvalo in slavo peti, zraven
pa tudi v svojej obilnosti bornih in siromakov ne pozabiti.

Kaj so cuvajni, bilni ali delopustni posti?

So tisti posti, ktere je cerkev na den (dopust, delo-
pust)prednekterimivelikimipraznikinapovela. Pervi kristjani

8

so se na nektere praznike pripravljali s postom, s molitvo
in čuvanjem,  zato se ti večeri tudi čuvajni posti zovejo. V
čuvajnej mesi mešnik ne reče: „Ite missa est; to je: Pojte,
meša je dokončana." Pervi kristjani niso po mesi hitro
iz cerkve šli in jedli; ker so bili še tešč, malo so počili, in
spet v cerkev šli, kjer so skoraj vso noč v božjej službi
prebedeli in prečuli, in kakor pričujejo sv. cerkveni očeti,
ne samo verno ljudstvo ampak tudi oblastniki in visoki ljudi.
Sčasoma je sv. gorečnost opešala, bati se je blo, da bi ti
ponočni shodi priložnosti za kake grehe ne dali; — toraj je
cerkev velike molitve in ponočno čuvanje preklicala in le
sam post obderžala. Vsi verni naj skerbijo s čuvajnim po¬
stom Boga in svetnike častiti, teh priprošnje se vredne sto¬
riti, in kakor so oni tudi svoje meso pokoriti: „Po(em,

da se pred nckterim praznikom postimo, se učimo, da le
po velikih težavah priti zamoremo v nebeško kraljestvo"
pravi sv. Bernard.

Zakaj cerkev prepove, v petek in soboto meso jesti?

Zato , kakor uči papež Inocenc, ker je Jezus Kristus
v petek na križu vmerl, in v saboto v grobu ležal, ter se
s pokorjenjemin postom verni pripravijo, nedelo prav po¬
svečevati.

V nekterih škofijah je pripuščeno, v sabotah meso
jesti, kar dovoljiti imajo škofi oblast, in kar^se vsako leto
javno oznani. Verni tistih škofij so pa deržani, v saboto
kako drugo dobro delo storiti, in se v petkih zvestejše in

ostrejše postiti.

»Tebimoj sladki Jezus, ki si na križu za nas vmerl,
sc zahvaliti za gorko muko tvojo in za pokoro mojih gre¬
hov, hočem se v petek in saboto od mesojeje zderžati,
kakor cerkev zapove!"

Kdo je dolžen se postiti?

Od mesa se zderžati ob zapovedanih postih so dolžni
pod velikim grehom vsi kristjani, ki so 7  let stari in iz
kakšnega druzega vzroka izgovorjeni niso. Zgovorjcni so
P a  1) tisti, ki imajo od višje duhovne oblasti velavno in
pravično pripuščenje ali dispens. 2) tisti, ki so težko bolni.

Ob zapovedanih postih večbart na den najesti se
smejo bolehni in slabi kristjani, ki dolgo brez jedi biti ne
morejo noseče in doječe žene — stari in slabi ljudi — ro-

9

kodelci pri težkem delu — borni in siromaki, ki se nikolj
ne morejo nasitili. Vsi ti na den smejo jesti, koliborbart
je jim potreba, ali mesa se pa zderžati so dolžni, ako jim
veljavno in pravično pripuščeno ni. — Vsi ti pa naj bojo iz
serca žalostni, ker se ne morejo popolnoma postiti, in s
celo cerkvo pri dobrem delu, kakor je post, se sdružiti, in
naj to z molitvo, vbogaime dajanjem in drugimi dobrimi
deli nadomeslujejo in popravijo. Sv. Auguštin pravi: „Ako
se ne moreš postiti, jokaje jej.“ Sv. Gregor, papež, je
zbolel v velikem postu pred veliko nočjo, in se ni mogel
postiti; zato je takole zdihoval: „Zbolcl sim , kadar se vsi
majhni in veliki postijo; jaz se pa postiti ne morem; da to
ne morem, sim bolj žalosten, kakor čez to, da sem bolen.“

Kako človek greši zoper postno zapoved?

1) Ako meso je brez pravega uzroka. 2) Ako se več
kot enbart na den nasiti, brez prej nakazanih uzrokov;
3) Ako večbart na den je; pa vendar kak kosec ali kak
žerklej posta ne prelomi; 4) Ako sedi pri predragih in slad-
karskih pojedinah, pijančevanju in ravujzdanem veselju,
ki je nasprotno duhu pokore in zatajenja; 5) Ako je v po¬
stih mesene in postne jedi vkup.

Ji pripuščeno zvečer jesti?

Pervi kristjani so postne dni le samo enbart na den in
zvečer jedli, in kakor Tertulijan pravi’ *), suh kruh in vodo ;
sčasoma je duh pokore opešal, in sv. cerkev, mila mati,
zavolj slabosti sedajnili kristjanov pripusti, tudi zvečer malo
jesti, bhzo cetertino navadne večerje. Vsak kristjan naj
zvečer je po navadi pobožnih kristjanov; kdor je močen
in zdrav, naj si prizadeva, kolikor more posnemati pervc
vernike; če je slab, alj ima težko delo naj zvečer je, da
posta ne pozabi, in da svoje dolžnosti' spolnovati more.
To se pa že zastopi, da mora človek občutiti pri postu kako
težavo, za to je ja post, da ga človek občuti in se po njem
spokori. —

Kako se moramo postiti?

„Glejte, pravi Gospod, na den svojega posta delate
po svojej volji, se pravdate in prepirate, ste nevsmileni,
zato niste vslišani. 2 ) Sam post toraj še ni Bogu prijeten, am-

1) Tertul: de jejun : c. 13. 8; *) Jer. 58, 34.

10

pak, da se kristjan Bogu dopadljivo posti, se mora postiti
v duhu pokore, da pokori svoje grehe in kaznuje svoje
truplo; se mora postiti s to mislijo, se sdružili s Jezusom,
ki se je 40 dni postil, in zadostiti Bogu za storjene grehe,
ter si pridobiti moč in veselje, meseno poželenje zatreti in
čisto živeti, zraven pa to, kar na jedi prihrani, vboga-
imc dajati: „Naj se posti oko nesramnih pogledov, jezik
in uho škodljivih besed; pa tudi serce vsake pregrehe,“ veli
sv. Bernard. —

Pazka ali opomba. Kar je še vec potrebno od po¬
sta vedeti, se najde pri navku od 40 denskega posta.

Kaj je to: adventni vas?

Advent se pravi: prihod, in sicer prihod Jezusa Kristusa.
Adventni čas je torej čas, v kterem sv. cerkev spomin ob¬
haja dvojnega prihoda Jezusa Kristusa, našega zveličarja.

Kdaj je Jezus pervokrat prišel?

Tadaj, kadar je Sin božji od sv. duha spočet, in od
Marije device po čudnej viži rojen bil in s svojim prihodom
svet posvetil, kar so mnogi očaki in preroki želeli.

Kako so mogli stari očaki zveličani biti, kadar
Jezus ni bil se rojen?

Bog je že pervim starišem obljubil J ), da ima njegov
edinorojeni Sin človek postati ali se včlovečiti in svet od¬
rešiti. Zavolj zavupanja na tega odrešenika in njegove
prihodnje zasluge so bili v starej zavezi zveličani vsi, ki so
se skoz nedolžnost ali pokoro tih Jezusovih zaslug vdele-
žili in v božjej gnadi zamerli. Pa vendar so do v nebohoda
Jezusa Kristusa tudi jim ble nebesa zaperte, in so v pred-
peklu ti srečni čas dočakovali.

Kdaj bo drugobart prišel?

Na koncu sveta, kadar bode Kristus zopet prišel s ve
liko močjo in slavo, sodit žive in mertve.

1) I. Moj/.. 49,10. Iza: 38, 8. in 36,1. Luk. 10, 24.

11

Na kaj nas opomene adventni cas ?

1) On nas opomene na veliko skrivnost, da se je Je¬
zus včlovečil, nas opomene, kako goreče je on nas ljubil,
kako se je ponižal, ter nas pobudi, njemu hvaležni biti.
Zakaj on je zapustil krilo svojega očeta, in k nam prišel v
dolino solz nas odrešit in zveličat. 2)  On nas opomene,
se na blage božične praznike po pravej pokori, postu, molitvi,
milodaršini in ostalimi Bogu dopadlivimi deli pripraviti in
se tako vdeležiti gnad ali milosti, ktere je nam Jezus
zaslužil. 3) On nas opomene, da hoče nam Jezus,
ker smo spomin njegovega pervega prihoda vredno in slo¬
vesno obhajali, pri svojem prihodu na koncu sveta milost¬
ljiv biti. „Bdite in molite, zakaj ne veste, o kterej uri bode
prišel Sin človekov.

Kako so adventni bas nekdaj obhajali?

Vse drugače, kot zdaj. Začel se je že o Šmarčici, ali
na dan sv. Martina, in verni so se obnašali ravno, kot v
40denskem postu, so se ojstro postili in goreče Bogu slu¬
žili; za to je še sedaj vsim kloštrom naložen post, in vsirn
kristjanom od cerkve prepovedano šumeče veselovanjc,
ženitve, ples itd. Papež Silveri je tudi zavkazal, da tisti,
ki sicer le redko k sv. obhajilu hodijo, saj vsako adventno
nedelo naj to storijo.

Kako naj brumni kristjani ti sv. bas obhajajo?

Naj se spomenejo v tih 4 tednih na tistih 4000 let, v kterih
so pravični stare zaveze goreče in milo zdihovali po ob-
ljublenem odrešenju, naj sc spomenejo na temo, nevero, zmote
in pregrehe, ki so cel svet pokrivale, zraven pa tudi naj
se spomenejo s trepečim in zgrevanim sercom svojih grehov
in hudobij in se trudijo sv. zakramente vredno prejeti in tako
svoje serce očistiti.

Tako bo Jezus s svojo gnado k nam prišel, v nas pre¬
bival in nam svoje milosti ne odtegnil ne v smerti, ne pri
sodbi. K vsemu temu verne nagniti, mati cerkev sleče ti
čas ves svoj kinč, ogerne svoje služabnike in oltarje v
modro (plavo) pokorno barvo, prepove veselo petje, na¬
pove post in opominja s vsim, kar ti čas vravna in vkaže,
verne kristjane, da bi naj ponižno živeli, svoje grehe oža-

1) Mat, 24, 42—44.

12

lovali, in spokorili in goreče zdihovali po duhovnem pri¬
hodu Jezusa Kristusa. Resnično nehvaležni proti Bogu,
nehvaležni proti cerkvi, in krivični proti sam sebe so
tisti katolški kristjani, kteri ti sveti čas, namesto z po¬
sebno pobožnostjo Bogu služiti, dobre dela dopernašati,
po duhovnem prihodu milega odrešenika zdihovati,' sv. za¬
kramente vredno prejeti, ti sv. čas le s nečimernim in greš¬
nim veselovanjem tratijo in pogubljajo!

Kaj se svitna meša? in zakaj se opravlja?

Svitna meša ali svitnica (zornica) je rana meša pred
svitom ali zoro na čast blažene device Marije. V nekterih
krajih se tudi imenujejo „Rorate“, ker se svitna meša začne
s timi besedami: „Rorate coeli desuper, to je: „Nebo rosi
nam pravico.“ Se opravlja v spomin, daje angel Gabriel
, Marii češčenje prinesel, da je ona spočela od sv. duha in
rodila Jezusa Kristusa, Sina božjega. Kakor zora pred
soncom pride, tako je Marija zgodna danica prišla pred
soncom našim, kije Jezus Kristus. Zato se svitna meša
pred svitom ali zoro obhaja. —

Moli tv a adventna.  O Bog! ki si svet s svojim blagodar-
nim prihodom razveselil, dodeli nam tvojo milost, da se
mi po resničnej pokori za njihov spomin in za sodbo po
smerti in na koncu sveta pripravimo. Amen.

Nauk za pervo adventno nedelo.

Ta nedela je pervi den cerkvenega leta in začetek ad¬
ventnega časa. S to nedelo prične sv. cerkva spomnovati,
kako so staroverni sv. očaki, preroki in vse Bogu zveste
duše po obljublenem odrešenikn milo in goreče zdihovale ;
s timi zdihleji sdruži ona svoje molitve, da tudi verne zbudi
k grevengi in pokori, jih pripravla na svete božične praz¬
nike. Naj naš ljubi odrešenik tudi k nam pride, se v našem
sercu porodi in prebiva. Zato poje v početku (Introitus)
sv. maše: „K tebi sem, o Gospod! vzdignil dušo svojo:
Bog moj, v te zaupam, ne naj me pasti v sramoto in za¬
smehovali od mojih sovražnikov; zakaj vsi, ki v tebe zaupajo,
ne bojo osramoteni. Pote tvoje, o Gospod, kaži mi, in steze
tvoje uči me!“ J ) Slava bodi Bogu Očetu, Sinu in svetemu

1) ps. 24, i.

13

Duhu, kakor je bilo od začetka sveta, sedaj in vselej na večne
čase. Amen.

Cerkvena molitva.  Prosimo te, o Gospod! zbudi svojo
moč, in pridi, da zaslužimo od nevarnosti, katere nas za¬
voljo naših grehov čakajo, skoz tvojo hrambo rešeni, skoz
tvoje rešenje zveličani biti. Kateri živiš in kraluješ s
Bogom Očetom v edinosti svetega Duha — Bog — od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

Perva nedela v adventu.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov v. 13. postavi od
11. do lb.  verste.

Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo.
Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo verni
postali. Noč jeprejšla, dan pa se je približal. Verzimo tedaj
od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe. Kakor po
dnevu poštene hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v
nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nehvaležnosti: am¬
pak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa.

Kaj uci sv. Pavl v tem berilu?

V poprej snih verstah sv. Pavl razlaga Rimljanom, ki
jih je nar več sv. Peter na keršansko vero spreobernil, na
tajnko dolžnosti keršanskega živlenja. Sedaj jih pa opo¬
minja, nikar več odlagati temuč tiste tudi spolnovati, posebno,
ker je zdaj blaženi cas in čas le kratek.

Kaj opomene beseda: spanje ?

Opomene greh, ki dušo omami in oslepi, da na Boga
pozabi; pomeni mlačno, leno, mehkužno in sladno živlenje,
ker vse to mine ino zibne, kot sen v spanju; kar popisuje
David ps. 75 od lakomnega, in prerok Izaia 29. 7. od vsih
grešnikov.

Zakaj pravi sv. Pavl: zveličanje je bližje ?

Vsak den, vsako uro stopamo bližje proti grobu, proti
večnosti, ker večno zveličanje čaka vse kristjane verne in
brumne. To zveličanje pa zamorete bolj in prej upati, ka¬
kor takrat, ko ste še neverniki bili, če brumno živite.
„Kajje, veli sv. Krizostom, naše živlenje druzega, kakor
tek in nevaren tek proti smerti k nevmerlivosti? K

14

Kaj je to: noč?

Noč je žalosten čas, čas teme, pregrehe in nevere.

Kaj je to: den?

Den je sedajni čas, čas milosti in svitlobe, ker Jezus
Kristus s svojim svetim navkom cel svet razsvetluje.

Ktere so dela „teme? u

Grehi in posebno tiste dela, ki se pred Bogom in lju¬
dmi skrivajo in se v temi, po noči dopernašajo.

Ktere so orožja svetlobe?

Orožja svetlobe so dela vere in milosti, sv. zakramenti
in sv. čednosti, s kterimi se kot s duhovnim orožjem boju¬
jemo in branimo pred svojimi sovražniki, ki so svet, meso,
in hudič, in se pošteno obnašamo pred vsimi ljudmi, tako
da se nam sramovati ne bo treba. Tudi to je premisliti, da
kristjan, ki se je pri kerstu odpovedal hudiču in vsemu
njegovemu djanju, ne sme živeti v požrešnosti in pijanosti,
nečistosti in nesramnosti, tcmuč da mora obleči Gospoda
Jezusa Kristusa.

Kaj se pravi: Obleči Jezusa Kristusa?

Se pravi: ravnati se, kakor je on učil in pokazal in tako
dušo s lepim oblačilom okinčati. Naj se nam bo po naših
d jan j ih poznalo, da smo kristjani. Sv. Auguštinu, kije prej
velik grešnik in krivoverec bil, so te besede sv. Pavla tako
globoko v serce segle, da je svoje gerdo nesramno živ-
lenje zapustil. *)

Zdihlej.  Ah, daj nam, o Jezus! od spanja vstati in
naše grehe pokoriti, in razsveti nas s svojo gnado, da do¬
bre in zveličanske dela posnemamo, tako tebe oblečemo,
in duše naše okinčamo!

Evangeli svetega Lukeža 21, 25 — 33.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Znamnja

bodo na soncu, in mescu in zvezdah, in na zemlji bo
stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in va¬
lov. In ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega,

1) 1. 8. Conf. c, uit.

15

kar ima čez svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale.
In tedaj bodo vidili Sina človekovega priti na oblaku z ve¬
liko oblastjo in častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi, po¬
glejte in povzdignite svoje glave, kajti vaše odrešenje se
približuje. In jim je priliko povedal: Poglejte smokvino
(figovo) drevo, in vse drevesa; kedar že berst poganjajo,
veste, daje leto blizo. Tako tudi vi, kedar bote vidili, da
se to godi, vedite, da je blizo božje kraljestvo. Resnično
vam povem, da ti rod ne bo prejšel, dokler se vse ne
zgodi. Nebo in zemlja bota prejšla, moje besede pa ne
bodo prejšle.

Zakaj se dones berejo evangeli od posledne sodbe?

Nas probuditi k pravej grevengi in pokori, greha se za
naprej varovati, dobre dela dopernašati in tako serce na
duhovni prihod Jezusa Kristusa pripravljati: „Clovek spomni
se poslednih reči in nikolj ne boš grešil."

Kakšne znaminja se bojo dogodile pred poslednjo
sodbo?

Sonce bo otemnelo, mesec bo svetlobo zgubil, zvezde
bojo s neba padale, vse se bo spremenilo, kadar sc bojo
nebeške moči božje vsemogočnosti gibale; znaminje Sina
človekovega, znaminje svetega križa se bo na nebu prika¬
zalo v grozo grešnikom, ki so ga sovražili, in v veselje
pravičnim, ki so ga ljubili.

Zakaj se bo (o vse godilo ?

Grešniki so stvari bolj ljubili, ko Boga, Gospoda, ki
jih je stvaril, so jih narobe in grešno upotrebovali, zato
jih hoče na tako strašno vižo razdiati in celo stvarjenih reči
se poslužiti za maščevanje svojih sovražnikov. Znamnja
bojo tudi kazale na kazni, ki čakajo terdovratne grešnike.
Sonce bo merčelo, to kaže peklensko temoto; kervavi me¬
sec kaže jezo in maščevanje božje; zvezde bojo padale,
to pomeni, da bojo zgubleni v peklenske brezdne po¬
greznjeni. Grešniki bojo poznali in obžalovali — se ve,
da prepozno — kako nečimurne in minljive reči in stvari so
ljubili!

i) 1. 8. Couf. c. uit.

16

Zakaj pravi Jezus: Vzdignite glave, ker je blizo
odrešenje vaše?

To je rečeno samim pravičnim, ki so na zemlji veliko
težav in bolečin, zasmehovanja in poniženja prestali. Alj
sedaj je prišel čas, ko se bliža njih odrešenje, tisti čas,
ki bo jim dopuščeno od veselja in časti svoje glave pov-
zdignuti. —

Kako se bo velika poslednja sodba začela?

Bog bo poslal svoje angele s trobento in velikim glasom,
da bojo spravljali ljudi na sodbo. Gnali bodo ljudi na sodbo
od štirih vetrov od enega kraja do drugega. ’) Potem bojo
iz grobov vstale trupla vsih ljudi, se s svojimi dušami zdru¬
žile in se zbrale v dolini Josafat, in brumni bojo postavljeni
na desno, grešniki na levo stran. 2 ) Znaminje sv. križa,
svitlejše od sonca, se bo prikazalo na nebu, slavno se bo
svetilo v zraku, bo sveto znaminje pravičnim, ki so tukaj s
Jezusom Kristusom križ nosili; strašno bo to znaminje sve¬
tilo grešnikom, ki so Jezusa Kristusa in njegov sv. križ
sovražili; trepetaje bojo leti vpili in kričali: „Gore, padite
na nas! hribi, pokrite nas!

Kako se bo sodilo?

Na svetu je marsiklera vest spala. Na sodnji den se
bo zbudila vsaka vest. Vestne bukve bojo odperte 1) na
den bo prišlo vse , kar je skrito, tudi nar skrivnejše misli;
2) od vsake besedice bo se moral odgovor dajati. 3) čez
vse, kar je človek mislil, želel, govoril, storil ali zanemaral,
bo pred celim svetom odgovor dajal.

Zakaj bo poslednja sodba?

Ako ravno bo sleherni človek berž po smerti sojen,
bojo vendervsi vkupej zopet sojeni; zato: 1) da naj duša
s svojim telesom prejeme plačilo ali kazen, ker je tudi s
telesom dobro in hudo delala; 2) da pravični, velikokrat pri¬
tisnjeni ino potlačeni, očitno hvalo — hudobni pa, veliko¬
krat pohvaljeni in povišani, očitno sramoto prejemejo, 3) da
se  naj božje skrivnosti razodenejo in da naj bo vsemu svetu

znano, da je Bog po svojej neskončnej dobroti in milosti,
piavici in modrosti vse človeštvo vladal in vodil; 4) da vsi

‘) I.Jes.4, ig;  S) Mat . 20 5 33>

17

spoznajo dobrotljivost in pravičnost nebeškega sodnika, ki
bo plačal nar manjše dobro delo, storjeno iz ljubezni do
njega, 5) da vse stvari vidijo in molijo Jezusa Kristusa,
sina božjega, učenika in odrešenika vsega sveta , 6) da bo
vsak slehern vidil, kaj in koliko je dobrega ali hudega iz
njegovih del prišlo in da primerjeno plačilo prejeme. —

Kako bo sodba dokončana?

Vsaki bo dobil plačilo svojih del pred vsim svetom *)
in nespokorjeni grešniki pojdejo v večno terplenje, pra¬
vični pa v večno živlenje.

Kaj nas poslednja sodba uči?

Prav skerbno dobro, delati in prav skerbno varovati
se greha, ker bo nar majnše dobro delo poplačano, nar
manjši in skrivnejši greh pa pokazn jen. Pogosto premišlevati
pravično sodbo božjo, da se spodbadamo in trudimo, po¬
božno živeti, pogosto se poprašati: Duša moja! kaj ti bo
Jezus rekel: »Pojdi s menoj v nebeško kraljestvo; ali po¬
beri se od mene v peklenski ogenj.“ —

Molitva.  Pravičen si Gospod, in pravična tvoja sodba.
Ah, prebodi moje meso s tvojim strahom, da se bojim in
tresem pred tvojo sodbo, in se skerbno varjeni vsega greha.

Ah, da bi jaz, kakor je nekdaj rekel sv. Jeronim, mo¬
gel reči: IVaj že jem ali pijem, ali kaj druzega počenjam,
zmiraj se mi zdi, slišati strašni glas: Vstanite mertvi, in
pridite k sodbi. —

Druga nedelja v adventu.

Na to nedelo se sv. cerkva v breviru ali cerkvenih ča¬
sih in v sv. mcši spomene na dvojni prihod Jezusa Kristusa,
da se naj veselimo pervega blagodarnega prihoda, in se bo¬
jimo druzega strahovitega. Zategadel poje sv. cerkva v
početku sv. meše iz preroka Izaia 2 ) : »Ljudstvo moje, Sion,
glej! Gospod bo prišel, odrešit vse narode, in Gospod bo
nal slišati slavo svojega glasa, veselje vašega serca. K

Molitva cerkvena:  Prebudi, o Gospod! naše serca,

pot tvojega Edinorojenega pripravljat, da ti bomo skoz

!) Skriv. raz: 20, 12; *) Iz. 30.
Goffme.

2

18

njegov prihod s očiščenim duhom služiti zamogli. Kateri s
tebo živi ino kraljuje v edinosti svetega Duha — Bog — od
vekomaj do vekomaj. Amen.

lierilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov, 15, 4— 13.

Bratje! kar koli je pisanega, jev naše poducenje pi¬
sano, da po poterpežlivosli in poveselenji pisem upanje imamo.
Bog poterpežlivosti in poveselenja pa vam daj, da hote med
seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da z enim sercotn, in z
enimi uslmi čast dajete Bogu in Obetu Gospoda našega Je¬
zusa Kristusa. Zato sprejemajte se med seboj, kakor je tudi
Kristus vas sprejel, Bogu v čast. Rečem namreč, da je bil
Kristus Jezus služabnik obreze zavoljo resnice Božje, da bi
poterdil obljube očakov, in pa, da bi neverniki Boga zavoljo
milosti častili, kakor je pisano'.  ,, 'Zalo le bom, Gospod, med
neverniki hvalil, in tvojemu imenu pel! u  In zopet reče:
„ Veselite se, neverniki, z njegovim ljudstvom  /“ In zopet:
„ Hvalite Gospoda vsi neverniki, in povišujte ga vse ljudstva!“
In zopet reče Izaija: „Bo korenina J e setov a, in kteri bo
vstal cez nevernike kraljevat, v njega bodo neverniki upali
Bog upanja pa naj vas napolni z vsim veseljem in mirom v
verovanji, da obogatite v upanji iti moči svetega Duha.

Kaj uči sv. Pavl n tem listu?

V Rimi so bli ob času sv. Pavla dvojni kristjani: eni, ki
so poprej Judi, drugi, ki so poprej ajdi ali malikovavei
bili; ti se niso mogli zastopiti. Judi so se povzdigovali, ki
je Kristus bil njihovega rodu; ajdi so jim pa očitovali, da
so Kristusa umorili. Sv. Pavl jih toraj posvari, in jim iz
svetega pisma pokaže, kako seje dober Bog vsili vsmilil,
vsim dal odrešenika Jezusa Kristusa; da ga naj vsi hvalijo
in se veselijo Judi in ajdi, in da žive v miru in lepej za-
stopnosti. Tudi mi naj Boga hvalimo , ki je nas poklical k
pravej katol. veri, nam podelil vse, česar potrebujem za
večno živlenje; in naj se greha, napuha, jeze, nevošli-
vosti, nečistosti zvesto varjemo , da večnega živlenja ne
zgubimo.

Kaj je sv. pismo? in čemu je?

Je zapopadek nekterih bukev, ktere so brumni in po
sv. Duhu razsvetleni moži napisali; sv. pismo je dvojno,

19

stare ino nove zaveze. Čemu je? 1. Da vemo, kaj je nam
verovati in storiti, da bodemo zveličani: „Vsako pismo,
veli sv. Pavl, od Boga vdahnjeno , je dobro nas prepričati,
učiti, svariti, zboljšati, in podučiti v pravičnost." 2. Da
se mi učimo, v težavah poterpežlivi biti, se utišiti, in vese¬
liti, videči, kaj je za nas Jezus Kristus storil in kaj so svet¬
niki iz ljubezni Jezusove preterpeii.

Je potrebno, dobro, ulj škodljivo sv. pismo brati ?

Učenim je to potrebno; dobro vsakemu verniku, ako
resnico išče; škodljivo je to napuhnjenemu grešniku; to pa
daje škodljivo, ni iz sv. pisma, temuč iz hudobnega serca
grešnika. Kteri hoče sv. pismo brati, te naj prosi sv. duha
za razsvetlenje in za ponižno serce, in nikolj ne pozabi, kar
Kristus pravi: „Ivdor cerkvo posluša, mene posluša, cerkva
je steber in podlaga resnice." — Obširnejši navk od tega
poglej na velikonočni torek. —

Zakaj se Bog pravi: Bog poterpežljivosti in tolažbe
in upanja?

1) Ker prizanesljivo čaka na naše poboljšanje in nam mi-
lostivo grehe odpušča.

2) Ker nam pomaga križe in težave voljno preterpeti in
nam veselje v serca vliva, da se mi ničesar ne bo¬
jimo in stanovitni ostanemo.

3) Ker on nam gnado ali milost daja, da upati moremo,
in ker je on tisti, kterega mi po tem kratkem živlenju
doseči upamo.

Zdihlej:  O Bog poterpežljivosti, Bog tolažbe, Bog

upanja! razveseli naše serca s vsakoverstnim mirom in ve¬
seljem, in milostljivo dodeli, da mi v veri, upanju in lju¬
bezni in v vsem dobrem napredujemo, in obljubljeno zveli¬
čanje srečno dosežemo.

Evangeli svetega Matevža 11, 2 — 10.

Tisti čas je Janez, ko je v ječi Kristusove dela slišal,
dva svojih učencov poslal, in mu je rekel: Si ti, kteri ima
priti, ali druzega čakamo ? In Jezus je odgovoril in jima

2 *

1) H. Tim. 3, 16.

20

rekel: Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in vidila.
Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo,
gluhi spreslišujejo, mertvi vstajajo, in ubogim se evangeli
oznanujc. In blagor mu, kteri se nad menoj ne bo pohujšal.
Kadar sta odšla, je Jezus začel množicam govoriti od Ja¬
neza: Koga ste bli v puščavo gledat? terst od vetra raa-
jani? Ali koga ste šli gledat? Človeka v mehko oblečenega?
Glejte ! kteri se v mehko oblačijo, so v kraljevih hišah. Ali
koga ste šli gledat? preroka? Prav, vam povem, še več
kakor preroka. Zakaj ti je, od klerega je pisano: Glej!
jaz pošlem svojega angela pred tvojim obličjem, kteri bo
pred teboj tvoj pot pripravljal.

Zakaj je bil Janez v ječi?

Zalo, ker je pregrešnega kralja Herodeža posvaril in
tudi njemu ni zamolčal: „Ne smeš imeti žene svojega

brata.“ ') Resnica je prežlahtna mati, alj porodi rada, ka¬
kor poslovica pravi, gerdo hčer, sovražtvo in preganjanje.

Učimo se od Janeza vselej, koljkokrat smo dolžni,
resnico govoriti, ako ravno bi nam to moglo donesti nar
večjo nesrečo; če bodemo s Janezom preganstvo voljno
preterpeli, bomo tudi s njim mučenci ali marterniki resnice.

Zakaj je Janez svoje licence k Kristusu poslal?

Da oni od Kristusa, ki je že tedaj slovel zavolj svoje
vere in čudežev, sami slišijo, in se tako prepričajo, da
je on obljubleni Mesija, ali zveličar sveta, in toraj za njim
hodijo. —-

Zakaj je Kristus Janezovim učencem rekel:  „Pojdite
in povejte Janezu: »slepi vidijo, hromi hodijo

Da oni iz čudežev, ktere je on delal, spoznajo, daje
on Mesija, kteri je bil starim očakom obcčan, od kterega
so že preroki napovedovali, da bode on take znamnja in
čudeže delal. Iz. 35. 5. 6.

Zakaj reče Jezus: Zveličan je, ki se nad menoj ne
pohujša?

Tojerekel zavolj tistih, ki se bojo na ponižnosti, vbožtvu,
in smerti njegovej spodtikovali, nad njim dvomili, njega za-

D Mark. 0 in Mat: 14, 10.

21

sramovali in zavergli: „ Človek je dolžen, svojega Boga
loljko več poštovati in ljubili, koljkor nevrednejše reči je
on za njega preterpel,“ veli sv. Gregor.

Tjakaj Jezus Janeza ni vpričo njegovih ucencov zve-
liceval, temne še le potem, ko so od njega odšli?

Nam na izgled: da mi nikogar na lice ne hvalimo, tudi
nikar pred takimi, ki bi mu hvalo pokazati mogli. Kristus
je sv. Janeza pohvalil zastran svoje stanovitnosti, ko svoje
dolžnosti pridgovati ni zanemaril, dasiravno je bil v ječi
zapert in smert njemu žugana. Lep izgled za vse pridgarje,
spovednike in predpostavljene, da se skoz nobeno reč ne
pustijo motiti, vse dolžnosti zvesto in nestrahljivo spolno-
vati. Da ga pohvali zavolj ojstre pokore, ktero jc pokazal
skoz svojo borno jed in žimnatno oblačilo, da se mi naj po
njem učimo, svoje meso pokoriti in dober sad pokore ob¬
roditi. —

Zakaj Jezus govori: da je Janez višji od preroka,?

Zato: 1) ker je Janez bil od preroka Malahijeta 4, 5.
napovedan, kakor nobeden drugi prerok; 2) ker je le on
edini med vsimi preroki Kristusa z lastnimi očmi vidil, s
persti kazal in njega kerstil; 3) ker je kakor angel, to je:
božji poslanec, prihod odrešenika oznanoval in mu pot pri—
pravlal.

Kako je Janez Kristusu pot pripravlal?

S tim, da je tako goreče pridgoval, in tako ojstro ži¬
vel, je Jude budil in nagibal, da oni svoje serca po resnič-
nej pokori pripravijo, Mesijine gnade ali milosti prejeti.

Molitva.  O Gospod Jezus! ki si sv. Janeza, svojega
predteka, zavolj vere, stanovitnosti, in pokore pohvalil,
dodeli nam milost, njegovo terdno vero skerbljivo se učiti,
neprestrašljivo stanovitnost in ojstro pokoro posnemati in iz
človeške poslužnosti nikolj tvojega veličanstva ne razžaliti.

P r i d i g a.

Brumni Janez v ječi, hudobni Herodcž na prestolu alj
tronu! kaj je to; alj Bog ni pravičen, ki brumne plačuje,
hudobne kaznuje? Zakaj so na tem svetu pravični veliko¬
krat nesrečni, hudobni pa srečni?

22

I. Pravični so nesrečni:

1) Nobeden še tako pravičen ni brez greha; te male
grehe, od kterih nobeden ni prost, pravični Bog kaz¬
nuje: „O Gospod kliče sv. Auguštin, tukaj rezi, tu¬
kaj žgi, tukaj smodi, v večnosti tam pa vsmiljen bodi. “

2) V terplenju človek še le pokaže, kaj njegova čednost
velja: „Kakor se zvezde le ponoči svetijo, ino po dne
skrite so, ravno tako se krepost v nesreči pokaže,
katere v sreči viditi ni.“ Sv. Bernad. —

3) Da se v posvetne reči ne zaljubimo, nebes ino večnosti
pa celo ne pozabimo: „Zato je sedajno življenje s
terplenjem in bridkostmi namešano, da drugo živlenje
iščemo, ker nobene bridkosti ne bo.“ Sv. Auguštin.

4)  Da si večje plačilo prislužimo: „Naša sedajna celo
kratka in lehka nadloga nam prinese večno in čez vso
mero visoko čast, ki vse preseže." r )

5) Da se nad brumnimi zgodi to, kar je Jezus prejpo-
vedal: „Svet se bode veselil, alj vi bote žalovali
i. t. d.“

II. Hudobni so srečni:

1) Nobeden še tako hudoben ni brez dobrega dela; ker
je Bog pravičen, to poplača: „kar ste nar majnšemu
storili, ste meni storili."

2)  Bog hoče, da bi bli vsi zveličani; zato jim da srečo
i. t. d. da bi jih nagnil, ljubezen s ljubeznjo povračati
in njegove zapovedi dopolnovati. „Bog je dal Judom
dežele malikovavcev, in bogastvo narodov, da se po
njegovih postavah ravnajo, in njegove zapovedi der-
žijo.“

3) Da terdovratne grešnike še bolj oslepi, da jih ob-
vzeme spanje in da bojo spali večno spanje. „Kakor
jagneta bom jih nekdaj peljal v mesnico. s )

Tretja nedelja v adventu.

To nedelo katolška cerkva verne kristjane opominja,
se zavolj prihoda odrešenika veseliti in pri začetku sv. meše
poje besede sv. Pavla: „Radujte se vselej v Gospodu, še
enbart vam povem, radujte sc! Vaša pohlevnost bodi znana
vsim ljudem: zakaj Gospod je blizo. Nič vas ne skerbi
preveč: temuč oznanujte Bogu vse svoje potrebe, molite

D Kor. 4, 17; 2 ) ps , io 4 }  44 - 3)  Jerem. 81, 39.

23

ga, prosite ga in hvalite ga. J ) Blagoslovil si, o Gospod,
svojo deželo in odvzel Jakob« sužnost. 2 )

Slava bodi i. t. d.

Cerkvena molilva:  Nagni svoje uho, prosimo o Go¬
spod ! našim prošnjam, ino raz - svetli teme našega duhaš
gnado svojega objiskanja. Kateri živiš ino kraljuješ i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipjanov k, \ —7.

Bratje! veselile se vselej v Gospodu; še rečem, vese¬
lile se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem • Gospod
je blizo. Nihaj naj vas ne skerbi; ampak v vsaki reči naj z
molitvijo in priporočanjem inzalivaljenjem vase prošnje znane
bodo pred Bogom. In mir Božji, kferi ves um preseže, varuj
vaše serca in vašo pamet v Kristusu Jezusu.

Kaj se pravi: v Gospodu se veseliti?

Veseliti se: da smo stvarjeni po božjej podobi, da smo
poklicani k pravej veri, da imamo upanje, doseči večno zve¬
ličanje, in da pod varstvom Narvišjega prebivamo; veselili
se tudi po izglcdu sv. Pavla, da smo vredni zavolj Kristusa
težave in pregnanstvo terpeti.

Kaj sv. Pavl se dalej ubi?

Nas dalcj opominja, pohlevno in brumno živeti in tako
pred vsimi ljudmi pokazati, da so kristjani pohlevni dobri
ljudi; k čemur naj nas nagiba misel, daje Bog povsod pričujoč.
Nas svari, za posvetne in minljive reči preveč ne skerbeti,
temuč našo skerb nasloniti na Boga, kteri nas nikolj za¬
pustil ne bo, ako mu naše potrebe in težave v ponižnej in
zaupljivej molitvi na znanje damo , in sc za vse prijete dati
lepo zahvalimo.

V čem obstoji mir božji?

Njegova mati je dobra, čista vest, njegovo prebiva¬
lišče je pošteno serce. V dobrej vesti se sv. Pavl hvali in
veseli. Ge ti božji mir je mučence in druge pravične tola¬
žil, ko so jih nekdajni neverniki grozovitno martrali, jim
kožo iz života lupili, jih žive pekli, in s železnimi gre¬
beni tergali; ti božji mir dela človeku v tcrplcnju in smerti

D Fil: i,  4; 2) ps. 8%, 1.

24

veselo serce. Se ne da večja radost misliti, kakor ona, ki
izvira iz dobre vesti.

Zdihlej:  „Mir božji, kteri vsako zastopnost preseže,
vari nase serca in vašo pamet, v Jezusu Kristusu, Gos¬
podu našem.“ Amen.

Tolažba v bridkostih.

1) Živa in terdna vera, da vse — dobro in hudo — ža¬
lost in veselje — siromaštvo in bogastvo, — živlenje
in smert, — pride od Očeta nebeškega, ki hoče in želi,
da bi se mi vsi zveličali: brez njega še las ne pade
od glave. „Ako smo toljko dobrega od njega dobili,
zakaj bi tudi kaj težkega ne prenesli. Bog je dal,
Bog je vzel, in bo zopet dal, kakor se bo mu do-
padlo.“ J )

2) Pogost spomin, da nas terplenje greha obvarje. Dok¬
ler je David še reven pastirček svoje čede pasel, od
kralja Savla preganjan se po puščavah skrival, je lju¬
bil svojega Boga, in mu zvesto služil. Na kraljev
sedež povzdignjen, in s vsimi dobrotami obdan, je
postal prešestnik in človekomor. Več jih posvetno
veselje, kot časno terplenje pogubi, kar priča vsak-
dajna skušnja. Kakor skerben vinogradnik vinske
terte obrezuje, da brez sadu ne zrastejo, tudi ne¬
skončno moder Bogljudem terplenje pošilja, daj ih greha
obvarje, poboljša in zveliča. Kogar Bog ljubi, tega
kaznuje; on tepe vsako dete, ktero sprejeme.

3) Terdno zaupanje večnega plačila in nebeške krone:
veselite se, vaše plačilo je obilno v nebesih; blagor
jim, ki tukaj žalujejo, tamkaj bojo se veselili.

4) Spomin na sv. križ Jezusa, in na strašne muke, kterc
so svetniki in svetnice božje preterpeli za nebeško
kraljestvo: Ako smo se vdeležili Kristusovega ter-
plenja, bomo tudi deležni njegovega veličanstva.

5) Nar boljša tolažba je pa ponižna in zaupljiva molitva,
v kterej mi svoje potrebe in težave samemu Bogu raz¬
odenemo in potožimo; tako je storila Ana mati Sa¬
muela preroka, in nedolžna Susana, ki je bla krivo
obtožena in k smerti obsojena. (Dan. 13. 35.) Tako
svoje potrebe samemu Bogu potoži kralj Josafat, re¬
li Job. 2, m.

25

koč: „Ker ne vemo, kaj je nam početi, to samo nam
ostane, da mi oči svoje k Tebi povzdignemo." Vsi so
dosegli, kar so iskali: tolažbo in pomoč. V svojej
žalosti in v svojem strahu vzdigni dušo svojo k Bogu,
in reci, kakor David: Povzdignem oči svojo k Tebi,
ki stanuješ v nebesih. Glej! kakor gledajo oči hlap¬
cev na roke svojih gospodarjev , in oči dekel na roke
svojih gospodinj, tako gledajo naše oči k Tebi, o
gospod, dokler se ne vsmiliš. Vsmili se mene, o Gos¬
pod! vsmilise!

Evangeli svetega Janeza 1, 19 — 28.

Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhovnov in levitov
poslali do Janeza, da so ga vprašali: Kdo si ti? In je po¬
vedal, in ni tajil, in je povedal: Jas nisim Kristus. In so
ga vprašali: Kaj tedaj? Si ti Elija? In je rekel: Nisim.
Si ti prerok? In je odgovoril: Nisim. So mu tedaj rekli:
Kdo si pa, da jim odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj
praviš sam od sebe? Reče: Jaz sim glas vpijočega v puš¬
čavi; pripravite pot Gospodov, kakor je rekel Izaija pre¬
rok. In kteri so bili poslani, so bili zmed Farizejev. In so
ga vprašali, in mu rekli: Kaj tedaj kerščuješ, ako nisi ti
ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je odgovoril,
rekoč: Jaz kerščujem v vodi; v sredi med vami pa stoji,
ki ga vi ne poznate. On je, kteri ima za menoj priti, kteri
je veči od mene, kteremu jaz nisim vreden od čevljev jer¬
menov odvezati. To seje godilo v Bctanii na unej strani
Jordana, kjer je Janez kerščeval.

Tjakaj so Judi poslali može k Janezu, pa vprašat:

Kdo je?

Sv. Janez se je ojstro postil, iskreno je učil, ojstro
pokoro je delal. Vse to je tako čudno blo in izvanredno,
daje Janez več obljublenemu Mcsiju, kakor človeku podo¬
ben bil.

Tjakaj so Judi vprašali, uli je Elia, ali prerok?

Judi so v prerokbah Malahijcta 4. brali, da bode pred
Mcsijem Elia, Jeremia, alj kak drugi prerok prišel, noj

26

mu pot pripravljal. Ker je Janez pa terdil, da ni Kristus,
so mislili, da more saj Elia alj kak drugi prerok biti.

Zakaj je Janez rekel, da ni Elia, ne prerok?

Kerni bil Elia, kakorsnega so si Judi mislili, tudi ni
bil prerok, temuč višji od preroka, ker odrešenika ni samo
oznanoval, temuč rekel, da je že med njimi, in s pcrstom
na njega kazal.

Kako se odrešeniku pol pripravlja?

Po pravej resnične) pokori, ko se človek ne samo gre¬
hov spove , temuč vreden sad pokore obrodi.

Kako obrodimo vreden sad pokore?

Ako se preobernemo, ter Bogu in pravici tako goreče
služimo kakor smo prej hudiču in krivici služili; ako Boga
tako iskreno ljubimo, kakor smo prej meseno poželenje in
posvetno veselje; ako s vsimi udi svojega života Bogu in
pravici služimo kakor smo z njimi prej služili grehu in hu¬
dobi. Usta, ki so govorile krivično in nesramno, ušesa,
ki so rade poslušale obrekovanje in ničemurne govore, oči,
ki so radovedno pogledovale nesramne reči, naj za naprej
govorijo, slušajo, in gledajo, kar je Bogu dopadljivo; tre¬
buh naj sc zderži požrešnosti in pijančevanja; roke naj po-
vernejo krivično, ptuje blago i. t. d. z eno besedo : Naj

slečemo starega in grešnega človeka in oblečemo novega,
ki živi pravično in sveto. 2 )

Kako moč je imel ker sl Janeza Kerslnika?

Taj kerst je le bil kerst pokore v odpuščanje grehov ; on
ni grehe zbrisoval, kakor kerst od Jezusa postavljen, temuč
le pomenil, solze pokore ali znaminje pokore, brez ktere
ni odpuščanja grehov, on je poslušavce le nagibal, pokoro
storiti in grehe objokati: po tem takem je bil le priprava na
kerst kristjanov; sam pa ni imel moči grehov zbrisati.

Kaj se še več učimo iz lepa evangelija?

Učimo se, sami sebe poznati: vprašajmo večbart sami
sebe: kaj smo, da spoznamo svojo visokost, pa tudi svojo
slabost; vprašajmo se večbart: kako živimo, kako se ob¬
našamo proti Bogu, in bližnjemu, i. t. d. da vemo se pobolj¬
šati i. t. d.

1) Rim, 0, 19 . 2 ) Eles. 4, 22.

27

Učimo se od sv. Janeza, ponižni biti; lepa in čudna je
ponižnost sv. Janeza: Kaj imaš, da bi ne bil prejel? Kdor
se ponižuje , bo povišan.

Učimo se odkritoserčno povedati, posebno pri spovedi,
kaj smo; povejmo spovedniku brez straha in sramožljivosti
vse grehe, ktere nam vest očita.

Zdihlej:  O Gospod, izpravi iz mojega serca vso ne-

vošlivost, vso nenavidnost in vso prevzetnost. Dodeli mi
torajmoč, pomoč in milost, Tebe in sebe prav spoznati,
da bom glede na moje reve, na moje pregrehe, slabosti in
napake, vselej krotek in ponižen, Tebe pa večna dobrota
in modrost čez vse spoštoval, ljubil, in častil, in svojemu
bližnjemu vselej rad prizanesel, in ga iz serca ljubil! —

V

Ceterta nedelja v adventu.

To nedelo pokaže sv. cerkva še enkrat goreče pože¬
lenje po obljublenem odrešeniku; zato ponovi v početku sv.
maše serčne zdihlejc starih očakov; hoče ravno te želje
tudi v sercih vsih vernih kristjanov obuditi , po donešnih
evangelih še enkrat k pokori nagniti in tako jih na prihod
Jezusov vedno pripraviti.

Početek sv. meše:

„Rosite nebesa od zgoraj dol — dežitc oblaki Pravič¬
nega; odpri se zemlja in rodi nam Zveličarja." *) Nebesa
pripovedujejo božje veličanstvo, in podnebje oznanuje stvari
njegovih rok. T )  Slava bodi Bogu. itd. —

Cerkvena molilva:  Zbudi, prosimo, o Gospod ! svojo

mogočnost ter pridi, ino perstopi nam s svojo veliko močjo,
da nam s pomočjo tvoje gnadc, to, kar naši grehi nazaj
deržijo, milost tvoje dobrote skoraj podeli. Kateri živiš
ino kraljuješ i. t. d.

Berilo iz 1. liste sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 4,1 — 5.

Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in delivce
skrivnost božjih. Tukaj med delivci pa se išče, da je kdo
zvest najden. Meni pa je clo malo mar, da sim od vas at j
od drugega človeka sojen, pa tudi sam se ne sodim. Zakaj

i)  Iz. 45, 8; 2) ps. 18, 1.

28

nič sicer nimam na vesli: toda v tem nisim opravičen; Gos¬
pod pa je, kteri me sodi. Ne sodite tedaj pred časom, dok¬
ler Gospod ne pride, kteri bo razsvetlil, kar je v temi skri-
lega, in bo misli sere razodel, in takrat bo vsak hvalo od
Boga imel.

Zakaj se dones bere leti list?

Na štiri kvatre se mašniki posvečujejo. Cerkva hoče
taj novo posvečene mašnike opomniti na njih imenitnost in
visokost, ino jih spodbosti, da naj lete svete in važne opra¬
vila sveto in zvesto opravljajo, in vernim ovčicam po nauku
in izgledu dobri pastirji postanejo; ona hoče svoje verne
še enkrat opomniti, njih serca očistiti, sv. zakramente
vredno prejeti in Jezusu Kristusu lepo prebivališče v njih
sercu pripraviti, da se njim njega ne bo treba bati, ko bode
prišel sodit žive in mertve.

Kako se morajo mešniki poštovati?

Se imajo poštovati, kakor Kristusovi služabniki, kot
namestniki božji, kot delivci sv. zakramentov in kot angeli
ali poslanci nar Višjega. J ) Zato Bog ojslro zapove, meš-
nike visoko poštovati in Kristus reče od apostelnov in nje¬
govih nastopnikov: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje* 5 )
in sv. Pavl govori: „Mešnikc, ki se dobro obnašajo, imej
dvojne časti vredne , posebno tiste , ki sc trudijo v besedi
in nauku. 3 )

Alj zamorejo mešniki sv. zakramente po svojej volji

deliti?

Nemorejo, oni se morajo ravnati, kakor zvesti služab¬
niki in namestniki Jezusa, in sv. zakramente le takim deliti,
ki so jih vredni in ne dajati psom svetih reči in ne metati
svojih biserov pred svinje. 4 )  Kaj pomaga grešniku, naj
si ga ravno nevrednega spovednik grehov odvežejo, k bož-
jej mizi pustijo, če ga pa Bog zaverže?

Zakaj sv. Pavlu ni mar, kako ga ljudi sodijo?

Ljudi velikobart deržijo za hudobno , kar je dobro in
Bogu dopadlivo, mnogokrat imajo za dobro , kar je hu¬
dobno , Bogu nasprotno, in kazni vredno. Kar dones hva-

1) I. Kor. | — it. 11. Kor. 5, 20; *) Luk. 10, 16; 3) I. Tim.

5  > 17  ; 4 ) Mat. 7 , 0.

29

lijo, jufre čemijo. Oh, kako slabo človek toraj dela, ki
svoje djanje po ljudih ravna, in vedno vpraša: Kaj bojo
ljudi rekli? Ki ljudem dopasti želijo, posnemajo vse po¬
svetne in napčne navade ino šege pri oblačilu , pri jedi, pri
pijači in drugod, — zraven pa pozabijo, da Boga, vse
angele in svetnike razžalijo^. „Kaj pomaga ljudem dopasti,
ako se Bogu zamerimo. Človek toljko velja, koljkor je
pred Bogom vreden,“ veli sv, Franc Seraf.

Tjakaj sv. Pavl noče sam sebe soditi?

Zato, ker brez posebnega razodetja nobeden ne more
vedeti, alj je pred najsvetejšim in vse vidivšim Bogom pra¬
vičen, ali ne: „Nobeden ne ve, ali zasluži božje ljubezni
alj pa serda.® *) Zato pravi sv. Pavl: „Meni moja vest
scer nič ne očita, pa vender vem, da še nisem pravičen
zadosti. Ne vaša, ne moja sodba bo obveljala ; le Gospod
Jezus Kristus je, ki me bo po pravici sodil.® 2 ) Naj toraj
človek pogosto sam sebe sodi, in prevdari, kako je š njim.
Ako nasebi nič ne najdegrešnega in hudobnega, naj se ven¬
der ne prevzeme, se za svetega deržati in druge zaniče¬
vati. Tudi Judi in fariseji niso na sebi kaj krivičnega našli,
so se za svete imeli, Jezusu pa vender niso dopadli in on
jim je rekel: „Ako se ne poboljšate, bote pogubljeni.® 3 )
Slepa ljubezen do sebe, tebi o človek! lastne slabosti in
pregrehe zakriva, da jih ne spoznaš in se ne poboljšaš,
tvoje dobre lastnosti prehvali ino preceni, da se preveč sam
na se zaneseš ; ona te oslepi ino ogolfa, da ne vidiš tega,
kar je, ino vidiš, kar ni. Tertut.

Z di/ilej:  Oh! gospod, moj pravični sodnik! ne pojdi

s meno v sodbo; zakaj pred tvojim obličjem nobeden ni
opravičen. 4 )

Evangeli svetega Lukeža 3, 1 — 6.

Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ko je bil
Ponči Pilatuž oblastnik v Judeji, Herodež pa četertni ob¬
lastnik v Galileji, Filip njegov brat pa četertni oblastnik v
Itureji in Trahoniškej deželi, in Lizanija četertni oblastnik v
Abileni, pod velikima duhovnoma Anom in Kaj ležem, je
Gospod govoril Janezu, Zaharijovemu sinu v puščavi. In

1) Prid. 9, 1; 2) i. Kor, 4, 4; 3) Luk. 13, 3 ; 4) ps . 142, 2.

30

je prišel na vso stran Jordansko, in je oznanoval kerst po¬
kore v odpuščanje grehov, kakor je pisano v bukvah govo¬
rov Izaija preroka: Glas upijočega v puščavi: Pripravite
pot Gospodovo, ravne storite njegove steze; vsaka dolina
naj se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj se poniža;
in kar je krivega, bodi ravno, in kar je ojstrega, gladke
pota. In vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje.

Zakaj je ms tako na tajnko opisan?

Da se ta nar imenitnejša prigodba nikolj pozabiti ali ta¬
jiti ne more. Zapisano je: leto, cesar, deželni poglavar,
veliki mešnik, pokazati daje sedaj tisti od očaka Jakopa *)
prerokovani čas, da bo žeslo ali scepter od Juda odvzeto,
to je tisti čas , ki Judi ne bojo imeli več kralja iz svojega
roda, daje taj odrešenik prišel.

Kaj hoče reči: „Gospodje Janezu govoril? u

Bog sam je čudno, bodi že ali po angelu ali po zvu-
najnem glasu ali znotrajnein razsvetlenju Janezu napove¬
dal, ljudi vabiti k pokori in oznanovati, da bode odrešenik
kmalo prišel. K temu svojemu poklicu se je že skor 30 let
v ojstrej pokori perpravljal. Ne sili se tudi ti v nobeno službo,
nar manj v cerkveno in sveto, temuč glej, alj te je Bog
k temu alj k unemu stanu poklical in izvolil, premišluj svoje
sposobnosti in lastnosti, prosi Boga z ponižnim sercom za
razsvečanje, posvetuj se s svojim duhovnim očetom, brumno
živi in pripravljaj se na prihodnji stan i. t. d.

Kaj se pravi: Gospodu pot pripravljati?

Se pravi: se spokoriti, poboljšati in brumno živeti in
tako Jezusu Kristusu pot poravnati v naše serca: „Vsaka
dolina bodi napoljena" doline boječih sere se morajo napol¬
niti s terdnim zaupanjem, naše misli, ki se rade obernejo
na nizko zemljo in nje reči, se morajo povzdigniti proti ne¬
besom in nebeškim rečem; zakaj, nismo za svet, ampak za
nebesa stvarjeni. „Vsaka gora in grič naj bo ponižan."
Napuh in prevzetnost, samosvoja hvala, samosvojevolja se
morajo iz serca iztrebiti in ponižnost in pokorščina naj gos¬
poduje. „Kar je krivega, mora zravnano biti,“ vse, kar smo
si po krivici pridobili, se naj poverne in poplača in tako

I. Mojz. 49, io_

31

zravna. „Kar je ojstro, mora postati gladko": jeza in serd,
sovražtvo in maščevanje, nepoterpežljivost ne sme biti v
našem sercu, ako hočemo prejeti jagnje božje.

Kaj je to: Vse človeštvo ho vidilo zvelicanstvo božje ?

Se pravi: Vsi ljudi bojo vidili s lastnimi očmi odreše¬

nika Jezusa Kristusa! Kdor odrešeniku pot pripralja, kakor
je blo zgoraj pokazano , k temu koce on priti s svojo mi¬
lostjo in gnado, in njegovo serce pomiriti in potolažiti.

Prošnja.  O moj Jezus! da bi bil Tebi pot pripravljen,
in poravnan tudi v moje serce! Stori ti s menoj, kar jaz
storiti nemorem. Spreoberni moje serce v ponižno dolino
in napolni jo s svojo gnado; popravi mojo krivično in napčno
voljo, kakor se tebi dopade: pogladi vse roglate spotike
moje hude jeze in naglosti. Odpravi ali zboljšaj vse, kar
tebi ne dopade, da boš našel v mojem sercu čedne jaslice
in pri meni prebival, pri meni počival in nad menoj kra¬
ljeval. Amen.

Nauk od zakramenta pokore.

Janez je oznanoval kerst pokore v odpuščanje grehov.
Luk. 33.

Ka j in kolikem je pokora ?

Pokora ima več pomenov : pomeni čednost pokore ali
zakrament pokore. Čednost pokore je: greh zapustiti in
sovražiti, Bogu in bližnjemu zadostiti. Kadar k čednosti
pokore še pride odkritoserčna spoved pred spovednikom in
po njem odveza grehov, tedaj je zakrament pokore.

Kaj je: Greh sovražiti?

Se pravi: Nad grehom gnusobo čutiti, ker je edino
hudo , in božje razžalenje.

Kaj je: Greh opustiti?

Se pravi: svoje živlenje poboljšati, greh zapustiti,

priložnosti grešiti se varovati in pravično živeti.

Kaj se pravi: Bogu zadostiti ?

; S ponižnim, žalostnim in pobitim sercom Boga za od¬
puščanje prositi, goreče ga častiti in hvaliti, kije poprej bil

32

po grehu zaničevan in razžalen, ter vse poslane križe in
težave v duhu pokore prenesti.

Kaj je: Bližnjemu zadostiti?

Se pravi: popraviti krivico, škodo, pohujšanje in vse
drugo, kar je bližnjemu na duši in na telesu, ali na dobrem
imenu ali premoženju škodovalo.

Alj more tisti, ki je smertno grešil, tudi brez pokore
zveličan biti?

Ne. Takemu je pokora ravno tako potrebna, kot kerst,
da ne bo pogublen. Ako se ne bote spokorili, bote vsi po-
gubleni. Tudi sama čednost pokore izbriše vse grehe, ka¬
dar grešnik priložnosti nema, zakrament sv. pokore spre¬
jeti in sv. željo in voljo ima, najprej, ki bo mogoče, tudi
zakrament pokore prejeti.

Kaj je zakrament sv. pokore?

Je zakrament, v kterein duhoven odpušča grehe na¬
mesto Boga tistim, kteri so po kerstu grešili, ako se sgre-
vano spovejo in resnično voljo imajo, to vse storiti, kar jim
Bog zapove.

Je pokora hitro dokončana?

Pokora je potrebna vsaki den  do konca živlenja. To se
pravi: vsaki den se moramo prizadevati, svoje grehe serčno
zgrevati in sovražiti, korenine grehov to je: hudo nagnenje
ino strasti iztrebiti in dobre dela dopernašati.

Od kod to: Da jih veliko bez prave pokore vmerje?

To iz tega pride, ker gnade božje, ki seje tolikokrat
jim ponudila, niso hotli poslušati in se po njej ravnati, am¬
pak so terdovratno svoje poboljšanje od ure do ure odlagali.
Na smertnej postelji hočejo, kakor kralj Antioh za-
v olj straha pred večnim pogublenjem kako pokoro storiti;
»h pravičen Bog, tolikrat in tako terdovratno razžaljen, jim
ne da svoje gnade ino milosti, pravo in resnično pokoro
storiti. „Kdor ni hotel, kedar je mogel, listi ne bo mogel,
kadar bode Uotel u  veli sv. Auguštin.

O

II. Mat. 9.

33

Ali zamore vsaki grešnik se spokoriti?

Ja! vsaki grešnik, naj bode še tako velik in hudoben, po
božjej milosti in gnadi zamore pravo pokoro storiti. »Res¬
nično, jaz nočem smerti grešnika, ampak, da se spreo-
berne in živi. 8  *) Misli na zgublenega sina, Magdaleno,
Dizmaza.

Alj se vsi, ki k spovedi grejo, prav spokorijo?

Ah! med desetimi komaj le eden; zakaj sama spoved
še ni zadosti. Po današnih evangelih morajo vse doline na-
poljene in vse gore ponižane, kar je krivega, mora ravno,
kar je pa ojstro, mora gladko biti i. t. d. To je: Kdor greha
iz serca ne sovraži in studi, kdor se ne trudi, vse zamu¬
jeno popraviti, vse grešno poželenje in hude navade izdreti,
krivično blago poverniti, bližnje priložnosti se varovati in
tako resnično svoje živlcnje poboljšati, kristjani! ti se
moti, ti nima prave pokore, naj ravno vsake osem dni k
spovedi gre. In vendar, žalibog! se najde veliko tacih
spokornikov. Odkod je to ? Z tega, ker ne vejo, kaj je
prava pokora, ker mislijo, daje  prav spovedati se, samo
prava pokora, ne pa živlenje poboljšati. Ja, spoved je
resnična pokora, ako se prav opravi. Zato prebiraj in spol-
nuj leti sledeči nauk.

Nauk od zakramenta sv. pokore.

I. Izpraševanje vesti.

Kaj je izpraševanje vesti?

Je skerbno preiskanje svojih grehov. Vest izpraševati
se taj pravi skerbno premisliti, kar je človek grešil s mis¬
lijo, s besedo , s djanjem in opušo zapovedanih dobrih del.

Zakaj je izpraševanje potrebno?

Je potrebno: 1) da se grešnik prav spozna, in da se
resnično poboljša; 2) da iz serca žaluje nad svojimi grehi;
3) da se svojih grehov čisto spove.

Kako se vest izprašuje?

Nar prej naj grešnik prosi Boga za gnado in razsvetlenje.
Zdihni s Davidom: »Razsvetli moje oči, da v smerti neza-

*) Eceh. 33, 11.
Gotike.

3

34

spim!“ Potem naj premišljuje božje in cerkvene zapovedi,
in jlolžnosti svojega stana. Premisli naj tudi, če je v po¬
glavitnih alj ptujili grehih zapopaden in kako je sv. zakra¬
mente prejemal; premisli naj tudi, če je opustil ali opuščal
zapovedane dobre dela, alj če jih je malopridno opravljal;
— naj stopi v duhu pred božjega sodnika; vse, kar bi se
ne upal pred njim zagovarjati, vse, česar bi se mu blo pred
njim bati, vse to je greh, ino naj se zgreva ino spove.

Alj je greh, se nikar skerbno ne izpraševati?

Tistim, ki hudobno živijo, in poredko k spovedi ho¬
dijo, svet ljubijo alj veliko dolžnosti in zmotnjav imajo, in
svojo vest vender le pozverlmo in neskerbljivo izprašujejo,
tistim je to velik smertengreh, zato ko se v nevarnost po¬
dajo, kak smerten greh pri spovedi pozabiti, in tako nev¬
redno se spoveti. Po lenobi pri spraševanji vesti se kakega
smertnega greha ne spoveti, je ravno tak velik greh, kot
kak greh iz sramožljivosti ali straha zamolčati.

II. Od grevenge.

Kaj in kolikem je grevenga?

Grevenga alj kes je stud (gnus, merz) nad grehom, ki
je nar vekše Zlo (hudo) in znotrajna žalost zavolj žaljenja
božjega, sklenjena z terdnim sklepom, Boga ne več žaliti.

Kukova mora grevenga biti?

Grevenga mora biti: 1) znotrajna, 2) čeznaturna, 3) čez
vse , in 4) splošna.

Kukova je grevenga znotrajna ?

Grevenga je znotrajna, kadar ni le v ustih, ampak tudi
v sercu, to je, ako grešnik ne veli samo s besedo, da ga
greva , marveč je tudi v sercu ginjen.

Kdaj je grevenga 'čeznaturna?

Grevenga je čeznaturna, ako grešnika gnada svetega
duha in čeznaturni nagibi k grevengi obude.

Kdaj pa je samo naturna ?

Samo naturna je, ako grešnik iz zgol naturnih nagibov
greh obžaluje in studi, postavim zato, ker je v časno ne¬
st eco, sramoto alj škodo prišel.

35

Ali zamore zgol naturna grevenga odpuščanje pri
Bogu zadobiti?

Zgol naturna grevenga ne zamore odpuščanja od Boga
zadobiti:

j Kdaj je grevenga čez vse?

Grevenga je čez vse, ako grešnika več greva, da je
Boga razžalil, kakor da bi bil vse na svetu zgubil.

Kdaj je grevenga splošna?

Grevenga je splošna, ako obseže vse grehe brez vse
izsneme (izjemka.)

Kolikoterna je čeznaturna grevenga?

čeznaturna grevenga je dvojna, popolnoma in nepo-
polnoma.

Kaj je popolnoma grevenga?

Popolnoma grevenga je čeznaturna žalost in čeznaturen
stud (gnus) nad grehom, ker je grešnik Boga, nar vekšo
dobroto, ki jo čez vse ljubi, žalil; zraven tega se mora pa
tudi resničen sklep storiti, Boga ne več žaliti.

Kaj dodeli popolnoma grevenga?

Odpuščanje grehov' tistim, kteri nimajo priložnosti se
spovedati, pa imajo resnično voljo, kakor hitro bo mogoče,
k spovedi iti.

Kaj je nepopolnoma grevenga?

Je čeznaturna žalost in gnus nad grehom, alj za to, ker
je greh sam na sebi gerd, alj pa za to , kjer zgubo nebes in
večno peklensko kazen s sebo prinese ; zraven tega se mora
terdno skleniti, Boga nič več ne žaliti.

Kaj mora grešnik, kteri nepopolnoma grevengo
obudi, še več storiti?

Tak grešnik mora po zasluženji Jezusa Kristusa od¬
puščanje svojih grehov upati in Boga začetnika vse pravice
in svojega lastnega opravičenja ljubiti začeti.

Kterim se je bati, da niso imeli prave grevenge?

1) Tistim, kteri se nič ne prizadevajo znati, kaj je prava
pokora.

3 *

36

2) Tistim, kteri se po spovedi ne poboljšajo in zopet
smertno grešijo, zakaj, ako bi bla njih grevenga
prava in resnična, bi bla gotovo tudi njih volja terdna
in krepka, živlenje poboljšati, in vsega se poslužiti,
kar pomaga, živlenje poboljšati in s božjo gnado, ki
so jo pri spovedi prejeli, bi se gotovo saj nekej časa
grehov zderžati zamogli. Dvomiti je taj, alj so dva
sv. zakramenta vredno sprejeli in gnado božjo dosegli.

3) Tistim, ki šele potem grehe zgrevati počno, kadar
so v nesrečo in sramoto po njih prišli.

Kaj je storiti grešniku, da pravo grevengo obudi?

1) Naj prosi Boga serčno in ponižno za pravo in resnično
grevengo. Grešnik se ne spreoberne, ako mu vsmi-
Ijen Bog ne pomaga. Nihče ne zamore k meni priti,
če ga moj oče ne vleče. Zato naj grešnik serčno zdihue:
„Gospod, oberni se k meni in reši mojo dušo: poma¬
gaj mi za svoje milosti voljo.“

2) Naj si k sercu vzcme in premisli, kdo je tisti, kte-
rega je razžalil: Bog, kterega greh razžali je večno
pravičen, svet in dober. Kristus, kterega grešnik na
novo križa, je iz neskončne ljubezni na križu vmerl;
ravno ti bode pa tudi naš sodnik,

3) Naj grešnik premisli vse to, kar greh človeku nakople.
Po smertnem grehu človek ni več ljubljen otrok ne¬
beškega Očeta in vreden njegove prijaznosti in milosti;
ne sme več dočakovati nebeškega veselja, — on je
sužen peklenskega sovražnika, on je gnusoba pred
očmi Narsvetejšega; njemu se je tresti pred večnim
pogublenjem. Tudi mali greh omadežuje človeško
dušo, stvarjeno po božjej podobi, zaduši gorečnost
in ljubezen do pobožnega živlenja, zmajnša ljubezen
in gnado božjo, pahne po smerti v strašne vice, in
pripravi človeka v nevarnost, pomalem tudi smertno
grešiti.

4) Naj tudi premisli, zakaj je grešil. Oh! zavolj malo
posvetne časti, neke kratke nesramne sladnosti, za¬
volj kakega minljivega veselja, zavolj kakega po¬
svetnega blaga: se je Bog večni razžalil, so se
nebesa prodale! Oh zmota! da hujše biti ne more,
zmota vredna kervavih solz! — Ako grešnik to stori,
se bo gotovo resničnejše ino serčnejše zgreval, kakor

37

ko bi še toliko molitvenih bukvic prebal, še toljko
roženkrencov pomolil: Grevenga naj bo znotrajna

— serčna! —

Alj je treba grevengo samo pred spovedjo obuditi?

/

Ne samo pred spovedjo, ternuč saj vsaki večer po
izpraševanji vesti, zdajci po kakem grehu, posebno pa v
bolezni, v smerfnej nevarnosti; zakaj nam ja ni znano,
kdaj bode nas božji sodnik poklical, in ali bomo priložnosti
imeli, se k zakramentu sv. pokore dostojno pripraviti in ga
vredno sprejeti.

III. ali sfclep.

Kaj je sklep, in ulije predvzetje potrebno?

Je resnična in močna volja, ne več grešiti, vsih gre¬
hov in hudih priložnosti se varovati, in po vsih zapovedih
živeti. Sklep je ravno tako potreben za odpuščanje grehov,
kot grevenga. Kako hoče grešnik odpuščanja pričakovati,
ako ne henja grešiti in Boga razžaljevati ? Kdor ima pravo
grevengo, ima tudi resničen sklep; kjer je gnusoba in žalost
nad grehom, tam ne more biti volja, še dalej grešili.

Kaj mora storiti, kdor ima ter dni sklep ?

On si mora predvzeti: 1) Se vsih grehov, posebno
tistih, v ktere je po navadno nar večkrat padel, zvesto
ogibati. 2) Se vsih bližnjih priložnosti in nevarnosti, ki
v greh napeljujejo, skerbno varovati, n. p. tistih peršon alj
oseb, krajev, hiš, tovaršij, v kojih je že večkrat grešil.
3) Se vsemu nagnjenju k grehu serčno vstavljati in se vsih
pripomočkov pridno poprijeti, kteri so potrebni, da božjo
gnado ohranimo. 4) Pluje blago poverniti, pohujšanje,
ktero je greh naredil, in škodo popraviti, ktera seje bliž-
nemu na njegovem poštenju, na njegovem blagu, ali kako
drugače zgodila. 5) Vsim sovražnikom in razžalnikom iz
serca odpustiti. 6) Vse dolžnosti svojega stanu na tanko
spolnovati. Kdor to stori, ti pokaže, da je njegov sklep
resničen, kdor pa tega ne stori, ti pokaže, da so vse
njegove besede, obljube, solze, prazna slama in malo alj
nič vredne.

38

Kaj je slehernemu storiti, dastanoviten v dobre m ostane ?

Tole: 1) Naj bo ponižen in naj se ne zanaša na svojo
moč: „Kdor stoji, glej ! da ne pade!“ 2) Goreče naj prosi
Boga, da mu pomaga s svojo mogočno gnado : „Bog za nas,
kdo na nas!“ 3) Pogosto naj premišljuje hudobo svojih
grehov, smert, sodbo, večno pogublenje, živlenje večno,
grenko smert Jezusovo, ki je jo zavolj naših grehov preter-
pel, in druge razodete resnice, 4) Naj velikokrat ponavlja
grevengo in voljo, da hoče rajše terpeti in zgubiti vse, ka¬
kor grešiti. 5) Naj se hudobnih ljudi in nevarnih priložnosti
skerbno varuje; (>) Naj si pojišče modrega in brumnega
spovednika; in naj večkrat stopi k bošjej mizi.

SV. Spoved.

Kaj je spoved ?

Spoved je zgrevano spozanje, v kterim se grešnik
pred mešnikom, kije v to postavljen in pooblasten, svojih
storjenih grehov obtoži, da bi od njega odvezo dobil.

V starej zavezi je blo zadosti, samemu Bogu grehe
spoznati in kej darovati v znamnje pokore; v novej zavezi
je pa treba, da se grešnik svojih grehov pred duhovnikom
spove. Jezus je dal svojim apostelnom oblast, grehe od¬
puščati in zaderževati. Brez spovedi duhovnik ne spozna,
ali grešnik zasluži, da se mu grehi odpusto ali zaderže.
Le popolnoma grevenga (ako ni priložnosti se spovedati)
sama za se pridobi odpuščanje grehov: alj težko jo človek
obudi; zato je vsmileni Bog, kot pravi rimski katekizem,
spoved postavil, in tako naredil, da vbogi grešnik ložej
zadobi odpuščanje grehov. Samega sebe poznati, je človeku
potreba; pri spovedi se pa to naj ložej zgodi. Ja, že sama
natura ali narava človeka nagiba se spovedati, in tako svoje
žalostno nemirno serce ohladiti in pomiriti: „Kdor svoje

hudobe taji, njemu to ne pojde od rok. Kdor jih spozna in
opusti, bode milost našel."

Alj je spoved res le kak 'človek izmislil in na den
spravil?

Ne; spoved je Jezus Kristus sam zapovedal: „Mir vam
bodi. Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošlem.
In ko je bil to izrekel, je v nje dihnul in jim rekel: Prejmite

D Pripov. 28, 13 .

as

svetega Duha; kterim bote grehe odpustili, so jim odpuš¬
čeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani."
Apostelni in jih nastopniki bi pa ne vedeli, kteremu odpuš¬
čati ali zaderžati grehe, ako bi se grešnik ne obtožil. Po
tej postavi so sc tudi pervi verni zvesto in ponižno ravnali.
„Mnogo vernih (v Efezu) je prišlo in spoznalo in reklo, kar
so grešili.". 2 ) Tudi sv. apostel Jakop pravi; »Spoznajte
eden drugemu grehe, molite za eden drugega, da bote iz-
veličani." s ) Dašo se verni spovedovali, priča tudi cela
cerkvena dogodivščina: „Dokler živimo, serčno odkri¬

vajmo svoje grehe, ktere smo v mesu storili, veli sv.
Klement Rimski, učenec sv. apostelna Pavla; zakaj, kedar
smo ti svet zapustili, za nas ni več spovedi ino pokore.
Sv. Basilij (f . j 79 ) :  »Grehi se morajo tistim spovedati, kterim
je oblast skrivnosti izročena." Tudi staroverci, ki so se že
od pervih stoletij od naše cerkve ločili, imajo spoved, ko
mi katoličani, in verujejo, daje ona od Boga postavljena.
Zato govori Tridentinski sbor: „Vsa kalolška cerkev je

zmiraj verovala, dajepobožjej zapovedi zapovedano se
po kerstu storjenih grehov obtožiti, ker Gospod Jezus
Kristus, preden je v nesesa šel, je svoje namestnike za¬
pustil sodnike, kterim bi se verni obtožili."

Kaj podeli prava spoved?

1) Odpuščanje grehov.

2) Odpuščanje večnih kazni.

3) Gnado božjo.

4) Mir vesti.

5) Spovednik naroči vse, kar je treba storiti, da svojo
dušo spet ozdravimo.

6) In molitva in nauki spovednika tudi veliko pripomagajo,
da se pobolšamo.

Kaj je storiti, da bomo tih dobrot in gnud deležni?

1) Moramo prav ponižno in odkritoserčno brez vsega
izgovarjenja povedati vse svoje grehe, njih število,
njih pleme, in okoljščine, ktere greh nckoljko po-
vekšajo, ali ga pa spremenijo; tudi povedati, kaj nam
kaj drugega na sercu leži; postavim: alj kaj dvomimo,
zakaj se posebno bojimo i. t. d. Rana, ktera se ne od¬
krije , ne bo zacelela.

l) Jan, 20, 21; 2) Apost. dj. 19, 18; 3) Jak. 5, 10.

40

2) Ne smemo iskati nalašč takih spovednikov, ki so
mutasti pesi in vsakega brez razločka odvežejo: „Ce
slepec slepca vodi, padeta oba vjamo,“ temuč poskerbi
si spovednika učenega, brumnega, ino gorečega in
bodi njemu v vsim pokoren, kakor dober otrok. Kadar
ti truplo zboli, gledaš po modrem in izurjenem zdravi¬
telju, stori ravno to pri bolnej duši! — %

Ali seje treba pri spovedi sramovati ulj bati?

Ni treba pri spovedi se sramovati ali pa bati:

1) Ker se nismo sramovali grešiti pred Bogom, kteri
vse vidi, ker se nismo bali, od njega vekomaj za-
verženi biti.

2) Ker je boljše, svoje grehe skrivaj spovedniku razo¬
deti, kakor v grehu nepokojno živeti, nesrečno um¬
reti, in sodni den zavolj (ega pred vsim svetom osra-
moten biti.

3) Ker se tudi spovednik svojih slabosti zave, in zavolj
tega s grešnikom lehko usmiljenje ima.

4) Ker je spovednik pod smertnim grehom in pod sila
ojstrimi časnimi in večnimi kaznimi molčati dolžen.

V. Zadostilo, ali naložena pokora.

Zadostilo, ktero je k zakramentu pokore potrebno, so
tiste dobre dela, ktere duhovnik grešniku za pokoro zavolj
spovedanih grehov naloži. Pravi kristjan pa ne samo leto
naloženo pokoro ponižno, zvesto in hitro opravi, temuč
on tudi še sam sebe kaj naloži, zato: ker spovednik zavolj
naše slabosti alj iz drugih uzrokov ne naloži vselej pokore,
kakor bi se grehom primerilo , in tako še grešniku marsikaj
odslužiti ostane, ino ker je nam pokora vedno potrebna.
»Prinesite dober sad pokore! Ako se ne bole spokorili,
bote vsi pogubleni.“ Bog ne bo dal gnade stanovitnosti,
ako mi starih grehov s ojstro pokoro ne kaznujemo; naše
meso ne bo vtihnilo, ako ga vedno po pokori ne krotimo.
Ker je prave pokore tako malo, je tudi malo pravega po-
boljšanja in spreobernjenja. Vsaki taj, kteremu poboljšanje
in zveličanje pri sercu leži x  naj tudi zraven še druge dobre
dela dopernaša: molitvo, post, milošno; naj tudi težave in
nadloge poterpežljivo ino v duhu pokore prenese, in se
stanovitno vojskuje s svojim mesom, s hudobnim svetom in
peklenskim hudičem ali sovražnikom.

41

Zakaj je grešnik dolžen, Bogu Še zadostiti, ker je
Kristus za grehe zadostil ?

Dasiravno je Kristus za grehe zadosti storil, je vender
tudi grešnik dolžen Bogu zadostovati: 1) ker morajo tisti,

kteri hočejo Kristusovega zadostenja deležni biti, z njim de¬
lati, in sami storiti, kolikor je mogoče, da popravijo nečast,
ki so jo Bogu storili. 2) Ker Bog grešnike, kterim zadolj-
ženje greha in večno kazen odpusti, še tudi dostikrat časno
kaznuje.

Predbožični dan, ali sv. navecer.

Nastopil je sv. večer; Kristus hoče k nam priti; alj
se na njegov prihod ne bomo pripravili?— Oh, kristjan,
iz ljubezni do svojega Jezusa, iz ljtibezui do svoje ne-
vmerljive duše to sv. noč se lepo in keršansko obhodi: izpra¬
šaj vest svojo, goreče moli, dobre bukve beri, pravo
pokoro delaj, to te vrednega stori milosti in dobrot, ki jih
je nam izveličar z nebes na zemljo prinesel. — Še tudi to
na taj sv. večer pomisli, kako je sv. Jožef s svojo nevesto,
presveto divico Marijo proti Betlehemu potoval; kako je ho¬
dil ves truden in vgnan po mestu, pa ni mogel dobiti kraja
za počiti in kako še le v revnej štalici zvunaj mesta najde
malo prostora za se in svojo nevesto. Pomisli, kako Bog
vbožtvo spoštuje, ker je hotel božji sin v revnej štalici na
slami v jaslicah rojen biti! —

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov I , 1 — 6,

Pavl, služabnik Jezusa Kristusa, poklican aposlelj,
odločen v evangeli Božji, kterega je bil Bog pred obljubil
po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (jkoji mu
je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda, kteri je bil Božji
skazan v moti, po Duhu posvečujočem, iz vstajenja od mert-
vih ), Jezusa Kristusa Gospoda našega, po klet em smo pre¬
jeli milost in aposto/jstvo, da vse narode zavoljo njegovega
imena pod pokorščino vere spravimo, med kterimi ste tudi
vi, poklicani Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Matevža 1, 18 — 21.

Ko je bila Marija, mati Jezusova , Jožefu zaročena,
seje, prej da sta vkup prišla, znajšla noseča od svetega
Duha. Jožef pa, njeni mož, ker je bil pravičen, in je ni
hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj zapustiti. Kadar je pa

42

to misli], glej! se mu je angel Gospodov v spanji prikazal,
rekoč: Jožef, Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Ma¬
rije svoje žene; zakaj kar je v njej rojeno, je od svetega
Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus;
on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov.

Cerkvena molitva:  O Bog, kteri nas s pričakovanjem
našega odrešenja vsako leto oveseliš, dodeli, da svojega
Edinorojenega, katerega kakor Odrešenika veseli sprej¬
memo , tudi kakor sodnika brez straha priti vidimo , Gos¬
poda našega, Jezusa Kristusa, tvojega sina, kateri s tebo
živi ino kraljuje i. t. d.

Sv. božični praznik.

Kaj je božični praznik?

Je den , na kteri je Jezus Kristus rojen bil, in (ako to
noč po svojem skrivnem in čudnem rojstvu posvetil.

Zakaj se danes služijo tri svete me s e ?

IVas opomniti na trojno rojstvo kristusovo, za tega
delj se to zgodi. Dalej tudi zavolj tega, da bi imeli taj sveti
praznik posebno posvečevati in Jezusa Kristusa goreče
hvaliti in moliti, ki je dones za nas rodil se in človek postal.

Na Mero rojstvo nas opominja perva sv. meša?

IVas opominjana večno rojstvo Jezusa Kristusa iz Boga
Očeta, ker je On od Očeta različna osoba ali peršona.

Na Mero rojstvo Jezusa Kristusa nas opominja
druga sv. meša?

Nas opominja na časno rojstvo Jezusa Kristusa iz rožne
device Marije v Betlehemu.

Na Mero rojstvo Jezusa Kristusa nas opominja
tretja sv. meša?

Nas opominja na duhovno rojstvo, po kterem Jezus v
duši vsakega Kristjana prebivati in tako reči s svojo gnado
»n ljubeznijo se roditi želi.

Zakaj je perva sv. meša o polnoči?

Zato, ker je Jezus bil po noči rojen, ker je luč in
sonce, ki vse razsvetluje, in ker je nam rojstvo njegovo

43

asa nas nezapopadljivo in čudovitno, slednič v spomin, da so
ljudi pred Jezusom Kristusom v tminah živeli. —

Zakaj je druga sv. meša o zori alj svitu? in tretja

po dne?

Pokazati, da je rojstvo Jezusa Kristusa nam doneslo
luč, Boga prav spoznati, da ne tavamo več po tminah, kot
poprej, in da se Jezus Kristus v bogoljubnej duši vselej
in vsigdar duševno roditi zamore.

Navk perve sv. maše?

Početek ali uvod perve sv. maše je vzet iz drugega
psalma Davida in govori od večnega rojstva Jezusa : Gos¬

pod je rekel mojemu Gospodu J Sin moj si ti 5 dones , to je,
od veka sim te rodil.

Reci iz globočine serca angeljsko pesem : „Slava Bogu
na višavi" ktero so angeli na sv. noč pevali, da po njej
Boga vredno počastiš in se njemu zahvališ.

Cerkvena molitva:  O Bog! kateri si to presveto noč

s razsvetlenjem prave luči svetlo storil: daj prosimo,

da, kterega luč skrivnosti smo na zemli spoznali, tega ve¬
selje tudi v nebesih vživamo. Kateri s tebo živi ino kra¬
ljuje i. t. d.

Berilo H  lista sv: Pavla aposteljna do Tita 2, 11 — 15.

Preljubi, prikazala se je milost Boga Zveličarja na¬
šega vsem ljudem, ktera nas uči , da se odpovemo hudobii
in posvetnim željam, ter trezno, prijetno in bogaboječe ži¬
vimo na tem svetu, čakajoči zveličanskega upanja in častil-
livega prihoda velicega Boga in Zveličarja našega Jezusa
Kristusa, kteri ja dal sebe za nas, da bi nas rešil od vse
krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobre dela.
To govori in opominjaj v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Z česa more človek posebno spoznali, kako je Bog
dober in milostljiv?

Z  včlovečenja in rojstva našega Gospoda, Jezusa
Kristusa, kteri je iz ljubezni do nas nam podoben, naš uče¬
nik in brat postal, da bi mi božji otroci, božji ljublenci, in
sodediči božjega nebeškega kraljestva postali.

i) p«, 8, 7.

44

Kaj nas učlovečenje Jezusa nar berzej uči?

Da mi izslcčemo pervega Adama, to je, grešnega člo¬
veka, in bodemo njemu podobni in enaki, kakor je tudi on
nam podoben in enak bil. To se zgodi, ako se odpovemo
bezbožnosti, to je, neveri in posvetnim željam, nečisto¬
sti, lakomnosti, ki nam v nebesa branijo , da storimo, kar
je Bogu dopadljivo, in Boga in bližnjega, naj bo naš naj
hujši neprijatelj , iz serca ljubimo, in dopernašamo dobre
dela, in živimo trezno brez pijanosti, pravično brez krivice
in sovraživa in pobožno, tako, da damo Bogu, kar je
božjega.

Zdihlej:  Bodi češčen in hvalen, novorojeni zveličar

moj, ti si iz nebes prišel, v dolino solz, se včlovečil, meni
enak postal, da me pot pravičnosti učiš. Se za neskončno
tvojo milost zahvaliti, se odpovem vsej hudobii, vsim po¬
svetnim, grešnim željam, besedam in djanju; iz ljubezni do
tebe hočem si prizadevati in pobožno živeti, o Jezus; po-
terdi moje dobro naprejvzetje ! —

Evangeli svetega Lukeža 2, 1 — 14.

Tisti čas je povelje prišlo od Cesarja Avgusta, da naj
se popiše ves svet. (To popisvanje je bilo pervo pod Čiri—
nom oblastnikom v Sirii.) In vsi so šli, da so se popisali,
vsak v svoje mesto. Sel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz
mesta Nacareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se ime¬
nuje Betlehem, zato ko je bil iz hiše in rodovine Davidove,
da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila
noseča. Prigodilo se je pa, ko sta tam bila , so se dnevi
dopolnili, da bi porodila. In je porodila svojega pervoro-
jenega sina, in ga je v plenice povila, in položila v jasli,
ker za nje ni bilo prostora v hiši. In pastirji so v tistej strani
culi, in na ponočnih stražah bili per svojej čredi. In glej!
angel Gospodov je stal per njih, in svetloba božja jih je
obsvetila, in so se silno bali. In angel jim je rekel: ]\e
bojte se; zakaj glejte! oznanim vam veliko veselje, ktero
bo vsemu ljudstvu; ker danes vam je rojen Zveličar, kteri
je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to vam

45

bodi znamnje: Najšli bote dete v plenice povito in v jaslih

ležati. In zdajci jih je bilo per angelu množica nebeške
vojske, kteri so Boga hvalili in rekli: Slava (čast) Bogu
na visokosti, in mir na zemlji ljudem svete volje.

Zakaj je o času cesarja Augusta cel svet bil popisan?

To je Bog posebno alj nalašč tako naredil, da Jožef in
Marija po tem popisovanju priložnost dobita, v Betlehem iti
in da se Kristus po prerokovanju Miheja tudi tam narodi. ‘)
Poglej božjo previdnost, kako modro ona vse ravna! in
premisli tudi pokorščino Jožefa ino Marije, ki sta tudi ajdov¬
skemu nevernemu kralju lepo pokorna. —

Zakaj je hotel Jezus rojen biti, ko je po celem svetu

mir bil?

Pokazati, daje oče in poglavar mira, in da je došel,
nam mir na svet donesti. 2 )

Zakaj se Jezus imenuje Pervorojeni Marije?

Zato, ker pred njim in tudi za njim ni imela nobenega
otroka; zato se tudi Jezus imenuje njenin edino in pervi-
rojeni sin, kakor je pervi in edinorojeni sin nebeškega
očeta. 3 )

Zakaj je Jezus Kristus hotel v štalici rojen biti?

Da že pri rojstvu pokaže , da nja kraljestvo ni iz tega
sveta, da to, kar je potle s besedo učil, tudi s svojim živ-
lenjem poterdi, da naj vbožtvo visoko cenimo, ponižnost
ljubimo, svet pa in njegove dobrote zanemaramo, da po¬
svetno modrost osramoti, ktera le hrepeni po časti, veselju
ino bogastvu tega sveta.

Zakaj je blo rojstvo Jezusa pastirjem, ne pa Hero-
dezu i. d. k oznanjeno?

Da cel svet spozna, da Bog ljubi borne, ponižne, verne,
in pobožne ljudi, se s njimi rad obhodi, se njim rad prika¬
zuje; da mu pa ne dopadejo posvetni in od napuha oslep ¬
ljeni ljudi. Ljubi taj ponižnost, sovraži napuh 1

D Mih. 5, 3; 2) Iza. 9; 3 ) Hebr. 1, 6.

46

Kaj pomenijo besede: Slava Bogu na visokosti, in
mir ljudem svete volje na zemlji?

Te besede, ktere so angeli peli, in ktere še sedaj meš-
nik pri mesi poje, pomenijo: Bogu gre naj večja čast in
slava in naj serčnejša hvala, ker je svojega edino rojenega
sina na svet poslal; ljudi pa, kteri so dobre svete volje,
storiti vse to, kar od nas Bog zahteva, ti bojo vživlali sveti
in ljubi mir s Bogom, s ljudmi, in s samiseboj , bojo vživ¬
lali veselje, srečo in blagor božji. —

Zahvalimo se Bogu, kije nas po svojem rojstvu odre¬
šil, in pevajmo s angeli: »Slava Bogu na višavi!* O da
bi vsi moji udi jeziki postali, da bi jaz povsod s angeli pe-
val: »Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so
svete volje !“ »Naj ga hvalijo nebesa in zemlja, morje in
vse, kar je v njem.“

Druga mesa,  (ali svitance — pastirska meša.)

Druga meša se na mnogo krajih meša pastirska pravi
zato , ker so brumni pastirci zjutrej, ker se ta meša oprav¬
lja, v Betlehem šli, novorojeno dete iskat in se mu poklonit.

Kaj znamenuje uvod sv. mese?

Uvod druge sv. meše govori od tega, da je sam Bog
človek postal ali se včlovečil, kakor se v sledečih besedah
spozna: „Dones bode svitlost nad nami svetila, ker se je
nam rodil Gospod: on se bo imenoval: čudni Bog, pogla¬
var mira, oče prihodnega časa, kterega kraljestva ne bode
konec.* 3 ) »Gospodje kralj, veličanstveno sc je oblekel,
s junaštvom se je opasal in oborožal.* 3 )

Cerkvena molitva:  Daj prosimo , vsegamogočni Bog!

da, ker nas nova luč tvoje včlovečene Besede obsija, —
se to sveti v našim djanji, kar po veri sije v našem duhu.
Skoz ravno tega Gospoda našega Jezusa Kristusa, tvojega
Sina, kateri s tebo živi ino kraljuje i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Tita 3 , i — 7.

Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveličarja
našega Boga prikazala, nas je, ne iz del pravičnosti, ktere

D ps. 68; a) Iz. 9, 6 ; 3) ps. 92.

47

smo mi storili, ampak po svojem ustnilenji zveličal v kopeli
prerojenja in ponovlenja svetega Duha, kterega je v nas
obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveličarji našem; da z nje¬
govo milostjo opravičeni deležniki bomo po upanji večnega
življenja, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Alj smo mi zaslužili, da je Sin božji se vclovecil?

Nismo zaslužili, daje Sin božji se vclovecil; ampak
le iz gole milosti je Jezus se vclovecil in nas odkupil: ne
po našem zasluženju ne iz del pravičnosti, le iz gole mi¬
losti, le po svojem vsmilenji je Boga nas zveličal.

Zakaj Jezus zavolj angelov ni človek postal?

Zavolj tega, ker je Bogu dopadlo, grešnemu človeš¬
kemu rodu svojo milost skazati, grešnim angelom pa svojo
pravičnost pokazati.

Zavolj neizrečene milosti, ktero je nam Sin božji v
svojem rojstvu skazal, je potrebno, da mi na gole kolena
in na lice k zemlji pademo, Boga iz serca slavimo, in njemu
se zahvalimo.

Evangeli svetega Lukeža 2, 15 — 20.

Tisti čas so pastirji med seboj rekli: »Pojdimo do Bet¬
lehema, in poglejmo to reč , ktera se je zgodila , ki nam jo
je Gospod na znanje dal. In so hitro prišli, in najšli Marijo
in Jožefa, in dete v jasli položeno. Ko so pa vidili, so po¬
vedali, kar jim je bilo rečeno od tega deteta. In vsi, kteri
so slišali, so se čudili temu, kar so jim pastirji pravili. Ma¬
rija pa je ohranila vse te besede, in premišlevala v svojem
sercu. In pastirji so se vernuli in Boga častili in hvalili za
vse, kar so slišali in vidili, kakor jim je bilo povedano.

Navk 1. Pastirci se na božji glas hitro podajo na pot,
iščejo in najdejo zveličarja Jezusa. Kar so najdli, tudi
drugim ljudem oznanujejo in Boga serčnoza prejeto dobroto
hvalijo. Posnemajmo te brumne pastirje; poslušajmo tudi
mi glas božji, ki nas kliče; spodbadajmo s brumnimi go¬
vori in lepimi izgledi tudi druge pobožno živeti; hvalimo
Boga, da je nam gnado prave vere podeljil, Jezusa Kri¬
stusa prav spoznajmo in se po sv. veri ravnajmo.

Navk II. Marija je ohranila vse te besede in jih pre¬
mišlevala v svojem sercu. Ohranimo tudi mi božje ker-

48

sanske resnice zvesto v sercu, večbartjih premišlujmo in
vedno živlenje po njih ravnajmo. —

Tretja ali velika meša?

Uvod sv. meše nas opominja na duhovno rojstvo Je¬
zusa Kristusa; to je: na rojstvo, po kterem se Jezus Kri¬
stus v duši vsakega kristjana roditi ali včlovečiti želi.

„Dete je nam rojeno in Sinje nam darovan, na kterega
ramah vladanje sloni; ino njegovo ime se bode imenovalo:
Velikega mira angel.“ *) .Pevajte Gospodu novo pesem;
zakaj čudeže je storil.“

Cerkvena moli/va:  Dodeli, prosimo, vsegamogočni

Bog, da nas, katere stara sužnost pod jarmom greha derži,
novo po mesu rojstvo tvojega Edinorojenega reši. Skoz
ravno tega Gospoda našega Jezusa Kristusa, tvojega Sina,
kateri s tebo živi ino kraljuje i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejev 1 , t —12.

Velikokrat in po mnogih potih je. nekdaj Bog govoril
očakom po prerokih, in zadnjic tiste dni nam je postavil de¬
ležnika vsili reci, po kojemje stvaril tudi svet; kteri, ko je
svetloba časti, in podoba bitja njegovega, in vse z besedo
svoje moči nosi, je očiščenje od grehov opravil, in sedi na
desnici veličastva na visokosti, in je toliko boljši od angelov,
kolikor višje ime je memo njih dobil. Zakaj kteremu ange¬
lov je kedaj rekel: Ti si moj Sin, danes sim le rodil? In
zopet: Jaz bom njemu Obe, in on bo meni Sin? In zopet,

kadar vpelje Pervorojenega na svet, reče: In vsi angeli

božji naj ga molijo. In od angelov sicer reče: Duhove stori
svoje angele, in plamen ognja svoje služabnike. Sinu pa:
Tvoj sedež, Bog, je od vekomaj do vekomaj; palica pravice
je palica tvojega kraljestva; pravico ljubiš, in krivico sov¬
ražiš: za tega voljo je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja
bolj pomazal, ko tvoje sodeležne. In: Ti, Gospod, siv
začetku zemljo uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota
prejšla , ti pa ostaneš: in kakor oblačilo se bota postarala,
in kakor ogrinjalo jih boš premenil, in bota premen j ena; ti
pa si zmiraj ravno tisti, in tvoje leta ne bodo minule.

Navk. Sv. Pavl stavlja nam pred oči, neskončno do-
broto in milost božjo proti človeškemu rodu, ker je poslal

1} lza J- 9,6; 2) ps . 97.

49

svojega edinorojenega Sina nam za učenika ino odrešenika.
Premisli, o dušakeršanska, koljkosi dolžna zavolj tega Boga
ljubiti, se njemu zahvaliti in Jezusovo terplenje premišlevati.

Zdihlej:  Jezerokratse ti zahvalujem, Oče nebeški!
da si ti zadnič nam govoril po svojem Sinu, nad kterim ti
posebno dopadenje imaš. Jaz hočem, oj Oče milosti! njega
iz vsega serca ljubiti, in iz ljubezni do njega njegov sveti
nauk rad poslušati ino zvesto spolnovati. —

Evaugeli svetega Janeza 1 , 1 — 14.

V začetku je bila Beseda , in Beseda je bila per Bogu,
in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku per Bogu. Vse
je po nji storjeno, in brez njeni nič storjenega, kar je stor¬
jenega. V nji je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi.
In luč v temi sveti, in tema je ni zapopadla. Bilje človek
poslan od Boga, kteremu je bilo Janez ime. Ti je prišel v
pričevanje, daje pričeval od luči, da bi vsi verovali po
njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od luči. Bila je
prava luč, ktera vazsvetli vsakega človeka, kteri pride na
ti svet. Na svetuje bil, in svet je po njem storjen, in svet
ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel, in njegovi ga niso
sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, jim je dal oblasi bož¬
jim otrokom biti, njim, kteri verujejo v njegovo ime; kteri
niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak
iz Boga rojeni. In Beseda je meso postala, in je med
nami prebivala, (in smo vidili njeno čast, kakor čast edi¬
norojenega od Očeta), polna milosti in resnice.

Pokazati, daje Kristus zajedno tudi pravi Bog, sv. Ja¬
nez koj od začetka svojih evangelj počue njegovo visoko
večno rojstvo popisovati.

Kaj zastopi Janez po Besedi?

Zastopi Sina božjega, zato, ker je Jezus edno s oče¬
tom v naravi ali naturi božjej, pa razločen v peršoni ali osebi,
kakor je beseda s tistim, ki jo izgovori edno, in vender od
njega različno. Tudi zavolj tega se Jezus Beseda očetova
imenuje, ker je Oče nebeški po njem nam govoril in svojo
voljo oznanoval. Mat. 17, 5; Hebr. 1, ?.

Goffine. 4

50

Kaj je to: V začetku je bila Beseda in Beseda je
bila pri Bogu ?

Po tem nas Janez uči, da je Sin božji od vekoma od
Očeta rojen, ne stvarjen ali nared, in zavolj tega s Oče¬
tom enega bitja, narave ino večnosti; pa razločen je od
njega po osebi ali peršoni.

Zakaj pravi Evangelist: Vse je po njej storjeno?

To hoče reči: Daje Sin božji, kakor pravi Bog s Oče¬
tom vse stvaril, karkoli je stvarjenega. (Kol. 1, 16.)

Kaj se pravi: V njej je bilo zivlenje?

To meri na duhovno zivlenje naše duše in večno živ-
lenje v nebesih, ktero smo po rojstvu Sina božjega zado-
bili. To živlenje nam zadobiti in podeliti, naše duše prero¬
diti od smerti greha, nas obuditi k živlenju milosti ino pra¬
vice , se je On včlovečil.

Kako je to živlen je bilo luč ljudi?

Jezus Kristus, kteri je luč in resnica, je ljudi učil,
Boga in njegovo sv. voljo prav spoznovati in jih tako raz-
svetil, to je: od teme nevere, krivoverc, in pregrehe jih
odrešil.

Kako je to: v Euč v temi sveti in tema je ni za po¬
padla. u

Jezus, Sin božji, je luč sveta; on je svetil in sveti,
da bi razsvetil in spreobernil hudobne; on je svetil in sveti
s navki in s čudeži, da svoje izvolcne vozi za seboj s svojo
gnado v nebeško kraljestvo. Pa vsi ne verujejo v to luč;
hudobni so sovražili in sovražijo to luč in ljubijo temo ; ven-
der je Jezus luč vsim, kteri v njega verujejo; ravno zato
pravi Pavl vernim: »Kdaj ste svitloba v Gospodu; kakor

otroci svitlobe živite!“ J )

Kako je Janez pričeval od luči?

On je pričeval, ker je Jezusa Kristusa večno luč lju¬
dem oznanoval, in na njega, kot na jagne božje s perstom
bazal, ter rekel, da je tisti, ki ima priti.

D Efes. 5 1  8.

51

Kako Jezus razsveti vsakega človeka, Meri na ti
svet pride ?

On razsvetluje zvunajno in znotrajno; ker je poslal
preroke, ki so tako lepo učili, ker je sam učil, razsveti
on zvunajno. On je tudi sam pokazal, kaj storiti, in vse
to s veliko čudeži poterdil. Znotrajno, ker on nam gnado
da in milost podeluje, spoznati dobro.in tudi delati, in tako
se zveličati.

Zakaj svet Jezusa ni sprejel?

Zato, ki so njih dela bile hudobne, zavolj kterih je
jih Jezus velikokrat grajal in k pokori klical, — pa tudi
zavolj njegovega vbožtva in njegove ponižnosti, ker je
svet mislil in pričakoval, da bo Mesija prišel, visok in mo¬
gočen , bogat in veličasten.

Kteri so ga sprejeli?

Tisti, kteri so v svitlobi njegove milosti hodili, po nje¬
govem izgledu živeli, njegovo gnado na dobro obernili, in
tako otroci božji postali.

Kaj je to: Beseduje meso postala?

To se ne da tako razumeti, kakor da bi bila Beseda
to je: Sin božji v človeško naravo ali naturo se spreober-
nil, temuč, daje on po mesu ali po telesu od device Marije
rojen bil in človek postal, in da ste se vdrugej božjej peršoni
dve različne naravi, božja in človeška, zjedinile. Po tem
takem je Jezus pravi Bog in pravi človek , to je: Bog-člo-
vek. Ko človek je 33 let pri nas na svetu prebival, prija-
telsko s ljudmi se pogovarjal in potle tudi terpcl in na križu
umeri. Ko človek je tudi nižji od nebeškega Očeta *) ko
Bog pa Očetu enak. 2 ) Zato je v Jezusu Kristusu tudi
dvojna volja: božja in človeška. Zato je tudi molil: „Ne
moja (človeška volja, ki se terplenja boji), ampak tvoja
volja, moj Oče, naj se zgodi!" —•

Zdihlej:  O Bog, vsmiljeni Oče nebeški! kteri si dal,

da se je za nas revne zgublene stvari tvoj edinorojeni ljubi
Sin, naš srednik in zveličar po prečistej devici Marii ni-
cojšno noč rodil; mi se zahvalimo iz celega serca in iz cele

O Jan. Vi,  28; 2) Jan. 10, 30.

4 *

52

svoje duše za to neskončno milost in dobroto , ter ponižno
prosimo, da spomin na to milost globoko v naše serce vtis¬
neš in vedno v njem ohraniš, in potem nas nagibaš, Tebi
neprenehoma hvalo peti, Tebi služiti, Tebe častiti in sla¬
viti. Amen.

Od kod je navada, po cerkvah in hišah jaslice po¬
stavljati?

Ta navada je od Frančižka Seralinskega, kteri je no¬
vorojenega, bornega Jezusa posebno serčno ljubil in rad
premišljeval; to ljubezen še bolj in zmiraj v sebi vnemati,
je napravil v svojej jispi jaslice in se v duhu postavil v
Betlehem, kjer je novorojeni Jezus v jaslicah v bornej
štalici ležal. Ta sv. navada je močno pripravna, nevedne,
posebno otroke od rojstva Jezusa Kristusa podučiti iu jih
s ljubeznijo do Jezusa nadihniti in napolniti; zavolj tega
je tudi ta navada po celej cerkvi se raznesla. —

Nedela po božiču ali pred novim letom.

V početku sv. meše se bere, kako je Beseda večnega
Očeta o polnoči iz svojega kraljevskega prestolja prišla.
„Kedar je terdno molčanje vse obleglo , in ravno o polnoči
je došla tvoja vsemogočna beseda iz kraljevskega pre-
stolja." J ) „Gospod vladuje, s kinčem se je obdal: obdal
se je Gospod s mogočnostjo in se opasal." 2 )

Cerkvena molitva:  Vsegamogočni večni Bog! ravnaj
naše dela po svojem dopadenji, da zaslužimo v dobrih delih
obogateti v imenu tvojega ljubega Sina, kateri s tebo živi
ino kraljuje i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 1 — 7.

Bratje! dokler je naslednik majhen, se ne razloči od
sužnjega, desiravno je gospodar vsega, ampak je pod varili
in oskerbniki do časa, kteri je postavlen od očeta. Tako smo
bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji pod penim ukom
sveta. Kedar je pa prišlo spolnjenje časa, je Bog poslal
svojega Sina, rojenega iz žene, in podverženega postavi, du
bi jih odrešil, kteri so bili pod postavo, da posinovlenje prej¬
memo. Ker ste pa sinovi, je Bog poslal Duha svojega Sina

1) Modr. 18, 14; «) ps. 92.

53

v vaše serca, kleri vpije: Aba, Oce!  Z« tega voljo zdaj
ni vec suženj, ampak sin; akoje pa sin, je tudi deležnik
po Bogu.

Nektcri Kristjani v Galacii, poprej Judi, — so mislili,
da so se tudi dolžni, judovske šege in postave spolnovati.
Tim taj piše sv. Pavl, in jih uči, da tega ni več treba, od kar
je Jezus Kristus nje od težkega jarma te postave rešil; ju¬
dovska vera je bila le varučka ali pestovna za nas, njene
težavne postave so bile nam oskerbnice, ki so nas varvale
pogublenja. Sedaj pa ni več treba sužnosti stare judovske
vere. Zakaj, kedar sin odraste, se zmodri in svoje leta
ima, mu oče varha odvzeme, da lehko, modro in po pa¬
meti živi, kakor se je izučil. Učil je nas pa Jezus, kako
naj živimo, da bomo božji otroci, kaj naj storimo, da bomo
imeli pravico božjih otrok , po tem je nas pa rešil judovske
službe, ktera je bila samo za sužne ljudi. Otroci božji smo,
kličemo: Aba! Oče! judovske sužnosti nam več treba ni.
— Tudi nas je Bog poklical k pravej veri; nas izvolil za
svoje otroke; za dediče kraljestva božjega. Ob nikolj ne
pozabimo tega visokega imena: „Smo otroci božji! To je
večvredno, kot zlato in srebro celega sveta. Obhodimo
se tudi kot otroci božji in zvesto greha se varujmo, da ne
pridemo zopet v gerdo sužnost peklenskega sovražnika. —

Evangeli svetega Lukeža 2,33 — 40.

Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova mati, ču¬
dila nad tem, kar se je od njega govorilo. In Simeon jih
je žegnal (blagoslovil) in rekel Marii, njegovi materi: Glej!
ti je postavlen v padec, in u vstajenje mnogih v Izraelu;
in v znamnjc, kteremu se bo zoper govorilo. In tvojo
lastno dušo bo meč presunil, da se misli razodenejo iz mno¬
gih sere. In je bila prerokinja, Ana, Fanuelova hči, iz
Aserjevega roda; ta je bila zelo v letih, in je po svojem
devištvu živela z svojim možem sedem let. In ta vdova je
bila per štiri in osemdesetih letih, ktera ni šla od tempeljna,
in je z postom in molitvami noč in dan Bogu služila. In ona
je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospoda častila, in od
njega govorila vsem, kteri so čakali Izraelovega odrešenja.

54

In ko so vse dopolnili po zapovedi Gospodovej, so se ver-
nuli v Galilejo v svoje mesto Nacaret. Dete pa je raslo, in
močno prihajalo, polno modrosti, in božja milost je bila v njem.

Zakaj sta se Jožef in Marija čudila?

Nista se čudila, kakor bi bil Simeon njima kaj novega
povedal od božjega Sina; dobro sta vedela, zakaj je on
na svet poslan, tcmuc sta sc čudila in veselila zavolj tega,
da je vsmmeni Bog tako čudno Jezusa razodel pravičnemu
Simeonu, bornim pastirjem in tudi drugim brumnim ljudem.

Kako je Simeon Jožefa in Marijo blagoslovil alj
zegnal?

Simeon je srečo in slavo želel in vosil Jožefu in Marii,
seje razveselil ino Boga hvalil, ker je njima Bog to veliko
srečo skazal, da sta bila vredna, Sina božjega v ccrkvo
prinesti.

Kako je Jezus bil mnogim v padec?

Kristusovo rojstvo je v padec, to je: v večno pogub-
Icnje tistim, kteri so njegove navkc in njegovo vero slišali,
pa odvergli, ali kteri so njegov nauk in vero sprejeli, pa
niso po njih živeli. Kristus taj ni kriv, da taki padejo, ali
se pogubijo, temuč njih terdovratnost in oterpnost je te ne¬
sreče kriva. Vsi ti bi ne imeli tako velikega greha, ko bi
Jezus ne bil prišel, ne bil učil, in njim ne bil svojih naukov
in milosti ponujal.

Kterim je Jezus u vstajenje ali zveličanje?

Tistim, ki so njegova sv. vero prejeli in po njej živeli.
Kako je bil Jezus znamenje, kteremu se je zoper
govorilo?

To seje zgodilo, ker so Judi ino ajdi Jezusa Kristusa
pogerdili in odvergli, nja čudno rojstvo po devici, njegovo
živlenjc ino smert, posebno njegov sv. nauk zasramovali
in psovali. Se zdaj je Kristus znamenje protigovora: ker po
nauku sv. Bcrnada, napuhnjeni njegovej ponižnosti, lakomni
njegovemu vbožtvu, požrešni njegovej treznosti, lenuhu nje¬
govemu trudu in gorečnosti i. t. d. proti govorijo. Tako sc
tudi misli razodenejo iz mnogih sere, to je: po tem se

t) Jau. 15, 22,

55

more poznati, da so nekteri samo po besedi kristjani, v
djanji pa Jezusa Kristusa tajijo.

Kako je to: tvojo lastno dušo bo meh presunil?

To je: Veliko žalosti boš ti morala preterpeti: tvoja
duša bo strašno bridkost občutila, kakor da bi ojster meč
bil tebi materno serce prebodel. — To seje zgodilo posebno
tedaj, ko je ona vidila, da nje ljubi Sin kot hudoben raz¬
bojnik na križu visi in vmira. Premislivši lo žalost blažene
Matere Marije je sv. Bonaventura zdihnil: „Nikolj ni blo

večje žalosti, ker ni nobedna mati tako ljubila svojega (sina)
otroka."

Kaj nas te sv. Evangeli Še dalej učijo ?

1) Učijo sc naj udove, kako imajo one po izgledu sv.
Ane s postom in molitvo Bogu služiti." Zakaj udova,
ki ne moli, in v sladnostih živi, je živo mertva. *)

2) Učijo se naj stariši, ne samo skerbeti, da njihovi
otroci rastejo na truplu in starosti, ne samo se tru¬
diti za njihovo časno srečo ino bogastvo; temuč naj
bolje in najprej na to gledati, da se otroci lepo v ker-
šanskem nauku izučijo, pohlevno in brumno živijo,
tako Bogu in ljudem dopadejo in se večno zveličajo.

Navk od blagoslova ali zegnovanja.

„Simeon jih je blagoslovil ali žegnal." Luk. 2, 34.

Kaj je lo: blagosloviti ali zegnati?

Sc pravi: komu kaj dobrega storiti ali želeti. Blago¬
sloviti na pervo vižo, to je komu kaj dobrega storiti, zamore
le sam Bog, vse dobro na duši in na telesu nam Ic sam Bog
podeliti zamore. Blagosloviti na drugo vižo, zamorejo an¬
geli in ljudi, kedar kaj dobrega komu želijo, in Boga pro¬
sijo , da on njih želje dopolni.

Ali se to more iz sv. pisma dokazati?

Ja! angel je blagoslovil Jakopa 1 2 ), Jakop je blago¬
slovil svoje sinove 3 ), Melhisedek Abrahama 4 ), Rebeko
so blagoslovili njeni brati. 5 )

1) I. Tira. 5, 6; 2) I. Mojz. 32, 28; 3) 1. IVlojz. 48, 15; 4)1. Mojz-

14, 19; 5) 1. Mojz. 24, 60.

56

Ali je dobro, da stariši blagoslovijo svoje otroke?

Dobro je; zakaj Bog je večbart vslišal tak blagoslov >
kakor se viditi more na Jzaku, kteri je svojega Sina Ja¬
kopa, in na Jakopu, kteri je tudi svoje sinove blagoslovil-
Ravno tako je tudi resnično , da pravičen Bog od starišev
preklete otroke strašno tepe: „Očetov žegen otrokom hiše
podpira, materna kletev jih pa do tal podira. J )

Ktero moc ima mešnikov blagoslov?

Ima preveliko moč ino krepost; ker se deli v imenu
cerkve in bi rekel od samega Boga , kterega mešniki na-
domestujejo. Pri blagoslovu novih duhovnikov škof moli:
„Naj bo vse, kar oni blagoslovijo, blagoslovljeno, in kar
posvetijo, posvečeno v imenu Jezusa Kristusa Gospoda
našega!*— Ti blagoslov se naj visoko ceni ino spoštuje,
ter se s čistim in s grevanim sercom sprejema. Posebno je
jako dobro, ako stariši za svoje otroke blagoslov prosijo
od mešnikov, ki v hišo pridejo; tudi Jezus je klical:
„Najte otročičem k meni priti*, je njim svoje roke naložil in
jih blagoslovil. —

Kaj deli blagoslov božji?

Za dušo on podeli veliko veselje in moč, dobro sto¬
riti in grehov se varovati; na telesu, da grejo dela in opra¬
vila dobro in gladko od rok. Na božjem blagoslovu je vse
ležeče! Zato si moramo prizadevati bruinno in pobožno ži¬
vetim si tako blagoslov božji zaslužiti: „zakaj božji bla¬
goslov (žegen) le počiva nad glavo pravičnega.* 2 )

Novega leta dan.

Zakaj se leti den tako imenuje?

Zato, ker se danes začne sončno leto; kakor cerkveno
pervo nedelo v adventu.

Na kaj nas to opomene?

Da mi novo leto, ktero ravno danes nastopimo, Bogu
darujemo, proseči od njega milost, novo leto k božjej časti
in  k našej sreči započeti in dokončati.

t> Sir. 3, 115 2) Prisl. 10, 6.

57

Kako se mora novo leto keršansko začeti?

Naj si k sercu vzememo, kako vsmiljen je Bog do nas,
ker smo po njegovej milosti novo leto spet srečno doživeli,
dokler je veliko naših znancev in prijateljevzamerlo. — Naj
preštejemo dobrote na duši in telesu, ktere je nam to mi¬
nulo leto dodelil, in kako nehvaležni smo bili, ker smo gre¬
šili ter veliko dobrega opustili, naj to nehvaležnost serčno
zgrevamo in terdno obljubimo, v novem letu tako živeti, da
bode Bogu dopadlo. Prosimo pa tudi Boga za pomoč in
milost, to tudi storiti, kar dones obljubimo.

Zakaj želimo eden drugemu srečno novo leto?

To sc zgodi iz keršanske ljubezni, ktera je naša naj
večja zapoved. Koljko veselja in sreče, koljko žalosti in
nesreče more človeka v novem letu zadeti? Zato je ja
prav in potrebno, da mi svojemu bližnemu srečo želimo in
Boga za njega prosimo. Alj naše besede in vošenje naj pri¬
dejo iz resničnega serca, sicer smo hinavci in enaki never¬
nikom, ter nimamo pričakovati, da bode Bog nas vslišal in
plačal.

Na kaj nas dones cerkva opominja?

Na obrezovanje Jezusa Kristusa po starem zakonu za¬
povedano *), kteremu se je Jezus Kristus prostovolno pod-
vergel, da bi nas od njega rešil, in da bi nam treba ne bilo
obrezovati se dati.

Kaj je bilo obrezovanje?

Je blo zvunajno znamnje stare zaveze, po kterem so
ljudi k judovskej veri pristopili, kakor sedaj po kerstu sto¬
pimo v keršansko cerkev.

Komu je Bog naj pervemu dal postavo obrezovati
se dati?

Abrahamu, in to v znamnje njegove zaveze, ktero je
on š njim in njegovim naslednikom sklenil. 2 )

Kdo je obrezovanje preklical?

Gospod Jezus Kristus, ker je mesto obrezovanja sveti
kerst postavil.

D 1, Moj. 17, 10; 2) 1. Moj. 17 , 10.

58

Kaj se pravi, se na duši obrezovati?

Se pravi: počufke svojega trupla krotiti in hudo pože¬
lenje svojega serca zatirati. To je potrebno za dušno živ-
lenje. Telo obrezovati ni šlo brez bolečine, tudi dušo obre¬
zovati boli; včasi še dušo obrezovati bolj boli, ko telo.
Zato dones Jezusa Kristusa za gnado prosi, da bodeš v
Stanu, se na duši obrezovati in za to takole moli:

Molitva : O moj odrešenik in zveličar Jezus Kristus,

jaz se ti prav serčno in lepo zahvalim, da si dones pri svo¬
jem obrezovanju pervokrat za me svojo drago kri prelil;
dodeli mi, ponižno te prosim, svojo gnado: iz ljubezni do
Tebe svoje oči, ušesa, usta in roke in vse telesne počutke
obrezovati in krotiti, da se bom varoval, kaj hudega viditi,
slišati, govoriti, pošlatati, poželjeti ali storiti. Amen.

Početek  sveto meše, kakor pri III. mesi na božični dan.

Cerkvena molitva:  O Bog! kateri si skoz rodovitno

dcvištvo svete Marije človeškemu rodu dodelil dar večnega
izveličanja; daj prosimo, da nje prošnjo sa nas občutimo,
skoz katero nam je sreča došla, prejeti živlenja Začetnika,
Gospoda našega Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kateri s
tebo živi ino kraljuje i. t. d.

ISerilo i/. lista sv. Pavla »posteljna do Tita ‘Z,  11 — 15,

Preljubi, prikazala se je milost Boga Zveličarja na¬
šega vsem ljudem, leteri nas uči, da se odpovemo hudobii
in posvetnim željam, ter trezno, prijetno in bogaboječe ži¬
vimo na tem svetu, čakajoči zveličanshega apatija m častit-
livega prihoda veličega Boga in Zveličarja našega Jezusa
Kristusa, kteri je dal sebe za nas, da bi nas rešil od vse
krivice , in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobre dela.
To govori in opominjaj v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evaugeli svetega Lukeža 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da jo bil otrok
obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, ktero jc bilo imeno¬
vano od angela, prejda je bil spočet v maternem telesu.

59

Zakaj je Jezus na osmi den po svojem rojstvu hotel
obrezan biti?

1) Nam pokazati preveliko ljubezen, ktero je do nas
že koj pri začetku svojega življenja na znanje dal; 2) nam
pokazati, daje on prišel, v svojej kervi nas oprati; 3) nam
dati lep izgled pokorščine proti cerkvi, ker se je on postavi
podvergel, kterej se podvreči ni bil dolžen.

Zakaj je bil Jezus imenovani

Ker je on došel, nas odrešit in zveličat (Mat. i,  21);
ime Jezus se pravi po našem: odrešenik ali zveličar in je
tisto sveto, častljivo in krepko ime, po kterem samem mi
zveličani biti zamoremo. (Apost. dj. 4, 12.)

Kakšno moc ima sladko ime Jezus?

Veliko, veliko moč ima: 1) nas obvarje, da nas pek¬
lenski sovražnik napasti ne more, kakor je Jezus sam re¬
kel pri Marku 16, 17; 2) ozdravi vse telesne bolečine, bo¬
lezni in težave, kakor so apostoli storili J ) in kakor je Jezus
vsim obljubil l) 2 ); 3) je pomoč v vsili dušnih potrebah, v
skušnjavah, v malodušnosti in žalosti. „Kdor ne zamorc
obuditi čes svoje storjene grehe prave in resnične grevenge,
naj se spomene na sladkega, krotkega in terpečega Jezusa,
naj ldičc goreče in zavupljivo njegovo sveto ime; za res!
njegovo serce bo ginjeno in zboljšano" Lav. Iustin. 4) Da
nam moč, v skušnjavah peklenskega sovražnika zmagati.
5) Prisluži nam božjo pomoč in božji blagoslov v vsili duš¬
nih in telesnih potrebah, ker bo vsim, ki prosijo v Jezuso¬
vem imenu, vse dodeljeno. 3 ) Toraj je koristno in potrebno
v vsili dušnih in telesnih nevarnostih, pri hudih mislih, v
velikih skušnjavah, posebno proti čistosti, posebno pa, ka¬
der smo tako nesrečni bli, v greh dovoljiti in pasti, sladko
itne Jezusovo v pomoč klicati: zakaj to ime je „tisti olej,
ki nas razsveti, redi in ozdravi. “ 4 )

Kako se mora to ime izreci?

S živo vero , s terdnim zavupanjem, s veliko poniž¬
nostjo in pobožnostjo. Zakaj „v tem imenu se naj priklonijo
vse kolena. 11 5 ) Hudo in grešno taj tisti ravnajo, ki po navadi

l) Apost. dj. 3, 3; 2 ) Mark, tO, 17; 3) Jan. 1 %, 135  4 ) Vis. pes.

1,2.; 5) Tit. 2, 10.

60

leto sveto ime pri vsakej priložnosti nepotrebno in nevredno
v usta jemljejo.

Kdo je Jezusu ime dal?

Bog sam, ker je devici Marii in svetemu Jožefu po
nadangelu Gabrijelu tako ga imenovati zavkazal. Luk. 1,
31. Mat. 1, 21.

Pobožna molilva do Jezusa v raznih potrebah.  O sladki'
moj Jezus ! tolažnik vsili žalostnih! Tvoje ime je res žlahtni
olejj zakaj ti razsvetiš vse, ki sedijo v smertnej temi in
senci. Ti odpraviš dušno slepoto, in ozdraviš vse dušne
bolečine; ti nasitiš in napojiš vse, ki so lačni in žejni pra¬
vice. Bodi tudi meni, o Jezus! moj odrešenik in zveličar!
bodi moj ozdravnik in ozdravi rane moje grešne, bolne duše!
O Jezus pribežališče vsih revnih! bodi moj varil v mojih
nevarnostih in skušnjavah. O Jezus vsmiljeni oče vsih
bornih, poglej vsmiljeno na mene vbogo in revno stvar!

O Jezus! Ti veselje angelov! razveseli tudi mene v
mojih žalostih in revah. O Jezus naše edino upanje ino
pribežališče! ne zapusti nas, brani nas na zadnjo smertno
uro; zakaj ni imena pod soncem nam danega, po kterem sc
zamoremo zveličali, ko tvoje presladko in presveto ime,
o Jezus!

Opomba.  Sveti Pavl veli. „Vse, karkolj delate s be¬
sedo ali s djanjem, vse storite v imenu Gospoda Jezusa
Kristusa in zahvalite Boga Očeta skoz njega.“ Kol. 3, 17.
Zato naj po izgledu drugih svetnikov in svetnic vedno re¬
čemo , ali saj mislimo: Iz ljubezni tvoje o Jezus! ustanem,
iz ljubezni tvoje se vležem, delo začnem in ga končani, iz
ljubezni tvoje o Jezus! pijem, jem in se veselim, iz ljubezni
tvoje, o Jezus grem od doma in se domu vernem i. t. d.
Potemtakem se bomo navadili vse storiti v imenu Jezusa
Kristusa, naše dela pojdejo nam gladko in srečno od rok,
ter bojo Bogu dopadljive in tam bodemo dobili za vse plačilo.

Molilva na novo leto.  O Gospod Bog, Oče nebeški!
Bog milosti in Bog tolažbe! iz celega serca se Ti zahva¬
limo , da si nas od našega rojstva tako čudno ohranil in no¬
ter do donašnega novega leta tako milostno v mnogih ne-

61

varnostih obvarval; za vse to se Ti serčno zahvalimo, zra¬
ven Te pa tudi ponižno prosimo, da nam po svojem ljubem
Sinu, in po njegovej rešnej kervi, ktero je danes pri obre¬
zovanju pervokrat za nas prelil, nam milostljivo odpustiš
vse grehe, ktere smo dopernesli pretečeno leto , in po kte-
rih smo se Tebi zamerili in tvojo pravično jezo zaslužili.
Oh! obvarvaj nas prihodno leto in vselej pred vsako pre¬
greho, in pred vsako nesrečo na duši in telesu! Oživi našo
vero! poterdi naše upanje , užgi našo ljubezen! Dodeli, da
mi od sedajneure noter do smerti vse občutke, misli, be¬
sede in djanje (ktere naj bodo sedaj ino vselej Tebi izro¬
čene) ravnamo po Tvojej božjej volji, da mi vse hudo serčno
zmagamo , in vse dobro stanovitno dopernašamo ; daj nam,
Oče nebeški! v svetej veri nekdaj srečno vmreti in priti v
tisto tvoje kraljestvo, kjer je en den boljši od jezeri na
zemlji, kjer bomo s angeli in svetniki božjimi večno novo
leto prepevljali, Tebe hvalili in slavili! Amen.

Nedela po novem letu.

Početek svete meše, cerkvena molitva, ino berilo ka¬
kor v nedelo pred novim letom.

Evangeli svetega Matevža 2, 19 — 23.

Tisti čas, kadar je bil Herodež umeri, glej! seje an¬
gel Gospodov Jožefu v spanji prikazal v Egiptu, rekoč;
Vstani, in vzemi dete in njegovo mater, in pojdi na Izraelsko
zemljo, zakaj pomerli so, kteri so detetu po živlenji stregli.
In je vstal, in vzel dete in njegovo mater, in je prišel na
Izraelsko zemljo. Ko je pa slišal, da Arhelaj kraljuje v
Judeji namest Herodeža svojega očeta, seje bal tje iti; in
v spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko. In je prišel in
prebival v mestu, kteremu je ime Nacaret, da se je dopol¬
nilo, kar je govorjeno po prerokih, da bode Nacarej ime¬
novan.

Navk.  1) Kralj Herodež, svoje kraljestvo sebi pri¬
hraniti, je Jezusa preganjal in nedolžne otroke umoril. Bog

62

gaje s hudo boleznijo udaril, skoraj tri leta so ga červi ži¬
vega jedli, potlej je nesrečno umeri, kraljestvo in dušo zgu-
bil na veke. Kaj pomaga toraj vsa čast, če se duša pogubi?
Vsa posvetna sreča je s bolečinami napolnjena, ni stano¬
vitna, je kratka in neumnež si, če zavolj nje svojo dušo
pogubiš. Uči se modrosti, usmili se svoje duše, in ne
greši za vse kraljestva in ves denar celega sveta. 2) Bog
čuje nad pravičnimi. On pripusti, da terpijo bolezni, ne¬
srečo, krivico in preganjanje, ali ne dopusti, da bi vtonili,
ob pravem času jih reši: »Oči Gospodove gledajo na tiste,
kteri se njega bojijo in na te, kteri na njegovo vsmilenje
upajo, da njih duše od smerti reši.“ ') »Gospodove oči jih
gledajo , kteri se njega bojijo , jim je močen varh in močna
terdnjava.“ 2 ) Sirah. 34, 19. Bodi torej poterpežliv in na
Boga upanje stavi, in gotovo bodeš srečen: »Poterpežlji-
vost je vam potrebna, da božjo voljo storite, in obljubo
večnega zveličanja dosežete.“ 3 ) 3) Jožef je terdno upal
na Boga, vender ni hotel prederzno se v nevarnost podati.
Po tem izgledu bodi tudi ti varen, koljkor je po svetej veri
dopuščeno. Jezus se je sovražnikov ogibal, dokler odlo¬
čen čas ni prišel, za vesoljen svet terpeti; aposteljni, sveti
Atanazi, in drugi svetniki so ravno tako delali, ker ni pri-
puščeno, Boga skušati. 4 ) Boga skušaš in grešiš, če svojo
dušo alj svoje telo v nevarnost prederzno postaviš: »Ne¬
spametno je upanje tvoje, da bodeš svojo nedolžnost v skuš¬
njavah ohranil. a  Sv. Auguštin.

Nacarej je Jezus imenovan bil, ker je v malem mestu
Nacaretu do 30. leta preživel. Po tem je blo dopolnjeno, kar
so preroki prerokovali, da bo Mesija Nacarejčan imenovan.

Praznik častitega razglašenja Gospodo¬
vega, ali svetih treh kraljev god.

Kak praznik je to?

Je obletni spomin, da se je lepa zvezda na nebesu pri¬
kazala in tri modre ali kralje iz Jutrovega v Judovsko de¬
želo peljala, Ti moži so v Betlehem došli, tamej božje
dete v štalici našli, ga molili in mu darove darovali.

f ps. 33, 18; 2 ) sir. 34, 19; 3) Hebr. 10, 36; 4) Mat. i, 7.

63

Zakaj se te praznik tudi zove: „EpipIiania
Domini?'' ali razglašenje Gospodovo.

Epipliania je Gerška beseda in se pravi po slovenski:
očitnovanje ali prikazanje, je torej praznik prikazanja ali
očitnovanja Gospodovega. Dones se je Jezus Kristus pri¬
kazal ali očitnoval kraljem v štalici; ravno dones ste se po
brumnem mnenju sv. k at o Iške cerkve še dve prikaziK v raz¬
ličnih časih in kraj eh prigodile. Eno tedaj, ko je Jezus
Kristus od Janeza v Jordanu kerščen bil, pri kterem kerstu
so se nebesa odperle, sveti Duh v podobi goloba nad Jezu¬
som plaval, ino njega sam Oče nebeški vsim razglasil, re¬
koč; „To je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadenje."
Drugo sc je dogodilo pri ženitbi v Kani Galilejskej , kjer je
Jezus svoje božanstvo ali božjo notoro pokazal, ker je
vodo v vino sprebernil. Pri tih treh priložnostih se je Jezus
prikazal ali očitnoval, po tem se je glas od Jezusa Kristusa
razglasil po celem svetu, zato tudi razglašenje Jezusa Kris¬
tusa. Zavolj veselja poje sveta cerkva dones na početku
svete meše: „Glej, došel je gospodarovavni gospod; vlada
je v njcgovej roči, ter mogočnost in gospodarstvo." ') „0
Bog! daj Tvojo sodbo kralju, ino tvojo pravičnost kralje¬
vemu Sinu." 2 ) Čast bodi.

Cerkvena molitva:  O Bog, kateri si današni dan svo¬

jega Edinorojenega ajdom po peljanju zvezde razodel; do¬
deli milostlivo, da bomo, ki smo te že skoz vero spoznali,
do gledanja lepote tvoje visokosti perpeljani. Skoz ravno
tega Gospoda našega Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kateri
s tebo živi ino kraljuje i. t. d.

Berilo iz Izaija preroka 60, 1 — 6.

Vstani Jeruzalem ! bodi razsvetljen; ker prišla je tvoja
luč, in čast Gospodova se nad teboj vzhaja. 'Zakaj glejte,
temu bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva; nad teboj pa bo
Gospod izšel, in njegova čast se bo v tebi vidita. Narodje
bodo v tvojej luči hodili, in kralji v svetlobi tvojega vzhoda.
Vzdigni svoje oči okoli sebe, in poglej, vs i ti so se zbrali
in so k tebi prišli ; tvoji sinovi bodo od deleč prišli, in tvoje
hčere bodo na (tvojej) strani zrejene. Takrat boš poln ve-

1) Mal. 3, 2; *) ps. 71, 1.

64

selja, tvoje serce se bo čudilo in razširilo, kedar se preo-
berne množica primorcev k tebi, in moč narodov k tebi pride.
Kamele te bodo, kakor povodenj, zagernule, hitre kamele
iz Madjana in Efe; vsi bodo iz Sabe prišli; ter zlata in ka¬
dila prinesli , in hvalo Gospodovo oznanovali.

Razlaganje.  Prerok Izaija, božji mož v starem za¬
konu, neverni svet budi na prihod obljublenega Mesija, in
prerokuje veličanstvo obljublenega odrešenika, oznanuje
tiste srečne dni, v kterih bojo kralji ino ptuji narodi, svoje
zmote zapustivši, se k pravej veri obernili ino v Jeruzalem,
kraljevo mesto hiteli, kralja vsih kraljev molit. To čudno
prerokovanje Izaija se je pervič dopolnilo ravno donešen
praznik v Jeruzalemu, koso modri moži kraljevega rodu
prišli novorojenega Zveličarjajiskat, in v Betlehemu ga mo¬
lili in obdarovali. Zato sveta cerkev leti veseli god tak
slavno in veselo obhaja. Zahvalimo tudi mi Jezusa Kri¬
stusa, daje nas poklical k pravej zveličanskej veri! ^Hvalite
nebesa, in veseluj se zemlja, planine razglašajte hvalo;
zakaj potolažil je Gospod svoje ljudstvo , in usmilil se svo¬
jih bornih.“

Evangeli svetega Matevža 2,1 — 12.

Kadar je bil Jezus rojen v Betlehemu na Judejskem v
dnevih kralja Ilerodeža, glej! so prišli modri is Jutrovega
v Jeruzalem, rekoč: Kdo je kralj Judov, kije rojen? Za¬
kaj vidili smo njegovo zvezdo na Jutrovem, in smo ga
prišli molit. Herodež kralj pa, to slišati, se je prestrašil,
in ves Jeruzalem z njim. In je sklical vse velike duhovne
in pismarje ljudstva, in jih je izpraševal, kje bi imel Kris¬
tus rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Judej¬
skem; zakaj tako je pisano od preroka: In ti Betlehem,
zemlja Judova, nisi nikakor nar manjši med vojvodi Judo¬
vimi; zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vižal moje
ljudstvo Izrael. Tedej je Ilerodež modre skrivaj poklical,
in jih je skerbno izpraševal čas, v kterem se jim je zvezda
prikazala. f  In jih je poslal v Betlehem, ter je rekel: Pojdite,
in skerbno oprašujte po detetu, in kadar ga najdete, pridite

D iz. 49, 13.

65

mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga molim. In ko so
bili kralja zaslišali, so šli; in glej! zvezda, ktero so vidili
na Jutrovem, je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej
obstala, kder je bilo dete. Kadar so pa zvezdo ugledali,
so se silno obveselili. In so šli v hišo, in so najšli dete z
Marijo njegovo materjo, ter so prednj padli in ga molili
(tukej se poklekne); in so odperli svoje zaklade, in mu
darovali zlata, kadila in mire. In ko so v spanji odgovor
prejeli, ne vračevati se k Herodežu, so se po drugem potu
vernuli v svojo deželo.

Kaj je modre nagnilo, se podati na tako dalni pot,
da bi zveličarja iskali?

Zvezda, ktero je jim Bog na nebesu prisjati dal. On
jih je tudi znotraj v sercu razsvetil, da so razumeli, koga
nova in čudna zvezda pomeni, kakor uči sveti papež Leo.
Nam pa velja od tih treh kraljev, ki so božji glas tak hitro
poslušali in se brez odloge na dalni, težki pot podali, se
učiti, da tudi mi hitro in serčno Boga bogamo, kader nas
kliče s svojo milostjo in gnado. Ti brumni moži so po Je¬
ruzalemu popraševali po novorojenem kralju skerbno in brez
straha; učimo se , brez da bi onemagali, brez da bi se bali
in brez da bi na druge ljudi gledali, skerbeti za tiste reči,
ki nam v zveličanje služijo. ')

Zakaj se je Herodez in Jeruzalem prestrašil?

Herodež je bil prevzeten , časti lakomen in grozoviten
kralj; slišati od novorojenega kralja, se je za svojo časno
krono zbal. Huda vest se pred vsako senco trese , ne da
nikolj pokoja: „Hudobni nimajo nikolj mira," 2 ) pravi Gos¬
pod Bog.

Jeruzalemčani so se pa prestrašili, nekteri, ker so s
Herodežem deržali, nekteri posebno pisarji in višji duhovni,
ker so se zavolj svojih skritih pregreh bali pred Mesijem,
od kterega je blo prerokovano : „On bo vboge po pravično¬
sti sodil, in hudobne s sapo svojih ust vmoril. 3 )

Jan. 6, 41. 2) Iza. 57. 3) Iza. 11, 4.

Goffine, 5

66

Zakaj je Herodez sklical višje duhovne in pisarje?

Da bi zvedel, kje ima Mesija rojen biti, posebno je
Bog tako naredil, da Herodez in višji duhovni zavolj svoje
nevere izgovora nemajo , ker je jim bilo znano , kada in kje
bo Jezus Kristus rojen ? Žalosten konec Herodeža in du¬
hovnov čaka vse tiste, ki tega, kar vedo in druge uče,
sami ne spolnujejo.

Zakaj je Herodez rekel:  „ On hoče tudi dete moliti?“

To je rekel iz nesramne , hudobne hinavščine. On ni
mislil iti, dete spodobno počastit, temuč on je v svojem
ne človeškem sercu sklenil, ga vmoriti. Presejana hinavšči¬
na se ne more bolj na tanko popisati, kakor jo prekajeni
Herodez s svojim djanjem popiše. •— Ravno tako se obna¬
šajo tisti dušomorivci, kteri želijo nedolžnost zapeljati. Ka¬
kor volki se ne smejo pokazati, to je : ne smejo očitno go¬
voriti in delati, kakor v svojem černem sercu mislijo. To-
raj oblečejo ovčje oblačila, se obnosijo, kot sramovžlivci,
brumni in pobožni tako dolgo, dokler da nedolžne duše v
svoje zanjke in mreže ne vjamejo. Govore sladke besede,
delajo zlate obljube, zasmehujejo sv. vero in lepo zaderža-
nje , delijo tudi drage darila, in tako sramožlivost in boga¬
boječnost iz serca spravljajo in nedolžne duše morijo. O
drage duše! varite se skerbno tistih, ki pridejo v ovčjih
oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi doreči volkovi.

Kaj je tri kralje ganilo, da so turni na kolena padši
dete molili?

Bog jih je v duši razsvetil spoznati, da je vbogo v ple¬
nice zavito, in v jaslicah ležeče dete pravi Bog, če ravno
zvunaj nikakve slavodične in bogate oprave na njem in nje-
govej materi niso najdli. Kako osramotijo leti ljudi alj
moži tiste napuhnjene in lene kristjane, kteri v cerkvah
Jezusa Kristusa v presvetem rešnjein telesu moliti nočejo! —

Zakaj so mu zlata, kadila iti mire darovali?

Najutrovskem je bla navada, pred kralji in velikaši
na kolena pasti in jih s kakimi darovi obdarovati. To šego
so tudi ti sv. moži izpolnili: zlato so mu dali, kot prave¬
mu kralju; kadilo, kot živemu Bogu , in miro kot vmerlji-
vemu človeku. Te bogate darila pa tudi kažejo 3  da so bli

67

ti moži bogati, in kakor nekteri učeniki terdijo, trije kralji:
Gašpar, Melhior in Baltazar. —

Kako zamoremo tudi mi Jezusu Kristusu enake
darove prinesti?

Zlato  mu moremo darovati, ako ga mi iz serca ljubimo,
svojo voljo, svoje naj večje bogastvo —■ sv. božjej volji
podveržemo v tim, da smo popolnoma pokorni, da sami sebe
zatajimo in vbogim v Jezusovem imenu pomagamo; kadilo,
ako ga kot Boga častimo in molimo, njegove božje lastnosti
radi premišljujemo; miro,  ako telesno poželenje, grešne na¬
gibe in strasti zateramo, ter nedolžno serce in čist život ob-
deržati si prizadevamo, naj je nam ravno grenko kot mira.

Zakaj so se sv. tri kralji po drugem potu na svoj
dom podali?

Sam Bog jim je v spanju razodel, da želi Herodež
dete vmoriti; zato naj ne gredo več k njemu, kakor je bil
Herodež jim vkazal. Učimo se 1) tudi mi vselej več Boga
kot ljudi bogati; 2) nja naredbe spolniti, čeravno se nam
modre ne zdijo; 3) se po drugem potu, to je: po potu po¬
kore k Bogu podati in vernili: „iščimo Boga, dokler se on
da naj ti. “ *)

Molilva.  Dodeli mi oh zveličar božji! vero svetih treh
kraljev. Razsveti me s tisto lučjo, s ktero si sv. tri kralje
razsvetil; nagni moje serce, da za to lučjo tudi hodim in
Tebe zvesto iščem, ki si mene poprej iskal. Daj mi tudi
Te srečno najti, Te moliti v duhu in resnici, kakor so Te
sv. tri kralji molili. Darujem Ti zlato prave ljubezni, kadilo
serčne molitve in miro resnične pokore; da Te, na kterega
sem tukaj živo in terdno veroval, tamkaj v večnem veli¬
častvu gledam in molim na veke! Amen.

Perva nedela po razglasenju Gospodovem.

V po čctku sv. meše nas cerkva opominja in budi, novoro¬
jenega božjega Sina veselo moliti. Ona poje: ,Na visokem
prestolju sim vidil človeka sedeti, kteremu se klanja mno-

i) Iza. 55.

5 *

68

žica angelov, ki pojo na eno gerlo: »Glej! ime njegovega
vladarstva nema konca.“ J ) Raduj se vJBogu vsa zemlja,
služite Bogu Gospodu s veseljem.“ 2 ) Čast bodi . . .

Cerkvena molitva:  Prosimo, o Gospod! spolni s ne¬

beškim vsmilenjem želje ljudstva, ki ponižno prosi, da spoz¬
na, kaj je storiti, in da zamore, kar spozna, spolniti. Skoz
Gospoda našega Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kateri s
teboj živi in kraljuje i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 12 , 1 — 5.

Bratje, prosim ms pri vsmiljenji Božjem, da svoje te¬
lesa daste v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo vaša
služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak
ponovite se s ponovljenjem svojega uma, da spoznate, kaj
je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja. Zakaj po mi¬
losti, ki mi je dana, rečem vsim, kteri so med vami: Nikar
bolj modrovati, kakor se spodobi modrovati, ampak modro¬
vati, kar je prav, kakor je Bog slehernemu podelil mero vere.
Zakaj, kakor imamo v enem telesu veliko udov, vsi udje pa
nimajo ravno tistega opravila; tako nas je veliko eno telo v
Kristusu , slehern pa smo eden druzega udje v Kristusu Je¬
zusu Gospodu našem.

Razlaganje.  Sveti Pavi nas prosi, ja clo zaroti pri bož¬
jem vsmiljenju, da mi Bogu darujemo živ  dar, mertev za
telesne sladosti, vnet pa za brumnost in pravico ; svet  dar,
to je: neomadeževan, dopadljiv  dar, pripraven na božjo
poveličanje: ne takih darov, kake so darovali Judi, ki so
junce in ovce klali, moko in olje Bogu žgali, ter mislili, da
njemu strežejo, s svojim telesom so večdel le pregrehi
Stregli, njih serce je bilo rado daleč od pravega Boga, —
ne takih darov, kake so darovali ajdi, ki so svojim malikom
s pregreho stregli, so pijančevali in prešestovali svojim
bogovom v čast. Ni pa dosti, da mi samo telo Bogu daru¬
jemo, temuč tudi svojo dušo, in zlasti to je treba Bogu
darovati. To se pa takole zgodi: 1) ako vse svoje posvetne
opravila začnemo s dobrim mnenjem; 2) ako mi svoje me¬
sene želje in nagibe krotimo in zatajimo: ako se pri svojih
pobožnih rečih ne samo s truplom, ampak tudi s duhom
vdeležimo, n.J p. pri molitvi, doma ali v cerkvi: tako je
naša služba po pameti.

1) Dan, 7 ; 2) ps. 99.

69

Dalej nas sv. Pavl opominja, se ne ravnati po tem
svetu, po pravilih, segali tega sveta, ne ljubiti tega, kar svet
ljubi; ne storiti tega , kar svet hvali in dela, tako bomo pri-
jateli božji. Temu svetu prijatel biti, se pravi, Bogu sovraž
biti. *) Znati keršanske resnice, se po njih ravnati in si
večno zveličanje zagotoviti, to se pravi modrovati, kakor
se spodobi modrovati... Vsa posvetna omika, vse posvetne
umnosti in znanosti so prazne, ja škodljive reči, brez zna¬
nosti Svetnikov: Boga poznati, njemu služiti in se zveli¬
čati. — Sv. Pavl nas tudi opominja, da smo vsi udje enega
telesa, kterc nemajo enega opravila; tako tudi med nami;
nekteri imajo učiti, drugi poslušati, nekteri zapovedati,
drugi vbogati, vendar vsi Bogu služijo, ki dolžnosti svo¬
jega stanu zvesto spolnujejo. Pred Bogom le listi velja,
kteri je v svojem stanu zvest, in Bogu prav služi.

Zdihlej.  Dodeli mi, o Jezus! milost in pomoč, svoje
telo in svojo dušo zatajevati, poniževati in krotiti, ter jih
tako Tebi v živ, svet in dopadljiv dar darovati!

Evaugeli svetega Lukeža 2, 42 — 52.

Kadar je bil Jezus dvanajst let star, so šli njegovi
starši v Jeruzalem po navadi praznika. In ko so dnevi pre¬
tekli, in so nazaj šli, je ostal mladeneč Jezus v Jeruzalemu,
in njegovi starši tega niso vedeli. Menili so pa, da je per
družini, in šli so dan hoda, in so ga iskali med žlahto in
znanci. In ko ga niso našli, so se vernuli v Jeruzalem, in
so ga iskali. In prigodilo seje, da so ga tretji dan v tem-
peljnu našli sedeti v sredi učenikov, jih poslušati in popra-
ševati. Vsi pa, kteri so ga slišali, so se čudili nad njego¬
vim umom in nad njegovimi odgovori. In ko so ga ugledali,
so se zavzeli; in njegova mati muje rekla: Sin, kaj si nama
tako storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te s žalostjo iskala.
In jima reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedela,
da moram vtem  biti, kar je mojega Očeta! In ona nista
umela besede, ktero jima je govoril. In je s njima šel in
prišel v Nacaret, in jima je bil pokoren. In njegova matije

1) Jan. 15.

70

ohranila vse tc reci v svojem sercu. In Jezus je rastel v
modrosti in starosti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

Zakaj je Jezus s svojimi stariši v tempel šel?

Bog je bil po Mojzesu vsim odraščenim možkim zapo¬
vedal, trikrat v letu v Jeruzalem iti iu tam vtempelnu očitno
Boga moliti. *) To zapoved je Jezus hotel spolniti in tako
nam izgled dati, Bogu in cerkvi pokornim biti, tudi da bi
mi naučili se, mnogo krajšega pota v cerkev se ne zbati,
temuč vsako nedelo in praznik po cerkvenej zapovedi cer¬
kev obiskati, Bogu se pokloniti, tam tiho in pobožno moliti
in božjo službo služiti.

Zakaj reče evangelist: po navadi praznika?

Nas učiti, da imamo tudi mi vse svete in blagodarne
navade cerkvene poštovati in deržati, postavim, da angel¬
sko češčenje lepo opravimo, da pred jedjo in po jedi moli¬
mo i. t. d.

Od Jožefa in Marije, ki sta dete Jezusa seboj v Jeru¬
zalem peljala, se naj vsi stariši uče, svoje otroke, kak hitro
k pameti pridejo, h keršanskemu nauku peljati, š njimi zju¬
traj in zvečer, predjedjo in po jedi i. t. d. moliti, jih radi
v šolo in v cerkev pošiljati in skerbeti, da se lepo in modro
obnašajo. —

Zakaj je Jezus v Jeruzalemu zadostal?

Pokazati, daje on prišel, posebno nebeškega Očeta
poveličat in za naše zveličanje skerbet, zraven pa tudi
nektere znaminja svoje modrosti pokazat.

Zakaj sta Marija in Jožef Jezusa tako želno iskala?

Sta storila iz ljubezni do Jezusa in od straha, da bi ga
ne zgubila. To nas uči, zvesto skerbeti, da mi Jezusa po
kakem grehu ne zgubimo, in ako smo ga zgubili, da se
tako skerbljivo trudimo, ga zopet po pravej pokori in po-
boljšanju najti. Od Marije in Jožefa, ki sta Jezusa tako
skerbno iskala in popraševala po njem, naj se stariši uče,
skerbno gledati in popraševati, v kterem družtvu se njih
otroci znajdejo, in jih skerbno varovati pred slabo tovaršijo,
zato ker se človek s hudobnimi spridi in pohujša. Kdor se

D 5. Mojz. 16, 16.

71

smole dotekne, se osmoli. — Oh! je starišev, kterim
časno blago in nepametno živinče bolj pri sercu leži, kot
otroci!

Kaj to pomeni, da sta dete v tempelnu našla in da je
Jezus učitelje vpraševal, in jim odgovarjal?

Po tem je nam pokazal, da si prizadevamo, se naučiti
ono, kar je nam za večno zveličanje potrebno. Ne bojmo
in ne sramujmo se, posebno, če dvomimo, kaj in kam, dušnih
pastirjev popraševati, in jim odgovorjati, kadar nas kaj po-
prašajo. Jezus se ni sramoval vpraševati in odgovarjati ;
kaj bi se mi — nevedni in slabi, sramovali tega storiti. Go¬
rečih solz je vredno, da se nekferi rajši hočejo na večno
pogubiti, kakor pa praševati in svojo nevednost odkriti!

Zakaj je Marija rekla: Sin, kaj si nama storil?

To je storila, pokazati svojo serčno žalost, ker je
svojega Sina zgubila, kteregajc nad vsim ljubila, ne pa iz
nevolje; zakaj Jezus ni zaslužil terdih besed slišati in gra¬
jan biti. Vsim starišem se pa gre učiti, da so dolžni na
svoje otroke paziti, nje grajati, svariti in kazniti, če kaj
hudega storijo, če tega zanemarajo, bojo stariši s otroci
vred večno pogubleni. Ileli svojih sinov ni imel v strahu!
zato ga je Bog štrafal, daje znak padel in sije vrat zlomil. 3 )

Nauk pokorščine.

»On je bil njima pokoren." Luk. 2, 15.

Vsi kristjani se uče od Kristusa, božjim in cerkvenim
zapovedim, starišem in predpodstavljenim pokorni biti.
Dolžni smo biti Bogu  pokorni, ker je naj višji gospod in naj
večji dobrotnik, ker je pokorščina, bolja kot dar; — cerkvi,
ker jo vlada in vodi Jezus Kristus in sv. Duh. Jezus je sam
rekel : kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje,
mene zaničuje; — starišem,  ker so oni božji namestniki in
naši nar večji dobrotniki za Bogom, in ker je to sam Bog
zapovedal. Kako gerdo in grešno ravnajo tisti otroci, ki
svojim vbogim ali priletnim starišem nočejo pokorni biti ali
jim pomagati. Božji Sin je bil Marii in Jožefu pokoren, ako
ravno sta borna in rokodelca bila, zakaj bi mi ne hoteli biti?
Preklet je otrok, ki svojih starišev ne spoštuje 3 ); kako več

1) Ecel. 13, 1; 2) I. Rej. 4, 18; 3) Deut. 27, 16.

72

pa še le tisti, ki jih pogerduje in osramuje, jih ostavljuje
in zapušča, ali pa clo se jih sramuje. Take otroke je Bog
zapovedal kamenovati ; kaj bi še le rekli od tistih otrok,
ki clo svoje grešne roke vzdignejo proti starišem; oni so
pošasti pred Bogom in ljudmi.

Kako je Jezus rastel v modrosti in starosti in v
milosti pri Bogu in ljudeh?

Jezus večna luč in modrost ni modrosti dobival po
starosti, ali rastel v gnadi, ko drugi ljudi, tcmuč on je pred
ljudmi čedalej večje znamnje dajal od svoje modrosti, da so
se vsi ljudi čudili, ker so menili, da je Sin Marije in Jožefa.
Tudi to nas uči in spodbada, skerbeti, da v dobrem rastemo,
ter Bogu in ljudem dopademo , dalej se truditi, da si v viš-
jej starosti tudi višjo modrost in brumnost zadobimo, ter
tako Bogu in ljudem bolj dopademo.

Zdihlej:  Ohvsmiljeni Jezus ! v svojem dvanajstem letu
so Te tvoji stariši v tempelnu najdli, in Ti si jim bil ponižno
pokoren; dodeli, da mi opravilo svojega zveličanja skerbno
opravljamo , sladki jarm tvojih postav od mladih nog voljno
nosimo in postavam cerkve, starišev in predpostavljenih
vedno pokorščino skazujemo. Brani, da naša ljuba mla¬
dina razujzdano in hudobno ne zraste. Dodeli starišem mo¬
drost in pomoč, svoje otroke v božjem strahu in v keršan-
kej pobožnosti izrediti, Tebe marljivo iskati, srečno najti
in rasti v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Amen.

Nauk od prave poSiožuosti.

„So ga našli v tempelnu." Luk. 2, 46. „Vaša božja služba
naj bo pametna." Rim. 12.

Kaj je prava pobožnost, veliko kristjanov ne ve, in se
žalibože ! v tem tudi hudo moti! Nckteri mislijo , da so po¬
božni, ker se radi postijo in zatajevajo, ali njih serce je
polno jeze, sovražtva in nevošlivosti. Nekteri mislijo, da
so pobožni, ker vsaki den molitvo za molitvo opravljajo, in
v cerkve tekajo, zraven pa svoje dela in opravila zanema¬
rijo, za svoje podložne clo nič ne skerbe in drugim škodo
ali napost delajo. Nekteri zopet radi vbogajme delijo,

t) Deut, li.

73

svojim sovražnikom pa ne morejo iz serca odpustiti. Drugi
zopet radi svojim razžalnikom odpuste, svojih dolgov pa ne
poravnajo in ne poplačajo drugače, kot prisileni od gospo¬
ske. Vsi ti se imajo in dajo imeti od drugih za pobožne in
brumne, pa vendar v resnici pobožni niso.

Kaj je prava in živa pobožnost? Franc Salezi pravi:
..Prava pobožnost je le na božjo ljubezen sozidana, in
prav za prav tudi pobožnost drugega ni kot prava ljubezen
do Boga; pa ne ljubezen, kakoršna si bodi, zakaj božja
ljubezen, ki našim dušam lepoto deli, se imenuje gnada, to
je: dopadljivost,  ker nas v vsem božjemu veličastvu dopad¬
ljive stori. Ta ljubezen nam moč podeli, dobro storiti, po
tem se delavna  ljubezen pravi. Če se pa na to višino po¬
polnosti vzdigne, da nas nikar ne le spodbada, dobro sto¬
riti, temuč tajisto tudi skerbno , pogosto in urno storiti in
opraviti, po tem dobi ime: pobožnost.  Štruci ali Štravsi ne
letijo, kokoši težko, nizko in po redkem, golobi in lasto¬
vice pa letajo velikokrat visoko in hitro. Tako se grešniki
nikdar ne vzdignejo do Boga; zmiraj se vertijo na nizkem
blizo zemlje — iz ljubezni do zemlje. Ljudi sploh dobri
imenovani, ki se še pobožnosti niso poprijeli, se vzdignejo
sicer po dobrih delih do Boga, pa le malokdaj in tedaj še
težko in počasi; pobožne duše letijo dostikrat, hitro in vi¬
soko k Bogu nakviško. V kratkem: pobožnost ni ničesar
drugega, ko živa urnost, po kterej delavna ljubezen svoje
delo v nas dopernaša, ali tajisto mi v njej hitro in iz serca
dopernašamo, in kakor je delavnej ljubezni lastno, nas na¬
peljevati, da tajisto hitro in urno spolnujemo. Toraj se tudi
tisti, ki vsili zapovedi božjih ne spolnuje, dober in pobožen
imenovati nemore; zakaj, da bomo v resnici dobri in po¬
božni , razun delavne ljubezni še žive urnosti k delom lju¬
bezni potrebujemo.“ Tako piše sv. Franc Salezi v svojej
Filoteji; pobožnost tedaj ni, nektere posebne andohti oprav¬
ljati, nektere dobre dela dopernašati, temuč je, vse postave
in dolžnosti spolnovati, zvesto, urno in vedno iz ljubezni
do Boga, da hitro in iz serca veliko dobrih del storimo.

Druga nedela po razglasen ju.

Cerkva v početku sv. maše vabi vse stvari zavolj
včlovečenja Sina božjega Boga hvaliti *): „Vsa zemlja naj

t) ps. 66.

74

tc moli, in tebi poje; hvalo poje tvojemu imenu. Ukajte k
Bogu vse zemlje, pesem pojte njegovemu imenu; poslavujte
njegovo hvaloČast...

Cerkvena molitva:  Vsegamogočni večni Bog! kateri

vižaš nebeške in pozemljske reci; vsliši milostlivo ponižne
prošnje svojega ljudstva, in dodeli svoj mir v naših časih.
Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 12, 6—16.

Bratje! po milosti, klera nam je dana, imamo razne
darove; alj prerokovanje, po meri vere; alj službo, v služe¬
nji; alj kdor uči, v poducenji; kdor opominja, v opominja¬
nji; kdor poslednje, v preprostosti; kdor je čez druge postav¬
ljen, v skerbi; kdor vsmilenje skazuje, v veselji. Ljubezen
bodi brez hinavščine, sovražite hudo, deržite se dobrega. Z
bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite. Z postavanjem pri¬
dite eden drugemu naproti. Ne hodite leni v oskerbovanji;
hodite goreči v duhu; služite Gospodu; v upanji hodite ve¬
seli, v nadlogi poterpežljivi, v molitvi stanovitni; v potrebah
svetim posledujte; ptuje radi sprejemajte. Dobro jim voščite,
kteri vas preganjajo; blagoslovite, in nikar ne kolnite. Ve¬
selite se s veselimi, in jokajte s jokajočimi. Bodite ene misli
med seboj; nikar si visokih reči ne domišlujte, ampak k niz¬
kim se ponižajte.

Razlaganje.  Sv. Pavl opominja vsakega kristjana od
Boga sprejete darove na dobro oberniti, vsaka služba,
ktero imamo, je božji dar; vsaki naj svoje dolžnosti tako
spolnuje, kakor se upa enkrat pred Bogom obstati.— On
opominja dalej , da smo dolžni svojega bližnjega ljubiti, da
imamo to ljubezen skazati ne samo v besedi, ampak tudi v
djanju, in dolžni smo taj popotne sprejemati, vbogajme da¬
jati , priskočiti tistim, kteri so zavoljo vere ali pravice ob
svoje prišli. Zadnič nas še opominja, se veseliti, ako na¬
šega bližnjega sreča zadene, pa tudi žalovati, ako ga ne¬
sreča obišče; to se naj godi, kakor sc veselimo aližalujemo
zavolj svoje lastne sreče ali nesreče.

Kako bodemo s bližnjim naj ložej v ljubezni in miru

živeli?

S tim, da smo ponižni in pohlevni, da se ne povišujemo
nad drugimi, da svojega bližnjega bolje od sebe deržimo

75

in cenimo, rajše na njegove dobre lastnosti se ozremo, nje¬
gove slabosti pa poterpežlivo prenesemo, in se tako s njim
pošteno, prijazno in ljubeznivo obhodimo. Tako bomo vži-
vali sveti mir, kteri med napuhnjenimi nikolj dolgo ne sta¬
nuje. „Pri napuhnjenih je le jeza in sovražtvo.“ J )

Nauk za predpostavljene.

Ojstro in strašno sodbo imajo tisti dočakovati, kteri le
zavolj časnega dobička visoke in donesljive službe iščejo in
v nje sc vsilijo, brez da bi gledali, ali imajo potrebne last¬
nosti ali znanosti, ali ne; ter brez da bi marali, alj dolžnosti
svoje spolnijo ali ne, še clo zavolj daril in mazil svojo vest in
pravico prodajo. A T ad takimi se Bog strašno potoži: „Tvoji
vladarji so neverni tatovi pomagavci; vsi ljubijo darila in hre¬
penijo po mazilu; sirotam ne sodijo pravično, reči udov ne
pustijo pred se“ 2 ); „alj naglo in hitro bo Bog na nje planil,
in naj ojstrejšo sodbo sodil tistim, ki nad drugimi vladajo.* 3 )

Zdihlej:  Daj o Gospod! nam milost in pomoč, po tvojej
svetej volji skerbno in vselej se ravnati po tem, kar nas
sv. Pavl od ponižnosti in ljubezni uči, da bomo vsmiljenega
serca do vsih bornih , in da bomo vselej od sebe ponižno
mislili, se imeli za naj nižje in posledne, da bomo tamkej
v nebesih povišani! Amen.

A

Evangeli svetega Janeza 2, 1  — 11 .

Tisti čas je bila ženitnina v Kani Galilejski, in mati
Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus povabljen in nje¬
govi učenci na ženitnino. In ko je vina zmanjkalo, reče
mati Jezusova njemu: Vina nimajo. In Jezus ji reče: Žena
kaj je meni in tebi mar? Moja ura še ni prišla. Njegova
mati reče služabnikom : Kar koli vam poreče, storite. Bilo
je pa tam šest kamnatih verčev postavlenih po šegi Judov¬
skega očiščevanja, kteri so deržali po dve ali tri mere. Je¬
zus jim reče: Napolnite vcrče s vodo. In so jih napolnili
do verha. In Jezus jim reče: Zajemite zdaj in nesite sta-
rašinu. In so nesli. Ko je pa starašina v vino spremenjeno

1 ) Prisl. 13, 1. 2) Iz. 1, 33. 3 ) Modr. 6, 6.

76

vodo pokusil, in ni vedel od kod da je, (služabniki pa,
kteri so vodo zajemali, so vedeli,) pokliče starašina ženina,
in mu reče: Vsak človek da dobro vino pervič, in kadar se
napijejo, tedaj slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihranil.
Ti začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski, in je ra¬
zodel svoje veličastvo: in njegovi učenci so v njega verovali.

Zakaj je Jezus s svojo materjo in s svojimi licenci
pri zenitbi bil?

Da nam pokaže: 1) da sta bla ženin in nevesta boga¬
boječa in brumna, ker so tudi Jezusa, njegovo mater in
njegove učence na ženitbo povabili. Iz tega se zaročeni
ljudi uče, ako žele božji blagoslov prejeti, da naj serčno
molijo, čisto, brumno živijo, in tako Jezusa na ženitbo po¬
kličejo. To storiti pa mnogi pozabijo in zanemarajo; zato
je pa tudi mnogo nesrečnih zakonov; 2) da je tudi po¬
svetno veselje pripuščeno, če ga po keršansko in po meri
vživljamo; 3) da je priložnost dobil, velik čudež storiti,
svojo božjo vsemogočnost in potem ljudem pokazati, da je
pravi živi Bog; 4) da posveti s svojo pričujočnostjo vse že-
nitbe, pri kterih se ljudi po keršansko obnašajo.

'/Mikaj seje Marija potegnila za liste, Merim je vina
zmanjkalo?

Ker je ona mati milosti in miloserčna priprošnica tis¬
tim, ki se Boga boje. Obernimo se toraj v vsih potrebah
k blaženej Devici Marii! Učimo se pa tudi pomagati tistim,
ki so v potrebah in revah, in ako sami ne moremo, prosimo
za nje pri drugih, ki pomagati zamorejo.

Zakaj je Jezus rekel k Marii: ,,/ena, kaj je meni
in tebi mar u ?

S timi besedami ni terdo odgovoril , ampak je le hotel
reči: Ti hočeš, da bi jaz čudež storil, ali ti v tej reči nisi
moja mati, ker sem po Tebi sprejel človeško, ne pa božjo
natoro , po kterej jaz čudeže morem delati,, in scer po volji
svojega nebeškega Očeta. Po tvojej volji bom storil, kar
si prosila, kadar pride čas in od Boga postavljena ura. —
Poglej kristjan! koliko pri Bogu zamore rožna devica Maria.
Pogosto jo taj na pomoč klici! Uči se pa tudi, čas poter-

77

pežljivo pričakovati, ki gaje Bog odločil: O pravem času
se ti bode pomagalo.

Kaj pomeni to, daje vina zmajnkalo?

Po duhovno hoče to reči, da med zaročenimi dostikrat
ljubezni majnka, To se pa prigodi pri tistih, ki so pri že-
nitbi le gledali na lepoto, bogastvo, dobro službo itd. Taki
naj Jezusa Kristusa serčno in ponižno prosijo za odpušča¬
nje, da so tako ravnali, in da on jim dar prave ljubezni po¬
dari. V spomin donešnjega čudeža se tudi vnekterih krajih
pri ženitbi vino blagoslovuje. To pomeni, da naj Bog pravo
ljubezen med zakonskimi vedno obderži. —

Zakaj je Jezus zapovedal, starasinu vino prinesti?

Da naj starašina vino pokusi, in čudež poterdi; tudi, da
se ljudi vina lepo po redu in po pravej meri poslužijo; zato
je bil tudi starašina postavljen. — Iz besed pa: „vsak člo¬
vek da dobro vino pervič , in kadar se napijejo , tedaj sla¬
bega; ti pa si dobro vino dozdaj prihravil“, učimo se, da.
nam tudi svet dobro sladko vino svojih sladnost prej, po¬
tem pa naj grenkejši žolc hude vesti natoči. Bog pa da
svojim izvoljenim najpoprej grenko vino časnih težav in rev,
potem pa sladko vino tolažbe na tem, in vino večnega živlenja
na imeni svetu.

Zdihlej:  O moj sladki Jezus! kakor Tebi dopade, rajši
hočem piti grenki žolc težav in rev, kakor pa vino sladkosti
tega živlenja, da potem vreden bodem tam v nebesih vži-
vali sladko vino večnega veselja. Amen.

Nauk od zakona.

Kaj je zakon ?

Zakrament svetega zakona je nerazvezljiva zveza, s
ktero se dvoje nezavezanih (nezakonskih) keršanskih ljudi,
en možki in ena ženska po postavi božjej vzameta in zaro¬
čita , da bi jima Bog po tem zakramentu gnado dal, v svo¬
jem zakonskem stanu do smerti pobožno živeti, in svoje
otroke po keršansko izgojiti.

78

Kdo je sveti zakon postavil?

Bog sam gaje že koj v začetku sveta postavil, ko je
Evo pripeljal Adamu, da bi njegova žena, tovaršica in po¬
močnica bila.

K čemu je zakonski stan postavljen ?

1) Da se človeški rod obderži, množi in raste; 2) da
se zakonski med seboj podpirajo in tako ložej svoje dolž¬
nosti spolnujejo, in 3) da napcno meseno poželenje krotijo
in v redu obderžijo.

Je zakon resničen zakrament?

Je; sv. katolška cerkva je to vselej in povsod vero¬
vala in veruje; kar bi se ne moglo zgoditi, ko bi ne bil ga
Jezus Kristus k visokosti sv. zakramenta povišal. Zato je
Tridentinski sbor zoper krivoverce sklenil: „Kdor pravi,
da zakon ni pravi, eden zmed sedmerih zakramentov od
Jezusa Kristusa vstavljen, in da gnade ne deli, bodi iz šte¬
vila vernikov zbrisan." ] )

Tudi sv. Pavl imenuje zakon velik zakrament, kteri
pomeni ljubeznivo sdružbo Jezusa Kristusa s katolško
cerkvij o.

Kaj dodeli zakrament sv. zakona?

On podeli gnado: 1) zakonsko zvestobo, kterosoeden
drugemu dolžni, stanovitno ohraniti; 2) svoje otroke po
keršansko zrediti; 3) vse nadloge in težave svojega stana
voljno preterpeti in mirno med seboj živeti; 4) eden dru¬
gega k dobremu spodbadati in si v večno živlenje pomagati.
K temu je jim božja milost in pomoč neobhodno potrebna,
brez ktere bi svojih mnogih in težkih dolžnosti slabo ali clo
nič spolnovati ne mogli.

Kako seje pripraviti na sv. zakon?

Perva in nar boljša priprava je ta: pobožno in čisto
živeti in zraven moliti in prositi, da naj nas sv. Duh raz-
sveti, prav spoznati, ali smo k temu stanu poklicani ali ne.
Drugič, da naj poprašamo stariše in spovednika, in naj se
preveč ne gleda na premoženje, lepoto, žlahtni rod; ampak
nar prej in nar več se naj gleda na dozdajno zaderžanje in

t) Trident, sbor, 24,

79

žlahtno pobožno serce. — Tretjič naj stopimo v zakon v
stanu gnade božje. Vsak katolški kristjan naj pred poroko
k spovedi gre, naj se tako cisto in popolnoma spove, in
dobro je, pred poroko dolgo spoved opraviti. Pred poroko
naj otroci svoje stariše za božji blagoslov prosijo, sv. meso
s gorko pobožnostjo služijo, ter serčno prosijo, da naj jim
Bog milostljivo svoj blagoslov in svojo gnado podeli.

Naj tudi ne pozabijo se prečistej devici Marii in sv.
Jožefu, njenemu ženinu goreče in lepo priporočiti.

Od hod toljko nesrečnih zakonov?

Zato,ker jih je veliko,kipred zakonom nesramno in grešno
živijo, terdovratno v grehih ostanejo, nevredno zakramente
sprejemajo, morebiti še spoved pred zakonom neveljavno
opravijo; ker jih je veliko, ki le zavolj posvetnih in mese¬
nih vzrokov v zakon stopijo ; ker jih je veliko, ki mislijo brez
Boga in gnade božje srečni biti; ker jih je veliko, ki še k
sv. poroki raztrošeno in lahkomiselno pred oltar stopijo,
in se tudi pri objedi potle razujzdano in pohujšljivo obna¬
šajo. Ali se je potemtakem čuditi, da taki zakonski niso
vredni, božje gnade in blagoslova sprejeti. Naj se toraj vsi
na sv. zakon tako pripravljajo in ga tako nastopijo, kot mladi
Tobia s svojo nevesto Saro, ktera sta prosila Boga za sv.
gnado, in sta svojo ženitbo opravljala v božjem strahu. ’)

Zakaj se zakoni javno okličejo?

Nihče ne sme v zakon stopiti, ako mu po postavi kak
zaderžek tega storiti ne dovoli. Kdor ve kak zaderžek, po¬
stavim, da sta zaročenca si preblizo v žlahti, ali da še ne-
mata postavne starosti, naj to fajmoštru na znanje da. Zato
se okličejo. —

Zakaj duhovnik ženina in nevesto blagoslovijo?

Zato , ker duhovni blagoslov zaročenim , ki v stanu
božje gnade pred oltar stopijo, pomoč podeli, v svetem
zakonu zvesto in brumno živeti, vse težave voljno preter-
peti in druge dolžnosti zakona lepo spolnovati.

Zakaj si roke po dasta?

S tim, da si ženin in nevesta v roke sežeta, pred Bo¬
gom in pred vsim svetom poterdita, in očitno zaprisežeta,

1) Tobia 8, 4,

80

da nočeta eden drugega zapustiti, ampak si do smerti zve¬
sta ostati, eden drugemu butaro svetega zakona polajšati,
in do smerti skupej živeti.

Alije zakonska zveza nerazvezljiva?

Zakonska zveza je nerazvezljiva, ako seje po cer¬
kvenih in deržavnih postavah veljavno sklenila; to uči očit¬
no in na več krajih sv. pismo in potem sv. katolška cerkev.
Tudi gorje svetu, ako bi zakon ne obstal in se, kdo hoče,
ločiti smel. Razujzdanje, jeza, nadloge in druge enake
reči bi spodbadale in napravljale moža in ženo ločiti se, in
kakšna bi bila s otroci? Ves svet bi bil poln zmešnjav in
pohujšanja, ako bi to pripuščeno bilo. Dro se včasi pripu¬
sti po imenitnih uzrokih, da se mož in žena od mize in po¬
stelje ločita, ali zakonska zveza še ostane, in nobeden tih
ločenih ne sme v nov zakon stopiti.

Kaj uči katolška cerkev od versko-mešanih ali
dvevernih zakonov?

Ona jih je vselej nevoljno in s žalostnim sercomterpela
in pripustila, vendar vselej učila, da so taki zakoni, ako se
postavno sklenejo, resnični in veljavni, in po tem tudi ne-
razvezljivi zakoni. Važni so uzroki, zakaj sveta cerkva
svari svoje verne pred takimi zakoni; 1) velika je nevar¬
nost, da katolški zakonski svojo ljubezen in spoštovanje
do sv. katolške vere zgubijo, ja clo ob svojo vero pridejo.
2) Veliko je zmešnjav pri zakonskih dolžnostih sosebno pri
otroške) reji. 3) Veliko nemira in pohujšanja se porodi iz
tega, ako zakonski niso enake vere, namesti eden drugega
zbudovati in opominjevati, svojo vero spoštovati in po njej
se ravnati, ter tako v nebesa si pripomagovati, le zasramujeta,
poliujšata in pogublujeta eden drugega. 4) Nekatoljčanom
pripusti njih vera zakon razrešiti in v nov zakon stopiti.
Kako nevarno, kako grenko, in večbart kako krivično je
to za moža ali ženo katolške vere!

Kaj imajo zakonski po poroki storiti?

Naj kleče Boga zahvalijo za vse dobrote in gnade , ki
sojih pri sv. zakonu sprejeli; naj kličejo s ponižnim ser-
com: „Poterdi o Gospod, kar si nama pri sv. poroki milost¬
ljivo dodelil, da midva zvesto derživa to, kar sva pred

81

tvojim obličjem obljubila, do dnu Jezusa Kristusa, Gospoda
našega!“ Da bojo pa zakonski tudi svojo obljubo ložej der-
žali, naj se spomnijo večkrat na dolžnosti, ktere so slišali
pred oltarjem! Prav serčno in krepko sv. Pavl zakonske
opominja na njih svete dolžnosti. On pravi: „Možje ljubite
svoje žene kakor jo ljubil Kristus cerkvo, daje za njo sam
sebe dai.“ ')

Moži naj svoje žene zvesto ljubijo, kot svoje prijatel-
ee, ne kot dekle ali sužne, naj jih branijo vsili nevarnosti,
ja se pripravijo, za žene svoje živlenje dati. Pa tudi ženam
pravi sv. Pavl: Naj bojo svojim možem pokorne, kakor
Gospodu. Mož je glava žene, kakor Kristus glava svoje
cerkve. Ljubite toraj o žene! ljubite može, ktere je vam
Bog dal, ljubite jih prav priserčno in zvesto, skažite jim
pa tudi spodobno cest in spoštovanje ; zakaj ravno zato
je Bog stvaril moža močnejšega in višega spola in je hotel,
da bi žena kost od njegovo kosti in meso od njegovega
mesa bila možu podložna, in tako njemu pokorna. Pa tudi
ni boljšega pota do zakonske ljubezni, hišnega mira in lepe
zastopnosti, kakor pohlevna, ljubezniva pokorščina in krof-
kost. Vsaki človek svoje dobre pa tudi svoje slabe last¬
nosti ima, zato je poterpežljivost in prizanesljivost posebno
zakonskim živo potrebna. Eden drugega slabosti razfroše-
vati, eden drugega obrekovati, eden drugemu čast in dobro
ime krasti, je neumno, grešno in grob zakonske ljubezni in
sreče: poterpežljivost rožice rodi. Naj boljše je , križe in
nadloge, kteri tudi zakonske stiskajo, tiho in voljno prenesti
in na Boga terdno zaupati. On bo tiste, ki v njega zaupajo,
obilno razveselil s milostjo svojo, še bolj, kakor se mi sami,
ali nas drugi ljudi potolažiti in razveseljevati zamorejo.
„ Jezus je hotel, pravi sv. Avguštin, s pervim čudežem po-
žegnati zakonski stan in vsim zaročenim pokazati, kaj jih
še bo došlo, in kaj smejo dočakati, ako svoj stan s božjim
žegnom nastopijo,“ —

Molitva.  O vsmiljcni Jezus! ki si pri ženitbi v Kani
Galilejskej vodo v vino spreobernul in po tem čudežu
zakon posvetil, dodeli, prosimo Te, da verni sv. zakon ča¬
stijo in posvečujejo, in se v njem brumno in sramožljivo obno¬
sijo, da enbart s svojimi otroci srečno v nebesa pridejo. Amen.

l) Efež. 5, 22,
Goftine.

6

82

Tretja nedela po razglašenju.

Cerkva božja spoznav,si, da ona ni v stanu zadosti
Boga ljubiti in slaviti, klice angele božje, naj oni Boga sla¬
vijo; zato poje v početku sv. meše: »Molite Boga vi vsi
njegovi angeli! Sliši in veseli se Sion in Judovske hčere
naj se radujejo. Gospod vladuje; veseli se zemlja, raduj
se množica otrok.“ J _)

Cerkvena molitva:  Vsegamogočni večni Bog! poglej

milostlivo na našo slabost, in iztegni, da nas obvarješ, des¬
nico svojega veličastva. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 12, IG —21.

Bratje! ne bodite sami per sebi modri. Nikomur ne vra¬
čajte hudega za hudo; perzadevajte si za dobro, ne le pred
Bogom, ampak tudi pred vsimi ljudmi. Ako je mogoče, ko¬
likor je pri vas, imejte mir s vsimi ljudmi. Ne delajte si sami
pravice, preljubi! ampak dajte prostor jezi. Zakaj pisano
je: Meni gre maščevanje, jaz bom povernul, reče Gospod.
Temuč, ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je že¬
jen, daj mu piti. Zakaj če to storiš, mu boš žetjavco na
glavo nosil. Ne daj se hudemu premagati, temuč premagaj
hudo z dobrim.

Sv. Pavl uči: 1) da naj nikdo sam sebe za modrega

ne derži; 2) da naj nobeden hudega za hudo ne stori; 3) da
naj človek ne samo pred Bogom, ampak tudi pred vsimi
ljudmi za dobro si prizadeva in trudi; 4)  da s vsakim v miru
živi; 5) maščevanje Bogu izroči in svojim sovražnikom
dobro stori; 6) da se ne da hudemu premagati temuč da
hudo s dobrim povračuje.

Kako se da človek hudemu premagati?

Kadar sc nad sovražniki sam hoče maščevati. Kakor
je znamnje slabega želodca, kadar jedi ne more skuhati,
tako se pokazuje slaboserčnost, ako človek kake terde be¬
sede prenesti ne more. „ Ako si nepoterpežljiv, veli sv. Am¬
brož, si ti premagan. Ako poterpežljivo preneseš, si ti
premagal. “

t) ps. 96.

83

Kaj ima človek storiti, kadar je v svojej časti
razžaljen?

Naj maščevanje Bogu izročimo, ker je on to sebi pri¬
hranil. Sv. Franc Salezi pravi: ')  „Dobro ime človeške dru¬
žine lepo podpira in scer tako, da bi brez njega ne le za¬
nič'in v nobeden prid ne bli, ampak da bi jej bli še zavoljo
pohujšanja škodljivi. Zavoljo tega hoče ljubezen, in po¬
nižnost tudi pripusti, da dobro ime želimo in da ga skerbno
varujemo. Se pa tudi zastopi, da se v tej reči ne smemo
višej gnati, se preveč siliti in preskerbni biti. Za svoje do¬
bro ime prerahlo in prenapeto skerbeti, je nevarno in škod¬
ljivo. Zakaj ta preskerbna občutnost stori, da se taki ljudje
radi prepirajo, lastno termo trobijo, in da jih vsakdo težko
prenese, in tako sami svoje obrekovavce še bolj razdra¬
žijo. Razžalenje in obrekovanje spregledati in zaničevati
sploh več pomaga, kakor vse hitro občutiti, se prepirati,
maščevati; zopernika zaničevati, to ga cIo potlači. Jeza pa
človeka le osramoti in zraven še stori, da ljudje clo mislijo,
da naš sovražnik resnico govori. Ali pa vse to nič ne po¬
maga , in pa obrekovanja ni konec, vendar le stojmo ne¬
premakljivi in ostanimo ponižni in poterpežlivi; izročajmo
našo reč v božje roke! Tako si bomo dobrega imena naj
bolj oskerbeli in ohranili. Služimo Gospodu , naj dobro ali
slabo slujemo, da bomo po tem s Davidom reči zamoglit
»Moj Bog! zavoljo tebe seje zgodilo, da sim bil zasramo¬
van, in daje osramotenje moje obličje pokrilo. —

Kako zamoremo svojim sovražnikom žerjavco na
(/lavo nositi?

Kadar mi njim iz božje ljubezni dobro storimo; zakaj
če naš sovražnik to vidi, ga bo vest pekla, sram ga bo, da
je nam hudo storil. Sv. Auguštin rečene besede takole tol¬
mači: „Ce sovražniku daš jesti in piti, ali kakih drugih
dobrot, na njegovo glavo nosiš žerjavico, ne jeze, ampak
ljubezni, ktera ga bo nagnila k ljubezni." Uči se toraj po
izgledih sv. pisma, da se ne daš od hudega premagati, te-
muč glej hudo s dobrim poverniti, to je: „Stori dobro tiste¬
mu, ki te sovraži in preganja,"

l) Fitot. III, knj, 7.

6 *

84

Z dihlej:  Oh, da bi jaz ie te navke sv. Pavla od lju¬
bezni sovražnikov mogel spolnovati! da bom otrok nebeš¬
kega očeta, ki da sonce sijati nad pravičnimi in kri¬
vičnimi.

Evangeli svetega Matevža 8, 1 — 13.

Tisti čas, kadar je Jezus s gore šel, je veliko množic
za njim šlo. In glej! gobov je prišel in ga molil, rekoč:
Gospod! ako hočeš, me moreš očistiti. In Jezus je stegnul
roko, in se ga je doteknui, rekoč: Hočem, bodi očiščen. In
kar čist je bil svojih gob. In Jezus mu je rekel: Glej, da
nikomur ne poveš; temuč pojdi, in skazi se duhovnu, in
opravi dar, kterega je Mozes zapovedal, njim v priče¬
vanje. Kadar je pa v Kafarnauin šel, je stopil k njemu stot¬
nik, kteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj hlapec leži
doma mertvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel:
Jaz bom prišel in ga bom ozdravil. In stotnik odgovori in
reče: Gospod! nisim vreden, da greš pod mojo streho;
temuč reci le besedo, in moj hlapec bode ozdravljen. Zakaj
tudi jaz sim človek, ki sim pod oblastjo, in imam vojščake
pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi, in
pride, in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa
Jezus to slišal, seje začudil, in jim je rekel, kteri so za njim
šli: Resnično vam povem, tolike vere nisim v Izraelu naj-
šel. Povem vam pa , da jih bo veliko od izhoda in zahoda
prišlo, in bodo sedeli pri mizi s Abrahamom, Izakom in Ja¬
kobom v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo
pahnjeni v unanjo temo; ondi bo jok in škripanje s zobmi.
In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako
se ti zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro.

Zakaj je gobov rekel k Jezusu : Gospod! ako hočeš,
me moreš očistiti?

To je rekel, da bi pokazal, kako živo in terdno on ve¬
ruje, da je Jezus Kristus res obljubljeni odrešenik sveta,

D Mat. 5 , 45.

85

ki ga po svojej božjej volji in mogočnosti ozdraviti more.
Učimo se, svoje upanje na Boga staviti, in da je Bog po¬
močnik v potrebah. Drugič učimo se vse Bogu izročiti in
reči: „Gospod! Ali je tebi po volji in meni v zveličanje,
daj mi to ali uno !“

Zakaj je Jezus roko stegnul in se ga doteknul?

On je to storil: 1) da pokaže vsemogočno voljo, po
kterej vsaki ozdravi, kferega se le njegova roka dotekne;
2) da nam da lep izgled ponižnosti in vsmiljenja, da se mi
ne grozimo in studimo bolnika se dotekniti in mu postreči,
ako je potreba; 3) da pokaže, da ni nobena reč ostudna,
ampak le sam greh, in tega se je nam naj bolj treba bati,
in ako smo zboleli, pri Jezusu odpuščanje grehov in dušno
zdravje iskati.

Zakaj je Jezus rekel: Nikomur ne povej?

Da bi mi pri svojih dobrih delih hvale in plačila ne na
tem svetu iskali, da bi večne ne zgubili. J )

Zakaj je Jezus gobovega k duhovnu poslal?

1) Da spolni postavo, po kterej se je moral vsaki gobov,
ki se je ozdravil in očistil, duhovnu pokazati, in v za¬
hvalo Bogu dar prinesti. Duhovni naj odločijo, ali
je čist in zdrav ali ne.

2) Da duhovni ne morejo tajiti ali terditi, da je ti čudež
kdo drugi storil; potem da naj poznajo, dh je Jezus
resnični Bog.

3) Da uči spoštovati duhovne, ako ravno sc, kakor je
bilo pri judovskih duhovnih, prav po svojem stanu ne
obnašajo. —

Zakaj je vkazal dar prinesti?

Da spolni Mojzesovo postavo in nam pokaže, da ima¬
mo tudi mi Bogu za prejete dobrote hvaležni biti.

Kaj uči skerbljivi stotnik?

On uči hišne gospodarje in gospodinje, se vsmiliti svo¬
jih bolnih poslov, jim postreči, in pa posebno skerbeti, da
bojo o pravem času sv. zakramente sprejeli. Nekeršansko,

i) Mat. 6.

86

nevsmiljeno in grozovitno je, bolne posle odpravili od hiše,
in jih na duši in telesu zanemarati. „ Gospodarji, pravi sv.
Pavl, ravnajte s svojimi po pravici in kakor se spodobi,
dokler vam je znano, da imate tudi Gospoda v nebesih." ] )

Zakaj je Jezus rekel: „Jaz bom prišel in ga
ozdravil u  ?

Pokazati svojo neskončno ponižnost. On, Bog in kralj
nebes in zemlje, se ni sramoval in studil, bolnega in rev¬
nega hlapca obiskati. Sram bodi nektere gospodarje in go¬
spodinje, ki za svoje posle noge ali roke ne premaknejo.

Zakaj je rekel stotnik: Gospod, jaz nisem vreden,
da ti greš pod mojo streho?

To je rekel spoznavši, kako visok je Jezus, pravi živi
Bog, in kako nizek in nevreden je on revni grešni človek.

To nas uči, se ponižati pred Bogom vselej, sosebno
pa, kadar stopimo k božjej mizi; na to opomnejo nas bese¬
de sto^iikove, kise pred sv. obhajilom molijo: „Gospod
nisim vreden, da greš pod mojo streho, temuč reci le be¬
sedo, in moja duša bo ozdravljena."

Kaj hoče reči to: Reci le besedo, in moj hlapec
bo ozdravljen?

Po tem je stotnik pokazal svojo živo vero in terdno
zaupanje v vsemogočnega Jezusa živega Boga, kteri pov¬
sod in vselej pomagati zamore, če ravno ni pričujoč. Aj¬
dovski stotnik je tako živo veroval in tako terdno zaupal v
Jezusa Kristusa, ali nas kristjane ni sram, ki smo veliko¬
krat tako slaboverni in maloupni ? —

Kaj pomeni to:  „ Veliko jih bo prišlo v nebesa, od iz¬
hoda; otroci kraljestva bojo pahnjeni v zunajno temo“?

Jezus naš gospodar pravi, da jih bo veliko prišlo iz
vsili krajev sveta v katolško cerkvo, in da mu bojo ti spre-
obernjeni neverni dopadljivo služili, in bojo s Abrahamom,
Izakom in Jakobom in drugimi nekdajnimi božjimi prijatii v
nebeškem kraljestvu sedeli in se veselili; Judi pa, kterim je
bila vera dana in ki so najpred poklicani v nebeško kraljestvo,

l) Kol. 4 !  i.

87

bojo zaverženi in obsojeni v pekel zavolj svoje hude terdo-
Vratnosti. Tako se bo zgodilo tistim kristjanom, ki ne živijo
po svetej veri. Boj se taj kristjan, da ne bos zavoljo po-
mankanja dobrih del s božjo pomočjo storjenih zaveržen,
drugi pa, ki se s božjo gnado trudijo in delajo , bojo na¬
mesto tebe večno izveiičani: „DeIaj taj s strahom in trepe¬
tanjem svoje zveličanje." ')

Nauk od vdanosti v božjo voljo.

„Gospod! ako hočeš." Mat. 8, 2.

Tisti kristjani, ki svojo voljo vselej in povsod v sreči
in nesreči podveržejo svetej božjej volji in zato vse, kar
jih zadene, poterpežljivo, ja s veseljem prevzemajo in no¬
sijo , ti kristjani, veli Krizosfom, imajo že nebesa na zem¬
lji; taki kristjani nikolj niso žalostni, ker je jim vse prav in
ljubo, kar jim Bog, nar boljši oče, pošle, naj bodi čast ali
sramota, sromažtvo ali bogastvo, bolezen ali zdravje, živ-
lenje ali smert. Vse jim gre po volji, ker druge volje ne
poznajo, kot božje. Vse jim Bog pošle po volji, ker le to
hočejo, kar Bog hoče. „Bog bo dopolnil voljo tih, ki se nje¬
ga bo’ijo." 2 ) Kdo bil ne želel tako srečno, mirno in veselo
živeti? Kaj je nam toraj storiti: 1) Pomisli večkrat, daje
vse, kar nas zadene, od Boga, sreča in nesreča, „živlenje
in smert, bogastvo in sromažtvo je od Boga" 3 ); 2) daje vse,
kar nas zadene, k našej sreči; zakaj vse, kar Bog stori,
prav naredi. 4 ) Spomni se na te dve resnici: „Vse je od
Boga;" „vse je k tvojemu zveličanju", in lehko boš potola¬
žen, miren in vesel, boš pokusil že na zemlji tisti pravi več¬
ni mir in pokoj, tisto večno veselje, ktero v nebesih vživ-
Ijajo vsi sveti božji, kteri so to vselej hotli, kar je Bog
hotel, kterih volja je vselej s božjo voljo sklenjena bila.

Nauk za gospodarje in posle.

Gospodarji naj skerbijo. da ne samo pokorne in zveste,
delavne in poslužive, temuc tudi brumne, bogaboječe in
Bogu pokorne posle v hiši imajo; zakaj zavolj pobožnih
poslov Bog hiše velikokrat požegna. Tako je Bog požeg-
nal Labana zavolj bruinnega Jakoba 5 ), in hišo Putifarjevo

1 ) Fil. 2, 12; 2 ) ps. 144, 19; 3 ) Sir. 11, 14; 4) Mark. 7, 37.

5 ) Mojz. 30 , 30.

88

zavolj pravičnega Jožefa. *) Naj si pa tudi močno priza¬
denejo, svojih hiš obvarovati pred hudobnimi in grešnimi
posli, zakaj za takih del Bog velikokrat nekterej hiši svojo
roko ali žegen odtegne in jih strašno obiskuje. Gorje!
gospodarjem in gospodinjam , ki svoje dolžnosti zanema-
rajo. Duše podložnih bo pravičen Bog iz njegovih rok tir—
jal! »Kdor za svoje ne skerbi, je vero zatajil, in je hujši

od nevernika." 1 2 )

Od hlapca v donašnjih evangelih se naj posli učijo, ra-
dovoljno, hitro in zvesto vse storiti, kar jim bo od predpo¬
stavljenih vkazano, to se ve, ako ni grešno in krivično.
Naj se spomnijo besed sv. Pavla: »Družina! vbogajte svoje
gospodarje s vsim poštenjem, s ravnim sercom, ne na oči,
da bi le ljudem dopadli; ampak, ko služabniki Kristusovi,
kteri iz serca božjo voljo dopolnijo." 3 )

Tih besed se 'vi keršanski posli večkrat spomnite;
služite svojim predpostavljenim kot Jezusu Kristusu. Slu¬
žite voljno, kakor bi služili Gospodu, nikar samim ljudem,
saj veste, da vsaki, ki dobro svoje opravilo opravlja, bo od
Gospoda svoje plačilo dobil.“ 4 ) Takim poslom bo enbart
Jezus rekel: »Blagor tebi zvest hlapec in dekla, ker si bil
v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veselje
svojega Gospoda." 5 )

V

Sterta nedela po razglašenju.

tPočetek sv. meše kot v poprejšnej aedeli.)

Cerkvena molitva:  O Bog, kateri veš, da nam v tolj—

kih nevarnostih po človeškej slabosti ni obstati; daj nam moč
duše in telesa, da, kar za voljo svojih grehov terpimo, s
tvojo pomočjo premagamo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov t;i , 8 — 10,
Bratje! ne bodite nikomur nic dolžni, razun tega, da
se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjega ljubi, je postavo
dopolnil. Zakaj to: Ne prešeslvaj, ne ubijaj, ne kradi, ne
govori krivega pričevanja, ne poželi, in c e je kaka druga
zapoved, je v tih besedah zapopadena : Ljubi svojega bliž¬
njega, kakor sam sebe ? Ljubezen do bližnjega ne dela hu¬
dega. Spolnjenje postave tedaj je ljubezen.

1) I. Mojz. 39, 5; I. Tim. 5, S; 3) Ef. S, 5; 4) Ef. 6 , 5 :

Mat. 25, 21.

89

Kaj pomenijo besede sv. Pavla: Kdor bližnjega
ljubi, je postavo dopolnil?

Sv. Avguštin pravi takole: »Ljubezen do bližnjega,

ako je pravična, izhaja iz ljubezni božje; zakaj zavolj Boga
moramo svojega bližnjega ljubiti, ako hočemo prav in ker-
šansko ljubiti. Kdor pa Boga ljubi, derži štiri perve zapo¬
vedi; zakaj on veruje in upa v Boga in spoštuje Boga in
svoje stariše, in ker on svojega bližnjega ljubi, derži tudi
druge zapovedi; zato on ne ubija, ne krade, ne natolcuje
svojega bližnjega, ga ne obrekuje in (ako derži celo zapo¬
ved; zakaj v tih dveh zapovedih je zapopadena vsa po¬
stava/'

Zdihlej:  O vsmiljeni Jezus, vlij v naše serce duha

prave ljubezni, da, kakor si ti nas ljubil, mi tudi svojega
bližnjega ljubimo! Amen.

Evattgeli svetega Matevža 8, 23 — 27.

Tisti čas je Jezus stopil v čolnič, in njegovi učenci so
šli za njim. In glej! velik viharje vstal na morji, tako, da
so valovi čolnič pokrivali; on je pa spal. In njegovi učenci
so k njemu pristopili, in so ga zbudili: rekoč: Gospod! otmi
nas, poginjamo. In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, ma¬
loverni? Tedaj je vstal, in zapovedal vetrovom in morju, in
bila je velika tihota. Ljudje pa so sc čudili, rekoč: Kdo
je ti, da so mu pokorni vetrovi in morje?

Zakaj je Jezus v ladjico šel in v njej spal?

Jezus je malo prej dva velika čudeža storil, gobovega
je očistil, in stotnikovega hlapca ozdravil. Že tedaj je blo
veliko ljudi pri Jezusu; kmalo je ljudi privrelo, ki so ta dva
čudeža zvedeli. Se toljko ljudem zogniti, Jezus v čolnič
stopi in učenci berž za njim. Kmaloje velik vihar povstal na
jezeru; ali Jezus je spal. On je spal, da skuša vero in upa¬
nje svojih učencev, da ima priložnost pokazati, da pravič¬
ni vselej mirno in sladko spi v vsili okoljšinah, da tudi mi
stanovitni ostanemo v viharjih hudih skušnjav. Sv. Avgu¬
štin pravi: »Kristus je spal, učenci so se bali; zakaj? ker

1) Mat. 22, 40.

90

je vera na Kristusa v njih spala. Tako je v viharjih hudih
skušnjav tvoje serce zmešano, tvoja ladjica nepokojna.
Zakaj ? tvoja vera spi. Toraj zbudi Kristusa v svojem
sercu, uživi svojo vero in tvoja vest bo mirna, tvoja ladjica
pokojna." —

Zakaj je Jezus grajal jogre, ki so ga zbudili?

Zavolj njihove male vere in slabega zaupanja; zakaj,
ako bi bii terdno verovali, da je on pravi Bog, bi bli tudi
verovali, da jim spavajoč t o I j k o pomagati more, koljko hu¬
de#. Nič Bogu menj ne dopade, kot nezaupljivost v njegovo
vsemogočno pomoč; zakaj preklet bodi tisti, ki v človeka
upanje stavlja, in meso (slabe ljudi) izvolji za svoje rame
(hrambo); blagor pa tistemu, ki v Boga zaupa in upanje v
njega postavlja. J )

Bog tudi včasi na nas vihar siromaštva, proganstva,
obrekovanja, bolezni itd. p 'šle in on dela se, kakor bi na nas
pozabil in spal; vse to, da skuša naše zaupanje in da nas
uči, vse naše upanje na njega staviti. O pravem času se
Bog zbudi in pošle svojo milost in pomoč; zato kličimo v
težavah in skušnjavah, v telesnih in dušnih burjah: „Gospod,
otmi nas ! poginjamo! Vstani Gospod! zakaj spiš? Vstani
in ne zaverži nas na vselej." 2 ) »Imej Boga v sercu vse
dni svojega živlenja, in prosi ga, da on poravna vse tvoje
pote." 3 )

Zakaj je Jezus vstal in zapovedal vetrovom in morju
in je blo tiho?

Da pokaže, kako rad on pomaga in kako je mogočen,
da mu je vse podverženo. Zato so ljudi leto videči se ču¬
dili, rekoč: Kdo je ti, da so mu pokorni vetrovi in morje?
Mi vidimo in slišimo vsaki den čudne dela božje vsemo¬
gočnosti, modrosti in dobrotljivosti, in vendar nas vse to
ne gani, naše serce ostane merzlo in terdovratno. Uzrok
tega je to, ker mi stvari le gledamo s telesnimi, ne pa s
dušnimi očmi, to je: Ko gledamo stvarjene reči, serca ne
povzdignemo k stvarniku celega sveta, dokler se veselimo
in čudimo lepih mnogoverstnih, krasnih in koristnih stvari,
pozabimo premišljevati, kako lep, bogat, krasen in moder
mora biti tisti, kije vse to stvari!. Vsaka še tako majhna

D b. 17, 5; 2 ) ps . 43, 23; 3) Tob. 4.

91

reč je svetnike razveselila: ena rožica, en červiček je ga¬
nil sv. Franca Salezia, Franca Serafika in drugih, da so se
čudili, kako mogočen, milostljiv in moder je Oče nebeški.
Storimo taUo tudi mi, povzignimo oči in serce večkrat na
viš k stvarniku nebes in zemlje, in za res! gorečjega bomo
ljubili, ložej greha se varvali; zakaj stvarjeni smo, Boga
spoznati in ljubiti!

Molitva:  Dodeli nam, o vsmiljeni Jezus! v vsili naših

potrebah prav terdno zaupati na Tvojo božjo pomoč, in
ne dopusti, da bomo kedaj maloverni. Ne odtegni nam Svoje
pomoči in milosti v nevarnostih, ki nas od vsili strani ob¬
dajajo; vmiri silno morje in vetrove, ki preganjajo Tvojo
cerkev, ktcro si Ti s svojo rešnjo kervjo si prikupil. Daj,
da vlada mir in pokoj po celem svetu, da mi ložej brumno
in pravično živimo, in srečno dojdemo v izvoljen kraj več¬
nega mira in veselja.

Nauk od božje previdnosti.

pOn je spal /“ Mat. 8, 24.

Sv. katolška cerkva uči, da Bog cel svet ni samo le
stvaril, temuč da ga tudi ohranuje in vladuje. Ta ohrana in
vlada celega sveta se pravi: božja previdnost ,

Kdor veruje, da je Bog svet stvaril (in kteri umen
človek nad tim dvomi), je tudi prisiljen verovati, da Bog
svet tudi ohrani in vlada. Bodi kaka reč še tako umetno in
terdno zdelana, vender s časom se spridi, oslabi in razpa¬
de; kako bi mogel svet tako umetno, modro in čudno so-
stavljen obstati, brez da bi ga Bog, njegov.vsegamogočni
in modri stvarnik ne ohranil in ne vredoval in vladal? lies
je, da so poti božje previdnosti velikokrat čudni in različni
od človeških. „0 visokost bogastva, božje modrosti in
znanja, kako nezapopadljive so njegove sodbe, in neizve¬
dene njegove pota.“ l ) Pa vender se božja previdnost ne da
utajiti, vse, kar se zgodi, pride od Boga, on ve vse, on pošle
alidovolji vse!“ „Nobeden vrabec ne pade iz strehe, brez da bi
ne vedel nebeški Oče, vsi lasi vaše glave sozošteti. ‘‘)  Na-
goda ali osoda pri nas kristjanih mesta imeti ne more. Kdor

’ l) Rimlj. 11 , 33 ; 2 ) Mat. 10, 29.

92

I

na to veruje, ie neveren ali hudoben človek in že ajdi tega
navka niso verovali.

Vse je le od Boga, bodi hudo ali dobro, žalostno ali
veselo, srečno ali nesrečno; dobro on posle, hudo in ža¬
lostno dopusti. Ako se spomnemo na perve starise, na
Abrahama, egiptovskega Jožefa, na Izraelsko ljudstvo, Jo¬
ba, Davida, in na dogodbe v novej zavezi, vse nam kaže
božjo previdnost, ki vse po svojej modrosti in ljubezni vodi
k časnej in večnej sreči tistih, ki njega ljubijo. Tudi zgod¬
ba v današnjih evangelih ravno to priča. Zakaj Jezus v lad¬
jico stopi? zakaj se vihar vzdigne? zakaj on spi? ali je vse
to nagoda ali osoda? Nigdar! to se zgodi po svetej volji
Kristusovej, da svojo mogočnost pokaže in vero in upanje
apostelnov poterdi. Vse toraj vsemogočni in modri Bog
previdi, ohrani in vlada; to nam kaže naša pamet, sv. pis¬
mo in vsakdajna skušnja. Le koj dobro pazimo na vse, kar
se na svetu in kar se z nami godi, in spoznati bomo morali
božjo previdnost. Stavimo toraj svoje upanje v najmodrej-
šega in naj boljšega nebeškega Očeta: »Gospod me vodi,
praviDavid, in ničesarmi ne bode zmanjkalo.* ') Ja! nič ne
bo nam manjkalo, ako se podamo ponižno in zaupljivo v
božjo previdnost. Kakor mlado dete na rokah svoje ljube
matere sladko spi, tako tudi človek mirno počiva v krilu
božje previdnosti: »Glej, ne dremlje in ne spi tisti, ki va¬
ruje Izrael.* 2 )

Peta nedela po razglašenju.

CPočetek sv. meše , kol na 3. nedelo po razglašanju.)

To nedelo priporočuje se, dobre dela dopernašati, in se
pokaže, da Bog lerpi grešnike, pravične v poterpežljivo-
sti vaditi. —

Cerkvena molitva:  Ohrani, prosimo o Gospod! s ved-
nim vsmilenjem svojo družino, da bo, ker se na samo upa¬
nje nebeške milosti vpira, skoz tvojo brambo vselej obvar-
vana. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Kološanov 3 , 12 — 17.

Bratje! oblecite, kakor izvoljeni Božji, sveti in ljubi,
preserbno vsmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost,

1) P«- 22, 1; 2} ps. 120, k.

93

poterpe&ljivost. Prenesite eden družeč/a, in odpuščajte st med
seboj, c e ima kdo crez koga pritozenje; kakor je Gospod
nam odpustil, tudi vi! Pred vsim tem pu imejte ljubezen,
kteraje vez popolnamosti, in mir Kristusov naj. gospoduje
v vaših sercih, h kteremu ste tudi poklicani v enem telesu;
in bodite hvaležni. Beseda Kristusova naj prebiva obilno
med vami s vso modrostjo; učite in opominjajte se med seboj
s psalmi , s hvalnimi in duhovnimi pesmami, pojte Bogu ve¬
seli v svojih sercih. Vse, kar koli delale s besedo alivdja-
nji, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, in zah¬
valite Boga in Obeta po Jezusu Kristusu Gospodu našem.

Zakaj imenuje sv. Pavl ljubezen vez popolnamosti?

Kdor ima v svojem sercu pravo ljubezen, (i ima (udi
vse tiste čednosti, v kterih prava popolnost obstoji. Kdor
ljubi Boga in bližnjega, je gotovo vsmiljen , dobrotljiv, po¬
nižen, pohleven in poterpežljiv, on prenaša slabosti bliž¬
njega, rad odpušča, kratko on dopernaša vse čednosti iz
ljubezni, brez ktere nima prave čednosti.

Kedaj gospoduje mir božji v naših sercih?

Kadar smo se naučili in navadili svoje nagibe, misli
in strasti krotiti in jih vkrotiti, v svojem sercu red in pokoj
obderžati, zoper hudobo in pregrehe serčno se vojskovati.
Kedar kolj človek kaj napčnega ali grešnega misli, želi ali
stori, je precej nepokojen v svojem sercu. „Zalo prevzetni
in lakomni nikolj mira nimajo, vbogi v duhu pa ponižni
imajo miru dovolj*, pravi brumni Tomaž Kempenčan. Si
sv. božji mir zadobiti, moramo božji nauk Jezusa Kristusa
vedno premišljevati, le svete pesmi peti in nauka Jezuso¬
vega se zvesto deržati.

Zakaj bi imeli vse storiti v imenu Gospoda Jezusa
Kristusa'?

Zato, ker so naše dela in opravila, vse naše djanje in
nehanje le tedaj Bogu dopadljive in nam zaslužive, ako se
zgodijo iz ljubezni do Jezusa na njegovo čast, po njegovej
misli in volji. Zato opominja sv. Pavl jesti, piti, delati, spati,
vse storiti v imenu Jezusa Kristusa iu tako častiti in hva¬
liti Očeta nebeškega. Oh! kako žalostni bojo na smertnej
Postelji tisti, ki pozabijo in zanemarajo svoje vsakdajne
dela s dobrim namenom Bogu darovati; spoznali bojo, toda

94

prepozno , da imajo prazne roke. Kako veseli bojo pa listi,
kterim vesi spričuje, da so vedno pri vsem svojem djanju
in nehanju Boga in njegovo čast pred očmi in na mislih imeli.
Kristjani! ,ne pozabimo toraj nikolj vse storili v Jezusovem
imenu, vse početi in končati s dobrim namenom : dober na¬
men je zlati dnar, ki nasedeta Bogu prikupi. O naj si lo v
serce vtisnejo zlasti listi, kteri si morajo svoj kruh služiti
in jesti v znoju in solzah; naj sklenejo svoje terplenje s
Jezusovim terplenjem, ga Bogu darujejo, in tako svoj križ
voljno nosijo za Jezusom Kristusom.

Zdihlej.  O Bog ljubezni! Bog poterpežljivosti, Bogusmi-
lenja! omehči in vkloni nase serca, da mi svojega bližnjega
priserčno ljubimo in vse, kar mi mislimo, govorimo in de¬
lamo, vse storimo v imenu Gospoda Jezusa in si tako slu¬
žimo večno zveličanje in veselje v nebesih. Amen.

Od cerkvenega petja.

Učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in
duhovnimi pesmi, pojte Bogu veseli v svojih sercih. Kol.
3, 16. Sv. David, Salomon in Ecehija so napravili, da so
duhovni in leviti psalme in druge sv. pesme peli. Tudi Kri¬
stus je po večerji s učenci zapel. ') Apostelni so to storiti
zapoveli. 1 2 ) Zato je tudi sv. katolška cerkva to navado ob-
deržala in zapovela, da naj kristjani svete pesme pojo,
kakor to delajo angeli v nebesih, in tako saj nektere ure na
dan Boga častijo, hvalijo in slavijo. Tudi pervi kristjani so
pri sv. mesi častivne in zahvalne pesme peli in cele noči
prepevali. Alj leta sveta gorečnost je sčasoma opešala ; v
nekterih krajih s petjem prav slabo stoji. Nekteri kristjani
po goštarijah in drugod prav lepe in mične glase imajo, v
cerkvi na božjo čast še ust ne znajo odpreti. — V nekterih
krajih se iz počehna slišijo taki napevi, ki se za plesišče,
ali za podlipo , pa nikolj za hišo božjo spodobijo. Slovenski
narod slovi, da rad in lepo poje. Zato Slovenci! varite se
vmazanih pesem in nespodobnih napevov, pojte v cerkvi
svete pesme radi in vsi vkup, pojte jih s zbranim in pobož¬
nim sercom. Tako petje je po besedah sv. Basilija: „Nebeš-

1) Mat. 26, 30; 2) I. Kor. 14. Ef. 5, 19; 3) skriv. razsod. 6,

8-9, 14, 7-3.

95

ko opravilo , duhovsko kadilo ; ono razsveti našo dušo, po¬
vzdigne v nebesa, pelja človeka v božjo tovaršijo, razve¬
seli serce, zabrani ničemnrne govore , varje pred praznim
smehom, opomne na prihodno sodbo, spravi in pobrati stare
neprijatelje. Kjer se povzdiguje sveto petje iz zgrevanih
sere, tam je Bog s svojimi angelci pričujoč.“

Evangeli svetega Matevža 13, 24 — 30.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Ne¬
beško kraljestvo je podobno človeku, kteri je dobro seme
usejal na svojo njivo. Kadar so pa ljudje spali, je prišel
njegov sovražnik, in je prisejal ljulke med j)šenico, in je
preč šel. Ko je pa zelenje zrasllo, in sad storilo, tedaj se
je tudi ljulka prikazala. Pristopili so pa hlapci hišnega go¬
spodarja, in so mu rekli: Gospod! ali nisi dobrega semena
usejal na svojo njivo? Od kod ima tedaj ljulko? In jim
reče: Sovražen človek je to storil. Hlapci pa so mu rekli:
Hočeš, da gremo, in jo poberemo? In reče: Nikar, da kje
ljulko poberajo, s njo vred pšenice ne porujete. Pustite oboje
rasti do žetve, in ob času porečem ženjicam: Poberite per-
vič ljulko , in jo povežite v snopke, da se sožge, pšenico
pa spravite v žitnico.

Kaj pomeni nebeško kraljestvo?

Nebeško kraljestvo pomeni cerkvo božjo ali sbor vsih
pravovernih kristjanov.

Kaj pomeni dobro seme?

Dobro seme pomeni, kakor Kristus pravi ')> otroke
kraljestva, to je prave kristjane, žive ude katolške cerkve,
ali pa tudi božjo besedo, ki ljudi spreoberne v božje otroke;
ljulka ali kokolj pomeni otroke hudobe, to je tiste, ki grehe
dopernašajo 2 ), ali pa tudi vsako krivovero, ktera človeka
k hudiču in k hudemu napeljuje.

Kdo seje dobro seme?

Ne samo Jezus, lemuč tudi sv. apostelni, njihovi na¬
sledniki; slabo seme pa hudič sam in hudobni ljudi, njegovi
pomagavci.

D Mat. 13, 38; *) I. Jan. 3 , 8.

96

Kedaj ljudi spijo ?

1) Kedar cerkveni predpostavljeni, kakor so škofi in
duhovni, svojih otročičev skerbno ne pasejo; zakaj tedaj
pride sovražnik in seje po hudobnih ljudih ljulko krivovere
in pregrehe. 2) Kedar ljudem ni mar prejemovati sv. za¬
kramente , služiti sv. meso, poslušati božjo besedo; za¬
kaj tedaj pride sovražnik in vsej e v naše serca seme hudob¬
nih misel in želj, iz kterega priraste ljulka prevzetnosti,
nečistosti, jeze, nevošljivosti, lakomnosti i. t, d.

Zakaj Bog ne pripusti ljulko, to je hudobneže po¬
brati in izruti?

On stori to : 1) zavolj svoje neskončne prizanesljivo¬
sti in poterpežljivosti, da grešnikom čas da, se spokoriti in
poboljšati; 2) zavolj ljubezni do pravičnih, kterim hudobni
ljudi priložnost dajo, se vaditi v marsiklerih dobrih delih,
in si tako večje plačilo v nebesih služiti, postavim v po¬
nižnosti i. t. d.

Kaj je čas zetbe?

Posledni sodni den; tedaj bojo prišle ženice, to je: an¬
geli božji, in bojo razločili hudobne od pravičnih; in ljulka,
(oje:  hudobni bojo verženi v peklenski ogenj; pšenica,
pravični pa, vzeti v nebeško kraljestvo.

Zdihlej.  Oh vsmiljeni Jezus! ti si iz ljubezni do naših ne-
umerjočih duš seme svojega božjega nauka v naše serca
vsjal, da bi raslo in obilen sad obrodilo. Dodeli, da bode to
seme v naših sercih živo in rodovitno postalo; varuj nas
pred peklenskim sovražnikom, da ne bode semena svojih
hudobnih in krivih naukov v naše serca vsjal, ter dobrega in
žlahtnega pokazil in zadušil. Vari nas, da ne bodemo spali
žalostno grešno spanje in da ne bodemo zanemarali dobrih
del dopernašati. Pomagaj nam, zvesto bdeti, vse skušnjave
peklenskega sovražnika, hudobnega sveta, in popačenega
niesa srečno premagati in enkrat v nebesa priti. Amen.

97

Od nagnenja k hudemu.

„0d kod ima ljulko?“ Mat. 13, 27.

Od kod je naše hndo nagnenje ?

To izhaja iz pocrbanega gi'eha, to je : iz tistega greha,
ki sta ga dva perva človeka Adam in Eva po svojej nepo¬
korščini v paradižu storila, in ki smo ga od nju poerbali ali
dedovali. Pri sv. kerstu se ti greli izbriše, hudo nagnenje
pa vendar le ostane,

Zakaj pa to hudo nagnenje še ostane?

1} Da bodemo ponižni, in spoznavši svojo slabost in
revščino se k Bogu obcrnemo in pri njem nar boljem
in usmiljenem očetu pomoči in milosti iščemo; tako je
storil sv. Pavl, ker je po svojem hudem mesu močno
skušan bil.

2) Da se božja slava oznanuje in poviša; tako pokaže
se božja mogočnost in milost. —

3) Da povišuje naše plačilo, ako mi vendar svoje dolž¬
nosti zvesto spolnujemo.

4j  Da se učimo, pohlevno in ljubeznivo slabosti drugih
ljudi prenašati.

v

Šesta uedela po razglase nju.

Uvod,  kakor pri sv. mesi na 3. nedelo po sv. treh kraljih.

Cerkvena molitev.  Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da vselej pametno mislimo , in kar tebi dopade , v govorje¬
nji in v djanji spolnimo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz 1. lista s.  Pavla aposteljna <lo Tesalonieanov 1, 2—10.

Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in vas
imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, in pomnimo
djanja vaše vere, in truda, in ljubezni, in polerpežljivosli
v upanji v Gospoda našega Jezusa Kristusa pred Bogom in
Očetom našim; ko vemo ljubi bratje, da je od Boga vaše iz-
voljenje, ker naš evungeli ni bil le v besedi pri vas, ampak
tudi v moči, in v svetem Duhu, in v velikej obilnosti, kakor
veste, kakošni smo bili med vami zavoljo vas. In vi ste po-

1) Kor. 12, 7.
Goffine.

7

98

snemavci naši in Gospodovi postali, ker ste besedo sprejeli
v velikih nadlogah s veseljem svetega Duha; tako sle podoba
postali vsim vernim v Macedonii in v Aliaji. Zakaj od vas se
je razglasila beseda Gospodova ne le po Macedonii in po
Ahaji, ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero imate
v Boga, tako, da nam ni treba kaj govoriti. iSaj sami od
nas oznanujejo, kako smo bili pri vas sprejeti, in kako ste se
od malikov k Bogu obernuli, sluziti živemu in pravemu Bogu,
in cukati njegovega Sina s nebes, kterega je od mertvih obu¬
dil, Jezusa , kteri nas je otel prihodnje jeze.

Razlaganje.  Sv. Pavl vosi Tesaloničanom božjo milost
in vso srečo, in jim na znanje da svoje serčno veselje, da
je mu Bog dal, njim sv. vero oznanovati in jih toljko ker-
stiti; da to vero oni lepo v djanji kažejo, da zvesto po veri
tudi žive, in daje tudi njih upanje terdno, po kterem pri
vsih svojiih križih in težavah pričakujejo doseči, karje nam
obljubil naš gospod Jezus Kristus, da jih je izvolil, in
da bojo, ako v božjej milosti do konca stanovitni ostanejo,
večno zveličanje dosegli. On jih pohvali, da niso le samo
božjo besedo, ako ravno so se za vere delj velike nadloge
kazale, s veselim scrcom sprejeli, temuč da so po svojem
keršanskem zaderžanju izgled vsim vernim postali. O da
bi se ravno tudi reči moglo od sedajnih kristjanov, da imajo
živo djansko vero, in terdno zaupanje, da so od Boga iz¬
voljeni in nevernikom v izgled. JVajfe nam to serčno želeti,
in se vsih lenih in merzlih kristjanov v svojih molitvah spom¬
niti, da jim vsmiljen Bog gnado podeli, po veri živeti!

Evaugeli svetega Matevža 13, 31 — 35.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Ne¬
beško kraljestvo je podobno ženofovemu zernu, ktero je
človek vzel, in na svojo njivo usejal. Ktero je sicer nar
manjše zmed vsih semen; kadar pa zraste, je veče, kakor
vse zeliša, in je drevo, tako da ptice spod neba pridejo,
in prebivajo na njegovih vejah. Drugo jim je govoril: Ne¬
beško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela,
in vmesila med tri polovnike moke, da se je skvasilo. Vse
to je Jezus množicam govoril v prilikah, in brez prilik jim
ni govoril, da se je dopolnilo, karje govorjeno po preroku,

99

ki pravi: Odperl bom v prilikah svoje usta, in bom izrekal
skrito od začetka sveta.

Kaj pomeni nebeško kraljestvo?

Cerkvo in nauk Jezusa, ki nas v nebesa pelje.

Zakaj se cerkva zenofovemu zernu primerjal

Ker je ona njemu jako podobna. Ženofovo zerno je si¬
cer nar manjše zmed vsih semen, pa vendar v juternih deže¬
lah hitro in visoko zraste in postane drevo, tako da ptice
spod neba pridejo in prebivajo na njegovih vejah; kakor je
le mal prostor, kamor se zernce ženofovo zaseje, ravno
tako seje v malem kraju zemlje, v neznanem kotecu zvunaj
Betlehemskega mesta to božje kraljestvo sv. keršanske
vere začelo, kjer se je Jezus rodil. Le malo je bilo molcov
v samotnem hlevu', ki so Jezusa, božjega Sina spoznali;
samo nekoliko pastircev je bilo, ki so s angelci njega o roj¬
stvi molili. Le malo število je bilo od kraja Jezusovih pri-
jatlov, nekoliko ribčev je bilo, s kterimi je on nebeško
kraljestvo začel, da so v njega verovali in za njim hodili.
Kakor pa ženofovo zerno malo ne zaostane, ampak v Ju-
dovskej deželi hitro zraste široko in visoko drevo ; ravno tako
seje tudi božje kraljestvo, od Kristusa na zemljo zasjano,
hitro razširilo. Po vsih krajih, deželah in kraljestvih cele
zemlje se njegova sveta vera razlaga, revni in bogati, kra¬
lji in cesarji tisto spoznajo, po njenih navkih živijo in vživajo
v njej veselje in mir, kakor ptice, ki izpod neba priletijo in
na ženofovih košatih vejcah lepo senčijo. —• Blagor tudi
nam , kristjani! ki smo liste presrečne ptičice , ki na vejah
sv. keršanske vere, v senci božje milosti prebivamo, in če
se v ljubezni Jezusovej vsim hudim navadam skrijemo, še
enkrat bolj srečni tamkaj na večno počivali bomo, ako vredni
prebivavci nebeškega kraljestva postanemo.

Zakaj se Kristusov navk kvasu primerja?

Kakor mali kvas veliko moke spremeni, tako tudi ker-
šanski navk vsakega človeka, ki ga sprejeme, prešine in pre¬
rodi, posveti njegove misli, besede in djanje, in jih stori Bo¬
gu dopadljive, on nas spreoberne v clo nove ljudi.

Kako se je Kristusova vera tako hitro razširila?

Pomagali so: 1. Božja vsemogočnost in čudeži, ktere
so se pri oznanjenju sv. vere godili. 2. Navk sam, ker nas

7 $

100

tako lepo in jasno poduči od Boga in njegovih lastnosti, od
njegove ljubezni do nas, od našega čila in konca, od več¬
nega življenja i. t. d. 3. Ljubezen in lepo zaderžanje pervih
kristjanov, s čimur so nevernike k sebi nagnili. 4. Preganja¬
nje keršanske vere in kristjanov, zakaj kakor Tertuljan
pravi: „kerv mučencev je postala seme, iz kteregaso krist¬
jani prirastli.“ Tudi kriva vera Muhameda in drugih je se
hitro in široko razširila ; ali se je pa čuditi, da se ljudi radi
in hitro tega poprimejo, kar mesu in kervi služi, in kamor
hudo nagnjenje človeka že prej vleče. Ako se tak navk dal¬
je razširi, tako ni, kakor Tomaž Morus, kanterburski nad¬
škof, po pravici pravi, večji čudež, kakor to, da težek ka¬
men sam od sebe v globočino pade; —■ razširjati pa tako
vero, ktera je kakor keršanstvo , vsemu človeškemu pože¬
lenju in nagnjenju nasproti, k temu je človeška moč in pa¬
met preslaba.

Zakaj je Jezus vselej v prilikah govoril?

Da njegove sv. besede in navk© tudi slabi in neučeni
lehko razumijo; včasi pa tudi, da so ga le tisti zastopili, ki so
bli dobre pravične volje. Naj se to k sercu vzemejo tisti, ki
druge učijo, naj vselej na to gledajo, kaj in kako njegovi
poslušavci ložej zastopijo, ne pa, kako si oni večjo čest in
slavo pridobijo.— Zahvali se dones Jezusu Kristusu, da te
je k sv. cerkvi poklical, in pridružil, in tudi si prizadevaj
vselej v božjej gnadi živeti, da vsili cerkvenih zakladov,
molitve in drugih dobrih del vreden in deležen postaneš.

Zdihlej.  O vsmiljeni Jezus! v tvojej cerkvi je že mno¬
go kristjanov poduk, potolaženje in milost sprejelo, daj tudi
nam mirno v njencj senci počivati in daj , da nas tvoja be¬
seda skoz in skoz prešine, v nove ljudi prerodi, in pred
tvojo jezo varje. Amen.

Nedela JSeptuagesima.

Zakaj se donahija nedela „ Sep tuages im a u  im enuje ?

Septuagesima se pravi po slovensko: „Scdemdeset-
nica.“ Nekteri brumni kristjani, zlasti duhovniki so po per-
vem Orleanskem sboru začeli 70 dni pred veliko nočjo se
postiti; zato seta nedela sedemdesetnica pravi, ker je od
nje do velike noči ravno 70 dni.

101

Ravno tako se tudi druga in tretja predpepelnična nedela
pravi: „Seksagesima in Kvinkvagesima*, to je: šestdeset-
nica in petdcsetnica, zato ker je še odtlej skori toljko dni
do velike noči.

Zakaj so se nekdaj 70 dni pred veliko nočjo
postili?

Alkuin in Almarij pravita, da se je to zgodilo v spo¬
min 70 letne sužnosti Judov v Babilonii. Kakor so Judi v tej
sužnosti skoz 70 let za svoje grehe pokoro delati morali, in s
tim zaslužili priti v obljubljeno deželo; tako so se tudi krist¬
jani 70 dni postili in pokoro delali, božjo milost in gnado
spet doseči. Pa bodi kakor hoče, to je gotovo, da cerkva
na donešno nedelo začne vsim kristjanom post in pokoro
priporočevati in tako jih na sveti postni čas pripravljati; zato
tudi v cerkvenih časih (breviruj opominja na sužnost člo¬
veškega roda pod hudičevo oblastjo, v ktero smo mi po
Adamovem grehu prišli, in ta sužnost je omilovanja več
vredna, kakor Judovska sužnost v Babilonii.

Zakaj cerkva od današnje nedele do velike noči
opusti vse veselo petje, postavim: „Alelujo, Te
Dem n laudamus, Gloria in exc. “ i. k d.?

Svoje verne sčasoma na sveti postni čas pripraviti in
jih opomniti na pokoro, ktero moramo za svoje grehe sto¬
riti s tim, da svoje grehe oplakujemo, zapovedani post zvesto
deržimo, križe in težave voljno poterpimo, in dobre dela
doprinašamo. Nas opomniti na grozno nesrečo, v ktero je
nas greh pahnul, nas spodbosti k pravej pokori, kliče sv. cer¬
kva v začetku sv. meše s kraljem Davidom takole: „Ob-
dale so me smertne bolečine — bolečine peklenske so me ob¬
dale. V svojej bridkosti sem klical k Gospodu, sem vpil k
svojemu Bogu; in on je vslišal moj glas iz svetišča.*
„Tcbe hočem ljubiti, o Gospod! moja moč, moje prebiva¬
lišče in moj odrešenik.* 2 ) čast in hvala itd.

Cerkvena molitva:  Molitve svojega ljudstva dobrot¬

ljivo usliši, prosimo, o Gospod! da, ker smo zavoljo svojih

D ps, 17, 5; 2) ps. 17, 2.

102

grehov po pravici tepeni, za voljo časti tvojega imena mi¬
lostljivo rešeni bomo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 9, 2i— 27
in 10, 1 — 5.

Bratje! ne veste li, da tisti, kteri v ograji teko, vsisicer
teko, pa le eden slavo dobi? Tako tecite, da jo dosežete!
Vsak pa, kteri se napreganjanje skuša, se vsega zderži, in oni
sicer, da slrohljivo krono prejmejo, mi pa nestrohljivo. Jaz
tedaj tako tečem, ne kakor nepremišljeno, se tako bojujem,
ne kakor da bi po vetru mahal; ampak tereni svoje telo, in
v suznost devam , da, ko druge učim, sam ne bom zaveržen.
Nočem namreč bratje, da bi ne vedeli, da so naši očetje vsi
pod oblakom bili, in vsi skozi morje šli, in so bili vsi v Moj¬
zesa ker sceni v oblaku in v morji , in so vsi eno duhovno jed
jedli, in vsi eno duhovno pijačo pili (pili so pa iz duhovne
skale, kterajeza njimi hodila; skala pa je bila Kristus);
ali njih več ni bilo Bogu prijetnih.

Razlaganje.  Pravo pokoro storiti, nas sv. Pavl opo¬
minja in nam tri izglede pred oči postavi:

1) To Kažejo ajdi. Nekdajni ajdi so se v mnogoterih
igrah skušali, kdo bi slavo dobil. Nar bolj imenitno je
bilo tekališče zraven mesta Korinta. Po štirji so te¬
kali, in kdor je vse prekosil in med vsimi pervo stavo
dosegel, je stavilo veličastno prejel; veliko je bilo
poklicanih, malo pa izvoljenih.

Tudi naše živlenje, pravi sv. Pavl, je tako tekali¬
šče, postavljena cena je nam krona večnega živlen-
nja: „Tecite tako, veli sv. Pavl kristjanom, da venec
večnega živlenja dosežete! Pa kaj, da nas veliko
dremlje, še več po malem leze, brez vse skcrbi do¬
seči lepo ceno našega časnega teka. Bog nas tega
obvari!

Se drugo navado so neverni Gerki imeli. Junaki
so se namreč metali in poskušali, kdo je bolj močen.
Skerbno so se na ti boj pripravljali, in se vsega zvesto
varovali, kar bi vtegnilo jih oslabiti. — Ker sc never¬
niki za venljiv venec toljko trudijo, sc vsega zder-
žijo, kar bi jim škodovalo in moč vzelo, za koljkor
več se moramo mi vsi škodljivega varovati in v do¬
brem terditi, ki se bojujemo za nestrohljivo, večno
krono! —

103

2) Pokaže Pavl s svojim izgledom. On pravi, da tudi on
teče, in se bojuje za večno krono, pa ne kakorneprcmiš-
Ijeno, ne kakor bi po vetru mahal; jaz se vedno ozi¬
ram na večno krono, ktero bo tisti dosegel, ki bo po
zapovedih sv. evangelja živel in s krepko roko, to je:
s postom, s zatajo, molitvo in čuvanjem itd. svojega
sovražnika, pregrešno telo tere in zmaguje, in ga v
sužnost pameti deva. Če ravno je sv. Pavl posebne
milosti od Boga prejel, vender je spoznal za potreb¬
no, svoje pregrešno telo treti in zmagovati, da ne bo
pogubljen; kako se sme grešnik prederzniti upati, da
bo brez pokore in vojske v nebesa prišel?

3} Pokaže Judovski narod. Moram vas opomniti, veli
sv. Pavl, na velike dobrote, ktere je vsmiljen Bog
našim očetom storil, ko jih je Mojzes v obljnbleno
deželo peljal. Oblak, po dne temen, da jim je senco
in hlad delal, po noči svetel, da so luč imeli in pote
vidili, je pred njimi hodil; vsi so pod njegovo senco
hodili. Ta čudna megla je bila pripodoba posvečujoče
gnade božje svetega kersta. — Skoz rudeče morje
so vsi šli, in to je napomen kopali sv. kersta. Mano
so vžili vsi, ona je bla podoba duhovske jedi presve¬
tega rešnjega telesa. Vsi so pili vodo, katera je čud¬
no iz skale pritekla, ko je Mojzes na božjo povelje s
palico na skalo vdaril, in skala je pokazala Kristusa,
in voda iz skale kaže studenec milosti, ki nam po
zasluženju Jezusovem neprenehoma teče. Ali vendar,
pravi sv. Pavl, poglejte nad večim delom iz med na¬
ših očakov, ki so bli vsi tih čudnih dobrot deležni,
Bog dopadenja ni imel. Grešili so, v puščavi konec
vzeli in niso v obljubleno deželo došli. Ne zanašaj¬
mo se toraj, da smo kerščeni, da imamo dar sv. meše,
in gnade sv. zakramentov; kakor nekdajni, nestano¬
vitni, hudobni Izraelci, bomo zaverženi tudi mi, če
sine prizadenemo hudo poželenje premagati, svoje
grehe s pravo grevengo, s postom in s dobrimi deli
omili in tako nebeško krono doseči. Nebeško kralje¬
stvo silo terpi in le, kteri si silo prizadenejo, ga bojo
dosegli.

Zdihlej:  O vsmiljeni Jezus! pomagaj mi, da se bom
po izgledu sv. Pavla s Tvojo pomočjo trudil in prizadjal,

104

vselej in stanovitno brumno živeti, po tem takem popolnost
in po tej sv. nebesa doseči! —

Evangeli svetega Matevža 20, 1 — 16.

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko govoril:
Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, kteri
je zjutraj zgodaj šel najemat delavcev v svoj vinograd. Ka¬
dar je pa delavcov najel po denarji na dan, jih je poslal v
svoj vinograd. In ob tretjej uri je vun šel, in vidi druge na
tergu brez dela stati, ter jim je rekel: Pojdite tudi vi v moj
vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. In oni so šli. Sopet
je vun šel ob šestej indevetej uri, in je ravno tako storil. Okoli
enajstih pa je vun šel, in najšel druge postajati, in jim reče :
Kaj stojite tukaj brez dela cel dan? Mu reko: Ker nas ni
nihče najel. Jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd. Kadar
seje pa večer storil, reče gospod vinograda svojemu hiš¬
niku: Poklici delavce, in daj jim plačilo, in začni od posled¬
njih do pervih. So prišli tedaj, kteri so bili okoli enajste ure
najeti, in so prejeli vsak po denarji. Ko so pa tudi pervi pri¬
šli, so menili, da bodo več prejeli; pa tudi oni so po denarji
prejeli. In ko so ga prejeli, so godernjali nad hišnim gospo¬
darjem, rekoč: Leti poslednji so le eno uro delali, in si jih
nam enake storil, ki smo težo dneva in vročino prenesli. On
pa je odgovoril in rekel enemu zmed njih: Prijatel! ne delam
ti krivice: ali se nisi za denar z menoj pogodil? Vzemi, kar
je tvojega in pojdi; hočem pa tudi temu poslednjemu dati,
kolikor tebi. Ali mi ni perpuščeno storiti, kar hočem ? Je li
tvoje oko hudobno, ker sim jaz dober? Tako bodo posled¬
nji pervi, in pervi poslednji; zakaj veliko je poklicanih, malo
pa izvoljenih.

Kaj pomeni v donašnih evangelih »hišni gospodar, u
„vinograd 61 , „delavci u  in »denar?“

Hišni gospodar jo Oče nebeški, kteri je v raznih časih
m dobah in sicer v starem testamentu po svojih služabnikih
in prerokih, v novem testamentu po svojem lastnem Sinu

105

in aposlelnih ljudi najemal in klical, kakor delavce v svoj
vinograd, to je: v svoje kraljestvo, sv. katolško cerkvo
na zemlji, in za plačilo jim obljubi dati obilen denar, večno
živlenje v nebesih.

Kako in kedaj Bog ljudi klice?

Oče nebeški ljudi kliče po znotrajnih nagibih, po prid-
garjih in spovednikih, po duhovnih in drugih knjigah in govo¬
rih, po dobrotah, ktere nam daje, po nadlogah, ki nam jih po¬
šilja, po vsili prigodbali našega živlenja; on nas kliče celo
naše živlenje, od perve ure naše mladosti do ednajste ure
naše starosti v srednjih in starih letih, kar različne ure v
sv. donašnjih evangelih pomenijo.

Kaj se pravi v vinogradu delati?

Se pravi: delati za Boga in božjo čest, za svoje in svo¬
jega bližnjega zveličanje se truditi, bojevati in terpeti, ka¬
kor donešno berilo kaže. Kakor se toraj v vinogradu seka,
kople, trebi, reže, polija, sadi, veže i. t. d. tako naj tudi sto¬
rimo v duhovskem vinogradu; sekati in kopati moramo v
duši skoz pogostno premišljevanje smerti, sodbe in večnosti,
skoz pogostno izpraševanje svoje vesti; trebiti in rezati mo¬
ramo iz svojega serca korenine hudega poželenja in greš¬
nih navad skoz pravo resnično pokoro; saditi moramo v
sercu čednosti in dobre dela in polijali in krepčevati jih s
molitvo in s sv. zakramenti, s branjem dobrih bukvic in po¬
slušanjem božje besede.

Kaj je storiti, da se greh in huda navada iztrebi?

Ker je težko in težavno greh in grešne navade izko¬
reniniti, je človeku treba:

1) da premišljuje gnusobo in gerdobo greha, ter ga iz ce¬
lega serca studi;

2) da oživi v svojem sercu gorečo željo, greha se zne¬
biti ;

3) da goreče prosi Boga za njegovo milost in pomoč,
brez ktere ne more nič dobrega storiti;

4) da v kalsej dobrej knjigi bere od ravno tega greha,
kterega sc znebiti želi;

5) da božjo besedo v pridigah in keršanskem navku rad
in zvesto posluša;

106

6) da posebno časti kakega svetnika, ktevi se je v
svojem življenju ravno s tim grehom srečno bojeval;
postavim : sv. Marijo Magdaleno, sv. Auguština, ki sta
se greha nečistosti srečno znebila;

7 )  da se posti, vbogaime daje, in druge dobre dela do-
prinaša;

8) da vsakden svojo vest na tenko izprašuje in posebno
na to gleda, zakaj in kako je v stare grehe spet za¬
padel.

Ali je že dosti, da se le samo grehi in hude navade

iztrebijo?

Ni, temuč velja tudi saditi čednosti in dobre dela, ako
hočemo dobiti večno plačilo.

Kako pa gre čednosti v serce saditi?

Se mora obuditi goreča ljubezen do tiste čednosti, ktero
si hočeš posebno zadobitiin si privaditi; moramo vedno hre¬
peneti po tej čednosti; Boga za njegovo pomoč pogosto pro¬
siti; duhovne knjige brati, v kterih se ta čednost opisuje in
priporoča; keršanski navk s veseljem poslušati, večkrat
pobožno in vredno se spoveti in k božjej mizi podati, in
spovednika za svet prašati, kaj jc toriti, da bomo v tej čed¬
nosti stanovitni, in slednič na pomoč in za priprošnjo kli¬
cati tiste svetnike in svetnice, ki so to čednost posebno lju¬
bili in pokazovali.

Kteri ljudi stoje brez dela in leni na tergu?

Tisti, kteri ne delajo za božjo čest, za svoje zveliča¬
nje in za zveličanje svojega bližnjega, naj delajo noč in den ;
ako to zamudijo, nič ne pomaga, zakaj naša najperva in naj¬
večja skerb mora biti, iskati nebeško kraljestvo. Leni so pa:

1) tisti, kteri nič ne delajo;

2) kteri hudobno delajo;

3) kteri delajo, pa le kaj drugega, kar jim stan in služba
zapove, in

4) kteri ne delajo s dobrim namenom , ne iz ljubezni do
Boga. Ta lenoba nas pripravi ob večno plačilo, kakor
tudi hlapec plačila ne dobi, ako clo nič, ali pa proti
volji svojega gospoda dela. Mi vsi smo božji hlapci,
in ne moremo reči, da nas nikdo ni najel. Ze pri sv.

107

kerstu jc nas izvolil za svoje služabnike, da bi delali
v njegovem vinogradu, njemu služili in se večno zve¬
ličali. Kaj bo nebeški Oče enkrat rekel tistim kristja¬
nom, ki so leni stali in postopali, ali so delali proti
njegovej volji ?

Zakaj so poslednji toljiko dobili, kot pervi, ki so
cel dan delali?

Nam pokazati, da Bog ne gleda, kako dolgo, temuč
veliko več, kako zvesto kdo dela in njemu služi. Nekteri
vse dni svojega življenja, drugi le majhen čas Bogu služijo;
razbojnik na križu je eno uro po božjej volji bil, vender je
šel u nebeško kraljestvo. Zna se primeriti, da človek, kije
le kratko časa Bogu služil, veliko več zaslug pri Bogu ima,
kakor tisti, kteri so dolgo pa ne tako goreče in zvesto nje¬
mu služili.

Kaj pomeni godernjanje tistih, ki so bili pervi po¬
klicani?

Pervi poklicani u priliki pomenijo Jude. Kristus je hotel
reči, da se bojo Judi jezali in godernjali, ker bojo ajdi, ki so
bli pozdej poklicani, ravno tiste gnade, obljube in plačila
prejeli; kar se je pozdej res tudi zgodilo. V nebesih pa ne
bo taka; tam ni nevošljivosti, in zavida, ni godernjanja.
Svetniki božji, ki so dolgo let Bogu služili, bojo božjo milost
častili in hvalili, s ktero Bog spokorjene grešnike in tiste
sprejema, ki so mu le kratko služili. Vsi bojo dobili obljub¬
ljeni denar, to je: bojo dosegli nebeško kraljestvo, bojo
Boga gledali in večno vživali. To plačilo vse brumne enako
čaka; le samo u slavi in veličanstvu in nebeškem veselju
bode nekak razloček, ker Kristus sam pravi: „da bode vsaki
prejel po svojih delih."

Kar je hišni gospodar godernjačem odgovoril, nas učit
ne godernjati ali ne zavidovati, ako Bog drugim obilnejše
gnade in dare deli; zavid in nevošljivost je gerdain ostudna
reč; je Bogu zoperna, ja je hudičeva strast: „po hudičevej
nevošljivosti je smert v svet prišla." Nevošljivi toraj
ravnajo po hudičevo, pa le sami sebi škodujejo, ker jih ne-
vošljivost peče, grize in vjeda. Vsi drugi grehi prinesejo

1) Modr. 2, 24.

108

človeku, ako ravno, le goljufno in kratko veselje in sladkost;
alj nevošljivost peče in vjeda tiste, ki so njej podverženi.

Kaj je to: Pervi bojo poslednji, in poslednji pervi?

Sv. Janez Krizostom pravi, da pervi poklicani pomenijo
Jude, posledni poklicani pomenijo ajde. Judi so bli prej po¬
klicani v vinograd cerkve, so se pa ustavljali božjemu po¬
klicu; neverniki so bli še le potlej poklicani, in oni so bli
božjemu poklicu pokorni. Pred drugim Jezusovim prihodom
na sodnji den se bojo pa tudi Judi spreobernili, in tako bo
resnično, kar je Jezus govoril: „Bojo pervi poslednji, in
poslednji pervi.“ Jezus je sicer vse jude poklical, alilemalo
je jih za njim hodilo, le malo je toraj tudi izvoljenih. Krist¬
jani so tudi vsi poklicani; veliko je kristjanov, malo jih je
pa, ki bi živeli po volji božjej; veliko jih je, da u Kristusa
verujejo, živlenje po Kristusu je pa le koj sila redko. O
Kristjan! premisli to: „Vsi smo poklicani," premisli: „le
malo je pa izvoljenih!"

Zdihlej:  O vsmiljeni Oče nebeški, ki si nas ne po našej
zaslugi temuč po samej svojej milosti u svoj vinograd, to je
v svojo sveto katoljško cerkvo poklical, in nam v njem de¬
lati zapovedal: dodeli nam, ponižno te prosimo, svojo pomoč,
da ne bomo v lenobi živeli, temuč kakor pridni delavci tvojo
sveto voljo zvesto spolnovali. Kar smo morebiti v tem letu
zamudili, hočemo zanaprej lepo in zvesto popraviti, da po
srečno dokončanem delu prejememo obljubljeno plačilo v
nebesih; po Jezusu Kristusu. Amen.

Nedela Seksagesima.

Pri navku za nedelo Septuagesimo je pokazano, zakaj
se ta nedela tako imenuje. Uvod sv. meše je vzet iz psalma
43: „Zbudi se! zakaj spiš, Gospod! Ustani in ne zaverzi
nas na veke. Zakaj odvračaš svoje lice, pozabljaš na našo
revnost? Zakaj v prah poderta je naša duša, in na zemlji
visi naš trebuh? Ustani Gospod! pomagaj nam, in odreši nas
zavolj imena svojega. Čast in hvala itd.

Cerkvena molitva:  O Bog! ker vidiš, da se na nobeno
svoje delo ne zanesemo: dodeli milostlivo, da bomo skoz

109

hrambo (svetega Pavla) vučenika nevernikov pred vsim hu¬
dim obvarvani. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz 2. lista sv. Pavla apostelna do Korinčanov 11, 19 — 33;
in 12, 1 — 9.

Bratje! radi prenesite nespametne, ker ste sami pa¬
metni. Preterpite namreč, ako vas kdo sužnje stori, ako vas
kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako se kdo povišuje, ako vas
kdo v obraz bije. Po netasti rečem, kakor da bi bili mi slabi
v tej reči. V čemur si kdo kaj upa , (po nespameti govorimj),
si tudi jaz upam. Hebrejci so, jaz tudi; Izraelci so, jaz tudi;
zarod Abrahamov so, jaz tudi; služabniki Kristusovi so,
(jkakor manj pameten rečem j, jaz še več; sim bil v mnogih
nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, velikokrat v
smertnih nevarnostih. Od Judov sim jih petkrat po štirdeset,
eno manj prijel. Trikrat sim bil s šibami tepen, enkrat kam-
njan, trikrat se je z menoj barka razbila, noč in dan sim bil
v globočini morja; velikokrat na potih, v nevarnostih na vo¬
dah, v nevarnostih med razbojniki, v nevarnostih med rojaki,
v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu, v ne¬
varnostih na samoti, v nevarnostih na morji, v nevarnostih
med lažnjivimi brati; v trudu in terpeži, v mnogem čuvanji,
v lakoti in žeji, v pogostnih poslih, v mrazu in nagoti. Zra¬
ven tega, kurje zvunajnega , imam svoje vsakdanje opravke,
in skerb za vse cerkve. Kdo oslabi, in bi jaz ne oslabel?
Kdo se pohujša , in bi mene ne peklo? Ako bi se hotel hvalili,
se bom hvalil svoje slabosti. Bog in oče Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kterije hvaljen vekoma, ve, da ne lažem , Namestnik
kralja v Damasku je Damasko mesto z var hi obdal , da bi me
vjel; ali skozi okno sim bil v koši po zidu spuščen, in tako
sim ubežal njegovim rokam. Ako bi se hotel- hvaliti, (jkar
sicer nične pomaga,j) bom prišel do prikazen in razodenj Go¬
spodovih. Vem človeka v Kristusu, kterije bil pred šlirnajst
leti (jali v telesu, ali zunej telesa, ne vem, Bog ve,j) zamak¬
njen v tretje nebo. In vem tacega človeka, da je bil (jali v
telesu, ali zunej telesa, ne vem, Bog ve,j) zamaknjen v raj,
in je slišal skrivne besede, kterih človeku ni pripuščeno go¬
voriti. Tega se bom hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razun svo¬
jih slabost. Zakaj, ko bi se tudi hotel hvalili, bi ne bil nespa¬
meten, ker bi resnico govoril; zderžim se pa, da kdo več od
mene ne misli, kakor kar na meni vidi, ali kar sliši iz mojih
ust. In da se zavoljo velicega razodenja ne prevzamem, mi

110

je dano zelo mojega mesa, služabnik satanov, da me bije. Za
tega voljo sim trikrat Gospoda prosil, da bi odstopil od mene',
pa mi je rekel: Dovolj ti je moja gnada, ker moč se v slabosti
popolnama skaže. Rad se bom tedaj hvalil svojih slabost, da
prebiva v meni moč Kristusova.

Zakaj se v donasnem berilu in tudi pri sv. mesi spo¬
min stori na sv. Pavla?

Ker se dones v Rimu štacijon, ali božja služba v cer¬
kvi sv. Pavla opravlja, in ker nas cerkva dalej opominja, da
bi tako, kakor sv. Pavl, kteri je s božjo pomočjo toljiko de¬
lal in prestal, tudi mi delali in terpeli na božjo cest in zveli¬
čanje svoje duše.

Zakaj pravi sv. Pavl tako slavne reci sam od
sebe?

To sv. Pavl ni storil iz hvale-in slave-željnosti, temuč
k božjej cesti, in iz ljubezni in k pridu Korinčanov. Bili so
Korinčani pridni kristjani. Po Pavlovem odhodu pridejo ju¬
dovski širokoustniki, in pravijo, da so le oni pravi učiteli,
zaničvaje sv. Pavla, kakor bi pravi apostel ne bil. Korinča¬
nov del bahačem verjame, jim daja, karkolj poželijo, sv.
Pavla pa in njegove navke celo pozabi. Take zvijače raz¬
jasniti, nesrečo od Korinčanov odverniti, in vse overe raz-
širjevanja sv. vere podreti, se vidi sv. Pavlprisilenega, se za
svojo poštenje poskusiti, in vse to odkritoserčno povedati,
kar je mu Bog razodel in kar je on za Boga del že delal in
preterpel. Tako hoče on svojim besedam moč in veljavnost
spet pridobiti, ktero so jim bahači in krivi preroci vzeti
hotli.

Zakaj pravi sv. Pavl: Kdo oslabi in bi jaz ne osla¬
bel? Kdo se pohujsa i. t. d.?

On s tim hoče reči: Slabost v veri, lenoba, boječljivost
toljko Korinčanov mi tako globoko sega, kakor bi moral vse
t0  jaz občutiti. Ko se drugi pohujšajo in v svojej sv. veri,
brumnem življenju, v miru in pokoju motijo, me žalost obide
jn serčna želja peče pomagati.

111

Kaj je to „zelo mesa u  služabnik satanov, ki je
Pavla nadleževal?

Nekteri učeniki pravijo, da so to mesene skušnjave,
nečistne misli in želje; drugi pa pravijo, da so zunajne bo¬
lečine, sfradovanje, preganjanje, ktero je moral Pavl vedno
terpeti.

Kako je sv. Pavl zamogel, vse to premagati iti
preterpeti?

Z božjo pomočjo, ktera je ga, kakor sam pravi, v sla¬
bosti podpirala.

Zdihlej:  Dodeli mi, o Bog! gnadoin pomoč, po izgledu
sv. Pavla, ki je za tebe del toljko delal in prestal, se truditi,
križe in težave voljno nositi, dobre dela dopernašati in pri
nobenej reči svojo temuč le tvojo čest iskati! Amen.

Evangeli svetega Lukeža 8, 4 — 15.

Tisti čas, ko se je silno velika množica sošla, in so iz
mest k Jezusu hiteli, je v priliki rekel: Sejavec je šel sejat
svoje seme; in ko je sejal, gaje nekaj padlo poleg pota, in
je bilo pohojeno, in ptice neba so ga pozobale. In drugo je
padlo na skalo; in kadar je pognalo, je usalinulo, ker ni
imelo vlage. In drugo je padlo med ternje, in ternje, kije z
njim vred raslo, gaje zadušilo. In druge je padlo v dobro
zemljo; in je raslo, in‘ storilo stoteren sad. Kadar je to rekel,
je zaupil: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. Nje¬
govi učenci pa so ga vprašali, kaj je ta prilika. In on jim je
rekel: Vam je dano vedeti skrivnosti božjega kraljestva,
drugim pa v prilikah , da gledajoči ne vidijo , in poslušajoči
ne umijo. Prilika pa je ta : Seme je božja beseda. Kteri so
pa poleg pota, so tisti, kteri poslušajo; potlej pride hudič,
in vzame besedo iz njih serca, da verujoči niso zveličani.
Kteri so pa na skali, so tisti, kteri kadar slišijo, s veseljem
besedo sprejmejo; in ti nimajo korenine, ker nekaj časa ve¬
rujejo, in ob času skušnjave odstopijo. Ktero je pa med
ternje padlo, so tisti, kteri so slišali, in gredo, in so od

112

skerbi in bogastva, in sladnosti življenja zadušeni, in ne
obrodijo sadu. Ktero je pa v dobrej zemlji, so tisti, kteri
besedo slišijo, in jo v dobrem in nar boljšem sercu ohranijo,
in sad obrodijo v poterplenji.

Zakaj se božja beseda semenu primerja?

Zato, ker iz božje besede prirastejo dobre dela, kakor
iz dobrega semena dober sad; in ker človek brez božje be¬
sede ne more dobrih duhovnih sadov roditi J ) ravno tako
malo, kakor neposjana njiva ne more dober sad prinesti.
Za tega del je sv. Auguštin rekel, daje človeku božja be¬
seda ravno tako potrebna, ko telo Kristusovo, in da tisti,
kteri božjo besedo nezvesto posluša, ravno tako kaznovan
biti zasluži, kakor tisti, ki Kristusovo telo pusti na zemljo
pasti.

Zakaj Jezus kliče: „Kdor ima ušesa za posluša¬
nje, naj posluša?“

Da pokaže, kako imeniten in potreben je nauk, ki je v
tej priliki zamotan , da ga naj poslušavci dobro poslušajo in
prevdarijo. Za resje: božjo besedo poslušati, jo v sercu
ohraniti, in po njej se ravnati, je za zveličanje neobhodno
potrebno. Sv. Pavl pravi: „Kakobojo v njega (Jezusa) ve¬
rovali, od kterega niso slišali." 2 )  Jezus sam je rekel:
„Blagor tistim, kteri božjo besedo poslušajo, in jo ohra¬
nijo" 3 ) in sv. Auguštin pravi: ^Verjemite, ljubi brati! ka¬
kor truplo po lakoti in stradovanju oslabi, in se k golej senci
posuši, tako se bo tudi duša, ako je božja beseda ne oživi,
posušila, in za vsako dobro delo nevgodna postala."

Odkod je toliko ljulke, ker se dobro seme božje be¬
sede tako pogosto seje?

Ljulka je odtod, ker božje seme, kakor Kristus pravi,
alj na pot, alj na skalo, alj med ternje, in le redko na dobro
zemljo pade. Serca nekterih poslušavcev božje besede so
podobne vglajenej cesti, po kterej hodijo pravični in nepra¬
vični, in na kterej je veden šum in nepokoj; v takih vgla-
jenih, terdih in nepokojnih sercih božja beseda ne more sadu
prinesti, ona bo pohojena alj pozobana; serca druzih po¬

li Gal. 5  , 22- 2) Rim. 10, 14. 3) Luk. 11, 28.

113

slušavcev so podobne skali, ki nima za semensko rast za¬
dosti mokrote; taki kristjani so nestanovitni; oni prejemajo
s sercnim veseljem besede božjega navka, pa le tako dolgo,
dokler je jih dopolniti lahko; ko jih pa kaka skušnjava po¬
moti, ali kaka sila zadene, ako jim kaka zguba proti ali kak
dobiček se ponuja, berž zastojijo, zaveržejo resnice božje¬
ga navka, in s grešnim svetom potegnejo; — serca druzih
so podobne zemlji s ternjem zaraščenej; serce takih je scer
dobro, pa za vse pravično in krivično odperto: beseda božja
se jih rada prime, in jih gine; ali berž ko se v svoje poprejš-
ne zadeve povernejo , vse svoje obljube in sklepe pozabijo,
njih stare grešne navade, posvetne prazne skerbi za mini-
joče bogatstvo besedo božjo zadušijo, in sladno posvetno
živlenje jo zamori.

Zakaj bogastvo moti človeka, da ne more božjo be¬
sedo pridno poslušali in zvesto derzati?

Zato ker bogastvo človeka, ki preveč svoje serce
nanj veže, vselej in povsod iznemiriin mu brani, zadruge
reči skerbeti, in to, kar je pri pridigi slišal, v sercu obder-
žati in premišljevati. Ravno to storijo raztrošene misli in
prazne skerbi.

Kako se moremo pri pridigi znebiti praznih miseln

Ako terdno zaupamo, da bo ti čas, dokler se mi v cer¬
kvi pri božjej službi znajdemo, vsemogočni Bog naše po¬
hištvo in posestvo var val, kakor je to v 2. bukv. Mojz. 34,
24. sam obljubil. —

Od moči alj kreposti božje besede.

Prerok Jeremij x ) pripodobuje božjo besedo hladim,  ki
kamnate serca razdrobi; ognju , ki moiirje pregreh izsuši,
in globoko zaraščene hude navade povžije; kralj David pri—
podobuje jo gromu,  kteri vse strese, barji,  ki Libanonske
cedre zlomi, luči,  ki teme nevednosti prežene , in vraetvu
(arcnii), ki pred grehom obvarje; 1 * 3 ) sv. Pav] meču,  ki telo
in dušo preseka, to je: mesene želje iz duše zpravi, 3 ) sv.
Jakop ogledalu,  v kterem zagleda človek svoje slabosti

1 ) Jer. 23, 29. 2 ) ps, 2S, 3; 118 , 105; 129, 3; 3 ) Hebr, 4,12.

4) Jak. 1, 23.

Goffine, 8

114

in grehe; prerok Izaija rahlemu dežu,  ki duhovsko zemljo
namoči in rodovitno stori, in Jezus sam pravi, daje seme,
ktero v dobrem sercu stoteren sad obrodi. *) Tako je, po¬
stavim , le malo zcrnice tega božjega semena pri mnogih
svetnikih obilen sad svetosti in popolnosti doneslo. Sv. Av¬
guština so le te besedice: „Kakor po dnevu pošteno hodimo
ne v prožrešnosti in. pijanosti, ne v nečistosti in nesram¬
nosti 2 ) spreobernile; ravno tako sv. opata Antona lete
besede pri sv. Matevžu: „Ako hočeš popolen biti, pojdi, pro¬
daj kar imaš. in daj ubogim, tako boš imel zaklad v nebeš¬
kem kraljestvu, potem pridi in hodi za meno;“ in sv. Mi¬
klavža Tolentina lete besede: „Ne ljubite sveta, in ne tega,
kar je v njem.“ 3 )

Kakšni moramo Uti, ako hočemo si iz pridige mnogo
koristi pridobiti?

Moramo biti dobra, in pridno pripravljena zemlja, to je:
moramo s ponižnim sercom resnico iskati, dober nauk po-
željeti in za svoje zveličanje goreti; na poslušanje božje
besede, zlasti v pridigah in keršanskih naukih, se pripraviti,
zvesto poslušati, svete resnice v sercu ohraniti in po njih
živeti.

Kaj je storiti pred pridigo ?

Sv. Krizostom vpraša: „Kdo je, ki žlahtne pijače vlija
v nečedne posode , brez da bi jih poprej ne očistil ?“ Tako
moramo si tudi serce saj s pravo grevengopred pridigo oči¬
stiti, zakaj: „v grešno dušo se duh modrosti ne bo vse¬
lil. “ 4 ) Preden se vseje, se tudi zemlja očisti in pripravi;
tako se mora tudi naše serce pred pridigo očistiti in po do¬
brih mislih pripraviti, ako hočemo s dušnim pridom pridigo
poslušati. Kdor le k pridigi hodi, da kej novega sliši, da ve
pridižnika soditi, da ljudi vidi ali se ljudem pokaže i. t. d.,
je enak farisejem, ki so ravno iz takih vzrokov Jezusa po¬
slušali , pa tudi nobenega sadu niso imeli. Pred vsim
moramo goreče sv. duha za razsvečanje prositi; taka mo-
litva je rodovitna rosa za človeško serce; dalej moramo vse
posvetne ali prazne misli pred vrati zunaj cerkve pustiti, da

Luk. 8, 8; 2) Eimlj. 13, 13, 3) Jan. 2, 15; <) Modr, 1, 4.

115

božje seme ne pade na pot ali pa na ternje, in tam se ne
potepta ali zaduši.

Kaj j e  storiti med pridigo?

Moramo pridigo prav željno, zvesto in pobožno poslu¬
šali, zakaj iz ust pridigarjev sam Bog govori: »Kdor vas
posluša, mene posluša.* ‘)  Pridigarji so božji poslanci 1 2 )
in tudi ko take jih moramo poslušati: „Mi smo poslanci me¬
sto Kristusa, ker Bog skoz nas opominja/ smejo vsi
pridigarji reči. „Ker pri branju lista kakega kralja vse tiho
in zvesto posluša, da nobeden kej ne presliši od tega, kar
kralj piše, koljko bolj tiho in zvesto bi imeli poslušati božjo
besedo."

Varise,pridgarja oponašati ali zaničevati, zakaj Kristus
sam pravi: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje.* 4 ) Naj
pridgar tedaj govori terdo ali mehko, prijetno ali neprijetno,
naj on živi brumno ali grešno, poslušaj ga vselej zvesto; in
le to glej, da bo tvoje serce rodovitna zemlja in božja be¬
seda ostane vsigdar dobro rodovitno seme, naj ga seje kdo
in kako hoče. Ne obračaj tega, kar slišiš, na druge, temuč na
se; ako nemaš greha na sebi, od kterega se v pridigi go¬
vori, ne povišuj se, ne zaničuj drugih, temuč Boga hvali, in
prosi, da druge k poboljšanju nagne in tebe tudi zanaprej
tega greha obvarje. Vari se dalej, da ne boš dremal ali spal,
govoril ali se smejal in druge motil. „Kdorje iz Boga, božjo
besedo posluša.* 5 )

Kaj je storiti po pridigi?

Moramo si prizadevati, božjo besedo tudi spolnovati,
in svoje življenje po njej ravnati, »zakaj ne, kteri postavo
slišijo, temuč le, kteri jo dopolnijo, sd pri Bogu pravični.* 6 )
Tisti, ki božjo besedo le samo poslušajo, pa ne spolnujejo,
so podobni človeku, kteri ogleduje svoj obraz v zerkalu
(špeglu) se namreč ogleda in gre, in berž pozabi, kakoršen
je bil.* 0

Ce pa hočemo božjo besedo spolnovati, je treba, dajo
v sercu ohranimo in pogosto premišljujemo: „Srečen je,
pravi Kristus, ki božjo besedo posluša, pa tudi v svojem sercu
ohrani." Kaj pomaga piti in jesti, ako želodec živeža ne

1) Luk. 10 • 2) Mat. 10,16 ; 3) Kor. 5,  20 ; 4) Luk. 10,16;  5) J an *

8, 47; 6) 1. Kirn. 2, 13; 7 ) Jak- K 22; 8 ) Luk. 11, IS.

8 ?

116

terpi ? Jed se mora dobro prežvekati, v želodcu oslatiin se v
kerv spremenili. Ravno laka je tudi s božjo besedo. Ne sa¬
mo tisti den, ki pridigo slišimo, temuč večkrat skoz teden
moramo premisliti, kar smo slišali, in prejiskati, kako smo
ali kako hočemo to spolniti. Radi se s drugimi od keršanskih
resnic pogovarjajmo, sčimurbo mnogo praznih in grešnih go¬
vorov manj na svetu, in mnogo dobrega storjenega; dajmo
si kaj iz pridige ali keršanskega navka povedati, kar je po¬
sebno za stariše in predpostavljene imenitno, prosimo več¬
krat serčno Boga, da nam s svojo gnado pomaga, navke sv.
pridige tudi spolnovati. O zares ! ako bi se to lepo spolno-
valo, veliko veselejše bi stalo s keršanstvom !

Zdihlej.  O moj Bog! kako meje sram, daje božje seme
tvoje besede, ktere si tolkokrat in tako obilno v moje serce
poseval, do sedaj tako malo sadu prineslo. Oh usmili se
črez me, in spreoberni moje serce, da postane dobra zem¬
lja, v kterej bo tvoja božja beseda se vkoreniniti, lepo rasti,
in dober obilen sad prinesti zamogla! Amen.

Nedela Kviukvagesima.

V začetku sv. meše se zaslišijo zdihleji človeka, ki je v
stiski, pa vendar na-Boga zaupa: „Bodi moj varh, in moje
pribežališče, o Bog! in pomagaj mi! zakaj moja moč in moje
pribežališče si Ti, in za Tvojega imena del me boš vodil in
redil.“ „V tebe, v Gospod zaupam! ne daj me pasti v
sramoto, po svojej pravičnosti otmi me!“ Čest i. t. d.

Molitev cerkvena.  Molitve naše , prosimo, o Gospod!
usmileno vsliši; ter nas od zvez naših grehov odvezi, in vse
zopernosti ovari. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna (lo Korinčanov 13, 1 — 13.

Bratje! ho bi človeške in angelske jezike govoril, lju¬
bezni pa bi ne imel, bi bil ko bučeč bron, ali zvonec zvonec.
In ko bi znal prerokovati, in vedel vse skrivnosti , in imel vso
učenost, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal,
ljubezni pa bi ne imel, nič nisim. In ko bi razdal ubogim v
iivež vse svoje premoženje, in ko bi svoje telo dal, da bi zgo¬
relo, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne pomaga. Ljubezen je

ps. 30,

117

poterpezljiva,je dobrotljiva: ljubezen ni nevošljiva, ne ravna
napačno, se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega,
se ne da razdražiti, ne misli hudega , se ne veseli krivice,
veseli se pa resnice; vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse
prenese. Ljubezen nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokva-
nja minule, in jeziki jenjali, in učenost prejšla. Zakaj le ne¬
koliko spoznamo, in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo pa
prišlo , kar je popolnoma, bo jenjalo, kar je nekolicega. Ko
sim bil otrok, sim govoril po otročje, umelpo otročje, mislil po
otročje; kar sim pa mož, sim opustil, kar je bilo otročjega.
Zdaj vidimo skozi zerkalo, kakor v megli; takrat pa bomo vi-
dili od obličja do obličja. Zdaj spoznam le nekoliko j takrat
pa bom spoznal, kakor sim bil sam spoznan. Zdaj pa ostanejo
vera, upanje, ljubezen, to troje; nar vehi med temi je lju¬
bezen.

Razlaganje.  Sv. Pavl pokaže tu, kaka je prava keršan-
ska ljubezen, kako potrebna, kako žlahtna in visoka daje. On
pravi: „Vsi natorni in čeznatorni dari, vse dobre dela, ja mu-
čanstvo človeku nič ne pomagajo k zveličanju, ako s božjo
ljubeznjo sklenjeni, od nje nadušeni niso; ker le sama božja
ljubezen nas in naše dela Bogu dopadljive stori.“ Stori
dobrih del, kolikor hočeš, daj ubogaime, moli, posti se, delaj,
kolikor hočeš, če ti manjka pri tem božja ljubezen, ali če
nisi v stanu božje gnadc, — za vse to ne smeš pričakovati
plačila v nebesih. Zato keršanska duša! živi vselej brumno,
da ostaneš zmiram v božjej ljubezni in v božjej gnadi.

Alj je res, kar neki novaki učijo, da zamore vera
sama človeka opravičiti in zveličati?

Vera sama,  ako bi bila tako močna, da bi gore prestav¬
ljala, brez ljubezni,  to je: brez del storjenih iz ljubezni do
Boga in bližnjega, ne more človeka nikolj opravičiti in zve¬
ličati. Sv. Pavl sicer pravi, da vera brez del človeka opra¬
viči; 3 ) to pravi on le od tistih del, ktere so Judi po Mojze-
sovej postavi le na videz in brez prave ljubezni dopernašali,
nikakor pa od tistih del, kijih človek stori v stanu božje
gnade s živo, ljubeznipolno vero. Zato pravi ravno ti apo-
stel: „da le tista vera kej velja, kije v ljubezni delavna, “ 2 )
in na Tita: ^Resnična je beseda, in želim, da verne v njej

D Rim. 3, 38 ; 2) Gal. 5, 6.

118

poterdis, da si ti, ki v Boga verujejo, naj prizadevajo , do¬
bre dela dopernašati, to je za človeka dobro in zveličavno;"
dalej Kolosarje opominja: „da naj so rodovitni v vsih do¬
brih delih. J ) Ravno to poterdi tudi sv. apostel Jakop, re¬
koč: „Vera brez del je sama v sebi mertva, in človek se
po delih opraviči ne pa po veri samej.“ 2 ) Da je ti navk
pravi in keršanski, Jezus sam poterdi: „ Vsak o drevo, ki do¬
brega sada ne prinese, bo posekano, in v ogenj verže-
no.“ 3 ) Na sodnji den bo Kristus od vsih ljudi tirjal dobre
dela, in jih bo sodil ne po samej veri, ternuč tudi po njiho¬
vih delih, ktere prava vera vselej in povsod rodi. Ako to-
raj že vera sama človeka opraviči, zakaj tirja Jezus in nje¬
govi apostelni dobre dela? „Tudi hudiči verjejo, in se tre¬
sejo," 4 ) verjejo, pa vender ne bojo zveličani, ternuč ta
vera še le povišuje njih muke ali martre. Nauk torej, da že
vera sama brez dobrih del človeka opraviči in zveliča, je
očitno navku Jezusa Kristusa in njegove sv. cerkve naspro¬
ten, zmoti ljudi in njih pelje v strašne pregrehe, kar tudi do¬
godivščina 16 . stoletja poterdi.

Alj hej koristijo dobre dela, hi jih človek stori u
stanu smeri trnja greha?

Za take dobre dela si človek pričakovati nema večnega
plačila v nebesih; pa „zmenšajo kazni (štrafe) žugane
tistim, ki božje zapovedi prelomijo" Laur. Justin., douesejo
časne dobrote, cest, dolgo živlenje, zdravje, srečo itd., bra¬
nijo, da se človek še globej ne pogrezne, in v sercu za božjo
gnadopot pripravijo. Zatopiše brumniGerzon: „Storidobrega
koljkor zamoreš, ako si ravno v stanu smertnega greha, da
Bog tvoje serce razsveti."

Z dihlej:  O Bog, ki si Bog ljubezni, vlij v moje serce

pravo, čisto ljubezen, da si bom po navku sv. Pavla vedno
prizadeval, vselej v stanu božje milosti živeti, da bojo vse
moje dela Tebi dopadljive, in za me zveličavne!

Evangeli svetega Lukeža 18, 31 — 43.

Tisti čas je Jezus dvanajstere k sebi vzel, in jim je
rekel: Glejte! gremo gori v Jeruzalem, in vse se bo dopol¬
nilo, kar je pisano od Sina človekovega po prerokih. Izdan

D Kol. l, io;  2) Jak. 2, 17, 24. 3) Mat. 7, 19. 4) Jak. 2, 19.

119

bo namreč nevernikom, in bo zasramovan, in bičevan in
zapljuvan; in potem ko ga bodo bičevali, ga bodo umorili;
in tretji dan bo (od inertvih) vstal. In oni teda niso razu¬
meli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso razumeli, kar je
bilo rečeno. Pergodilo se je pa, ko se je Jerihu približal, je
neki slepec sedel poleg pota, in je vbogajme prosil. In ko je
slišal množico memo iti, je vprašal, kaj bi to bilo. Povedali
so mu pa, da Jezus iz Nacareta memo gre. In je vpil rekoč:
Jezus sin Davidov! usmili se me. In spredej gredoči so ga
svarili, da naj molči. On pa je še bolj vpil: Sin Davidov,
usmili se me! Jezus pa je obstal, in gaje rekel k sebi pri¬
peljati. In kadar se je približal, gaje vprašal, rekoč: Kaj
hočeš, da ti storim? On pa je rekel: Gospod, da vidim. In
Jezus mu je rekel: ^Spreglej, tvoja vera ti je pomagala."
In zdajci je spregledal, ter je za njim šel in Boga čestil. In
vse ljudstvo, ko je to vidilo, je Bogu hvalo dajalo.

Zakaj je Jezus svoje terpljenje aposfelnom in učen¬
cem toljkokrat popred oznanili

1) Da pokaže, kako goreče želi za nas terpeti; zakaj
le od tega se radi pogovarjamo, kar težko pričakujemo; 2)
da bi se njegovi učenci skoz vse prihodno ne dali plašiti in
motiti, kar se bo s njim zgodilo; marveč le terdnejše vero¬
vali, ker je vse to, kakor vsevedeoči Bog, popred povedal.

Alj učenci clo nič niso zapopadli, kar je jim od
svojega terpljenja pravil?

So dro razumeli, da bo On terpel (saj je sv. Peter njega
od tega odverniti hotel Mat. 16, 22) pa to ni šlo njim v gla¬
vo, ker so mogočnega in slovečega kralja za odrešenika
pričakovali; tudi tega niso zapopadli, zakaj in čemu bi moral
on terpeti, in kako spet od smerti vstati. Vse to je jim še le
sv. Duh razjasnil. *) Toliko je ležeče na razsvitljenju sv.
Duha, da brez njega naj perve in naj jasnejše resnice sv.
vere poznati ne zamoremo! Sv. vera je nar pervi dar božji.

D Jan. U, 26.

120

Zakaj se Jezus tu in drugod  „ Sina človekovega“
imenuje?

S tim je hotel Judom pokazati, da jc on pravi človek
in sin Adamov; nam pa navk dati, da imamo vselej ponižni
biti, in nikdar po visokih službah, imenih in naslovih hre¬
peneti.

Zakaj imenuje slepec Jezusa  „ Sina Davidovega?“

Zato, ker je on, s vsimi Judi vred, veroval, da se bo
Mesija pa svojej človeškej natori rodil iz kolena Davidovega,
kakor je blo prerokovano. *)

Zakaj je Jezus slepca vprašal: „ Kaj hočeš, da ti

storim?“

On vsevedeoči je scer dobro vedel, kaj hoče; ali on je
vprašal, za to: 1) da je slepec svojo vero in zaupanje, od
Jezusa zdrave oči spet zadobiti, bolje jasno pokazati mo¬
gel; 2) da pokaže, kako goreče on nam želi dobro storiti in
kako dopadljiva je mu naša odkritoserčna in zavpljiva mo-
litva. Od slepca, ki se ni pustil motiti, se učimo stanovitnim
biti v dobrih delih, ki smo jih enkrat začeli; naj reče hudoben
svet, kar hoče, ne gledajmo na slabe izglede, ne poslušajmo
terdih ali prilizljivih besed. Učimo se dalje od njega, Boga
lepo hvaliti in terdno se njegovih navkov deržati, ker je nas
rešil dušne slepote, kije veliko žalostnejša in nevarnejša
od telesne. Ni večje zmote in nesreče, kakor ta, ne poznati
in ne viditi tega, kar je za večno živlenje potrebno ali ko¬
ristno , in ravno to je dušna slepota.

Zakaj se dones ravno ti evangeli bere?

S njim hoče nas sv. katoljška cerkva opomniti na brid¬
ko terpljenje in smert Jezusa Kristusa, nas pripraviti na sv.
postni čas, ki bo v treh dneh nastopil, in nas skoz premiš-
levanje Jezusovega terpljenja in smerti nagniti, grešnega
in ajdovskega veselja, ktero nekteri kristjani v tih 3 po-
slednih pustnih dneh vživajo, se ogibati in varovati. Sv. mati
katoljška cerkva jc to ajdovsko navado vselej obžalovala in
zavergla, torej zapovela, da se v teh 3 dneh presveto Koš¬
nje telo izpostavi, javne molitve napravijo, pridige deržijo

D ps. 131, 11 .

121

‘n papež Klemen 13. je zagotovil popolni odpustek tim, ki v
teli dneh sv. zakramenta pokore in obhajilaprejemejo. Pravi
verni sin sv. katoljške cerkve posluša glas svoje mile ma¬
tere, dobro premišluje besede, ki jih je sv. Avguštin nekdaj
svojim poslušavcem v teh 3 dnih govoril: „Ajdi (tako tudi
naši posvetneži) ukajo in pojo pesmi polne posvetne ljubezni
in veselja, vi pa se radujte nad poslušanjem božje besede;
oni letajo v gledališča, vi objiskajte hišo božjo ; oni se napi¬
vajo, vi pa bodite zmerni in postite se!“

Zdihlej:  O vsmiljeni Jezus! ki si tako želno želil, za

nas terpeti, dodeli nam, iz ljubezni do Tebe voljno terpeti,
meseno in posvetno poželenje in veselje sovražiti in njega
ogibati se, zraven pa pokoro delati in se premagovati, da
potem vredni postanemo, dušne slepote se znebiti, Tebe
čedalej bolj ljubiti, in enkrat na večne čase posesti!

Navk od štirdesetdanskega posta.

Kdo je naznanil 40 danski post ?

Cerkvena očeta sv. Justin in sv. Irenej pravita, da je
post pred veliko nočjo od Kristusa posvečen in od njega po¬
stavljen. Sv. Leo in Hieronim pričata, da so ga sv. apo-
stcljni po Jezusovem izgledu v navado pripravili.

Zakaj je ti post ustavljen in ravno 40 dni pred
veliko nočjo?

1) Da posnemamo izglcd Jezusa Kristusa, ki se je za
nas 40 djii postil; 2) da se s tim prostovoljnim zatajeva¬
njem vdeležimo terpljcnja Jezusa Kristusa; 3) da svoje meso
duhu podveržemo, in hudo nagnjenje vkrotimo, čisto živimo,
in se tako na sv. veliko noč in na velikonočno jagnje vredno
pripravimo, in slednič 4) da Bogu za svoje grehe zadostimo
in po besedah sv. papeža Gregorja s kratkim postom, ki je
komaj deseti del leta, svoje grehe celega leta poplačamo.

Alj so se nekdaj tudi tako postili, kakor sedaj?

Ja, pa še bolj ojstrejše, zakaj 1) kristjani niso se le
samo zderžali, kakor sedaj, od mesa, temuč od vsega, kar
od mesa pride, od jajc, sirovega masla, sira itd., ja clo od
vina in rib, ako to ravno ni blo po občnej cerkvenej postavi

122

zapovedano; 2)  so se postili cel den, in so še le po večer¬
nici kej jedli. V  spomin te navade pervih kristjanov se ve¬
černice ali vešpre cerkvenih časov pred južno molijo. Vsmi-
ljena mati, katoljška cerkva sedaj dopusti, tudi opoldne se
nasititi, in zvečer kej malega jesti, da život preveč ne oslabi,
in za delo pretruden in preslab ne postane. Sram naj bo
marsikterega donešnega kristjana, kteremu je'tudi sedajni
post še pretežek. „Ali kaki so ti kristjani? vpraša sv. Am¬
brož: Kristus, ki ni nikolj greha storil, se posti za naše
grehe, in mi bi se ne hotli postiti za svoje mnoge in velike
grehe ?“

Kako bi imeli postni čas k svojemu pridu oberniti?

„Ni zadosti, se samo o zapovedanih postnih dneh me-
sojeje zderžati, ni zadosti o zapovedanih postnih dneh si
tudi postnih jedi pritergati, in le enkrat v den nasititi se;
popolnoma post je: se krivičnosti in posvetnih sladnosti
zderžati,“ pravi sv. Avguštin. Nič ne pomaga, postiti se,
zraven pa grešiti. Za tovaršice pravega posta moramo si
toraj izvoliti poboljšanje, molitev in milodaršino, in to po¬
sebno v sv. postnem času storiti.

S kterim namenom bi se imeli postiti?

S namenom: 1) za Jezusom hoditi, in se njegovega
terpljenja vdeležiti; 2) spolniti cerkveno zapoved, in dolžno
pokorščino sv. katolškej cerkvi zkazati; 3) premagovati
in krotiti svoje telo, in ga darovati Bogu v svet, živ in do¬
padljiv dar; 4) zadostiti pri Bogu za storjene grehe, in
5) sprositi od Boga gnado in pomoč, to ali uno čedftost lo~
žej dopernašati, tega ali unega greha ložej se varovati.

Molitva pri nastopu 40. posta:

Vsemogočni večni Bog! pri nastopu tega sv. časa ho¬
čem se združiti s tvojo sv. vojskovavno cerkvijo, in si pri—
1  djati, po duhu in volji sv. cerkve te dni nato oberniti, da
bom svoje grehe obžaloval in svoje grešno meso krotil. O
moj Jezus! sklenem svoj post s Tvojim sv. postom in terple-
n jem; iz pokorščine do sv. cerkve ti darujem svoj post na
tvojo cest, v zahvalo toljko prejetih dobrot, za pokoro svojih
in ptujih grehov, in da dosežem Tvojo gnado in pomoč, tega

123

greha (imenuj greh, kterega se posebno ogibati želiš) zve¬
sto varovati, in to čednost (imenuj jo) ljubiti in dopernašati.

Nauk na pepelnico.

Zakaj se ta sreda pepelnica imenuje?

Zato ker katolška cerkva doues pepel blagoslovi (žeg-
na), in čela svojih vernih ž njim posiplje; rekoč: „Spomni
se človek, da si prah in spet prah bodeš!"

Zakaj se to zgodi?

Sv. Kori. Boromej pravi zato: da 1) bi verni prav in
serčno ponižni postali; 2) da bi Bog vernim gnado in mi¬
lost podelil, svoje grehe prav spoznati, in resnično zgre-
vati in vedno v spominju imeti, da je zavolj greha bila
zemlja prekleta, in smeri na svet poslana; 3) da tudi truplo
močno in terdno postane, pravo pokoro delati; 4) da naša
duša pomoč zadobi, stanovitna v pokori ostati. Take misli
moramo v sercu imeti, kedar duhovnik pepel na čelo trosijo.

Jeli upepelenje Bogu dopadljivo?

Ja; zakaj sam Bog je zapovedal, da se imajo Izraelci
v znamenje znotrajne pokore s pepelom potrositi. J ) Tako
je storil kralj David, kterijeclo svoj kruh s pepelom natrosil;
to so storili Ninivičani, Judit, Mardohej, Job in drugi,
ravno tako so tudi storili pervi kristjani, koljkobart so očit¬
no pokoro za svoje grehe delali.

Zakaj se postni čas altarji z modrim (plavimj pertom
alj suknom zagernejo?

Postni čas je čas pokore in premišljevanja Kristusove¬
ga terplenja. Na pokoro in žalost zeli nas sv. cerkva opom¬
niti; zato duhovniki modre mašne oblačila oblečejo, zato
se oltarji z modrim pertom ali suknom zagernejo, zakaj
modra (plava) boja (barba) je boja pokore in žalosti. Naše
serca k večej pokori in žalosti podbosti, se tudi na to mo¬
dro zagrinjalo sv. martra, ali kaka druga podoba iz Jezu¬
sovega terplenja obesi.

Začetek.  Svojo gorečo pokoro pokazati, in Bogu k
vsmilenju nakloniti, cerkva sv. meso začne s timi beseda-

!) Jerem. 25, 34.

124

mi: „Vsih se ti o Gospod! vsmiliš! ne sovražiš nič od tega,
kar si stvaril; zavolj pokore pregledaš ljudem vse grehe,
in jim prizaneseš, ker si ti Gospod in naš Bog.“ *) „VsmiIi
se mene, o Bog! vsmili se mene; zakaj na te zaupa duša
moja.“ 2 ) Čast bodi.. .

Cerkvena molitva:  Dodeli, o Gospod! svojim vernim,
da častiti postni čas s spodobno pokorščino začnejo, in s
resnično pobožnostjo dokončajo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz  Joela preroka 2, 12 — 19,

To reče Gospod: Spreobernite se k meni iz vsega svo¬
jega serca, s postom, s jokom in -žalovanjem. In pretergajte
svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreobernite se k Gospodu
svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in milostiv, poterpežliv in
velicega usmilenja, in se kmali ksa tepenja. Kdo ve, če se
ne bo obernul in prizanesel, in spet dal blagoslov, da hote
mogli prinesli jedni in pitni dar Gospodu svojemu Bogu?
Trobite s trobento na Sionu, napovejte post, pokličite zbor,
sberite ljudstvo, očiščujte zbor, sberite stare, pripeljite otro¬
ke in sesajoče; naj gre ženin iz svojega hrama, in nevesta
iz svoje postelje. Med vratini in altarjem naj plakajo duhov¬
ni služabniki Gospodovi, in rečejo: Zanesi Gospod, zanesi
svojemu ljudstvu, in ne daj svojega dela v zasmehovanje, da
bi jih neverniki gospodovali. Zakaj bi se med narodi reklo:
Kde je njih Bog? Tedaj se bo Gospod za svojo deželo vnel,
in bo svojemu ljudstvu zanesel. In Gospod je odgovoril, ter
rekel svojemu ljudstvu: Glejte, jaz vam bom poslal žita, vina
in olja, in bote nasiteni s njimi; in vas ne bom več dajal ne¬
vernikom v sramoto, reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Prerok Joel opominja Jude, svoje grehe
obžalovati in pokoriti, da vtečejo tistej strašnej osodi in
štrafi, ktero bo Bog nad mesto Jeruzalem poslal. On jim
dalej naroči, v znamenje svoje pokore ne samo na videz
svoje oblačila tergati, kakor jo pri Judih navada bila, temuč
znotraj v sercu žalost in grevengo občutiti.

S tim berilom misli nam sv. cerkva pokazati, kakšna
mora naša pokora in naš post biti, da smemo upati odpu¬
ščanje grehov in zveličanje pri božjej sodbi. Ni še zadosti,
le samo od jedi in posvetnega veselja se zderžati, temuč

D Modr. 11, 2 ) ps . 56.

125

treba je tudi, svoje grešno poželenje krotiti, greha se va¬
rovati , in s celim sercom se k Bogu oberniti.

To si moj kristjan! dones v serce utisni, in delaj ti
sveti post pravo , resnično pokoro ! —

Evangeli svetega Matevža 6, 16 — 21.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Kadar se po¬
stite, se ne delajte žalostnih, kakor hinavci; gerdijo nam¬
reč svoje obraze, da bi ljudje vidili, da se postijo. Resnič¬
no vam povem, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar se
postiš, pomaži svojo glavo, in umij svoj obraz, da ne bodo
ljudje vidili, da se postiš, ampak tvoj Oče, kteri je na skriv¬
nem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernul.
Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj
konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. Temučzbirajte
si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne molj, in
kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. Kder je namreč
tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce.

Razlaganje.  Jezus prepove pri dobrih delih , kamor
tudi post sliši, posvetno hvalo incest iskati, dobrih del ne
samo na videz zavolj ljudi, temuč zavolj Boga dopernašati,
da ne bomo hinavskim farisejem podobni. — Dalej Jezus
nas tudi svari, ne preveč sveta in posvetnega blaga ljubiti
in iskati, ker marsikteri zavolj tega na dušo in večnost po¬
zabi. Zbirajmo si zaklade v nebesih, ktere bodemo v sve¬
tem raju na večne čase vživljali.

V  cetertek po pepelnici.

llerilo iz Izaija preroka 38, I —6.

Tisti čas je bil Ecekija smertno bolan, in pride k njemu
prerok Izaija, Atnozov sin, ter mu reče: To govori Gospod:
Oskerbi svojo hišo, zakaj vmerl boi, m ne več živel! In Ece¬
kija oberne svoj obraz v steno, in moli k Gospodu, ter reče-.
Prosim Gospod! spomni se vsaj, kako sim hodil pred teboj,
v resnici in s prav dobrim sercom, in sim delal, kar je dobro
v tvojih očeh. In Ecekija britko joka. Tedaj je Gospod Izaiju
govoril rekoč : Pojdi in reci Ecekiju: To govori Gospod, Bog
tvojega očeta Davida: Sim slisal tvojo molitev, in vidil tvoje

126

solze; glej, pridal bom tvojemu življenju petnajst let, in otel
tz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in ga bom varoval,
reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Prerok Izaija je judovskemu kralju Ece-
kiju v štirnajstem letu njegovega vladanja na Božje povelje
napovedal, da bode moral vmreti. Kralj, ki je bil še mlad, se
je v polnem zaupanju k Bogu obernil in prosil, da bi mu
bilo živlenje podaljšano, kar je tudi dosegel. — Cerkev nas
torej s tim opominja, da naj se z bogaboječim živlenjem in
gorečo molitvijo k smerti pripravljamo, zato da zadobimo
saj večno živlenje, ako ravno tega ne dosežemo, da bi da-
lej na zemlji živeli.

Evangeli svetega Matevža 8, 5 — 13.

Tisti čas, kadar je Jezus v Kafarnaum šel, je stopil k
njemu stotnik, kteri gaje prosil, in je rekel: Gospod! moj
hlapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu
je rekel: Jaz bom prišel in ga ozdravil. In stotnik odgovori
in reče: Gospod! nisim vreden, da greš pod mojo streho;
temuč reci le besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj
tudi jaz sim človek, ki sim pod oblastjo, in imam vojščake
pod seboj , in rečem temu; Idi, in gre; in unemu: Pridi, in
pride; in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa
Jezus to slišal, seje začudil, in jim je rekel, kteri so za
njim šli: Resnično vam povem, toliko vere nisim v Izraelu

najšel! Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in za¬
hoda prišlo , in bodo sedeli per mizi z Abrahamom in Iza¬
kom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. Otroci kraljestva
pa bodo pahnjeni v unajno temo; ondi bo jok in škripanje z
zobmi. In Jezus je rekel stotniku : Pojdi in kakor si vero¬
val, tako se ti zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro.

(Razlaganje glej tretjo nedeljo po razglašenju Go¬
spodovem, kjer se začne; „kadar je v Kafarnaum šel“
i. t. d.)

Zdihlej.  Gospod! uči me bližnega tako ljubiti, kakor
t&j stotnik, in dodeli mi gnado, da bom zamogel posnemati
njegovo veliko ponižnost, in da vselej tako zaupljivo na Te

127

Verujem in v Tvojo moč in dobroto zaupam , kakor je on
verjel in zaupal.

V petek po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, I — 9.

To reče Gospod Bog: Vpij ne jenjaj; kakor trobenta
povzdiguj svoj glas, in oznanuj mojemu ljudstvu njegove hu¬
dobije , in hiši Jakobovi njene grehe. Od dne do dne me iš¬
čejo, in hočejo znati moje pote; kakor ljudstvo, ktero dela
pravico, in zapoved svojega Boga ni zapustilo, iščejo per
meni pravičnih postav, in se hočejo Bogu približati. Zakaj
smo se postili, in nisi pogledal; ponižali svoje duše, in ti ni
bilo mar ? Glejte! v dan svojega posta delate po svojej glavi,
in stiskate vse svoje dolžnike. Glejte ! v pravdah in prepirih
se postite, in bijete s pestjo neusmiljeno. Ne postite se, ka¬
kor do zdaj, da bi se slišalo na visokem vaše vpitje. Je mal¬
to post, kterega sim si izvolil, da človek vez dan svoj život
tare, da svojo glavo obeša , na ojstrem in v pepelu leži? Boš
li to imenoval post, in Gospodu prijeten dar? Ali ni bolj ti
posl, kterega sim si izvolil: Reši krivično zvezane; razveži
bremena, liter e teže; izpusti poterte, in raztri vsako butaro.
Lomi lačnemu svoj kruh, invodiuboge inubožne v svojo hišo;
kadar nazega vidiš, gapokrij, in ne zaničuj svojega mesu.
Tedej bo, kakor zarja, tvoja luč zasvetila, in kmalo po prišlo
tvoje zdravje; tvoja pravica pojde pred teboj, in Gospodova
čast te bo obdala. Takrat boš klical, in Gospod bo uslišal;
vpil boš, in poreče: „ Vidiš, tukaj sim; ker sim usmiljen Go¬
spod tvoj Bog.  “

Razlaganje.  Sveti Bernard pravi, v čem da obstoji
pravi post, kakor ga Bog po preroku od nas terja, takole :
„Če so grešile same usta, naj sc one poste, in to bo dovolj.
Če so pa grešili tudi drugi telesni udje, zakaj bi ne imeli
se postiti tudi oni? Oko naj se tadaj zderži radoglednosti,
nepridnih pogledov; uho naj ne posluša ničemurnih in kla-
farskih besed; jezik naj se zderži vsega obrekovanja in
praznega blebetanja; posebno pa naj se duša varje vsakega
greha in pregrešnega veselja. Brez tega post Bogu nič
ne dopade , kakor je pisano: „glejte! v dan svojega posta
delate po svojej glavi, t. j. vi se postite le tako, kakor je
vam prav, in ne, kakor Bog od vas terja." (Serm. 3. de
jejun. quadrag.)

128

Evangeli svetega Matevža 5, 43 —48, in 6, 1 —6.

Tisti čas, je Jezus rekel svojim učencom: Slišali ste,
da je rečeno: Ljubi svojega bližnjega, in sovraži svojega
sovražnika. Jaz pa vam povem; Ljubite svoje sovražnike;
dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite zanje, kteri
vas preganjajo in obrekujejo; da bote otroci svojega Očeta,
kije v nebesih, kteri da svojemu soncu sijati na dobre in
hudobne, in da dežiti na pravične in krivične. Zakaj, ako
tiste ljubite , kteri vas ljubijo , kakošno plačilo bote imeli?
Ali ne delajo tega tudi čolnarji? In ako pozdravljate le svoje
brate, kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi malikovavci?
Bodite tedaj popolnoma, kakor je vaš Oče nebeški popol¬
noma. Glejte, da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da
bi vas vidili; sicer ne bote imeli plačila per svojem Očetu,
kteri je v nebesih. Kadar tedej vbogajme daješ, ne trobi
pred seboj, kakor hinavci delajo po shodnicah in po tergili,
da bi od ljudi hvaljeni bili. Resnično vam povem, prijeli so
svoje plačilo. Kadar pa vbogajme daješ, naj ne ve tvoja
levica, kaj dela tvoja desnica; da bo tvoja almožna na skriv¬
nem, in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil. In
kadar molite, ne bodite, kakor hinavci, kteri radi v shod¬
nicah in na voglih potov stoje in molijo, da bi jih ljudje vi¬
dili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa,
kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega
Očeta na skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti
bo povernil.

Razlaganje.  Po besedah sv. Krizostoma je devet
stopinj ljubezni do sovražnikov, ktero Kristus v tem evan-
gelju tolikanj priporočuje; on pravi: perm  stopnja ljubezni
do sovražnikov je , da ne začneš ti sam sovražtva; druga,
da enkrat pričetega sovražtva ne obderžiš; tretja,  da ne
povračaš hudega s hudim, temuč da jenjaš; celerla,  da
poterpežljivo preneseš razžalenje; pela,  da si pripravljen,
še večjega razžalenja prenesti, kakor si ga od nasprotnika

H Hom. 18 .

129

prejel; šesta,  da ne sovražiš (istega, k(cri te razžali; sed¬
ma  , da ljubiš tudi tega, ki te je razžalil; osnui,  da mu tudi
rad dobrote skazuješ; deveta,  da še za neprijatla Boga pro¬
siš. Izpolnuj to, in ti boš posnemal Jezusa, kteri je še na
križu svoje sovražnike ljubil in zanje molil.

V salioto po pepelnici.

lterilo iz Izaija preroka 58, 9 — li.

To reče Gospod Bog : Ako veržeš želez j e od sebe; in
jenjaš iztegovati svoj p er st, in govoriti, kar je krivično: ako
iz liješ pred lačnim svoje serce, in stiskanega nasitiš: ti bo v
lemi luč zasvetila, in tvoja tema bo kakor poldan. In Gospod
ti bo pokoj dal vselej; in bo tvojo dušo s svetlobo napolnil; bo
tvoje kosti okrepčal, ter boš kakor namočen vert, in kakor
tekoč studenec, kterelnu vode ne zmanjka. In od tebe bo so-
zidano , kar je veliko let pusto ležalo; boš podloge rodovine
in rodovine vterdil, in boš imenovan zagrajavec verzel in
premenec stez v prebivališča. Ako odverneš od sabote svojo
nogo , da ne izpolniš svoje volje moj sveti dan, in imenuješ
saboto zaželjen in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako jo
posvečuješ , da ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš svoje
volje, da bi (hudo') govoril: potlej se boš v Gospodu veselil,
te bom povišal čez vse visokosti na zemlji, in ti dal vzivali
del Jakoba, očeta tvojega, zakaj Gospodove usta so govorile.

Razlaganje.  V tem berilu Bog tistim, kteri zapustijo
terdobo in nevzmilenje proti siromakom, tistim, kteri so miro¬
ljubni, kteri se praznega govorjenja ogibajo in ubogim v po¬
trebah pomagajo, srečo obljubi in pokoj, Ravno tako obljubi
Bog ves svoj blagoslov tistim , kteri praznike Gospodove
spodobno in pobožno obhajajo in posvečujejo. — Učimo se
iz tega, mir imeti s vsimi ljudmi, svoj jezik krotiti, potreb¬
nim vsmiljeno pomagati, in Gospodove dni s svetim ve¬
seljem in velikim spoštovanjem posvečevati; in ne malo pla¬
čilo bomo tukaj in tam zadobili.

Evangeli svetega Marka 6, 47 — 56.

Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je bil čoln na
sredi morja, in Jezus sam na suhem. In je vidil svoje učence
truditi se z veslanjem, (bilje namreč veter nasproti). In okoli
ceterte straže noči je prišel k njim gredoč po morji, in je

Goffine, 9

130

hotel merao njih iti. Oni pa, ko so ga vidili hoditi po morji,
so menili, daje prikazen, in so zavpili. Zakaj vsi so ga vi¬
dili, in so se prestrašili. In zdajci jih je ogovoril in jim je
rekel: Zaupajte jaz sim; nikar se ne bojte. In je stopil v čoln
k njim, in veter je nehal. In še bolj so stermeli. Niso nam¬
reč umeli od kruhov; zakaj njih serce je bilo oslepljeno. In
so se prepeljali, in so prišli na Genezareško, in so v kraj
vstavili. In ko so iz čolna stopili, so ga precej spoznali. In
so obtekali vso tisto stran, in so začeli bolne na posteljah
pernašati, kjer so slišali, da je on. In kamor koli je šel, v
vaši in v terge ali v mesta, so bolnike na ulice pokladali, in
so ga prosili, da naj se vsaj roba njegovega oblačila dotak¬
nejo; in kolikor se jih ga je dotaknulo, so bili ozdravljeni.

Razlaganje.  Tri reči moramo v tem sv. evangelji po¬
sebno premišljevati: 1) kako mogočen je Jezus, in 2) ka¬
ko slabi so ljudi. Celo noč so bili apostelni in učenci na
morju, in niso mogli na suho priti; zjulrej okoli četerte po¬
nočne straže pride Jezus gredoč po morju, in poglej ! veter
vtihne, čoln se bregu bliža! 3) Kako oslepljeni so bili učenci
Jezusovi. Dan poprej so vidili, da je Jezus več tavžent ljudi
z nekimi kruhi nasitil, in vender še niso umeli, da Gospod
vsegamogočen v vsili rečeh, zamore tudi po morju hodili. —
Učimo se iz tega, kako potrebna nam je božja pomoč in
razsvetljenje, in zdihujmo pogostoma v vsili skušnjavah in
stiskah: „Gospod! razsvetli nas in okrepi nas, da srečno
doveslamo do nebeške domovine!"

Nav k za pervo nedelo v postu.

Danešna nedela se imenuje tudi „ Invocuvit ,“ ker se
uvod sv. maše s to besedo začne , ki je vzet iz 90. psalma, in
nas spodbuja na Boga zaupati, kteri rad vsliši molitev spo¬
kornega človeka: „Vpil bo k meni, in jaz ga bom vslišal; na
strani mu bom v nadlogi, ga iz nje rešil, in do časti povzdig¬
nili. Z dolgim^živlenjem ga bom obdaril." ’)

„Kdor prebiva v pomoči Najvikšega, bo stanoval pod
brambo nebeškega Boga." 2 ) Čest bodi Bogu.

D P«. 90, 15, 16. 2) ps. 90, 1.

131

Cerkvena molitev.  Bog! kateri svojo cerkev s vsako¬
letnim štirdesetdanskim postom čistiš, dodeli svojej družini,
da to, kar s telesnim zatajevanjem od tebe zadobiti želi, po
izveršivanju dobrih del doseže, po Gospodu našem Je¬
zusu i. t. d.

Berilo v/.  2. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 6 , 1 — 10.

Bratje! opominjamo vas, da gnade od Boga nepndoma
ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnem času sim te usli¬
šal, in v dan zveličanja sim ti pomagal. Glejte, zdaj je pri¬
jetni čas j glejte, zdaj je dan zveličanja ! Nikomur ne dajaj¬
mo pohujšanja, da se naša služba ne zaničuje; ampak v vsih
rečeh se skazimo božje služabnike v velikem poterpljenji, v
nadlogah , v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, v puntih,
v trudih, v čuvanji, v postih, v čistosti, v znanji, v prizana-
šanji, v prijaznosti, v svetem Buhu, v ljubezni brez hinav¬
ščine, v besedi resnice, v moči Božjej, z orožjem pravice na
desni in na levi, per česti in nečesli, per nepoštenji in do¬
brem imenu, kakor zapeljivci in vender resnični, kakor ne¬
znani in vender znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo,
kakor stepeni in vender ne umorjeni, kakor žalostni, vender
pa vselej veseli, kakor ubogi, in vender jih veliko bogatimo,
kakor da hi nič ne imeli, in vender vs^ posedimo.

Razlaganje.  Cerkev zapove dans taj list sv. Pavla
brati, ker v njem kristjane opominja, da naj čas gnade božje
na dobro obernejo. Post je poseben čas gnade, ker nas
zdaj vse vabi k pokori in poboljšanju in Bog je zastran tega
tudi pripravljen, nam obilno podeliti svojih gnad. Po bese¬
dah svetega Anzelma tisti ne porabijo gnade, kteri si nič ne
prizadevajo in z gnado ne delajo. Posnemajmo torej izgled
svetega Pavla, in vadimo se marno v tistih čednostih, ktere
nam priporoča, posebno v zmernosti, poterpežljivosti, čisto¬
sti, radodarnosti, ljubezni do Boga in do bližnega. Previ-
dimo se z orožjem pravice na desni in na levi, to je, priza¬
devajmo si ohraniti ponižnost v sreči, v nesreči pa na božjo
pomoč zaupati. Ne dajmo se od pravega pota zapeljati;
naj nas ljudi zasmehujejo, zaničujejo in preganjajo, ja! naj
nas terpinčijo ali clo vmorijo.

Sv. Krizost.

9 *

132

Zdihlej.  O Jezus! daj, da vselej s tvojimi gnadami
zvesto sodelamo in čas dobro porabimo, kterega nam daš,
da si pridobimo večno zveličanje.

Ev angeli svetega Matevža 4, 1 — 11.

Tisti čas je bil Jezus od Duha v puščavo peljan, da bi
bil od hudiča skušan. In ko se je štirdeset dni in šti»deset
noči postil, je bil po tem lačen. In skušnjavec je k njemu
stopil in rekel: Ako si Sin božji, reci, da naj ti kamni kruh
bodo. On je pa odgovoril in rekel: Pisano je: Človek ne
živi le od kruha , ampak od vsake besede, ktera pride iz
ust Božjih. Tedej ga vzame hudič z seboj v sveto mesto,
in ga postavi na verh tempeljna, in mu reče: Ako si Sin
Božji, verzi se doli; zakaj pisano je: Svojim angelom je za¬
voljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s
svojo nogo ob kamen ne zadeneš. Jezus mu je rekel: Sopet
je pisano: Ne skušaj Gospoda svojega Boga. Spet ga hu¬
dič vzame z seboj na silno visoko goro, in mu pokaže vse
kraljestva sveta in njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom
tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš. Tedaj mu reče
Jezus: Poberi se, satan! zakaj pisano je: Gospoda svojega
Boga moli, in njemu samemu služi. Tedaj gaje hudič po¬
pustil; in glej! angeli so pristopili in mu stregli.

Razlaganje.  I. Jezus je bil od svetega Duha v puščavo
peljan, da seje tam s postom in z molitvijo pripravljal na
svoj poklic in daje premagal skušnjave hudiča, zato da je
bil, kakor pravi sveti Pavl, v vsih rečeh enako nam sku¬
šan toda brez greha, in da je potem takem biti zamogel,
nam tak, velik duhovnik, kteri ve vsmilenje imeti z našimi
slabostmi, ter daje nas tudi s svojim lastnim izgledom
podučil, kako je treba vzeti v roke meč Duha, kar je beseda
božja, 2 ) da zamoremo tudi mi skušnjavca premagati. —
Serčno torej hodimo za Kristusom v boj proti vsakej skuš¬
njavi, z njegovo pomočjo zamoremo brez velike težave
zmagati. Saj je On nas učil premagati naj hujše skušnjave

l) Hebr. i,  15 . 2 ) Efež, 6, 17.

133

poželjenja oči, poželjenja mesa in napuha; smo te prema¬
gali, bomo lahko (udi nad vsimi drugimi zmagali.

II. Če je Kristus, edinorojeni Sin božji, pripustil, da
gaje satan skušal, ja, da gaje še clo seboj vzel na vi¬
soko goro in na verh tempelna; se nimamo čuditi, da tudi
nas mnogovcrstne skušnjave nadlegvajo, ali da beremo v
živlenju veliko svetnikov, da je hudobni duh jih s strašnimi
prikaznimi in nadlogami mučil. Tako beremo v zgodbah po¬
božnega Joba, iz kterih se pa tudi učimo , da nam hudobni
duh ne more enega lasca skriviti brez,da bi Bog tega ne
pripustil.

III. Iz tega da so angeli h Kristusu pristopili, kadar je
satana premagal, in mu služili, se učimo, da se imajo tudi
tisti, kteri skušnjave stanovitno premagajo, radovati in
veseliti; zakaj tudi njim bodo angeli pristopili, jih tolažili in
jim na strani stali.

Nauk od skušnjav.

„Da bi bil od hudiča skušan. “ Mat. 4, 1.

Kaj je skušnjava?

Skušnjava je vsaka misel, vsaka beseda in vsako dja-
nje, ki koga ali v čednosti podučiti in vterditi ali pa koga v
greh zapeljati zamore. Na pervi način Bog skuša človeka;
na drugi način pa hudič, svet ali hudobni ljudje in meso, in
scer ali s slabimi mislimi, občutki, besedami, ali pa z
djanjem.

Od česa bomo posebno skušani?

Od našega lastnega hudobnega poželjenja in nagnje¬
nja k grehu, ') ki v nas ostane od izvirnega greha; zato se
pravi tudi, da meso vedno poželi zoper duha. 2 )

Ali skuša tudi liudic človeka?

Tudi, zato ga dcnešni evangelj imenuje skušnjavca.
Ravno to nas uči tudi sv. Peter, ki je to sam skusil:
„Boditc trezni in čujte, ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor
rjoveč lev in išče, koga bi požerl.“ 3 ) Vender se nimajo vse
skušnjave hudiču pripisati, temuč one pridejo večkrat od

D Jak. 1, ti. 2) Ga). 5, 17. 3) Pet. 5, 8.

134

naše spačene natore, ali od naše nemarnosti in ker ne va¬
rujemo zadosti svojih občutkov, ter se podamo v nevarnost
grešiti.

Kako nas skuša hudič?

On nas skuša na dve viži: 1) Obudi v človeku poželjenje
k tistim grehom, h katerim vidi, da je kdo nar bolj nagnjen, in si
prizadeva ga z vsakoverstnimi mislimi tako oslepiti in zmo¬
titi, da ne gleda več ne na časno škodo, sramoto in zasmeh,
ne na gnusobo greha,, ne na večno pogubljenje, in ker za
vse to nič več ne mara, pade v greh. Tako je hudič zape¬
ljal Evo, našo pervo mater; in tako je hotel skušati tudi
Kristusa; kar mu pa ni šlo po želji, ker Jezus ni bil pod-
veržen grehu. 2) Razdraži čez nas hudobne ljudi, da nas
preganjajo ali pa vabijo v svoje grešne nečimurnosti, ka¬
kor je skušal pobožnega Joba po njegovih prijatlih.

Ali nas zarnore hudič siliti k hudobii?

Tega on ne more, zakaj pravi sv. Avguštin, ') kakor
pes, kije priklenjen , ne more nobenega vgriznuti, razun le
tistega, ki se mu približa; ravno tako zamore hudič s svo¬
jimi smertnimi skušnjavami le tistim škodovati, kteri vanje
privoli. Kakor pes zna na te lajati, vgriznuti pa te ne more,
ako sam nočeš. Satan si prizadeva škodovati ne s silo am¬
pak s pregovarjanjem, in nas ne sili, da naj mu damo svoje
privoljenje, lemuč nas le prosi zanj. Imej tadaj skerb, da
boš svoje strasti in občutke berzdal, posebno pa oči, tako
boš ali popolnoma brez skušnjav hudičevih, ali pa jih boš
lahko premagal.

Ali tudi Bog človeka skuša?

Bog skuša človeka, toda nikoli k grehu, kakor očitno
pravi sv. apostel Jakob, 2 ) Bog nas skuša ali samo z nadlo¬
gami in s terplenjem, ali pa pripusti, da nas skušajo hudič in
hudobni ljudje, zato da nam poda priložnost se vaditi v sve¬
tih čednostih, v poterpežlivosti, ljubezni, pokorščini itd. Ta¬
ko je on sam po Mojzesu k Judom govoril: „Bog vas sku¬
ša, zato da se vidi, ali ga ljubite iz celega serca in iz cele
duše ali ne.“ 3 )

t) Serm. 190. de temp. 2) Jak. 1, 13. 3) 5 Moj/,. 13, 3.

135

Ali nas Bog tudi po družili ljudeh skuša?

Bog pripusti tudi iz ravno omenjenih uzrokov, da nas
*udi drugi ljudje skušajo. Tako je bil pripustil, daje Puti-
farjeva žena Jožefa, *) in da so Joba skušali njegovi pri-
jatli in njegova žena. 1 2 ) Ali on nas ne pusti nikoli skušati
bolj , kakor prenesti in zmagati zamoremo , temuc nam da
vselej toliko gnade, da zmagamo, in da se tudi skušnjava
dobro izide. s )

Ali so skušnjave škodljive in pregrešne?

Skušnjave so marveč koristne in potrebne. Svet Ber¬
nard '*) piše: ,,Bog je težaven, pa koristen, zakaj če tudi
bolečin nanese, prinese pa tudi venec;" s )  in Origines 6 )
pravi: „Kakor se spridi meso brez soli, tako se tudi spridi
duša brez skušnjave. Skušnjave škodujejo le takrat, kadar
kdo vanje privoli, in se jim da zmagati."

Kdaj človek v skušnjavo privoli?

Človek privoli v skušnjavo, kadar ve, da je greh, k
čemur je skušan , in ga vender radovoljno stori. Dokler se
pa zoperstavlja, in se mu djanje gnusi, ni še grešil, ker ni še
privolil.

Kako se zamorejo skušnjave naj lozej premagati?

1) S tim da smo ponižni; zakaj tako se je enkrat sve¬
temu Antonu, ki je cel svet vidil z mrežami in nastavami
prepleten, in je vprašal: „Kdo bo se rešil?" odgovorilo:
„Ponižni,“ to je, kdor svoje slabosti spozna, na se ne zaupa,
in vse svoje zaupanje v Boga stavi, kteri prevzetnim zoper-
stoji, ponižnim pa svoje gnade deli. 7 ) 2) S tim, da se go¬
reče priporočimo Materi božjej Marii, svetemu angelu varhu,
in svojim svetim patronom. 3} S tim, da izrečemo sladko
ime Jezusa, da se pokrižamo in da se poškropimo z blago¬
slovljeno vodo. 4) S tim, da se spomenemo, daje Bog pov¬
sod pričujoč in pozna naše naj skrivniše misli, ker se mora
človek vpričo njega pač sramovati misliti ali storiti, česar
bi se sramoval v pričo poštenega človeka, 5) S tim, da več¬
krat premišlujemo smert, pekel in nebeško veselje. 6) S tim,
da bežimo od tistih oseb in krajev, kjer nas skušnjave po

1) 1 Moj/,.39,7. 2 ) Job. 2, 9. 3) 1 Kor. 10, 13. 4) de Domo int. c. 19.

5) Skriv. razod, 3, 12. 6) Libr.Num, 7) Jak. 4, 6.

136

navadi nadlegvajo. 7) S tim, da goreče molimo, posebno s
kratkimi zdihleji, n. pr. „Gospod! reši me, poginjam! Go¬
spod hiti mi na pomoč!" 8) Posebno pa s tim, da se več-
bart odkritoserčno spovemo in pri spovedi vse skušnjave
razodenemo; to priporočujejo posebno pobožni duhovni
učitelji.

Zdihlej:  Gospod Jezus! ki si hotel štirdeset dni brez
jedi in pijače se v puščavi postiti, in potem skušan biti; jaz
te prosim po tvojem svetem postu za gnado, da bom cel
sveti post pod tvojo brambo se nezmernosti zaprotivil, in
vdihanju satanovemu zoperstavil, in tako venec večnega
živlenja zaslužil. Amen.

V ponedelek po pervej nedeli v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 3t, II — 16.

To reče Gospod Bog! Glejte, jaz sam bom poiskal svoje
ovce, in jih obiskal. Kakor obišče pastir svojo cedo, kadar je
v sredi svojih razkropljenih ovac; tako bom obiskal svoje ovce,
in jih rešil od vsih strani, kamor so se razzgubile oblačni in
temni dan. Izpeljal jih bom zmed ljudstev, in iz dežel jih
zbral, in jih perpeljal v njih deželo, in jih pasel na Izrael¬
skih gorah per potokih in na vsih selih dežele. Na nar bolj¬
ših pašah jih bom pasel, na visocih gorah Izraelskih bodo
njih spašniki. Tam bodo počivale po zelenih tratah, in po
tolstih pašah se bodo pasle v Izraelskih gorah. Jaz bom pasel
svoje ovce, in jaz jih bom počivat, vodil, reče Gospod Bog.
Zgubljeno bom poiskal, zbegano zavernul, ranjeno obvezal,
slabo pokrepčal, debelo in močno varoval, in jih pasel po
pravici, reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Te prerokove besede zadevajo prav za
prav Jude, kterim je Bog obljubil, da jih bo rešil iz babilon¬
ske sužnosti, in da jih bo potem ko dober pastir pasel in
varoval; v višjem pomenu pa popiše prerok tisto dobo, ko
bodo vse ljudstva pod enim pastirjem , to je: pod Jezusom
Kristusom v enem hlevu zedinjene. Tudi zamoremo te be¬
sede razumeti od duše , ktero je dobri pastir Jezus rešil iz
oblasti satanove po resničnem spreobernenju, in jo sedaj
skerbno redi s svojo besedo in s svojimi svetimi zakramenti
ter jo napolnuje s nebeškimi tolažbami. — Kristjan! ako si,
grešil, in se tako ločil od dobrega pastirja Jezusa , le urno

137

se spokori in podvizaj tako nazaj k njemu, zakaj on te bo
s  veseljem zopet sprejel, in te bo zopet ljubil.

Evangeli svetega Matevža 25, 31 — 46.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom : Kadar pride
Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi angeli z njim, ta¬
krat bo sedel na sedežu svojega veličastva. In zbrali se
bodo pred njim vsi narodi, in jih bo narazen ločil, kakor
pastir loči ovce od kozlov. In jim bo ovce postavil na svojo
desnico, kozle pa na levico. Takrat poreče kralj tistim,
kteri bodo nanjegovej desnici: Pridite žegnani mojega Oče¬
ta! posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od za¬
četka sveta! Zakaj lačen sim bil, in ste mi dali jesti; žejin
sim bil, in ste mi dali piti; tujicsim bil, in ste me pod streho
vzeli; nag sim bil, in ste me oblekli; boln sim bil, in ste me
obiskali; v ječi sim bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo
pravični odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lač¬
nega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?
Kdaj smo te pa vidili tujega, in smo te pod streho vzeli?
ali nagega, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bol¬
nega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In kralj bo odgovoril
in jim rekel: Resnično vam povem, kar ste storili kteremu
nar manjših mojih bratov, ste meni storili! Potlej poreče tudi
tistim, kteri bodo na levici: Poberite se spred mene, prekleti!
v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim ange¬
lom! Zakaj lačen sim bil, in mi niste dali jesti; žejin sim
bil, in mi niste dali piti; tuj sim bil, in me niste pod streho
vzeli; nag sim bil, in me niste oblekli; bolen in v ječi, in
nie niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili, rekoč:
Gospod! kdaj smo te vidili lačnega, ali žejnega, ali tujega,
ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli?
Takrat bo odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, kar
niste storili kteremu nar manjših, tudi meni niste storili. In
•i pojdejo v večno terpljenje; pravični pa v večno živlenje.

Razlaganje.  Iz besed tega svetega evangelia se uči¬
mo, da je silno potrebno, vsmilenje imeti s ubogimi, ker

138

Jezus toliko plačilo deli vsmilenim, nevsmilene pa tako
ojstro kaznuje. Zakaj? na to vprašanje odgovori sv. Fran¬
čišk Serafiški: „V ubozih se nam Kristus kaže kot zer-
kalo. Kadar srečaš uboge in nesrečne ljudi, spomni se na
ubožtvo in na slaboto, ki jo je bil Kristus zavolj nas na-se
vzel, in časti v njih Kristusa samega, ker pravi: Kar ste
storili nar manjšemu v mojem imenu ,  to ste meni storili.”

V torek po pervej nedeli v postu.

Uerilo iz Izaija preroka 55, 11 — 16.

Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Iščite Go¬
spoda, dokler se mora najti; kličite v njega, dokler je blizo.
Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje naklepe, in
naj se verne k Gospodu, in se ga bo usmilil, in k našemu
Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj moje misliniso vaše
misli, tudi vaše pota niso moje pota, reče Gospod; ampak
kolikor je nebo višje od zemlje, toliko višje so moje pota od
vaših pot, in moje misli od vaših misel. In kakor pada dež in
sneg od neba, in se več gor ne verne, ampak napoji zemljo,
in jo namoči in stori, da rodi, in da seme sejavcu, in kruh
jedcu: tako bo moja beseda, ktera pride iz mojih ust; ne bo
se vernula prazna k meni, ampak bo storila, kar koli hočem
in bo teknula v to, za kar jo pošljem, reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Prerok nas opominja, da se naj grešnik
resnično spreoberne in tako čas gnade dobro porabi, ker je
Bog vselej pripravljen , ga sprejeti. Naj bode grehov še
toliko in še tako težkih, to ga nima prestrašiti; zakaj božje
vsmilenje je večje, kakor vsi njegovi grehi. — Premisli tu-
kej, kar pravi sveti Bernard k tim besedam: „Iščitc Go¬
spoda, dokler se more najti.” Tri reči store, da Gospoda
zastonj iščemo , namreč če ga ne iščemo o pravem času,
ali če ga prav ne iščemo, ali če ga tam iščemo, kjer ga ne
moremo najti. Pravi čas Gospoda najti je to živlenje, zakaj
s smertjo se duri zaprejo, ni ga potem več mogoče iskati;
prav ga iščemo s gorečo željo in s stanovitnostjo; pravi
kraj pa, kjer ga vselej najdemo, je premišljevanje živlcnja,
terplenja in smerti Jezusa Kristusa in njegove časti v ne¬
besih. — išči tedaj Gospoda za časa, išči ga s vso gore-
costjo v molitvi in premišljevanju.

i) Serm. 75. i n caut .

139

Evangeli svetega Matevža 19, 3 — 8.

Tisti čas, kadar je Jezus v Jeruzalem sel, je bilo vse
niesto po koucu, rekoč: Kdo je ti? Množice pa so rekle:
Ti je Jezus, prerok iz Nacarcta na Galilejskem. In Jezus
je sel v tempelj božji, in je izgnal vse, kteri so v tempeljnu
prodajali in kupovali, in jezvernul mize mcnjavcom, in stole
tistim, kteri so golobe prodajali. In jim je rekel: Pisano
je: Moja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa ste jo storili
jamo razbojnikov. In pristopili so k njemu v tempeljnu slepi
in kruljevi, in jih je ozdravil. Ko so pa veliki duhovni in
pisarji vidili čudeže, ktere je delal, in otroke, kteri so v
tempeljnu vpili, rekoč: Hozana sinu Davidovemu! so se
razjezili, in so mu rekli: Sišiš, kaj ti pravijo ? Jezus pa jim
reče: Kaj pa da; ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajo¬
čih si si hvalo napravil? In jih je popustil, in je šel iz me¬
sta v Bctanijo, in je tam ostal.

Razlaganje.  Neteri Judi so bili tako lakomni, da so
še clo v dvorišču tempelna kupčevali. Jezus, kteremu je
bilo to hudobno barantanje gnusoba, je z božjo močjo vse
tiste, ki so prodajali in kupovali, iz tempelna zgnai. Jezus
je oskrunenje tempelnovega dvorišča tako za zlo vzel in
kaznil; kako bo še le tiste kristjane enkrat čertil in kaznil,
kteri ponečastijo cerkev, hišo božjo, kjer je Jezus sam priču¬
joč v naj svetejšem zakramentu, tiste, kteri v cerkvi govorijo,
se smejijo alj druge nespodobne reči vganjajo. Obnašaj se
toraj v božjej hiši vedno spoštovavno, in pomisli, da tudi
angeli tukej pred božjim obličjem kleče, svoj obraz zakri¬
vajo in molijo Gospoda nebes in zemlje.

V sredo po pervej nedeli ali kvaterno
sredo v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 19, 3 —8.

Tiste dni pride Elija v Rerzabeo Judovo, in pusti tam
svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In kadar tje
pride, in sede pod brin, si želi umreti, in reče; Dosti mi je,
Gospod! vzemi mojo dušo j ker nisim boljši, kakor moji
očetje. In se uleže in zaspi v senci brina. In glej! angel

140

Gospodov se ga dotakne, in mu reče: Vstani in jej! In se
je oz eri, in glej, pri njegovej glavi je pod pepelom pečen kruh
inposodavode. Tedaj je in pije, in spet zaspi. In angel Go¬
spodov se spet verne, in se ga dotakne, ter mu reče: Vstani,
jej; zakaj se dolg pot imaš pred seboj. Ko je vstal, je in
pije, in v moči te jedi hodi štirdeset dni in štirdeset noči do
Horeba božje gore.

Razlaganje.  Prerok Elija je na Judovskem pri potoku,
kteremu se je Cisoj reklo , duhovnike malika Baala pomo¬
riti dal. On se je š njimi prepiral zavoljo tega, kako se ima
pravi Bog moliti in častiti. On je tudi s velikim čudežem
dokazal, da se ima častiti samo Eden, to je: pravi Bog.
Kadar je pa kraljica Izabela zvedela , kaj je Elija storil, je
žugala ga umoriti. Elija pobegne v puščavo; Bog pa ne za¬
pusti svojega služabnika, temuč mu pošle jedi, ktera je
Eliju moč dala, daje zamogel štirdeset dni in noči potovati
noter do gore Horeba. Tukaj se mu je Bog prikazal, in važ¬
ne opravila opraviti dal. Sveti očaki pravijo, da brin, pod
kterim je Elija počival, pomeni Kristusov križ, pod čigar
senco mir zadobe vsi tisti, ki terpe; jed pa, ktera je Eliju
moč podelila, pomeni sveto obhajilo, ktero nam daja moč
na potu proti nebesih; in štirdeset dni in štirdeset noči, ki
jih je Elija prebil brez jedi, pomeni v podobi Jezusov štir-
desetdanski post.

Evangeli svetega Matevža 12, 38 — 50.

Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev Jezusu
odgovorili rekoč: Učenik! znamnje bi radi od tebe vidili.
On je odgovoril in jim rekel: Hudoben in prešešten rod

znamnja išče! Pa znamnje se mu ne bo dalo, razim znarn-
nja Jona preroka. Zakaj, kakor je bil Jona v trebuhu mor¬
skega soma tri dni in tri noči; ravno tako bo Sin človekov
v sercu zemlje tri dni in tri noči. Možje Ninivljani bodo
vstali ob sodbi s tim rodom, in ga bodo obsodili, ker so
pokoro delali na oznanovanje Jonasovo; in glej ! več kakor
Jona je tukej. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi s tim ro¬
dom, in ga bo obsodila, ker je prišla od pokrajin zemlje
poslušat Salomonovo modrost; in glej! več kakor Salomon
je tukaj. Kadar je pa nečisti duh vun šel iz človeka, hodi

141

po suhih krajih, in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi:
Vernul se bom v svojo hišo, iz ktere sim šel. In kadar
pride, jo najde prazno, pometeno in osnaženo^ Tedaj gre,
in si privzame sedem drugih duhov, hujših, kakor on, in
gredo vanjo in ondi prebivajo, in poslednja tega človeka je
hujša, kakor perva. Tako bo tudi s tim hndobnim rodom.
Dokler je pa še množicam govoril, glej ! so njegova mati in
njegovi bratje zunej stali, in želeli z njim govoriti. Rekel
mu je pa nekdo : Glej! tvoja mali in tvoji bratje stoje zunej,
in te iščejo. On pa je tistemu, kteri mu je bil to povedal,
odgovoril in rekel: Kdo je moja mati, in kdo so moji bratje?
In je svojo roko stegnul na svoje učence, rekoč: Glejte
moja mati in moji bratje. Zakaj, kdorkoli stori voljo mojega
Očeta, kteri je v nebesih, tisti je moj brat, in sestra, in
mati.

Razlaganje.  1) Vse znamnja in vsi čudeži, ki jih je
Kristus, naš Gospod delal, so dobili svoje poterjenje šele
takrat, ko je od smerti vstal. Ako bi ne bil Kristus od smerti
vstal, bi bili vsi njegovi čudeži zastonj. Zato je farizeje
na svoje vstajenje od mertvih zavernul. Živa podoba nje¬
govega od smerti vstajenja je bil že prerok Jona, ki je tri
dni bil v trebuhu morskega soma, tretji dan pa zopet zdrav
iz njega prišel. 2)  Ninivljani so pokoro delali in se spreo-
bernili na samo oznanovanje preroka Jona, in niso terjali od
njega, da naj jim čudeže dela. Kako bo pa z nami, ako se
ne spokorimo, ker vendar poznamo toliko čudežev Gospo¬
da Jezusa in njegovih apostelnov, in ki smo toliko gnadod
njega prejeli! Pa naj se resnično preobernemo; zakaj
gorje, trikrat gorje tistemu , kteri nespremišleno zopet na¬
zaj pade v navadne velike grehe! Ne eden, ampak sedem
hudičev ga ima potlej v svojej oblasti.^ 3) S terdno, živo
vero postaneš Kristusu na duhovni način brat ali sestra , in
če s besedo in s izgledom svojega bližnjega spodbudiš in
vnameš, da serčno Boga ljubi, ga tako napraviš, da spolni
voljo nebeškega Očeta, postaneš tudi Kristusu na duhovno
vižo mati. „Oj velika čast tistega, ki verje v Jezusa in ga
čez vse ljubi!“ ')

1) Sv. Gregor,

142

V cetertek po pervej nedeli v postu.

Berilo iz Eeehiela preroka 18 , 1—9.

Tiste dni je govoril Gospod k meni, rekoč: Zakaj imate
med seboj v, deželi Izraelske) to priliko v pregovor, rekoč:
Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo skomino z zobeh?
Kakor resnično jaz živim, reče Gospod Bog, večne bo ta pri¬
lika v pregovor na Izraelskem. Glej, vse duše so moje; kakor
je očetova duša, tako je tudi sinova duša moja: duša, ktera
greši, tista bo umerla. Kdor je pravičen, in prav in po pra¬
vici dela, in ne je na gorah: in svojih oči ne vzdiguje v ma¬
like hiše Izraelove; ne oskruni žene svojega bližnjega, in
ne gre k ženi o mesčnem času; in nikogar ne žali, zastavo
dolžniku nazaj da , nič po sili ne vzame; svojega kruha lač¬
nemu podeluje, in nazega oblači; na obrest ne posoduje, in
večne jemlje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično sodbo
dela med človekom in človekom; po mojih zapovedih hodi , iti
moje povelja ohrani, da dela po resnici: on je pravičen, in
bo gotovo živel, reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Ker so Judje večkrat tožili pred Bogom,
da morajo terpeti zavoljo grehov svojih dedov, jim je Bog
po preroku odgovoril, da je krivično, tako misliti in tožiti.
Zakaj Bog ljubi in sodi vsakega človeka, kako očeta tako tudi
sina, in štrafa samo grešnika, naj bo oče ali sin. Res je
sicer, da se večkrat v svetem pismu bere, da kaznuje Bog
grehe očetov v otrocih, ali to se zgodile tistim otrokom, kteri
se ne vojskujejo zoper hude nagnenja, ki so jih od svojih sta-
rišev po rojstvu sprejeli, temuč grešno živijo, kakor njih
stariši. — Živi po volji božjej, in tako se ne boš imel ni¬
koli čez Boga pritožiti.

Evangeli svetega Matevža 15, 21 — 28.

Tisti čas je Jezus šel, in se je uganul v kraje Tira in
Sidona. In glej ! Kananejska žena je prišla iz tistih krajev,
in je vpila za njim, rekoč; Usmili se me Gospod, sin Davi¬
dov! moja liči veliko terpi od hudiča. On pa jej ni besede
odgovoril. In njegovi učenci so pristopili, in ga prosili, re¬
koč : Odpravijo, ker za nami vpije. On pa je odgovoril in
rekel: Nisim poslan, kakor le k zgubljenim ovcam Izrae¬
love hiše. Ona pa je prišla, in gaje molila, rekoč; Gospod!

143

pomagaj mi! On pa je odgovoril in rekel: Ni prav jemati
kruha otrokom , in ga psom metati. Ona pa je rekla : Kaj pa
da, Gospod! saj tudi psički jedo drobtine, ktere padajo od
mize njih gospodov'. Tedaj je Jezus odgovoril in jej rekel:
O žena! velika je tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In
njena hči je bila ozdravljena od tiste ure.

Razlaganje.  Pačje res, kar prerok govori: Zelje uboz-
čekov je Bog vselej vslišal! Žalostna mati ne jenja Jezusa
pomoči prositi, in je vslišana. Lepo govori sveti Avguštin
čez to: „Serčno kaj želeti in vedno po njem hrepeniti in
zdihovati, je Kristusu prijetna godba (muzika),“ ') in sveti
Krizostom: „Naj dobimo ali naj ne dobimo, za kar prosimo,
bodimo le stanovitni v molitvi. In ce dobimo, kar smo prosili,
zahvalimo se mu; če pa ne dobimo, bodimo poterpežljivi.
Zakaj kadar nam Bog kej odreče, je, kakor da bi nam sto¬
ril, kar smo želeli. Saj mi neverno, kaj nam tekne, to ve
sam Bog.“ 2 )

V petek po pervej iieileli ali kvaterni
petek v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 20 —28.

To reče Gospod Bog: Duša, ktera je grešila, tista bo
umerla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne bo nosil
hudobije sinove. Pravira pravičnega bo nad njim, in krivica
krivičnega bo nad njim. Ako pa pravični pokoro stori za vse
grehe, ktere je storil, in dopolni vse moje zapovedi, in dela
prav in po pravici', bo gotovo živel, in ne bo umeri. Nobene
njegovih hudobij, ktere je storil, ne bom pomnil-, zavoljo svoje
pravice , k/ero je delal, bo živel. Hočem li smert hudobnega,
pravi Gospod Bog, in ne veliko bolj, da se spreoberne od svo¬
jih hudih potov in živi? Če pa pravični odstopi od svoje pra¬
vice , in dela hudobijo po vsili gnjuzobah, ktere je hudobni
vajen delati, bo mar živel ? Nobeno njegovih pravičnih del,
ktere je bil storil, se ne bo pomnilo, zavoljo nezvestobe, ktere
je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, ktere je storil, zavoljo
tih bo umeri. Pa pravite: Ni pravična Gospodova pot! Po¬
slušajte tedaj, hiša Izraelova: Ali moja pot ni pravična, in
niso le vaše pota hudobne? Zakaj, kadar se verne pravični

O Epist. 121 ,  c. 15, 2) Hom. 30. in Genes.

144

od svoje pravice, in stori hudobijo, bo umeri. In kadar se
verne hudobni od svoje hudobije, ktero je delal, ter dela prav
in pravično, bo svojo dušo per zivlenji ohranil. Ker je nam¬
reč premislil in zapustil vse svoje hude dela, ktere je delal,
bo gotovo živel, in ne bo umeri, reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Kako so Gospodove besede polne tolažbe
in veselja za vsakega, tudi naj večega grešnika, ako se le v
resnici k Bogu oberne, in zapusti grešni pot; pa tudi strašne
so za tistega, kteri pokoro od dne do dne odnaša, zakaj on
bo v svojih grehih umeri. Grešnik! ne obupaj, temuč poslu¬
šaj glas, ki te k pokori vabi: »Bog ti odpusti, ja, on pozabi
vse tvoje grehe!"

Evangeli svetega Janeza 5,1 — 15.

Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus je šel gori
v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu ovčja kopel, ktera se po
hebrejsko Betzajda imenuje, in je imela pet lop. V teh je le¬
žala velika množica bolnih, slepih, kruljevih, suhoudnih,
kteri so čakali pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je
ob časih prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po
pljivkanji vode pervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero bole¬
zen koli je imel. Bil je pa neki človek tam, kteri je bil osem
in trideset let boln. Kadar je Jezus tega vidil ležati, in je
vedel, daje že veliko časa tak, mu reče: Hočeš ozdravljen
biti? Bolnik mu je odgovoril: Gospod! nimam človeka, da
bi me, kadar se voda skali, v kopel djal; zakaj preden jaz
pridem, drugi pred menoj vnjo stopi. Jezus mu reče: Vstani,
zadeni svojo posteljo, in hodi! In tisti človekje zdajci ozdra¬
vel , ter je vzel svojo posteljo , in je hodil. Tisti dan pa je
bila sabota. Judje so tedej ozdravljenemu rekli: Sabota je,
ne smeš svoje postelje nositi. Jim je odgovoril: Kteri me je
ozdravil, mi je rekel: Zadeni svojo posteljo in hodi! Tedaj
so ga vprašali: Kdo je tisti človek, kteri je rekel: Zadeni
svojo posteljo in hodi? On pa, kteri je bil ozdravljen, ni ve¬
del, kdo daje. Zakaj Jezus se je bil umaknul množici, kije
tam bila. Potlej gaje Jezus u tempeljnu našel, in mu je re¬
kel: Glej, ozdravljen si; nikar več ne greši, da se ti kaj

145

hujšega ne zgodi! Tisli človek je šel, in je Judom povedal,
daje Jezus, kteri gaje ozdravil.

Razlaganje.  Le včasi (ljudem pa ni bilo znano kdaj) je
angel Gospodov doli prišel, in vodo v oVČjej kopeli ganil,
*n bolnik , ki je pervi v kopel stopil, je ozdravel. Ta ovčja
kopel je podoba zakramenta svete pokore. Kadar Bog s
svojo gnado tvoje serce gane, da občutiš žalost čez stor¬
jene grehe, hiti precej k spovedi, kjer zdravje zadobe ne
eden, ampak vsi, ki se približajo, in scer vsaki čas. Vtisni
si pa dobro v serce Jezusove besede „]Vikar več ne greši,
da se ti kaj hujšega ne zgodi!"

V saboto po pervej nedeli ali kvaterno
saboto v postu.

Berilo iz lista s. Pavia aposteljna (lo Tesaloničanov 5, tt — 23.

Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveselujtemalo-
serčne, pomagajte slabim, bodite poterpežljiviz vsimi. Glejte ,
da ne bo kdo komu hudega za hudo vračeval; ampak vselej
deržile tistega, kar je dobro, eden do druzega in do vsili.
Vselej bodite veseli; neprenehoma molite. V vsili rečeh se
zahvalite / zakaj to je volja Božja v Kristusu Jezusu do vas
vsih. Duha ne vg asu j te; prerokvanja ne zaničujte. Vse pa
skusite; kar je dobro, deržite. Vse sence hudega se zderžite.
Sam Bog miru pa naj vas posveti v vsili rečeh, da se ves vaš
duli in duša in telo brez graje ohrani v prihod Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa.

Razlaganje.  Med drugim nas opominja sveti apostel, v
Uas ne vgasovati sv. Duha, to je: ne grešiti, ne abotno kaj
delati, ne posvetno živeti in tako zamečevati gnado sv.
■Duha, ki nas razsvetljuje in nam dobre misli navdaja. Dalej
Be zaničevati prerokvanja, to je daru, sveto pismo razla¬
gati in skrivnosti svete vere oznanovati. Poslušajmo v vsih
re čeh dobre misli, kijih sveti Duh in navk v našem sercu
hudi, ki ga nas sv. cerkev uči; tako nikdar ne bodemo za-
s h, i n  bodemo s zaupanjem zamogli čakati na dan, ko bo
Jezus prišel sodit žive in mertve.

(Evangeli in razlaganje poglej jutrišno nedelo.)

Goffine.

10

146

Navk za drugo nedelo v postu.

Početek ali uvod sv, maše se začne z besedo „remini-
scere,* zato se ludi ta nedela „reminiscere a  kliče. U po-
četku brumna duša zdihuje in Boga prosi pomoči, da bi ne
padla več v noben greh: „Spomnise, Gospod! kako si bil
od začetka vselej usmiljen in milostiv, zato da naši sov¬
ražniki ne gospodujejo čez nas nikoli več. Reši nas Izrael¬
ski Bog! iz vsih naših nadlog. K tebi, o Gospod! povzdig¬
nem svojo dušo ; moj Bog, na te zaupam; ne daj, da bom
osramoten.“ Ps. 24. Čast bodi Bogu itd.

Cerkvena molitva:  O Bog! kateri vidiš, da sami na sebi
nobene moči nimamo: varji nas znotraj ino zvunaj, da bomo
vsih nadlog obvarvani na telesu, in od hudih misel očiščeni
na duši. Skoz Gospoda itd.

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do TesaloniSanov 4, 1 —-7

Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Jezusu,
da, kakor ste od nas prejeli: kako da vam gre živeti, in Bogu
dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje bog ate ji. Saj veste,
kakošne zapovedi sim vam dal v Gospodu Jezusu. To nam¬
reč je volja božja, vaše posvečenje, da se zderžite kurbanja,
da iz med vas vsak ve svoje telo ohraniti v svetosti in časti,
ne po gnanji poželenja, kakor neverniki, kteri Boga ne po¬
znajo ; in da kdo predeleč ne stopa, in svojega brata v no¬
beni reči ne goljfa; ker Gospod je maščevavec vsega tega,
kakor smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni
poklical k nečistosti, ampak k svetosti, v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

Razlaganje.  Sv. Pavl je Tesaloničane na pravo vero
spreobernul in jim pokazal in naročil, kako naj živijo in se
zaderžajo. Tukaj jih zaroti, po njegovem navku se lepo in
zvesto ravnati, posebno nečistosti in golfije se varovati, za¬
kaj Bog je nas poklical, da smo čisti, brumni in sveti.

Zdihlej:  Dodeli mi, o Bog! da živim, kakor od mene
terja moj poklic, čedno, čisto in sveto, in da svoje kerščan-
sko ime ozaljšam z dobrimi deli, ne pa, da se posvetnim in
roesenim poželjenjem vdam, kakor neverniki, kteri tebe ne
poznajo.

147

Evangeli svetega Matevža 17, 1 — 9.

Tisti čas vzame Jezus z seboj Petra in Jakoba in Ja¬
neza njegovega brata, in jih pelja same na visoko goro. In
seje spremenil pred njimi; in njegov obraz seje svetil ka¬
kor sonce, njegove oblačila pašo bile bele, ko sneg. In glej!
prikazala sta se jim Mozes in Elija, in sta z njim govorila.
Peter pa je spregovoril in je rekel: Jezus, Gospod! dobro
nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi
enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Ko je še govoril,
glej! jih je svetel oblak obsenčil; in glej! glas iz oblaka re¬
koč: „Ti je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadanje;
njega poslušajte!“ In kadar so učenci to zaslišali, so na
svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus je pristopil,
in se jih je dotaknul, in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne
bojte! Kadar so pa svoje oči vzdignuli, niso nikogar vidili,
kakor Jezusa samega. In ko so z gore šli, jim je Jezus za¬
povedal, rekoč: Nikomur ne pravite te perkazni, dokler Sin
človekov od mertvih ne vstane.

Zakaj se je Kristus na gori Taborji pred učenci
spremenil?

1) Zato da jim je pokazal svoje božje veličastvo;
2) zato da bi enkrat, ko bi ga vmirati vidili na gori Kalvarii,
v tej veri terdni ostali; 3) da bi učenci Kristusovi in z njimi
vsi verniki, glede na prihodnjo čast in veselje, z večjo poter-
pežljivostjo prenašali vse križe in nadloge tega sveta. Za¬
kaj tudi telesa pravičnih bojo, kadar bodo od smerti vstale,
svetlemu telesu Jezusovemu podobne. *)

Zakaj sta se bila prikazala Mojzes in Elija?

Zato, da sta oba spričala, daje Jezus zares listi Od¬
rešenik, kteri je bil oznanjen v postavi in v prerokih, in da
postava in preroki se v njem dopolnijo. Zakaj Mojzes po¬
meni postavo, Elija pa preroke. 2 )

1) Filip. 3 , 21. 2) J. Hieron. S. Chrysost,

10 *

148

Zakaj je hotel Peter na gori tri šotore postaviti?

Peter je bil od prevelikega veselja, ki gaje pri tej pri¬
kazni občutil, nekako zmeden, in torej ni vedel, kaj govori,
in tudi ni bil pomislil, da si ne moremo zadobiti časti brez
truda, ne venca brez bojevanja, ne veselja brez križev in
terpljenja.

Zdihlej:  Pomagaj nam, o Jezus! nebeško veselje, ki

nas čaka, pogosto premišljevati. Naj nas to premišljevanje
močne stori, da ne onemagamo v duhovnem bojevanju, te-
muč da z tvojo gnado zmagamo in nevenljivi venec zmage
dosežemo.

V pondelek po drugej nedeli v postu.

Berilo iz Daniela preroka 9,15 — 19.

Tiste dni je molil Daniel k Gospodu , rekoč: Gospod,
nas Bog, kteri si izpeljal svoje ljudstvo s mogočno roko iz
Egiptovske dežele, in si si ime storil do donašnjega dne,
grešili smo; krivico smo storili, Gospod, zoper vso tvojo pra¬
vico! Odverne naj se, prosim, tvoja jeza iti tvoj ser d od Je¬
ruzalema tvojega mesta , in od tvoje svete gore. Zakaj za¬
voljo naših grehov in krivic naših očetov je Jeruzalem in
tvoje ljudstvo v zasmehovanje per vsih, kteri so okoli nas.
Usliši torej, naš Bog! zde j molitev svojega hlapca in nje¬
gove prošnje; in poglej milostivo na svoje svetišče, liter o je
zapuščeno. Zavoljo samega sebe, moj Bog ! nagni svoje uho,
in poslušaj; odpri svoje oči, in poglej na naše razdjanje in
mesto, nad kterim se kliče tvoje ime. Ne zavoljo svoje pra¬
vice namreč, ampak zavoljo tvojega velicega vsmilenja da¬
rujemo svoje prošnje pred tvojim obličjem. Usliši, Gospod!
bodi milostiv , Gospod; poglej in stori! Zavoljo samega sebe
ne odlašaj, moj Bog! naj se tvoje ime kliče nad mestom in
ljudstvom tvojim, Gospod naš Bog.

Razlaganje.  Pod kraljem Joakimom so bili Judje za¬
voljo svojih grehov s kraljem vred v babilonsko sužnost
odpeljani, Jeruzalem in tempel sta bila razdjana. Tudi Da¬
niel, iz kraljevskega rodu, je bil med sužnjimi, akoravno
je on zvesto spolnoval božjo postavo. Zavoljo svoje mo¬
drosti je bil od kralja Nabuhodonosorja visoko povzdignen,
vendar pa ni mogel pozabiti na to, da je mesto in sveti tem-

149

Pel strašno razdjan, in da je Judovsko ljudstvo taka nesreča
Zadela. Namenjeno pa je bilo Judom, da imajo sedemde¬
set let v terdej sužnosti ostati, in potlej še le se nazaj ver-
nili v svojo domovino. Sveti prerok moli torej v tem berilu,
da bi Bog svojemu ljudstvu kmalo pripustil se nazaj verniti
na svoj dom, in tamkej vnovič sozidati mesto in tempel. Iz
lega se mi učimo, kako imamo tudi mi k Bogu vpiti, da nas
On reši iz sužnosti greha in nam pomaga, našo dušo od
vsih madežev greha omiti in očistiti.

Evangeli svetega Janeza 8, 21—29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Jaz
grem, in me bote iskali, in bote v svojem grehu umerli.
Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Judje so tedaj rekli:
Ali bo morde sam sebe umoril, ker pravi: Kamor jaz grem,
vi ne morete priti? In jim je rekel: Vi ste od zdolej, jaz sim
od zgorej; vi ste od tega sveta. Torej sim vam rekel, da
bote umerli v svojih grehih; zakaj, ako ne verujete, da sim
jaz, bote umerli v svojem grehu. Tedaj so mu rekli: Kdo si
ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kteri tudi z vami govorim.
Veliko imam od vas govoriti in soditi; ali kteri me je poslal,
je resničen; in kar sim jaz od njega slišal, to govorim na
svetu. In oni niso umeli, daje rekel, da je Bog njegov Oče.
Jezus jim je tedaj rekel: Kadar bote Sina človekovega po¬
višali, takrat bote spoznali, da sim jaz, in da sam od sebe
nič ne delam, ampak kakor meje Oče učil, to govorim. In
kteri me je poslal, je z menoj, in me ni samega pustil; za¬
kaj jaz vselej to delam, kar je njemu dopadljivo.

Razlaganje.  Judje so Jezusa samo iz hudobe in iz
sovraživa umoriti iskali, in so le priložnosti čakali, da bi ti
svoj namen izpeljati mogli. Tim Judom Jezus tukaj pravi,
da kamor on gre, oni ne morejo priti, namreč v nebesa k
Očetu, zakaj oni so od zdolej to je posvetni, ki jih mika sa¬
mo blago in veselje tega sveta, in zato ne verjamejo, daje
Jezus iz nebes doli prišel, od greha odrešit vse ljudi; in
zato bodo oni tudi umerli v svojem grehu.— Uči se iz tega,
kako je potrebno svet zaničevati: prijatelstvo tega sveta
je sovražtvo božje, in kdor hoče biti prijatel tega sveta, po-

150

stane neprijatel božji,“ J ) pride ob živo vero, in umerje v
svojem grehu.

V tvorek po drugej nedeli v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17 , 8 — 16.

Tiste dni je govoril Gospod Eliju Tezbikanu, rekot:
Vstani in idi v Sar ep to Sidonsko, in ostani tam; zakaj tam
sim ženi vdovi zapovedal, da naj te redi. Vstane, in gre v
Sarepto. In kadar pride k mestnim vratam, zagleda vdovo,
ktera drevapobira; in jo poklice, in jej reče: Daj mi malo
vode v posodi, da pijem. In kadar gre, da bi prinesla, vpije
za njo, rekoč: Prinesi mi tudigriž lej kruha v svojej roki! Ona
odgovori: Kakor resnično živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha,
ampak le toliko moke v posodi, kar se je s pestjo zagrabi, in
malo olja v verki. Glej, ravno pobirani dvoje polen, da greni,
in kaj naredim sebi in svojemu sinu, dajeva, preden Hitler¬
jeva. In Elija jej reke: Nikar se ne boj, ampak idi in naredi,
kakor si rekla; vender nar poprej speci meni iz te mokice
hlebcih pod pepelom, in mi ga prinesi, sebi pa in svojemu sinu
bok potlej naredila. To pa govori Gospod, Bog Izraelov:
v Moka v posodi ne bo pošla, in olja v verki ne bo zmanjkalo
do dne, ko bo Gospod dež poslal na zemljo .“ Ona gre , in stori
po besedi Elijevi ; in je jedel on in ona in njena družina. In
od tistega dneva moka v posodi ni posla, in v verki olja ni
zmanjkalo, po besedi, ktero je bil Gospod rekel po Eliju.

Razlaganje.  V tem berilu nam hoče cerkev pokazati v
izgledu uboge Sareptanske vdove, ki je rada svoj zadni griž-
lej kruha služabniku božjemu Eliju podala, kako dopadljivo
je Bogu, se ubozih vsmiliti, in kako on to že na tem svetu
obilno plačuje. „Vbogajme dajati, pravi sveti Krizostom,
je umetnost, ktera naj več nese,* 2 ) in sveti Janez, škof v
Aleksandrii, kije bil zavoljo svojega vsmilenega serca do
vbozih imenovan „miloščinar“, je pravil po navadi: „ Več ko
dam vbogim, več zadobim od Boga.“ Stori tudi ti ravno tako
in boš vidil, da roka Gospodova tudi zdaj ni prikrajšana.

Evangeli svetega Matevža 23, 1 —12.

Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu in svojim učencom
rekoč: Na stolu Mojzesovem sede pismarji in farizeji. Vse

t) Jak, 4,4,  j) Hom. in his verb.

151

tedaj, kar koli vam reko, dcržite in storite; po njih delih pa
nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne store. Navezujejo nam¬
reč težke bremena, kijih ni moč nositi, in nakladajo ljudem
na rame, pa jih sami s perstom nočejo ganuti. Vse svoje
dela pa store, da jih ljudje vidijo; delajo si namreč širji
listke, in veči robove v krilu. In imajo radi perve mesta pri
Večerjah, in perve sedeže v shodnicah, in pozdravljanja na
tergih, in da jim ljudje pravijo : učenik! Vi pa se ne pustite
učenikov imenovati; zakaj eden je vaš učenik, vi vsi pa ste
bratje. In nikogar ne imenujte na zemlji svojega očeta; za¬
kaj eden je vaš Oče, ki je v nebesih. Ne imenujte se učeni¬
kov, zakaj eden je vaš učenik, Kristus. Kteri je nar veči
med vami, bodi vaš služabnik. Kdor se pa povišuje, bo po¬
nižan; in kdor se ponižuje, bo povišan.

Razlaganje.  Kristus nas opominja, da naj sc varjemo
svetohlinstva in častiželjnosti farizejev, kteri so se le na
videz svete delali in le čast in hvalo pri ljudeh iskali. Beži
pred prazno častjo, ne bodi le samo na videz brumen, ne
glej na posvetno čast in hvalo ! Čednosti in lepe lastnosti, ki
jih človek iz prevzetnosti alj zavolj posvetne hvale stori, so
le na videz čednosti, ter nimajo nobene znotrajne vrednosti,
pravi sveti Frančišek Salezjan; ] ) in sveti Gregor 3 ) pravi:
»Vse, kar se stori, se pozgubi, ako se na ponižnost ne na¬
slanja,“ in sveti Bernard: 3 ) »Nebeške vrata so tesne in
samo majhni morejo skozi/ to je taki, kteri žive ponižno in
. priprosto, kakor otroci.

V sredo po drugej nedelji v postu.

Berilo iz bukev Katrinih 13, 8 —11 in 15—17.

Tiste dni je Mardohej molil k Gospodu, rekov: Gospod
Bog, vsemogočni kralj ! pod tvojo oblastjo je vse in ni ga, kteri
bi se mogel vstaviti tvojej volji, če si sklenili Izraelce rešiti.
Ti si stvaril nebo in zemljo, in kar koli se pod nebom najde.
Vsih Gospod si, in ni ga, kteri bi se vstavil tvoj emu veličastvu.
In zdaj Gospod, kralj kraljev, Bog Abrahamov! usmili se
svojega ljudstva, ker nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in
tvoj del pokončati. Nikar ne zaničuj svojega dela, kterega si

Filot. 3. bukv. 4. pogl. 2) 1. mor 8. 3( c, 17, de pap.

152

Egipta rešil• temne vsliši našo prošnjo, in bodi milostim
svojemu ljudstvu, klero je tvoj del in tvoj odlocik; in preš¬
li er ni našo žalost v veselje, da bomo živeli in hvalili, Gospod,
tvoje ime, in ne zapri jim ust, kteri ti hvalo pojo, Gospod naš
Bog.

Razlaganje.  Atnan, eden izmed pervih dvornikov per-
zianskega kralja Asuera, je iz napuha in ošabnosti terjal,
da naj se mu taka čast skazuje kakor Bogu. Mardohej, Jud
in odgojitelj kraljice Estere, mu je ni skazova!, ker naj
večja čast gre samemu Bogu. Tadaj je hotel Aman se maš¬
čevati, in vse Jude pogubiti. Mardoheja pa hoče obesiti na
vislice (galge), ki jih je bil že zanj napraviti dal. V tej stiski
je Mardohej k Bogu molil, in njegova molitev je bila usli¬
šana. Aman sam je bil, ko se je zvedelo za njegov hudobni
namen, obešen ravno na tiste vislice, ktere je bil Mardo-
heju namenul. — Premišluj tukej moč Mardohejevc molitve
in resnico, da Bog prevzetne ponižuje, J ) in da kdor drugemu
jamo koplje, po navadi sam vanjo pade.

Evaugeli svetega Matevža 20, 17 — 28.

Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem, in je vzel
dvanajstere učence posebej k sebi, in jim je rekel: Glejte,
gremo gori v Jeruzalem, in Sin človekov bo izdan velikim
duhovnom in pismarjem, in ga bodo obsodili k smerti; in ga
bodo izdali nevernikom zaničevati, bičevati in križati, in
tretji dan (bo od smerti) vstal. Takrat je pristopila k njemu
mati Cebedejovih sinov z svojima sinoma, ter ga je molila
in nekaj prosila. On pa njej je rekel: Kaj hočeš? Mu pravi:
Reci, da sedita ta moja sina, eden na tvojej desnici, in eden
na tvojej levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in
rekel: Nevesta, kaj prosita! Ali moreta piti kelih, ki ga
bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva. Jima reče : Moj kelih
bota sicer pila; sedeti pa na mojej desnici alj levici ni moje
vama dati, ampak kterim je pripravljeno od mojega Očeta.
In uni deseteri, ko so to slišali, so bili nevoljni nadbratoma.
Jezus jih je pa k sebi poklical, in je rekel: Veste , da po¬
glavarji narodov gospodujejo čez nje, in kteri so vekši, jih

l) huk. l, 52.

153

imajo v oblasti. Med vami pa ne bodi tako; temuč, kteri
hoče med vami veči biti, naj bo vaš služabnik. In kteri hoče
*ued vami pervi biti, naj bo vaš hlapec. Ravno kakor Sin
človekov ni prišel, da bi se mu streglo , temuč da bi stre¬
gel, in dal svoje živlenje v odrešenje za njih veliko.

Razlaganje.  I. Izvcličar gre poslednikrat proti Jeru¬
zalemu , in na poti pove svojim dvanajsterim apostelnom
skrivši, da bona križu umeri. Od tega piše svetiKrizostom:
»Celo izveličanje človekovo pride iz Kristusove smerti, in
za nič druzega nismo Boga tako zahvaliti dolžni, kakor za
smert njegovega Sina. Zato je vzel dvanajstere aposfelnc
posebej k sebi, in jim je oznanil skrivnost svoje smerti, zato
da bi ti dragi zaklad v bolje posode, to je, v serca apostel-
nov bil shranjen, od kodar se je imel podeljiti vsim ljudem.“

II. Na častiželjno prošnjo Jakobove in Janezove ma¬
tere odgovori Jezus, da bosta njena sina scer morala ter-
peti, da pa ni u mojej oblasti jima dati, sedeti na mojej des¬
nici ali levici. Od tega pišeta sveti Remigi in sveti Beda ta¬
kole: „Ni moje vam dati sedeti na mojej desnici, ker sta
častiželjna. To mesto je pripravljeno za ponižne! Bodita
ponižna, in tako bo (udi za vaju pripravljeno.“ Poglej ka¬
ko potrebna je ponižnost, zakaj tudi za Kristusa terpeti in
umreti, ne dobi plačila brez ponižnosti!

V cetertek po tiru gej nedelji v poslu.

Berilo i/. Jeremija preroka 17, 5 — 10.

To t ebe Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa v človeka
in staviv meso svojo moč, in od Gospoda odstopi njegovo serce.
Zakaj kakor resje v puščavi bo, in ne bo vidil, kadar dobro
Pride; ampak bo prebival na suhoti v puščavi, v slane j deželi,
v kterej ne more nihče prebivati. Blagor pa možu, ki zaupa v
Gospoda, in je Gospod njegovo upanje ! On bo kakor drevo,
zasajeno per vodi, ktero v mokroti poganja svoje korenine, in
se ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen,
in ob času suše ne bo v skerbi; tudi nikoli ne bo prejenjalo
sadu roditi. Hudobno je človekovo serce in neizvedno : kdo ga
bo spoznal? Jaz Gospod, preiščem serce, in izkusim obisti;
jaz storim slednjemu po njegovem djanji, in po sadu njegovih
del, reče Gospod vsemogočni.

154

Razlaganje.  Bog prekolne človeka, kteri stavi svoje
zaupanje ne v Boga, ampak v človeka. Strašno žalostno je
to za človeka, zakaj: 1) zapusti ga Bog, njegovi angeli in
svetniki; 2) on zgubi vso božjo pomoč in guado k dobrim
delom; 3) zgubi vsako zasluženje svojega djanja, in vse
njegovo djanje in nehanje ne bo rodilo dobrega sadu. —
Ne postavi torej nikoli svojega zaupanja v nestanovitnega
revnega človeka, ampak zaupaj v močnega, vsegamogoč-
nega, večnega Boga, in vselej boš pomoči dosegel.

Evangeli svetega Lukeža 16, 19 — 31.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam: Bil je
neki bogat mož, kteri se je oblačil v škerlat in v lenčico, in
se je vsak dan imenitno postil. In je bil neki ubožec, po
imenu Lacar, kteri je ležal pred njegovimi vratmi poln ran,
in se je želel nasititi z drobtinami, ktere so padle od mize
bogatega, in mu jih nihče ni dal; ampak tudi psi so hodili, in
so lizali njegove rane. Pergodilo seje pa, da je umeri ubogi,
in je bil nesen od angelov v naročje Abrahamovo. Umerijo
pa bogati, in je bil pokopan v peklu. Povzdignul je pa svoje
oči, ko je bil v terpljenji, in je vidil od deleč Abrahama, in
Lacarja v njegovem naročji. In on je vpil in rekel: Oče
Abraham ! usmili se me, in pošlji Lacarja, da pomoči konec
svojega persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno
lerpim v tem plamenu! Abraham pa je rekel: Sin! pomisli,
da si prejel dobro v svojem živlenji, in ravno tako Lacar
hudo! zdaj pa je ti oveseljen, tipa terpiš. In verh vsega
tega je med nami in med vami velik prepad postavljen, da,
kteri hočejo od tod k vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondod
sem priti. In je rekel: Prosim te tedaj, oče! da ga pošlješ v
hišo mojega očeta; pet bratov namreč imam, da jim spriča,
da tudi oni ne pridejo v ti kraj terpljenja. Abraham mu reče :
Imajo Mojzesa in preroke, nje naj poslušajo. On pa je rekel:
Nikar, 0 če Abraham! ampak če kdo iz mertvih k njim pojde,
se bodo spokorili. Rekel mu je pa: Ako Mojzesa in prero¬
kov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od
mertvih vstane.

155

Razlaganje.  S to priliko uči Kristus, da kdor posvetno
blago slabo porabi in se ga le v prazno razveseljevanje po-
služi, ne bo dosegel nebeške sreče in bo večno pogubljen;
kdor pa po Jezusovem izgledu ravna, težavno pa bruinno
sivi, bo večno plačilo dobil. „Težko, ja nemogoče je, piše
sveti Hieronim, da kdor uživa posvetno blago, bi se imel
večnega veseliti; nemogoče je, da, kdor tukej svoj trebuh
Polni, bi na unem svetu svojo dušo nasitil; nemogoče je, da
bi kdo iz posvetnih veselic se prestavil v večno veselje, da
bi v časti bil na zemlji in v nebesih."

V petek po drugej nedeli v postu.

Berilo iz drugih Mojzesovih bukev 37, 6—22.

Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte moje
sanje, ktere sim imel. Zdelo se mi je, da smo na polji snope
Vezali, in da se je moj snop vzdignili, in po koncu postavil j
vaši snopi pa, kteri so okoli stali, so se priklanjali mojemu
snopu. Njegovi bratje so odgovorili : Boš mar naš kralj? in
bomo podverženi tvojej oblasti? Te sanje tedaj in te besede so
njih nevošljlvost in sovražtvo podžigale. Imel je še druge
sanje, ktere je svojim bratom povedal, rekoč: Sim vidil v
sanjah, kakor da bi se mi solnce, in luna, in enajst zvezd
Priklanjalo. Ko je to svojemu obetu in bratom pravil, ga je
Posvaril njegov obe, in je djal: Kaj hočejo te sanje, ktere si
imel? Ali se ti bomo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje prikla¬
njali na zemlji? Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje.
Obe pa je to reb na tihem premišljeval. In ko so njegovi
bratje pasli bedo svojega obeta v Zihemu, mu je rekel Izrael:
Tvoji bratje pasejo ovce v Zihemu ; pojdi te bom k njim po¬
slal! In je odgovoril : Tukaj sim. Izrael mu rebe: Idi in po¬
glej , ali je vse prav per tvojih bratih in p er živini, in pridi
oii povedat, kaj se godi. Poslan iz doline Hebronske je prišel
v Zihem. In najšel gaje  mož po polji hoditi, in ga je vprašal ,
koga da išče. On pa je odgovoril: Svojih bratov iščem; povej
n >i, kje pasejo bedo? In mož mu je rekel: So šli.proč od tega
kraja; pa sim jih slišal reci: Pojdimo v Dotajn. Jožef je te-
daj šel za svojimi brati, in jih je najšel v Dotajnu. Ko so ga
°d delec ugledali, predenje do njih prišel, so ga mislili umo-
riti. In so med seboj djali: Glejte, sanjavec gre. Dajmo, ubi-

1) Epist. 34. ad Jul.

156

mo ga, in verzimo ga v staro vodnico, in porečemo: Divja
zver gaje  snedla; in tedaj se bo pokazalo, kaj mu pomagajo
njegove sanje. Ruben pa, ko je to slišal, ga je želel rešiti iz
njih rok, in je djal: Nikar mu živlenja ne jemljimo, in ne
prelivajmo kervi; ampak verzite ga v to vodnico, ktera je v
puščavi, in ohranile svoje roke nedolžne. To pa je rekel, ker
ga je hotel oteti iz njih rok , in nazaj dati svojemu očetu.

Navk.  Ta zgodba nam kaže, v kolike hudobijezamore
nevošlivost človeka zapeljati. Zato piše sveti Ciprian: *)
„NevošIivost je korenina vsih hudobij , izvirvojsk, seme hu¬
dodelstev," in sveti Krizostom : 2 ) „Nevošljivci so hujši od
divjih zveri in enaki hudičem, ja še hujši kot oni, ker hu¬
diči ne škodjejo ne sebi, ne sebi enakim, nevošljivci pak ne
častijo natorne vezi, in sam sebi ne prizanašajo." Ničesar
se nima tadaj kristjan bolj bati in se bolj skerbno varovati,
kot progle nevošljivosti. 3 )

Navk od greha iievošlivosti in kako se ga
je varovati.

Nevošlivost  j e ali serčna bolečina ali nekaka žalost, ki
jo kdo občuti za to, ker se drugemu dobro godi, ali pa tudi
veselje čez nesrečo bližnega. Nevošliv  je tadaj tisti, kteri je
nepokojen, žalosten in nejevoljen, če njegov bližnji več po¬
sedi, več dobi, in se bolj časti, kakor on; ali če se veseli,
da njegov bližnji škodo terpi in v sramoto pride, ali svojo
veljavo in čast zgubi. Nevošlivost se daje na znanje proti
vikšim, ker jih nevošlivec ne more doseči; proti nižjim, ker
se boji, da bi postali njemu enaki; proti sebi enakim, ker jih
ne presega. Tako je bil Saul nevošljiv Davidu, tako so bili
farizeji Kristusu nevošljivi.

Greh nevošljivosti je izmed tistih grehov, kteri naj več
zlegov napravijo, kerje pogostoma razširjen po celem svetu
in ni ga, da bi srečo posameznih ljudi in celih kraljestev
tako razdiral, kakor greh nevošiivosti. Pogostoma izvirajo
iz nevošljivosti sovražtvo, maščevanje, ubijanje in umorstva.
Ona je na ravnost nasprotna svetej kerščanskej ljubezni in
zato jo Bog tako čerti.

Da se ti greh, kadar se v človeku prikaže, s koreni¬
nami podrije in pokonča, je treba večkrat premisliti:

D Serm. de zelo et Civ. 2) Hom. 44. ad pop. ant. 3) S. typr, de zelo.

157

1) Da so vsi nevošljivci hudiču podobni, kteri je naj bolj
nejevoljen takrat, kadar vidi, da mi dobro delamo, in
nič ga bolj ne boli, kakor to, do zamoremo si večno
veselje doseči, in scer zato, ker gaje on zgubil, in ga
ne more več dobiti, „Oj da bi Bog, piše sveti Avguštin
od vsih keršanskih duš odvernul kugo nevošljivosti,
ker nevošljivost je hudičev greh, edini greh, kterega
hudič in scer na neprizanesljivo vižo dela; zakaj on,
ki je padel, občuti precej naj hujšo nevošljivost proti
človeku, kteri po koncu stoji, in se ne da v greh za¬
peljati."

2) Da človek z nevošljivostjo nič ne dobi, temuč si živ-
lenje sam sebi le ogreni. Nevošljiv nima mirnega ser¬
ca, naj že vidi svojega bližnega v sreči ali nesreči.

3) Da nevošljivec vse dobre djanja svojih bližnih zgubi,
ker nima ljubezni in ni v gnadi božjej. Nevošljivec je
vedno za toliko ubožniši in bolj spačen, kolikor nje¬
gov bližni v dobrem raste. Na to kaže sveti Gregor
Veliki, ker pravi: „Ljubezen si dobre djanja druzih s
tem prilasti, da jih ljubi; nevošljivost pa si z njimi
svoje lastne persi rani."

4) Da nevošljivost serce izpije, telo suši, dušo muči in
vsako veselje iz serca odžene. Sveto pismo (prigov.
13, 30.) pravi, da nevošljivost kosti zgrudi; neki cer¬
kveni učeniki jo imenujejo sodnika, ki štrafuje člo¬
veka, ker nevošlivec sam sebe umori; poslednič

5) da navadno napuh, prevzetnost, mati vsih grehov, nc-
voŠljivost porodi. Prevzetnež ne more terpeti, da kteri
drugi višej stoji, kot on, ali da ima več kakor on, ali
da se kdo njemu enakega dela; in zastran tega se po¬
rodi precej nevošljivost v njegovem sercu proti tistim,
ki se povišajo, ki več dobijo, več posedijo. Prizade¬
vaj si tadaj , se v ponižnosti vaditi in pomisli, da Bog
ne gleda na to, kolikor človek pred svetom velja, ne
na premoženje m čast, ampak na ponižno , krotko,
ljubeče serce in da tako serce On s svojimi gnadami
napolnuje.

Zdihlej.  Oh Jezus! kteri si od nevošljivosti farizejev
tolikanj prestati imel, daj mi gnado, te prosim, da bom za-
ntogel čertiti leti greh, svojega bližnega vedno ljubiti in

158

tako tebe posnemati, kteri si iz ljubezni do nas vso svojo
kri prelil.

Evaugeli svetega Matevža 21, 33 — 46.

Tisti čas je Jezus Judovskim množicam in velikim du¬
hovnom to priliko govoril: Bil je hišen gospodar, kteri je
zasadil vinograd, in gaje s plotom ogradil, in v njem sko¬
pal tlačivnico, in postavil turn, in gaje dal kmetom obdelo¬
vati, in je šel na tuje. Kadar se je bil pa cas sadu približal,
je poslal svoje hlapce do kmetov, da bi prijeli njegov sad.
In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so enega stepli,
enega ubili, enega pa kamnjali. Poslal je spet drugih hlap-
cov, še več, kakor popred, in so jim ravno tako storili. Zad¬
njič pa je poslal do njih svojega sina, rekoč: Mojega sina
bodo spoštovali. Kmetje pa, ko so sina vidili, so rekli med
seboj: Ti je erb; dajte! ubimo ga, in bomo imeli njegovo
erbšino. In so ga zgrabili, in vergli iz vinograda in ubili.
Kadar tedaj gospod vinograda pride, kaj bo storil tem kme¬
tom? Mu reko: Hudobne bo hudo končal, in svoj vinograd
bo dal obdelovati drugim kmetom, kteri mu bodo sad oprav¬
ljali ob svojih časih. Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v
pismih: Kamen, kterega so zvergli zidarji, on je postal gla¬
va vogla. Od Gospoda je to storjeno, in je čudno v naših
očeh. Zato vam povem, da bo od vas vzeto božje kraljestvo
in bo dano ljudstvu, ktero bo njegov sad dalo. In kdor pade
nad tim kamnom, se bo razbil, na kogar pa on pade, ga bo
sterl. In ko so veliki duhovni in farizeji slišali njegove pri¬
like, so spoznali, da od njih govori. In bi ga bili radi prijeli,
pa so se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka.

Razlaganje.  Hišni gospodar te prilike je Bog; vino¬
grad je cerkev pred in po Kristusovem učlovečenju; plot je
hramba previdnosti božje in njegovih angelov; tlačivnica je
beseda božja, ktera človeka k dobremu naganja; turn je
posvetna bramba gospojsk; kmetje so gospojska, duhovniki,

^ S. Chrj*.

159

kralji, sodniki, učeni možje; odhod na ptuje je podoba ne-
vidljivosti božje; čas sadu, to je , dobrih del, ima zmiram
kiti, ker se ima vsaki čas Bogu služiti in roditi sad dobrih
del. Hlapci so bili preroki in apostelni; sin pa Jezus Kri¬
stus, kterega so Judje križali, grešniki pain sovražniki ker-
šanstva še vedno križajo. Zato je bilo tudi kraljestvo božje
od Judov vzeto , in bo tudi vzeto grešnikom in Kristusovim
sovražnikom , ker Gospoda zaničujejo in preganjajo in s
svojimi grehi vnovič križajo. — Gorje tebi, ako resnice ne
spoznaš in dobrega sadii ne prineseš.

V saboto po drugej nedeli v postu.

Berilo iz 1. Mojz. bukev 27, 6— 40.

Tiste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakobu: Sim sli¬
kala tvojega očeta govoriti s Ezavom tvojim bratom, in mu
reči: Prinesi mi od svojega lova, in naredi mi jed , dajem,
in te blagoslovim pred Bogom, preden umerjem. Zdaj tedaj
moj sin! poslušaj moj svet. Pojdi k 'cedi, in prinesi dva nar
boljša kozliča, da naredim iz njih tvojemu očetu jed, ktero
rad je; potlej mu jo poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil,
preden utnerje. In jej je odgovoril: Veš, da je Ezav moj brat
kosmat, in jaz gladek. Kadar me bo pošlatal moj oče, in bo
to občutil , se bojim, da bi ne menil, da sim ga hotel goljfati,
in da bi si ne nakopal kletve namest blagoslova. Mati mu
reče: Nad me naj pride ta kletva, moj sin ! Le slušaj mojo
besedo, in pojdi, ter prinesi, kar sim rekla. Je šel, in pri¬
nesel, ter dal materi, in je naredila jed, kakor je vedela, da
ima rad njegov oče. In ga je oblekla s Ezavovimi nar bolj¬
šimi oblačili, ktere je pri sebi doma imela, in mu je s koz/i-
nama roke ovila, in goli vrat pokrila. In potlej mu je dala
jed, in zročila kruhe, ktere je bila spekla. In je to nesel, in
rekel: Moj oče ! On pa je odgovoril-. Slišim, kteri si ti, moj
sin? In Jakob je djal: Jaz sim tvoj pervinec Ezav ; sim sto¬
ril , kar si mi ukazal. Vstani, sedi in jej od mojega lova, da
me blagoslovi tvoja duša. In Izak je spet rekel svojemu sinu:
Kako si mogel tako hitro najti, moj sin? Je odgovoril: Volja
božja je bila, da mi je hitro naproti prišlo , kar sim hotel. In
Izak je djal: Stopi le sem, da te pošla lam, moj sin! in sku¬
sim, ali si ti moj sin Ezav ali ne. On je stopil k očetu, in
Izak ga je pošlatal, ter je rekel: Glas je sicer Jakobov glas,
pa roke Ezavove roke. In ga ni poznal, ker so kosmate roke

160

podobo starejega imele. Tedaj ga je blagoslovil , in je rekel:
Ali si ti moj sin Ezav? J e odgovoril: Jaz sim. On paje rekel •'
Prinesi mi jed od svojega lova, moj sin! da te blagoslovi moja
duša. Mu jo je prinesel, in ko jo je bil pojedel, mu je prine¬
sel tudi vina. In ga je pil, in mu rekel: Stopi k meni, in
kušni me , moj sin! Je stopil in ga kušnul. In ko je čutil
lepi duh njegovega oblačila, gaje blagoslovil in je. rekel: Glej,
duh mojega sina, je kakor duh rodovitne njive, kleroje bla¬
goslovi/ Gospod! Bog ti daj od rose nebeške in od maščobe
zemeljske obilno žita in vina in olja ; služijo naj ti narodje,
in rodovi naj se ti priklanjajo. Bodi gospod svojih bratov, in
sinovi tvoje matere naj se ti uklanjajo ! Kdor te bo preklinjal,
naj bo sam preklet, in kdor te bo blagoslovil, naj bo s blago¬
slovi napolnjen. Komaj je Izak nehal govoriti, in Jakob od¬
šel, je Ezav prišel, in skuhano jed prinesel očetu: rekoč:
Vstani, moj oče, in jej odlova svojega sina, da me blago¬
slovi tvoja duša! In Izak mu je rekel: Kdo sipa ti? Je od¬
govoril: Jaz sim tvoj p ervor oj eni sin Ezav. Izak je ostermel,
in se silno prestrašil, in se je zavzel, bolj, kakor se more
verjeti, ter je rekel: Kdo je tedaj uni, kteri mi je poprej
vjeto divjačino prinesel, in sim od vsega jedel , preden si ti
prišel, in sim ga blagoslovil, in bo blagoslovljen ! Ko je bil
Ezav zaslišal besede očetove, je s velikim vpitjem zarjul, in
prestrašen rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče ! On pa je
djal: Prišel je tvoj brat s zvijačo, in je prijel tvoj blagoslov.
Ezav pa je dalje rekel: Ni zastonj imenovan Jakob-, zakaj
vdrugič že me je ogolfal. Poprej je iz mene pervenstvo spra¬
vil, in zdaj mi je vzel še moj blagoslov ! In reče spet očetu:
Ali nisi nič blagoslova meni prihranil? Je odgovoril Izak:
Tvojega Gospoda sim ga postavil, in vse njegove brate sim
podvergel sužnosti. V posestvu žita in vina in olja sim ga
uterdil, in kaj hočem po tem tebi storiti, moj sin? Ezav mu
je odgovoril: Ali imaš le en blagoslov, oče? Prosim te, bla¬
goslovi tudi mene! In ko je silno vpil in jokal, je bil Izak
omečen : In mu je rekel: V maščobi zemlje in v rosi nebes
bodi tvoj blagoslov !

Nauk.  Oba Izakova sina sta silno visoko cenila blago¬
slov starega očeta, zato je eden nju si prizadeval z lažjo ga
doseči, uni pa od žalosti s velikim vpitjem rjul, ker je ga zgu¬
bil. Ne zaničujmo blagoslova starišev; zakaj on zida hiše
otrokom, kakor pravi sveto pismo, njih prekletstvo pa jih

161

podira. l ) Ako je sveti očak Jakob se zlagal in se pregre¬
šil, tako pomislimo, da Bog pripusti, da se tudi sveti možje
spodtaknejo, da se ne prevzamejo in ponižni r ostanejo, zato
da bi mi ne mislili, da zamoremo biti gotovi brez straha, in
sjednič zato, da ne storimo tudi nar manjšega greha ne, ako
ki s njim tudi nar dražjo stvar dobiti zamogli.

Evaugeli svetega Lukeža 15, 11 — 32.

Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom to priliko
povedal: Neki človek je imel dva sina, in mlaji zmed njih
Je rekel očetu: Oče! daj mi del blaga, kteri mene zadene,
tujima je razdelil premoženje. In malo potlej je mlajši sin
Vse pobral, ter seje podal v daljno deželo, in je tam za¬
pravil svoje premoženje s razujzdanim živlenjem. Po tem
Pa, ko je bil vse zapravil, je vstala velika lakota v tistej de¬
želi; in on je začel pomankanje terpeti. In je šel in seje
pridružil nekemu mestjanu tiste dežele. In ti ga je poslal
na svojo pristavo svinje past. In je želel svoj trebuh na¬
polniti s Iuščinami, ktere so svinje jedle; in nihče mu jih
ni dal. Sel je pa sam v se, in je rekel: Koliko najemnikov
v  hiši mojega očeta ima obilno kruha, jaz pa tukaj od lakote
Poginjam! Vzdignul se bom, ter pojdem k svojemu očetu,
*n mu porečem: Oče! grešil sim zoper nebesa in zoper
tebe! Več nisim vreden tvoj sin imenovan biti; stori me, ka¬
kor enega svojih najemnikov! In se je vzdignul, in je prišel
k svojemu očetu. Ko je pa še deleč bil, ga je zagledal
njegov oče, in se mu je milo storilo; in je pritekel, in sega
°klenul okoli vrata, in ga kušnul. In sin mu je rekel: Oče!
grešil sim zoper nebesa in zoper tebe! več nisim vreden
tvoj sin imenovan biti. Oče pa je rekel svojim lilapcom : Hi¬
tro prinesite nar bolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu
P e rstan na roko, in čevlje na noge; in perpeljite pitano tele,
In ga zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti. Zakaj ti moj sin
J e  bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen, in je najden,
so se začeli gostiti. Njegov starji sin pa je bil na polji;

D Sir. 3, ll.
Goffine.

11

162

ko pride in se približa hiše, je zaslišal petje in ples. In
je enega zmed hlapcov poklical in poprašal, kaj da je to.
On pa mu je rekel; Tvoj bratje prišel, in tvoj oče je za¬
klal pitano tele, ter gaje spet zdravega nazaj dobil. Uje¬
zil seje pa, in ni hotel noter iti. Tedaj je njegov oče vun
šel, in ga je začel prositi. On pa je odgovoril in rekel svo¬
jemu očetu: Glej, toliko let ti služim, in nisim nikoli tvojega
povelja prestopil, in nigdar mi nisi dal kozliča, da bi se
bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel ti tvoj sin, ki je
svoje premoženje s kurbami zapravil, si mu zaklal pitano
tele. On pa mu je rekel: Sin ! ti si zmirej pri meni, in vse
moje je tvoje. Gostiti se pa in veseliti se je spodobilo, ker
je ti tvoj brat bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen,
in je najden.

j Razlaganje.  Ta prilika je posebno farizejem bila na¬
menjena, ki so Izveličarja grajali, da tako ljubeznivo spre¬
jema cestninarje in grešnike; ob enem pa je tudi za vse
grešnike tolažbe polna, ker nam kaže, kako je Bog, naj do-
brotlivejši Oče, vsaki čas pripravljen, tudi nar večjega greš¬
nika, če se v resnici spokori, milostivo in ljubeznivo spre¬
jeti, in vse grehe mu odpustiti in na nje pozabiti. „Jed
Očeta nebeškega je naše izveiičanje, pravi sveti Ambrož,
in njegovo veselje je, nas grehov rešiti." Ali te ne bo ga¬
nila ta neizrečena ljubezen in dobrota božja, sc resnično
spokoriti, kakor zgubljeni sin, ako si grešil?!

Nauk za tretjo nedelo v postu.

Ta nedela se tudi „ Oculi a  kliče, ker se uvod  sv. meše
s to besedo začne. V tem uvodu moli duša in prosi 1&oga,
da bi jo rešil zasledovanja hudičevega: „Moje oči se umi¬
ram k Gospodu obračajo; zakaj on bo moje noge potegnili
iz mreže. Poglej name,  vsmili se me; zakaj osamljen in
zapuščen sim in reven. K tebi, o Gospod! vzdigujem svojo
dušo; v tebe o moj Bog! jaz zaupam; ne daj, da ostanem
v sramoti." J ) Čast bodi Bogu i. t. d.

ps. 24,

163

Cerkvena molitva:  Prosimo vsegamogočni Bog! po-

gledaj želje ponižnih, in iztegni k liašej hrambi desnico svoje
svetlosti. Skoz Gospoda i. t. d.

Borilo iz lisla sv. Pavla aposleljna do Efežanov 5, 1 — 9.

Bratje! bodite posnemovavci Božji, kakor preljubi otroci,
in hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil, in se
za nas dal v dar in klavščino Bogu v prijeten duh. Kurbanje
pa in vsa nečistost ali lakomnost se še ne imenuj med vami
(kakor se spodobi svetim1 ali nesramnost, ali nespametne
gerde besede, kar se ne spodobiampak zalivaljenje veliko
bolj. To namreč vedite in premislite, da noben kurbir, ali
nečistnik, ali lakomnik, (kar je malikovanje,) nima dela v
kraljestvu Kristusovem in Božjem. Ne dajte se nikomur za¬
peljati s praznimi besedami, ker zavoljo tega pride jeza
Božja nad otroke nepokorščine. Ne bodite njih deležniki!
Zakaj bili ste nekedaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospodu.
Kakor otroci svetlobe hodite j ker sad svetlobe je v vsej dobroti
in pravici in resnici.

Razlaganje.  Apostel terja od nas , da naj posnemamo
Boga v ljubezni in dobrih delih, kakor dobri otroci svojega
Očeta. Potem nas opominja, da naj ne bo med kristjani ne
lakomnosti, ne nečistosti, ne nesramnega govorjenja , ne
nespametnih in gerdih besed; ja, da se še ne imenujejo te
reči med njimi; zakaj, kdor kaj tacega dela, gotovo ne
pojde v nebeško kraljestvo. On hoče tudi, da se kristjan
nima dati zmotiti s zapeljivimi besedami tistih, kteri te
grehe za malenkosti imajo , in pravijo, da so le majhni od¬
pustljivi grehi, da izvirajo le iz človeške slabosti; zakaj tisti,
ki tako govorijo, so otroci teme in hudiča, kteri jezo božjo
nad se in nad tiste doli kličejo, kteri se dajo od njih osle¬
piti in zapeljati. Kristjan, ki ima biti otrok luči, to je: otrok
Vere, naj vse to za prepovedano in pregrešno derži, kar
niu vera in vest pravi, daje pregrešno. Tega se ima on
deržati in potem živeti, ne pa po prcderznej sodbi hudob¬
nih ljudi! Kadar te hoče kdo zapeljati, poprašaj se, moj
kristjan! ali se boš upal enkrat s takim djanjem stopiti pred
sodnji stol božji, poslušaj tudi, kaj ti veli glas tvoje vesti,
in razsodi po tem, kar ti poreče, alj je to , kar ti kdo sve¬
tuje , dobro ali slabo , pripuščeno ali prepovedano.

11 *

164

Zdihlej:  O Bog! naj se tebe bojim in naj mi bo tvoj
strah vedno moje usta stražil, da ne bom nikoli govoril
praznih in nečimurnih, ali clo nesramnih in pohujšljivih be¬
sed, in da ne dam svojemu bližnjemu priložnosti k grehu;
daj mi tudi moč, da se ne dam nikoli zmotiti s zapeljivimi
besedami in se od tebe ločiti. .

Evangeli svetega Janeža 11 , 14  — 28.

Tisti čas je Jezus hudiča izganjal, in ti je bil mutast.
In ko je bil hudiča izgnal, je mutec govoril, in množice so
se čudile. Eni zmed njih pa so rekli: Z Belcebubom, visim
hudičev, izganja hudiče. In drugi so ga skušali, in so iskali
znamnja z neba od njega. On pa, ker je vidil njih misli, jim
je rekel: Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper sebe raz¬
deljeno , bo razdjano , in hiša bo na hišo padla. Ako je pa
tudi satan sam zoper sebe razdeljen , kako bo obstalo nje¬
govo kraljestvo? ker pravite, da z Belcebubom hudiče iz¬
ganjam. Če pa jaz z Belcebubom hudiče izganjam, s kom
jih vaši otroci izganjajo? Zato bodo oni vaši sodniki. Ako
pa s perstom božjim hudiča izganjam, je res božje kralje¬
stvo k vam prišlo. Kadar močen v orožji svojega dvora va¬
ruje, je v miru njegovo premoženje. Če pa močnejši kakor
on nadnj pride, in ga premaga, bo vse njegovo orožje po¬
bral, na ktero seje zanašal, in bo delil njegov rop. Kdor
ni z menoj, je zoper mene; in kdor ne pobira z menoj, raz¬
tresa. Kadar nečisti duh iz človeka pride, hodi po suhih
krajih, in išče pokoja, in ker ga ne najde, pravi: Vernul se
bom v svojo hišo, od koder sem izšel. In ko pride, jo najde
pometeno in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame sedem
drugih duhov, hujših kot on, in gredo vnjo , in prebivajo
tam. In poslednje tistega človeka je hujše , kakor pervo.
Prigodilo seje pa, ko je to govoril, je povzdignula neka
žena glas zmed množice, in mu je rekla; Blagor telesu,
ktero je tebe nosilo, inpersam, ktere si sesal! On pa je
rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo besedo poslu-
šajo, in jo ohranijo!

165

Ali zamore hudič človeka res posesti?

Vera rimsko-katolške cerkve je, tla hudobni duh za¬
mere na dve viži človeku silno škodovati, namreč njegovej
duši, ker jo vabi v greh in hudobije , in telesu, ker ga več¬
krat vsega posede, in se na njeni razodeva, da ga mečle,
•la razbija in nori itd. Od takih obsedenih govorijo večkrat
•n na več mestih sveto pismo in pisma svetih očakov. Tako
piše sveti Ciprian: „Mi zamoremo nečiste in besneče du¬
hove, kteri v pogubo duše človeško truplo obsedejo,  s žuga-
ujem in močjo prisiliti, da se dajo spoznati in izgnati . 4
Obsedenje se zgodi deloma po božjem pripuščenju v skuš¬
njo, deloma tudi v kazen za storjene grehe 2 ), in cerkev
je od svojega poglavarja Jezusa, ki je toliko hudičev iz¬
gnal, tudi moč zadobila, kakor On, hudiče izganjati.
Vendar opominja tudi cerkev 4 )  svoje služabnike, duhov¬
nike, kteri so s prejetjem zakramenta svetega reda tudi
oblast zadobili, hudiče izganjati, da naj dobro ločijo obse¬
denje in natorne bolezni, zato da se ne zmotijo in šene gol-
fajo. Verniki pa naj se le dobro varjejo, da ne mislijo pre¬
cej , da je človek od hudiča obseden, kader vidijo, da ima
kdo nenavadno in čudno bolezen; in naj ne poslušajo golju¬
fov, marveč naj poprašajo za svet skušene zdravitelje in
svojega dušnega pastirja, zato da ne bodo goljfani.

Kaj pomeni mutasti hudič?

Po besedi pomeni hudobnega duha, ki človeka obse¬
de, in večkrat tako nadlegva, da onemi. Zamoremo pa tudi
dušno nemost zastopiti, to je: tisto napčno sramožljivost,
ktero hudič grešniku vzame, da se grešiti ne sramuje, mu
jo pa zopet vdihne pri spovedi, da svoje grehe zamolči in
tako še večji greh stori.

Kako izganja Kristus se zdaj mutaste hudiče?

S svojo gnado, ktera grešnika od znotraj razsvetli, da
živo spozna, da bodo grehi, kijih pri spovedi zamolči, en¬
krat celemu svetu očitno znani, ter mu tako serce da, svojo
uapčno sramožljivost premagati. — „Nikar se ne sramuj,
povedati enemu človeku, kar se nisi sramoval s enim ali

1) Epist. adv. Donatum. 2) 1. Kor. 5, 5. 3 ) Mark. 16, 17. iu Ap. dj.
5,16. 8, 6. 7,16, 18. itd. 4) Ritual rom. (j. 3. §. 5 — 10.

166

morde z mnogimi ali vpričo več njih storiti" , pravi sveti
Avguštin. Premisli besede ravno tega svetnika : „Odkrito-
serčna spoved zmaga grehe, premaga satana, zaklene
žrelo pekla, odklene vrata paradiža." J )

S čim je Kristus dokazal, da ne izganja hudiča %
Belcebubom?

S tim, da je jim dokazal: 1) da bi ne moglo obstati hu¬
dičevo kraljestvo , ako preganja hudič hudiča iz njegovega
posestva; 2) da s tem osramotijo svoje sinove, ktere tudi
hudiče izganjajo, in oni jim vender ne oponašajo, da jih z
Belcebubom izganjajo; 3) s celim svojim djanjem, ktero
je hudiču naravnost nasprotno in s katerim se razdevajo
hudičeve djanja. — Zoper vse obrekovanje nič boljše ne
brani in varje, kakor nedolžno in brumno živeti, in kdor je
po nedolžnem obrekovan, ne najde boljše tolažbe, kakor je
na Kristusa pomisliti, kteri je bil ves svet in je čudeže delal,
in vendar je tudi on imel svoje obrekovavce.

Kaj pomeni perst božji?

Perst božji pomeni moč božjo, s ktero je Kristus hudiče
izganjal, ter dokazal, daje Bog, in obljubleni Mesija, s ka¬
terim se kraljestvo božje na svetu začenja.

Kdo je močen v orožji?

Je hudobni duh, ki se tako imenuje , ker ima še vedno
um in moči angelov, in zraven tega je še silno iskušen, in
si prizadeva, kadar mu Bog to pripusti, mnogoverstno ško¬
dovati človeku. Tako delati ga naganja tudi njegova hu¬
dobna volja in njegovo sovražtvo do Boga in do ljudi.

Kako je hudičevo orožje?

Orožje hudičevo je hudo poželenje človekovo, minljivo
blago, časti in posvetne veselice, s kterimi človeka v greh
vabi, moti in v večni ogenj pahne.

Kdo je pa močnejši, kteri hudiču vse njegovo orožje

pobere?

Je naš Gospod Jezus Kristus , ki je za to na svet pri¬
šel, da razdeva djanje hudiča 2 ), tega kneza teme iz sveta

t) ln lib. de poenit, 2 ) Jan. 3, 8,

167

prežene *), in nas reši iz njegove oblasti. „Hudič je, pravi
sveti Atanasij 2 ), kakor zmaj, kterega je Gospod s tem¬
pom križa vjel, z uzdo zvezal, kakor tovarno žival; je
vklenjen kakor suženj, ki je hotel pobegniti; njegove ust¬
nice (žnabli) so s železnim obročem prevertane, da ne
more več požreti nobenega vernega kristjana. Zdaj je, ka¬
kor ubog vrabec, vjet od Kristusa v sramoti, in zdihuje
zaničevan, teptan od nog kristjanov. On je meni! poprej, da
je ves svet njegov, ali zdaj mora nam biti podložen.“

Zakaj pravi Kristus: „Kdor ni z meno, je zoper
mene« ?

Te besede so bile prav za prav farizejem namenjene,
kleri niso hotli spoznati Jezusa za Mesija, niso hotli z njim
proti satanovemu kraljestvu bojevati, tennič so ljudstvu le
branili, keršansko verovati in keršansko ljubiti. Enaki fari¬
zejem so vsi učitelji krivih ver, kteri s svojimi krivimi,
lažnjivimi nauki verne od Kristusa in njegove cerkve od¬
ganjajo in ločijo. Tako je delal hudič, oče zmote in laži.
Da bi vsi tisti, kteri menijo, da ni razločka med resnico in
lažjo, da se zamore ob ednem služiti Kristusu in svetu, saj
enkrat pomislili, daje ni nobene srednje poti  med resnico
in zmoto, med Kristusom in svetom, in da Kristus terja,
da se veržemo na edno ali na drugo stran; treba je biti ali
š njim, ali pa zoper njega; ali z njim in po njem se zveli¬
čati, ali brez njega sc pogubiti.

Kaj pomenijo suhi kraji, kamor gre hudobni dtth in
ne najde pokoja ?

„Suhi kraji in opuščeni, pravi sveti Gregor 3), so serca
pravičnih, kteri so s močjo pokore mokroto mesenega po¬
želenja v sebi posušili. Na takih krajih se ve, da hudobni
duh pokoja ne najde; zakaj njegova hudoba pravičnemu
človeku ne dopade in njegova hudobna volja nema pri njem kaj
opraviti, kakor bi rada.“

Zakaj pravi hudobni duh: „Vernul se bom v svojo

hišo«?

Ker je le tam rad, kjer ga s veseljem sprejemejo in
ohranijo, namreč pri tistih, kteri so scer svoje serce spo-

D Jau. IZ,  31. 2) Athanas. in vit. S, Ant. 3) 33. Moral, c. 3.

168

vedjo očistili in satana iz njega prepodili, pa za svoje po-
boljšanje ne skerbe, in gnado svetega zakramenta s grehi
zopet zgube, in postanejo tako prazni brez čednosti in
gnad. Hudič taj pride, najde prostor in v njih stanuje in
gospodari.

Zakaj pravi: „In poslednje tistega človeka je hujše,
kakor pervo u ?

1) Ker človek, kteri zopet v stari greh pade , po na¬
vadi še bolj potem greši, kakor popred; zato pravi, hudič
gre, in si privzame sedem drugih duhov, hujših kot on,
kteri pač pomenijo sedem poglavitnih ali smertnih grehov;
2) ker človek, kteri v stari greh nazaj pade, se vedno te-
žej nazaj k Bogu oberne, kakor se bolnik, kteremu se
večkrat ravno tista bolezen povračuje, tudi težej zopet
ozdravi; 3) ker se človek greha navadi, ako večkrat vno¬
vič vanj zabrede, in na zadnje je se spreoberniti človeku
skorej nemogoče; 4 )  ker večkrat ravno tisti grehe ponav¬
ljati pogostoma človeka oslepi in terdovratnega stori, da
za nič ne mara in se večno pogubi.

Zakaj je ta žena svoj glas povzdignula?

Farizeji, od napuha oslepleni, niso Jezusa za Boga
spoznali in ko takega častili. Te prevzetneže osramotiti,
je sv. Duh ponižno ženkico razsvetil, da ona ni le Jezusa
neprestrašeno za Boga spoznala, temuč tudi srečno ime¬
novala tisto, kteraje pod svojim sercom nosila Njega, kte-
rega ne objame ne nebo ne zemlja. Premisli tukej visoko
čast čiste device matere Sina božjega in poslušaj , kako jo
sveti Očaki hvalijo. Sveti Ciril jo takole pozdravlja: „Hvala
tebi sveta mati božja ! zakaj ti si dragi biser vesolnjega sveta,
luč, ki nikoli ne vgasne, venec devištva, žezlo prave vere“ J );
sveti Krizostom: „Bodi počeščena, mati, nebesa, prestol,
kinč naše cerkve;“ 2 ) Sveti Efrem: „ Bodi češčena, edino upa¬
nje očakov, oznanovavka apostelnov, slava mučencov, ve¬
selje svetnikov in venec devic, zavoljo tvoje nezmerne
svitlobe in tvoje nedoseglive luči.* 3 )

t) Orat. contr. Nestor; 2) Serm, de Deipara ; 3) Serm. de la«d.
Virg.

169

Zakaj je Jezus rekel, blagor tistim, kteri božjo
besedo poslušajo in jo ohranijo ?

Zato, ker ni zadosti, kakor je bilo že rečeno, ako sc
hoče kdo zveličati, da božjo besedo posluša, on jo mora
hidi v svojem sercu ohraniti in po njej živeti. Maria naj
ljubeznivša Jezusova mati, je to posebno mamo spolno-
v ala. Ravno zavoljo tega jo je Jezus še veliko srečnišo
imenoval, kakorzavoljo tega, daje njega spočela, rodila in
dojila.

Zdihlej.  O Gospod Jezus, ti prava luč sveta! razsvetli
°ci moje duše, da se ne dam nikoli oslepiti od hudobnega
duha, da bi iz negodne sramožljivosti kak greh v spovedi
Zamolčal, zato da ne bodo moji grehi na sodni dan pred
Celim svetom razodeti. Dodeli mi moč o Jezus, da zvesto
nad seboj čujem, svoje hudo poželenje krotim, gerdega
postopanja in slabih tovaršij se varujem, posebno da ne
gledam na ljudi, ne na njih hvalo ne na njih grajo in tako
hudiču orožje poberem; dodeli mi tudi moč o Jezus! da se
v arjem nazaj v greh pasti, da se ne pogubim, temuč da
hom po tvojih zasluženjih iz vsih nevarnosti rešen in nebe¬
ško veselje dosegel.

V pondelek po tretjej nedeli v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 5, 1 — 15.

Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega kra¬
lja  , velik mož pri svojem gospodu in češčen; zakaj po njem
je dal Gospod zmago Sirji. Bil je pa močen in bogat mož ,
tode gobov. Takrat je bilo šlo iz Sirje nekaj vojakov na rop,
in so bili pripeljali iz Izraelske dežele deklico vjeto, ktera
je bila v službi pri Namanovej ženi. Ta reče svojej gospi: O,
da bi bil pač moj gospod pri preroku, kteri je v Samarii; go¬
tovo bi ga ozdravil od gob, ktereima! Naman gre tedej k
Mojemu gospodu, in mu pove, rekoč: Tako in tako je govo-
r Ha deklica iz Izraelske dežele. In mu reče Sirski kralj:
Pojdi, poslal bom list Izraelskemu kralju. Gre, in vzame s
seboj deset talentov srebra, in šest talentov zlatov, in deset
Pražnjih oblačil ; in prinese list Izraelskemu kralju teh be¬
sed: Kadar prejmeš ti list, vedi, da sim poslal k tebi Na-

170

mana svojega služabnika, da ga ozdraviš od njegovih gob.
Ko je Izraelski kralj list prebral, preterga svoje oblačila, in
reče : Sim jaz mar Bog, da bi mogel umoriti in oživiti , ker
je on do mene poslal, da bi ozdravil človeka od njegovih gobi
Razumejte in poglejte, kako priložnosti išče zoper mene ! Ko
je slišal E liže j, mož Božji, da je namreč Izraelski kralj
pretergal svoje oblačila, pošlje k njemu, rekoč: Zakaj si
svoje oblačila pr eter g ali K meni naj pride, in zvedel bo, da
je prerok v Izraelu. Naman tedaj pride s konji in z vozmi,
in obstoji pred vratmi Elizejeve hiše. In Elizej pošlje k nje¬
mu sporočit in povedat: Pojdi in skoplji se sedemkrat v Jor¬
danu, in bo ozdravelo tvoje telo, in boš očiščen. Naman se
razjezi in oberne, rekoč: Sim mislil , da bo vun k meni pri¬
šel, in se ustopil, ter klical v ime Gospoda svojega Boga,
in da se bo s svojo roko gob dotaknul, in me ozdravil. Niso
li boljši Abana in Far far a, reke Damaške, od vsili vod v
Izraelu, da bi se v njih kopal , in se očistil? Ko se je tedaj
obernul, in je serdit šel, stopijo k njemu njegovi hlapci, in
mu reko : Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega prerok naložil ,
bi bil to gotovo storil; koliko bolj, ker ti je zdaj rekel: Sko¬
plji se, in boš očiščen ! Na to gre, in se skoplje v Jordanu
sedemkrat po besedi Božjega moža; in njegovo telo je zdravo,
kakor telo majhnega otroka, in je očiščen. Tedaj seje vernul
k Božjemu možu s vso svojo družino, in pride, in sloji pred
njim, ter reče: Zdaj vem, da ni druzega Boga na vsej zemlji,
kakor le v Izraelu.

Nauk.  Prerok Elisej je gobovemu Namanu ukazal, se
v reki Jordanu kopali, Naman je tako storil, in je bil očiščen.
To je bila podoba zakramentov svetega kcrsta in svete po¬
kore, katera po besedah svetega Ambroža odvzameta
duši gobe, to je greh. — Sprejemaj prav pogostoma zakra¬
ment svete pokore, da se tvoja duša zmirom bolj očisti in
da bo tako Bogu vedno bolj dopadljiva.

Evangeli svetega Lukeža 4, 23—30.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj pa da mi bote
rekli ti pregovor: Zdravnik, ozdravi sam sebe! Kolikoršne
reči smo slišali, da sijih delal v Kafarnaumu, jih delaj tudi
tukaj v svojem kraji. Rekel je pa: Resnično vam povem: V

t) Lib. 4, in cap. 4. Luc.

171

dnevih Elijovih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bila velika
lakota pa vsej deželi, in k nobenej iz njih ni bil Elija poslan,
ampak le v Sarepto na Sidonskem k ženi vdovi. Tudi je bilo
veliko gobovih ob času Elizeja preroka v Izraelu; in nobe¬
den njih ni bil očiščen, nego le Naman Sireč. In vsi v
shodnici, to slišati, so bili polni jeze. In so vstali, in so ga
Vun iz mesta izgnali; in ga peljali na rob gore, na kterej je
kilo njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa je, po-
sred njih grede, v stran šel.

Razlaganje.  Prebivavci Nazaretanski so zaničevali
Jezusa zavoljo njegovega nizkega stana. Slišati od njego¬
vih čudežev, so terjali, da naj pomaga tudi bolnim in ne¬
močnim svojega domačega mesta. Jezus pa ni spolnil, kar
so želeli, ker niso vere imeli. — Poglej, kako potrebna je
živa vera, ako želiš, da ti Bog pomaga, in da te On ne za¬
pusti, kakor je Jezus Nazaretance zapustil. Ž/iva vera pa
je dar božji, za kterega moraš vsaki dan Boga prositi, in
jo moraš vsaki dan obuditi.

V torek po tretjej ne deli v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 4 , 1 — 7.

Tiste dni je neka zena vpila Elizeja preroku , rekok:
Tvoj hlapec moj mož je umeri, in ti ves, da se je tvoj hlapec
kal Gospoda. In glej, posojevavec je prišel, in hoče vzeti
'Hoja dva sina, da bi mu služila. Elizej jej reke: Kaj hočeš
da ti storim ? Povej mi, kaj imaš v svojej hiši? Ona pa odgo¬
vori-. Jaz tvoja dekla nimam druzega v svojej hiši, kakor
malo olja , skterim se mažem. Jej reke: Pojdi, sprosi na po-
s odo od vsih svojih sosedov veliko praznih posod. In pojdi
noter, in zakleni svoje duri, kadar boš že notri ti in tvoja
sina, in vlij ga v tiste posode, in ko bodo napolnjene, jih
Postavi na stran. Gre tedaj žena, ter zapre duri za seboj, in
Za svojima sinoma; taji  posode dajeta, in ona naliva. In
kadar so bile posode polne, reke svojemu sinu: Prinesi mi
s e eno posodo. In on odgovori: Je nimam. Tedaj jetija olje
fe ki. Ona pa gre, in pove Božjemu možu. In on reke: Pojdi,
Pjodaj olje, verni svojemu posojevavcu; ti pa in tvoja sina
živita od ostanka.

172

Nauk.  Prerok Elizej jeudovi olej čudno pomnožil in jej
pomagal, daje svoje dolge plačala. „Tako pomaga tudi
Jezus, pravi Elizej, govori sveti Avguštin *), cerkvi
grešni dolg poplačati s svojo gnado in milostjo in s oljem
ljubezni." — Posluži se kot otrok cerkve te gnade in pla¬
čaj svoj grešni dolg, namreč obžaluj iz ljubezni do Boga
svoje grehe, in prosi Boga, da ti tvoj dolg odpusti iz lju¬
bezni in zavoljo zaslug svojega Sina. Svetej Magdaleni je
bilo veliko grehov odpuščenih, ker je veliko ljubila.

Evangeli svetega Matevža 18, 15 — 22.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Ako greši
zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in med
njim samim. Ako te posluša, si pridobil svojega brata. Ako
te pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da v ustih
dveh ali treh prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, po¬
vej cerkvi. Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne¬
vernik in čolnar. Resnično vam povem, kar koli bote za¬
vezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih. 8e vam
povem, da, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji, sc
jima bo, za ktero reč koli prosita, zgodila od mojega Očeta,
kteri je v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so trije
zbrani v mojem imenu , tam sim jaz v sredi med njimi. Ta¬
krat je pristopil k njemu Peter, je rekel: Gospod! koliko¬
krat bo grešil zoper mene moj brat, in naj mu odpustim?
do sedemkrat? Jezus mu reče: Ne rečem ti do sedemkrat,
ampak sedemdesetkrat sedemkrat.

Razlaganje.  Bratovsko posvarjenje bližnjega, kteri je nam
s kakim pregrešnim djanjem pohušanje dal, ima po Jezu¬
sovem nauku štiri stopnje, po kterih se ima praviloma zgo¬
diti: 1) Posvari bližnjega prijazno in rahlo med seboj in
njim samim; 2) ako te pa ne posluša, vzemi seboj še dva
ali tri poštene može za priče, da ga oni s teboj vred opome-
nejo in svarijo; 3) ako pa tudi teh ne posluša, povej pred¬
stojnikom cerkve, škofu, fajmoštru ali duševnemu pastirju,
salo da se oni te stvari poprimejo in pohujšanje poravnajo;

t) Senn. 256. de temp.

173

4) in ako še teh ne posluša, naj ga veržejo iz občine ver¬
nih. Cerkveni predstojniki zamorejo to storiti. Zakaj Jezus
jim je to oblast dal tedaj, ko jim je dal oblast zavezati in
odvezati. Tacega človeka se moraš potem ogibati, in ne več
Se  z njim pečati, vender pa moli zanj, da bi mu Bog oči
odperl. Zakaj molitev, posebno če se jih več zedini moliti,
nebeški Oče vselej usliši. — K besedam Jezusovim, da
imamo sedemdesetkrat sedemkrat tistim odpustiti, ki zoper
nas grešijo, pristavi sveti Avguštin: ’) „Jaz si upam reči,
m ako te razžali tvoj brat osem in sedemdesetkrat ali stokrat,
odpusti mu, kolikokrat te je razžalil. Zakaj, ker je Kristus
najdel po tavžente grehov, in jih je vender vse odpustil, je
treba, da tudi ti ne odrečeš milosti."

V sredo po tretjej nedeli v postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 20, 12—24.

To reče Gospod Bog-. Spoštuj svojega očeta in svojo
mater, da boš dolgo živel na zemlji, ktero ti bo dal Gospod
tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešestuj, ne kradi, ne govori zoper
svojega bližnjega krivega pričevanja, ne želi svojega bližnjega
hiše, tudi ne želi njegove žene, ne hlapca, ne dekle, ne vola,
ne osla, ne kaj druzega, kar je njegovega. Vse ljudstvo pa
Je slišalo grom in glas trobente, in je vidilo blisk in goro z
dimom pokrito, in so od strahu in trepeta vsi prevzeti od de¬
leč stali, in rekli Mojzesu: Govori nam ti, in te bomo po¬
slušali! Nikar naj nam ne govori Gospod, da ne umerjemo !
*n Mojzes je djal ljudstvu: Nikar se ne bojte j zakaj Bog je
le prišel, da bi vas skusil, in dahi bil njegov strah pri vas, in
da bine grešili. In ljudstvo je od deleč stalo. Mojzes pa je šel v
meglo, v kterej je bil Bog. Rekel je Gospod Mojzesu še: To
Povej Izraelovim otrokom: Vidih ste, da sim vam z neba

Oovoril. Ne delajte si srebernih in zlatih bogov. Storile mi
oltar iz persli, in darujte na njem svoje žguvne in hvalne da¬
rove, svojo drobnico in govedino na vsakem kraji, kjer bo
spomin mojega imena.

Razlaganje.  Bog je dal Judom zapovedi, ki so že tako
vsakemu človeku v sercu zapisane 2 ), med gromenjem in
bliskanjem j zato da bi njih terdovralne serca s božjim stra¬
hom napolnil in tako naganjal, spolnovati zapovedi. Pravi

Serm. 15. de Verb. Dom. Rim, 2, 15;

174

kristjan pa spolnuje zapovedi iz ljubezni do Boga, ker pravi
Kristus: „Kdor moje zapovedi ima in spolnuje, on je, ki me
ljubi.“ Čez  to piše sveti Auguštin: „Kdor ima moje zapo¬
vedi v spominu, in jih spolnuje na poti; kdor jih ima v govor¬
jenju in jih derži v djanju, kdor jih s tem ima, da jih posluša,
in v tem stanoviten ostane, on je tisti, ki me ljubi.“ 2 )
Ne reci, da ljubiš Boga, ako ne dcržiš njegovih zapovedi.

Evaugeli svetega Matevža 15, 1 — 11.

Tisti čas so prišli k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in
farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo tvoji učenci zročilo sta¬
rih? Ne umivajo si namreč rok, kadar kruh jedo. Onpaje
odgovoril in jim rekel: Zakaj prestopate tudi vi zapoved
Božjo zavoljo svojega zročila? Zakaj Bog je rekel: Spo¬
štuj očeta in mater, in: Kdor kolne očeta ali mater, naj
umerje. Vi pa pravite: Kdor koli reče očetu ali materi: Da¬
ritev je , s čimur bi se ti dalo od mene pomagati, in ne bo
spoštoval svojega očeta, ali svoje matere. Tako ste zapo¬
ved Božjo v nič storili zavoljo svojega zročila. Hinavci!
prav je prerokoval od vas Izaija , rekoč : To ljudstvo me
časti z žnabli, njih serce je pa deleč od mene. Pa zastonj
me časte, ker uče uke in zapovedi človeške. In je množice
k sebi poklical, in jim rekel: Poslušajte in umejtc: Kar gre
v usta, ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi
človeka.

Nauk.  Krivoverci in tudi mlačni katolčani oponašajo
med drugimi katolškej cerkvi, da nalaga vernim neke za¬
povedi, kterih ni dal Jezus, n. pr. da se imajo zderžati od
mesenih jedi, kadar so posti; oni pravijo: Kar gre v usta,
ne ognjusi človeka. Res je, da nobena jed človeka ne
ognjusi, če jo vžije zmerno in s pravim namenom, da svoje
truplo pokrepča in svojo telesno moč obderži, toda zno-
trajna, hudobna misel, nepokorščina proti cerkvi, ktero
poslušati nam je Kristus žapovedal, ognjusi človeka in ga
stori grešnika. — Bodi pokoren svetej cerkvi, ktero viža
sveti Duh, in ktera ko dobra mati vedno le za tvoj blagor
skerbi.

l ~>  Jan. 14, 21. 2) In kune loc. traet. in Joan.

175

V četertek po tretjej nedeli v postu.

Berilo iz  Jeremija preroka 34, 7, 1 — S.

Tiste dni mi je govoril Gospod^ rekoč: Stoj med vrat¬
ini Gospodove hiše, in oznanuj tam besedo, in reci: Poslu¬
šajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodile skozi te
vrata Gospoda molit! To rete Gospod vojslcnih trum, Bog
Izraelov : Poboljšajte svoje pote in svoje dela, in bom prebi¬
val « vami na tem mestu. Ne zanašajte se na laznjive besede,
in ne recite: Tempelj Gospodov, tempelj Gospodov, tempelj
Gospodov je. Zakaj c e poboljšate svoje pote in svoje dela, če
storite pravico med možem in njegovim bližnjem; če tujcu in
siroti in vdovi ne storite krivice, tudi nedolžne kervi ne pre¬
livate na tem mestu; in za tujimi bogovi ne hodite sami sebi
v škodo; bom prebival z vami na tem mestu, v deželi, ktero
sim dal vašim očetom, od vekomaj do vekomaj, reče Gospod
vsemogočni.

Razlaganje.  Judje so menili, da Bogu dopadejo, ker
so imeli v Jeruzalemu tempel pravega Boga in so zunajno
službo božjo po postavi opravljali. To pomoto jim prerok
odvzame. On jim na božje povelje pravi, daje le tisti Bogu
dopadljiv, kteri ima pri opravljanju službe božje tudi namen,
samo Bogu dopasti, in zraven tega pravico dela, in usmi-
lenje skazuje. Taki so tudi nektcri katolški kristjani; oni
mislijo, da je že zadosti, k zvunajnej službi božjej hoditi in
vse to storiti, kar je zapovedano, in kakor je v navadi;
zraven pa ne mislijo , svoje serce prav resnično poboljšati.
Ne zavoljo tega se boš posvetil in izveličal, ker si ud ka-
tolške cerkve in v zunajnem se takega skazuješ, temuč,
ako po volji svete cerkve pobožno in sveto živiš.

Evangeli svetega Lukeža 4, 38 — 44.

Tisti čas se je vzdignul Jezus iz shodnice , in je šel v
hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo merzli-
Co; in so ga zanjo prosili. In je stopil k njej, in zapovedal
merzlici, in jo je popustila. Jnzdajcije vstala, in jim stregla.
Kadar je pa sonce zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike z mno¬
goterimi boleznimi, jih k njemu pripeljali. On pa je na sleher¬
nega roke položil, in gaje ozdravil. Šli so pa tudi hudiči iz
mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin Božji! in jim je zažugal,

176

in jih ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je Kristus. Kadar
se je pa dan storil, se je podal, in šel v pust kraj, in mno¬
žice so ga iskale, in prišle do njega; in so ga priderževale,
da bi ne šel od njih. On pa je rekel: Tudi drugim mestom
moram oznanovati Božje kraljestvo, ker sim zato poslan.
In je oznanoval v shodnicah po Galileji.

Nauk.  Pod merzlico tašče svetega Petra, ki jo je Kri¬
stus ozdravil, zastopi sveti Ambrož *) človeka, ki se ves
trese za posvetnim veselovanjem in gerdim nečistim dja-
njcm. —

Ako imaš ti moj kristjan! leto belezen, to nevarno
merzlico, vpelji Kristusa pod streho svoje bolne duše. Spre¬
jemaj namreč pogostoma Kristusa v svetem obhajilu; zakaj
sveto obhajilo je žito , od kterega izvoljeni živijo , je vino,
iz kterega device zorijo. 2 ) Deviško meso Gospodovo po¬
gasi ogenj nesramne nečistosti in prižge v tebi ogenj čiste
ljubezni božje; tako uči sveto pismo, tako pričajo sveti
očaki in vsakdanja skušnja.

V petek po tretjej nedeli v postu.

Berilo iz 4. Mojz. bukev 20, 1 — 13.

Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa in
Arona, in so se spunlali , in rekli: Dajta nam vode, da pi¬
jemo !  — In Mojzes in Aron sta množico odpravila, in šla v
šotor zaveze, in se na zemljo ver g la, in sla k Gospodu vpila
in rekla: Gospod Bog, usliši vpitje tega ljudstva, in odpri
jim svoj zaklad, sladenec žive vode, da se napijejo, in nehajo
mermrati. In prikazalo se je veličastvo Gospodovo nad njima.
In Gospodje govoril Mojzesu rekoč: Vzemi palico, in skliči
ljudstvo ti in tvoj brat Aron, in govorita skali pred njimi, in
ona bo vodo dala. In boš vodo iz skale pripravil, in bo pila
vsa množica in njena živina. Mojzes je tedaj vzel palico,
ktera je bila pred Gospodom, kakor mu je bil zapovedal. In
je sklical množico k skali, in jim je rekel: Poslušajte pun¬
tarji iti neverni! Ali vam bova mogla iz skale vode dobiti? In
je vzdignul Mojzes roko, in s palico dvakrat v daril na skalo,
in je privrelo veliko vode iz nje, tako da se je napilo ljudstvo
in živina. In Gospod je rekel Mojzesu in Aromi: Ker mi

*> tib. 4. In Luc. 4, 38. *) Zah. 9.

177

nista verjela, da bi me bila poveličala pred Izraelovimi otroci,
ne bola peljala teh ljudi v deželo , ktero jim bom dal. To je
»oda prerekanja, kjer so Izraelovi otroci Gospodu prerekali,
ln  je bil poveličan med njimi.

Navk.  Bog je velike in neštevilne dobrote bil skazal
Izraelskemu ljudstvu, ljudstvo pa mu je bilo le malo hva-
ležiio. Koliko dobrot je Bog tudi tebi že skazal na duši in
telesu, kje je pa hvaležnost tvoja, ki si mu jo dolžen?
Ali hočeš se gerše obnašati kakor nespametne živali? „Ali
He mora biti sram tistega, ki se ne zahvali svojemu dobrot¬
niku, kadar vidi, da so še clo nespametne živali hvaležne,*
piše sveti Ambrož.

Evangeli svetega Janeza 4, 5 — 42.

tisti čas je prišel Jezus v Samariško mesto , ktero se
imenuje Sihar, bliz pristave, ktero je bil dal Jakob Jožefu
svojemu sinu. Bil je pa tam Jakobov studenec. Jezus tedaj ,
truden od pota, je tako sedel per studencu. Bilo je okoli
šeste ure. Pride žena iz Samarije vodo zajemat. Jezus jej
reče: Daj mi piti. (Zakaj njegovi učenci so bili v mesto
°dšli, da bi jesti kupili.) Reče mu tedaj ta Samariška žena;
Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš, ki sim Samariška žena?
(Zakaj Judje se ne pečajo z Samarijani.) Jezus je odgo¬
voril in rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo daje, kteri
ti pravi: Daj mi piti, bi bila ti njega morebiti prosila, in bi ti
kil dal žive vode. Zena mu reče: Saj nimaš z čem zajeti, in
studenec je globok j od kod imaš tedaj živo vodo? Ali si ti
veči, kakor naš oče Jakob , kteri nam je dal studenec, in je
iz njega pil on, in njegovi sinovi, in njegova živina? Jezus
je odgovoril in je rekel: Slehern, kteri pije od te vode, bo
spet žejen; kdor pa pije vode, ktero mu bom jaz dal, ne bo
Žejen vekomaj: ampak voda, ktero mu bom jaz dal, bo v
n jem studenec vode izvirajoče v večno življenje. Žena mu
reče: Gospod! daj mi te vode, da ne bom žejna, in da ne bom
hodila semkej zajemat! Jezus jejreče: Pojdi, pokliči svojega
moža, in pridi semkaj. Žena je odgovorila in rekla: Nimam
moža. Jezus jej reče: Prav si rekla: Nimam moža; zakaj pet
Goffine.

mož si imela, in kterega zdaj imaš, ni tvoj mož; to si prav
rekla. Žena mu reče: Gospod! vidim, da si ti prerok. Nasi
očaki so na tej gori molili, in vi pravite, da v Jeruzalemu je
mesto, kder se mora moliti. Jezus jej reče: Žena! verjemi mi,
da pride ura, ko ne bole ne na tej gori, ne v Jeruzalemu
molili Očeta., Vi molite, kar ne veste; mi molimo, kar vemo,
zakaj zveličanje je iz Judov. Pride pa ura, in je že zdaj, ko
bodo, kteri prav molijo , Očeta molili v duhu in v resnici;
tudi oče namreč hoče, da so taki, kteri ga molijo. Bog je
duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti.
Zena mu reče: Vem, da Mesija pride, (kteri se imenuje
Kristus); kadar tedaj on pride, nam bo vse oznanil. Jezus
jej reče: Jaz sim., ki govorim z teboj. In med tem so prišli
njegovi učenci, in so se čudili, daje z ženo govoril. Vunder
pa nobeden ni rekel: Kaj vprašaš, ali kaj z njo govoriš?
Popustila je tedaj žena svoj verč, in je šla v mesto, in reče
tistim ljudem: Pridite in poglejte človeka, kteri mi je vse
povedal, kar koli sim storila; ali je on Kristus? Šli so tedej
iz mesta in prišli k njemu. Med tem so ga učenci prosili,
rekoč: Učenik, jej! On pa jim je rekel: Jaz imam jed jesti,
ktere vi ne veste. Učenci so tedaj rekli med seboj: Mu je
li kdo jesti prinesel ? Jezus jim reče: Moja jed je, da storim
voljo tega, kteri meje poslal, in da dopolnim njegovo delo.
Ali ne pravite vi, daje še štiri mesce, in žetev pride? Glejte!
vam povem: Povzdignite svoje oči, in poglejte polje, daje
že belo za žetev. In kdor žanje, prejme plačilo, in zbera
sad v večno življenje, da se vkupej veselita, kteri seje, in
kteri žanje. Zakaj v tem je pregovor resničen : Drugi seje,
in drugi žanje. Jaz sim vas poslal žet, česar niste obdelali;
drugi so obdelali, in vi ste v njih delo stopili. Iz tistega me¬
sta pa je veliko Samarijanov v njega verovalo zavoljo go¬
vorjenja žene, ktera je pričevala: Vse mi je povedal, kar
koli sim storila. Ko so tedaj Samarijani k njemu prišli, so
ga prosili, da bi per njih ostal. In je ostal tam dva dni. In
veliko več jih je v njega verovalo zavoljo njegovega go-

179

v °rjenja. In so rekli ženi: Zdaj vec ne verujemo zavoljo
tv °jega govorjenja; zakaj sami smo slišali, in vemo, daje
0,1  resnično Zveličar sveta.

Razlaganje.  1) Živa voda, od ktere Jezus pravi, da
v gasi žejo za večnost jo studenec gnade, ki vedno teče iz
"eizkončnih zasluženj Jezusa Kristusa v svetih zakramen¬
ta naše cerkve, nas od grehov čisti, ogenj nečistosti gasi,
žejo naše duše po neminljivem večnem veselju tolaži,
našo voljo rodovitno stori, da doprinaša dobre dela. Ko-
“korkrat z živo vero v Jezusa in z gorečim poželenjem
Njegovih gnad svete zakramente prejemaš, tolikokrat piješ iz
tega studenca, k čimur te vabi tudi cerkev z besedami:
»Pridite in zajemajte z veseljem iz virov Izveličarja." .')
2) Ko pravi Jezus, da Bog je duh, in daje ga treba v duhu
*n resnici moliti, graja Jude, kteri so, kakor je že rečeno,
skerbeli samo za zunajne šege in obrede, so pa pri tem po-
zabivali na pravo poboljšanje serca; graja tudi Samaritane,
kteri so imeli tempel na gori Garizim, kjer so službo božjo
Po svojej volji vpeljali, in jo večkrat z paganskimi (ajdov¬
skimi) šegami mešali. 3) Volja Očeta, to je, človeka rešiti
1,1  posvetiti, je bila Jezusova jed. Tako bodi tudi tvoja jed
v °lja božja; Bog pa tirja od tebe, da ga ljubiš iz celega ser-
c a , in da spolnuješ njegove zapovedi.

V saboto po tretjej nedeli v postu.

Berilo ix  Daniela preroka 13, 1 — 62.

Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu, in
Je vzel za ženo Helcijevo hčer po imenu Suzano, silno lepo
in bogaboječo. Njeni starši namreč, kteri so bili pravični, so
Krili svojo hčer po Mojzesovej postavi. Bil je pa Joakim zlo
bogat, in je imel saden vert bliz svoje hiše; in Judje so se
P er njem shajali, zato ko je bil vsili nar castitljivši. In sta
bila sodnika postavljena dva stara zmed ljudstva tisto leto,
°d kakoršnjih je govoril Gospod: Je šla hudobija iz Babilona
od starih sodnikov, od kterih se je menilo, da vladajo Ijud-
s lvo. Ona sta zahajala v Joakimovo hišo , in hodili so k njima
Vs i, kteri so tožbe imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo okoli
Poldneva, je šla Suzana na vert svojega moža, in se je spre-
hajala. In starca sta jo vidita vsak dan vnja iti, in sprehajati

12 *

D Iza, 12, 3.

180

se; in vnelo se je poželenje do nje. Iu sta prevernula svoj
um, ter uklonila svoje oči, da bi ne vidi/a neba, in se ne
spomnila pravičnik sodeb. Prigodi se jia, kadar pazita pri¬
ložen dan, pride Suzana, kakor poprejšnje dni samo z dve¬
ma deklama na vert , in se hoče kopati; vroče namreč je bilo•
In nikogar ni bilo tam, razun dveh starcov, ktera sta skrita,
in jo strežeta. Rebe tedaj deklama-. Prinesite mi olja. in lepo
dišečega mažita, in vrata na veri zaprite, da se skopljem.
Kadar ste pa dekli odšle, vstaneta starca , in tečeta k njej, in
rečeta: Glej vrata na vert so zaklenjene in nihče nas n c

vidi , in imava poželenje do tebe; zavoljo tega nama privoli,
in se nama vdaj. Ako nočeš, bova pričata zoper tebe, daje
bilmladeneč per tebi, in da si zato dekli od sebe poslala. Su¬
zana zdihne in reče: V stiskah sim od vsih strani; zakaj če
to storim, mi je umreti; če pa ne storim, ne bom ubežala vaj-
tlim rokam. Vender bolje mi je brez greha, vama v roke pasti,
kakor grešiti vpričo Gospoda. In Suzana je zavpila z veli¬
kim glasom. Zavpila sta pa tudi starca proti njej, in eden je
stekel k vratom na vert, in jih je odperl. Ko so bili pa do¬
mači hlapcizaslišuli kričanje z verta, so planili skozi zadnje
vrata vnja, da bi vidili, kaj da je. Kadar sta pa starca pove¬
dala, je bilo hlapce zlo sram, ker se ni kikoli kaj tacega sli¬
šalo od Suzane govoriti. In drugi dan, kadar se je ljudstvo
per Joakimu njenem moži zbralo, prideta tudi starca polna
krivičnih naklepov zoper Suzano, da bi jo umoriti. In rečeta
vpričo ljudstva: Pošljite po Suzano, Helcijevo hčer, Jonki-
movo ženo! In pošljejo jaderno. In pride s svojimi starši, in
z otroci, in z vso svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in vsi,
kteri so jo poznali. Starca pa vstaneta v sredi ljudstva, in
položita svoje roke na njeno glavo. Ona pa plaka, in se ozre
proti nebu; zakaj njeno serce je zaupalo v Gospoda. In re¬
četa starca: Kadar sva se sama na verfu prehajala. je ona
vanj prišla z dvema deklama, in je zaklenula vrata na vert,
in od sebe poslala dekleta. In je prišel k njej mladeneč, kteri
je bil skrit, in je ležal z njo. Mi dva pa sva bila v nekem kotu
na verig , in ko sva vidita pregreho, sva tekla k njima, in
jih vidita v nečistem djanji. In njega sicer nisva mogla uder-
žati, ker je bil močnejši od naju, in je vrata odperl in zletel.
Njo pa sva prijela in vprašala, kdo da je mladeneč, in nama
ni hoti a povedali. Tega sva priči, f er jela njima je množica,
kakor starašinoma in sodnikoma ljudstva, in so jo k smerti
obsoditi. Suzana pa zavpije z velikim glasom, in reče: Večni

181

ki poznaš vse skrito, in veš vse, prejda se zgodi! ti veš,
da sta krivično pričala zoper mene; in glej, umerjem, ako
varno nisim nič storila tega, kar sta una hudobno spletla zo¬
per mene. In Gospodje uslišal njen glas. In ko jo prijajo k
s merti, obudi Gospod svetega Duha v mlade uči, kteremu je
tnie Daniel; in zaupije z velikim glasom: Nedolžen sim jaz
nad njeno kervijo. Inoberne se vse ljudstvo v njega, in reče:
Kaj je to, kar si govoril? Stoje v sredi njih rele: Nespa¬
metni otroci Izraelovi! kako ste, da si niste izprašali in
Spoznali, kaj je res, odsodi/i Izraelovo hčer? Vernite se na
sodišče, zakaj krivo sla pričala zoper njo! Liudslvo še je
tedaj jader no ver nulo, in Daniel jim reče: Odločite jih deleč
narazen, in jih bom izpraševal. Ko sta bila tedaj ločena eden od
druzega, poklice njih enega, in mu reče: Zastarani v hudo-
bii! zdaj so prišli na dan tvoji grehi, ktere si popred delal,
ko si po krivem sodil, nedolžne zatiral, in krivične izpuščal,
ako ravno Gospod govori: Nedolžnega in pravičnega ne mori.
Zdaj tedaj, če si jo vidi!, povej, pod klerim drevesom si jih
vidi! pogovarjati se med seboj? On odgovori: Pod mirtvikom.
Daniel pa reče: Prav v svoje pogubljenje st se zlegal; zakaj
glej, angel Gospodov, kteri ie od Boga povelje prejel, te bo
vaztergat na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal unega
pripeljati, ter mu reče: Zarod Kanonov in ne Judov! lepota
te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje serce. Tako sta
delala Izraelovim hčeram, in one so vama iz strahu privolile;
ali Judova hči se /ti vdala rajnej hudobi/. Zdaj mi tedaj po-
Vej, pod k te/ im drevesom si /ih dobi! pogovarjati se med se¬
boj ?' Q,/ odgovori: Pod češminom. Daniel patnu reče-. Prav
G se zlegal tudi ti sam v svoje pogubljenje; zakaj čaka te
angel Gospodov z mečem, da te preseka po sredi, in vaji
umori. Tedaj zavpije vsa množica s velikim glasom, m hva¬
lijo Boga, ki jih ohrani, kteri v njega zaupajo. In se vzdig¬
nejo zoper dvoja starca f zakaj Daniel jih je bil prepričal iz
njih ust, da sta krivo pričala j in jima store, kakor sta ona
hudobno delala zoper svojega bližnjega, ter jih umore. In
oteta je bila nedolžna kerv tisti dan.

Nauk.  Vsi hudobni grešniki, ki posnemajo (a dva na¬
kladna sodnika, pravijo: „Kdo me vidi? Tema me obdaja,
stene me zakrivajo, nobeden me ne vidi; koga bi se bal?
Najvikši ne bo gledal na moje pregrehe!“ *) Sveti Ber¬

il Sir. 23, 25 , 26.

188

nard J ) pa takim odgovarja: „Postavimo, da te prav nobe¬
den ne vidi.— Te vidi pa hudobni angel, te vidi dobri
angel; te vidi tudi tisti, kije vcci od dobrih in hudobnih an¬
gelov, namreč Bog, te vidi tožitelj, te vidi mnogo prič, te
vidi sodnik sam. pred cigar sodnim stolom ti bo enkrat stati;
pred njegovimi očmi grešiti hoteti, je ravno tako nespametno,
kakor strašno je, pasti v roke živega Boga.“ Vtisni si glo¬
boko v svoje serce lete besede, moj kristjan! nosi vselej in
povsod po izgledu bogaboječe čiste Suzane v svojem sercu
sveti božji strah. Zakaj vselej je boljše vse zgubiti, tudi sa¬
mo življenje, kakor pa svojo edino dušo po smertnem grehu
-zapraviti.

Evangeli svetega Janeza 8, 1 —11.

Tisti čas je šel Jezus na oljsko goro. In zjutraj zgodaj
je spet prišel v tempelj, in vse ljudstvo je prišlo k njemu;
in jih je sede učil. Pripeljajo mu pa pismarji in farizeji ženo,
ki so jo bili v prešestvu dobili; in so jo v sredo postavili, in
so mu rekli: Učenik! ta žena je bila zdaj v prešestvu naj¬
dena. V postavi pa nam je Mojzes zapovedal, take kamnjati.
Kaj tedaj ti praviš? To so pa rekli, ker so ga skušali, da bi
ga mogli zatožiti. Jezus pa se je pripognul, in je z perstom
pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga vprašati, se je sklonil in
jim je rekel: Kteri vas je brez greha, naj pervi verže kamen
v njo. In seje spet pripognul, in pisal na tla. Kadar šopa
to slišali, so eden za drugim vun šli, nar pervič starši; in je
ostal Jezus sam in žena, kije v sredi stala. Jezus pa se je
sklonil, in jej rekel: Zena! kde so tisti, kteri so te tožili?
Ali te ni nobeden obsodil? Onajerekla: Nobeden Gospod!
Jezus pa je rekel: Tudi jaz te nebom obsodil; pojdi in nikar
več ne greši.

Razlaganje.  V današnem berilu vidimo izgled pobožne,
čiste žene, ktero je Bog na čudni način rešil iz rok njenih
hudobnih sovražnikov; donašni evangeli pa nam kažejo ve¬
liko, pa skesano grešnico, kterej je Jezus grehe odpustil in
jo tako od večne smerli rešil. Oj kako neskončno vstniljen
je Jezus! Pa terdoserčni so večkrat kristjani, kteri vsakega

O Serm, ad Cler. c. 16.

183

grešnika po farizejsko precej obsodijo in ne pomislijo, da
so sami grešniki in da so vsmiljenja potrebni, in da tudi naj
veei grešnik, ako se resnično spreoberne, zamore še velik
svetnik postati. „Kaj sovraži in studi Bog bolj, kakor pre-
derzno obsodbo, pravi sveti Dorotej '), terdijo vsi naši
očetje. Oni niso zares nič bolj sovražili, nič bolj studili, ka¬
kor bližnega obsoditi.“ Pomisli, moj kristjan! da soditi gre
ie tistemu, kteremu je Oče dal vso sodbo, Sinu božjemu, in
nierkaj si apostelnove besede: „Kdor meni, da stoji, naj
gleda, da ne pade.“ ‘)

Kavk za t v e(cdo nedelo v postu. (Laetare.)

Početek ali uvod  donašne sv. maše, ki se z besedo
Laetare  začne, je tile: „Veseli se, Jeruzalem! in vsi, ki ga
ljubite, snidite sc. Radovajte se v velikem veselju, kteriste
bili žalostni, in nasitvajte se z obilnostjo njegove tolažbe. 3 )
Veselil sim se, ko so mi rekli: ,,Pojdimo do Gospodove
hiše.“ 4 ) Čast bodi Bogu itd.

S timi besedami kakortudiz današnim listom nas hoče
cerkev opomniti na veselje, ktero nas čaka v nebeškem
Jeruzalemu, ako se s stanovitno gorečostjo spokorimo ter
preganjanje, križe in terplenje poterpežljivo prenašamo.

Molitev cerkvena.  Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da, ker po zasluženji svojega djanja nadloge terpimo, si po
razveselenji tvoje milosti oddahnemo. Skoz Gospoda itd.

Perilo iz lista sv. Pavla »posteljna do Galačanov 4, 22 — 31.

Bratje! pisano je, daje imet Abraham dva sina; enega
od sužinje, in enega od proste. Pa kteri je bil od sužinje,
je bil po mesu rojen; kteri pa od proste , po obljubi. To pa
je po drugačnem pomenu rečeno. To sta namreč dva testa¬
menta: eden na gori Sinajskej, kteri v suznost rodi, m tu je
Agar a; zakaj gora Sinajska je v Arabii, in se derži tiste,
kjer je zdaj Jeruzalem, in sluzi s svojimi otroci. Eden pa,
kteri je gornji Jeruzalem, je prosta m naša mati. Zakaj pi¬
sano je: Veseli se neporodna, ktera ne rodiš; zatikaj in

zaupij, ktera nisi na porodu; ker zapuščena ima veliko otrok,
vek ko la, ktera ima moža. Ali pa, bratje! smo po Izaku
otroci obljube. Alj kakor je takrat listi, kteri je bil po mesu

*) Serm. 4. 3) 1. Kor. 10, 12. 3) Iza. 66, 10. 11. 4) Ps. 121.

'184

rojen, preganjal unega, kterije bil po duhu; tako tudi »daj.
Ali kaj govori pismo  ? Izženi sužinjo in njenega sina ; zakaj
sin sužinje ne bo naslednik s sinom proste. Tedaj, bratje!
nismo otroci sužinje, ampak proste, s ktero prostostjo nas je
Kristus proste storil.

Razlaganje.  Ob času, ko so stari očaki živeli, je bila
sploh ta navada med ljudstvi, da je en mož po več žen imel.
To je Bog tudi starim očakom pripustil, nekaj zato, ker bi
se očakom in njihovemu rodu bilo pač terdo zdelo, *) da se
morajo proti navadi vsih takrat živečih ljudstev ravnati, nekaj
tudi zato, ker je tudi mnogoženstvo pripomagalo pomnožiti
Izraelsko ljudstvo, ktero je bilo podoba, da se bojo nekdaj tudi
božji otroci čudno množili. Tadaj je imel tudi Abraham dve
ženi, in od vsake po enem sinu. Eden teh sinov, lzmael,
se je Abrahamu rodil od njegove sužinje Agare po mesu in
po navadnej viži; uni pa, Izak, sin proste zakonske žene
Sare, seje rodil na čudno vižo po obljubi. 3 ) Sam Bog je
bil obljubil, da bode Sara, ako ravno je silno stara, po boŽ-
jej milosti sina dobila. Te dve ženi tadaj s sinoma pome¬
nite po besedah svetega Pavla oba testamenta. Sužinja
Agara pomeni stari testament, prosta žena Sara pa novi
testament; Agaren sin pomeni Jude , Saren sin pa kristjane;
ker so Judje Abrahamovi otroci po natornem rodu, kakor
lzmael, kristjani pa po milosti, kakor Izak. Stari testament
je rodil, kakor Agara, samo sužne, zakaj Judje, judovska
cerkev je bila postavi božjej pokorna samo zato, ker se je
kazni bala in časen dobiček in povračilo pričakovala.

Novi tastament pa, gornji Jeruzalem, to je, keršanska
cerkev rodi otroke, kteri radi in iz ljubezni do Boga božje
zapovedi spolnujejo. Akoravno pa je bila keršanska cerkev,
novi Jeruzalem, iz poganstva poklicana, in je bila spervega
nerodovitna, kakor Sara , je vender porodila po milosti Jc-
zusovej in delovanju njegovih apostclnov več otrok, kakor
dolgo z Bogom sklenjena judovska cerkev, to je, več ajdov
seje spreobernilo h keršanstvu, kot Judov, kteri so še clo
sovražili in preganjali kristjane, kakor lzmael svojega brata
Izaka. Zastran tega pa njih je tudi Bog zavoljo njih terdo-
serčnosti in nezvestobe izpodil kakor Agaro z njenim sinom,
namreč Judje so po razdjanju mesta Jeruzalema po celem
svetu raztrošeni. Zahvalimo torej Boga, da smo po Jezusu

D Mat. 19  , 8. 2) 1. Mojz, 18, 11. ti.

185

Postali otroci božji, ki samo iz ljubezni Njegovo sveto voljo
s polnujcjo, in se tako izveličajo.

Zdihlej:  O Jezus! daj mi gnado, da bom rad molil, se
ojstro postil, v preganjanju in v nadlogah voljno- poterpel in
f ako tvojega terplenja deležen in tebi podoben postal, zato
da me enkrat ne zapodiš od sebe kot nevljudnega otroka,
temuč da vreden postanem tvojih božjih obljub in tvoje večne
tolažbe v nebeškem Jeruzalemu.

Ev^ngeli svetega Janeza 6,1 — 15.

Tisti čas je šel Jezus čes Galilejsko morje, ktero je
Tibeiiaško. In šla je za njim velika množica, ker so vidili
čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je tedaj šel na goro
in je tam sedel z svojimi učenci. Bila je pa blizo velika noč,
Judovski praznik. Ko je tedaj Jezus oči vzdignili, in je
vidil, da je silno velika množica prišla k njemu , je rekel
Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedli? To je pa
rekel, ker ga je skušal; zakaj on je vedel, kaj bo storil. Filip
mu je odgovoril: Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, da
bi vsakteri kaj malega dobil. Mu reče eden njegovih učen¬
cev, Andrej, Simona Petra brat: En mladenečje tukaj, kteri
ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; alj kaj je to med
tolikanj? Jezus pa je rekel: Recite ljudem sesti. Bilo je pa
tamkej veliko trave. So tedaj sedli, okoli pet tavžent mož
števila. Tedaj je Jezus vzel kruhe , in je zahvalil, ter jih
razdelil med sedeče; ravno tako tudi rib, kolikor so hotli.
Ko so bili pa nasiteni, reče svojim učencom: Poberite kosce,
kteri so ostali, da konca ne vzamejo. So tedaj pobrali, in
napolnili dvanajst košev z kosci, ki so ostali od petih ječ¬
menovih kruhov tistim, kteri so jedli. Tedaj so ljudje, ko so
vidili čudež, kterega je bil Jezus storil, rekli: On je resnično
prerok, kteri ima na svet priti. Ko je tedaj Jezus spoznal,
da hočejo priti, in ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je
spet on sam zbežal na goro,

186

Zakaj je Kristus svetega Filipa skušal?

1) Zato da je skusil njegovo vero in njegovo zaupa¬
nje; 2) da nas je podučil, da moramo najpred gledati in po¬
magati z natornimi in navadnimi sredstvi, preden iščemo
čezuatornih ; 3) zato da je ljudstvo spoznalo, da nimajo po¬
trebne jedi in potem tolikanj bolj zapopadlo čudež, ko je
Jezus kruh čudno pomnožil; 4) da se učimo na Boga za¬
upati, kteri v potrebi o pravem času pomaga. ')

Kterih znamenj se je Kristus pri tem čudežu poslužil,

in zakaj?

Po besedah svetega Matevža (14, 19.) je 1) svoje oči
proti nebesom obernul, daje s tim pokazal, da pride vsak
dober dar od zgoraj doli, in da Bog svojo roko odpira in
vse blagodarja; 2) je Boga zaliva il in nas s tim podučil, da
moramo tudi mi marno ga zahvaliti za vse njegove dari.
Sveti Krizostom *) pravi: „Miza, pri kterej se z molitvijo
začenja in z molitvijo vselej konča , ne bo imela pomanj¬
kanja, temuč bo še obilniše dari dobila 1 *; 3) je blagoslovil
kruh, da nas je podučil, da le blagoslov božji vse množi.

Zakaj je ukazal Kristus ostanke pobrati?

1) Zato, da bi se ne pohodili in tako podzlo šli; 2) da
se je zamoglo viditi, koliko je še kruha ostalo in kako velik
čudež je Jezus storil, in 3) da se učimo , tudi naj manjše
božje dari spodobno hraniti, in ako jih sami ne potrebujemo,
ubogim podeliti.

Zakaj je po tem čudežu Kristus ubežal?

Ker gaje ljudstvo po tem čudežu spoznalo za Mesija in
ga je hotlo izklicati za kralja. On nas je hotel s tim pod¬
učiti, da morama tudi mi se ogibati hvale in časti, in da ima¬
mo pri vsih djanjih iskati ne sami svoje časti, ampak čast
božjo.

Tolaživni navk v ubožtvu.

Ti evangelj, ki pove, da je Kristus , tudi brez da bi ga
bil kdo za to poprosil, skerbel za tiste, kteri so za njim ho¬
dili in njegov navk poslušali, posebno tolaži in trošta borne

1) P». 9 , 10. 2) Hom. 79. ad pop.

187

in revne ljudi. — Od začetka sveta je Bog vselej za svoje
služabnike skerbel. Svoje izvoleno ljudstvo potolažiti in mu
pomagati, je Bog o času neke hude lakote sina očaka Ja¬
koba, Jožefa, v Egipt naprej poslal; 1  Izraelce je On štir-
deset let s kruhom iz nebes v puščavi redil; 2 ) preroku
Eliju je Bog krokarja pošiljal, da mu je živeža nosil; 5 ) za
Daniela je skerbel, ko je v levnjaku sedel. 4 ) Tudi v novem
testamentu je Bog pokazal, kako dobrotljivo za svoje zve¬
ste skerbi. On jih je v naj večej sili in potrebi zdaj po an¬
gelih, zdaj po druzih ljudeh, ali do po živalih čudovito redil,
kakor se vidi pogostoma v živlenju svetnikov. Prav je torej
David rekel: „Bog ne zapusti nobenega pravičnega, to je,
tistega, kteri v resnici Bogu služi 5 ) in kakor Kristus ukaže,
pred vsirn išče kraljestvo božje in pravico.“ 8 ) Tisti pa, ki
tega ne delajo, si nimajo veliko od Boga pričakovati, zakaj
kdor Boga zapusti, tega zapusti tudi Bog, ker Bog nar bolj
za svoje prave otroke skerbi. Prizadevaj si tadaj biti dober
otrok, in Bog bo tvoj oče, in tadaj zamoreš po besedah
kralja Davida vso svojo skerb na Boga vreči, in on te bo
redil. Ne misli pa, da ti ni druzega treba ko moliti in v Boga
zaupati. Bog hoče tudi, da se svojih moči poslužiš in trudiš.
Zakaj, kdor noče delati, naj tudi ne je. (2. Tesal. 3, 10.)

Zdihlej.  Jaz se zanašam le na tvojo vsegamogočnost
in dobrotljivost, o moj Bog? Terdno verujem, da me tudi v
ubožtvu ne boš zapustil, temuč mi veliko pomagal, ako bom
'e tebe se bal, hudega se varoval in tebi zvesto služil. Amen.

Navkzapripravoksvetenm velikonočnemu
prazniku.

„Bila je pa blizo velika noč.“ Jan. 6 , 4.

Ako hočemo o velikinoči s cerkvijo veselo Alelujo peti,
nioramo tudi se po njenih željah pripravljati, da bodemo ti
•sveti čas vredno obhajali. Zatorej moramo 1) opustiti ne¬
spodobne hrumeče tovaršije, se večkrat podati v samoto in
f am goreče moliti in posebno britko Jezusovo terpljenje
Premišljevati. Ker »Bog govori v samoti k človekovemu

1) 1. Mojz. 45, 5. 2) 5. Mojz. 8. 3) 3 kralj. 17, 6. 4) Dan. 14, 37

5) P*. 36, 25. 6) Luk. 12, 31,

188

sercu.“ *3 2) Moramo svojo vest marljivo spraševati in pre¬
mišljevati, kako naša stvar z Bogom stoji; ker „ti dan je
dan vaše sprave in očiščenja od vsih vaših grehov ; očiščeni
boste pred Gospodom, zakaj sabota pokoja je, in vi imate
svoje duše krotiti, to je, imate pripravljati svoje duše s po¬
stom, z čuvanjem in z molitvijo." 3 ) 3) Od sadaj do velike
noči je treba ostrejše se postiti, ako je mogoče obilniše
vbogajine dajati, ali pa kdor je sam vbog, naj svoje ubožtvo
in potrebo poterpežljivd prenaša in jo Kristusu daruje, kteri
je tudi bil boren, in je tudi lakoto in žejo preterpel itd.
4) Je treba odkritoserčno in s skesanim sercom se spove¬
dati in serce očistiti od starega kvasa hudobije, zato da se
zamore potem velikanoč obhajati s Kristusom v opresnem
kruhu čistosti in resnice. *) V ti namen se ima tudi večkrat
obuditi sveta želja, s Kristusom v duhu vstati od greha, ki
je smert duše.

V ponedelek po cetertej nedeli v postu.

Berilo iz 3 bukev kraljev 3, Iti —28.

Tiste dni ste prišle dve ženi h kralju Salomonu, in sto¬
pite pred nja. In reče njih ena: Prosim, moj Gospod! Jaz in
ta žena stanujete v enej hiši, in sim porodila per njej v hramu.
Tretji dan po mojem porodu pa je tudi ona porodila; in sve
vkupej bile, in razun naju ni bilo nikogar druzega per nama
v hiši. V noči pa je sin te žene umeri, v spanji namreč ga je
zadušila. In vstane po noči, ko je bilo vse tiho, vzame mojega
sina od mene, tvoje služabnice spijoče, in ga položi k sebi;
svojega sina pa, kteri je bil mertev, k meni položi. In ko sim
zjutraj vstala, da bi dala mleka svojemu sinu, najdem, daje
mertev; ko ga per svetlem dnevu bolj na tanko pogledam,
vidim, da ni moj, kterega sim rodila. Druga žena pa je rekla:
Ni tako, kakor govoriš; ampak tvoj sin je mertev, moj pa živi.
Nasproti je ima rekla: Lažeš, zakaj moj sin živi, tvoj sin pa
je umeri. In tako ste se prepirale pred kraljem. Tedaj reče
kralj: Ta pravi: Moj sin živi in tvoj sinje umeri; in una od¬
govori: Ni tako, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi. Pri¬
nesite mi meč! In ko so meč prinesli kralju , reče: Razsekajte
otroka živega na dvoje, in dajte polovico tej in polovico imej.
Zena pa, ktere sinje bil živ, (njej namreč se je njen sin v

1) Osea. 8, 14. 2) 3. Mojz. 16, 30. 31. 3) 1. Kor. 5, 7. 8.

189

serce smilil,') reve kralju : Prosim, Gospod! dajte unej otroka
živega, in nikar ga ne umorite! Nasproti pa uti a reve: Ne
bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj se. Kralj odgovori in
r ebe: Dajte pervej otroka živega, in nikar gane umorite; za¬
kaj ta je njegova mati. In ves Izrael je slišal sodbo, ktero je
storil kralj, in so se bali kralja, ker so vidili, da je modrost
11 ožja v njem storiti pravico.

Nauk.  Kadar kdo pregrešno živi, po navadi iz enega
greha v drugega prestopa. Tako ni bilo nič sram ene tih
dveh malovrednih žen, očitno legati in terditi, daje nje to-
varšica svojega otroka umorila. Ona ni mislila na to, da za-
niore pač goljfati človeka, pa ne Boga. Varuj se, moj kristjan!
perve stopnje v greh in pomisli, da je strah božji začetek
yse modrosti, in podstava, na kterej pobožno, bogaboječe
zivlenje počiva, 'j)

Evangeli svetega Janeza 2, 13 — 25.

Tisti čas je bila blizo velika noč, in Jezus je šel gori
v  Jeruzalem. In jih je najšel v tempeljnu, kteri so prodajali
v ole, in ovce in golobe, in menjavce sedeti. In je naredi!
kakor tepežnico iz vervic, in je vse izgnal iz tempeljna,
tudi ovce in vole; in je menjavcom denarje izsul, in mize
Pievernul. In tistim, kteri so golobe prodajali, je rekel:
Spravite to od tod , in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše
kupčije. Njegovi učenci pa so se spomnili, da je pisano : Go¬
lečo ost za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedaj odgovorili,
ki mu rekli: S kakošnim čudežem nam skažeš, da smeš to
delati? Jezus je odgovoril in jim rekel: Podelite ti tempelj
in v treh dneh ga bom postavil. Tedaj so Judje rekli: Sest
‘n štirdeset let se je zidal ti tempelj, in ti ga boš v treh dneh
postavil? On pa je govoril od tempeljna svojega telesa.
Kadar je tedaj od mertvih vstal, so se spomnuli njegovi
učenci, daje  to govoril; in so verovali pismu in besedi,
ktero je Jezus govoril. Ko je bil pa v Jeruzalemu o velikej
noči, v dan praznika, jih je veliko verovalo v njegovo ime,
ker so vidili njegove čudeže, ki jih je delal. Jezus se jim pa

*) Prig-ov. l, 7.

190

ni zaupal samega sebe, zalo ker je on vse poznal, in ker ni
potreboval, da bi kdo pričeval od človeka; zakaj on je vedel
kaj je v človeku.

Nauk.  Gorečnost za hišo božjo naj tudi nas ravno tako
izjeda, kakor Jezusa, to je, prizadevajmo si, od vsih po¬
svetnih, maščevavnih, nevošJjivih, prevzetnih, nasladnih
misel se očistiti in tako s čistim sercom v cerkev stopiti;
prizadevajmo si, v cerkvi pred Bogom pobožno in spodobno
se vesti, in po moči pripomagati, da se cerkev hiša božja
vedno čedna ohrani in se s vsim oskerbi, česar je treba, da
se služba božja spodobno in slavno opravlja. Kar se z do¬
brim namenom cerkvi daruje, da se naj ona lepo popravi in
okinča, se da Jezusu samemu, ki noč in dan v njej prebiva
v naj svetejšem zakramentu sv. rešnjega telesa.

V tvorek po četertej nedeli v postu.

Berilo iz ' 2 .  Mojzesovih bukev 32, 7— lš.

Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: Pojdi z
gore ; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal iz Egip¬
tovske dežele. Odstopili so hitro iz pota, kterega si jim po¬
kazal, in so si zlili tele, in so ga molili in mu darovali, re¬
koč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri so te izpeljali iz Egip¬
tovske dežele. In Gospodje spet rekel Mojzesu: Vidim, da
je to ljudstvo terdovratno; pusti me, da se vname moja jeza
nad njimi, in da jih potrebim, in bom storil tebe v velik narod.
Mojzes pa je molil k Gospodu svojemu Bogu, rekoč: Gospod!
zakaj se je tvoj serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si izpe¬
ljal iz Egiptovske dežele z veliko krepostjo in močno roko.
Naj ne reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih po¬
moril v gorah, in iztrebil iz zemlje. Uleži se tvoja jeza in
bodimilostiv h udobii svojega ljudstva. Spomni se Abrahama,
Izaka in Izraelu, svojih h/apcov, /eterim si prisegel sam per
sebi, rekoč: Bom pomnožil vaš zarod, kakor zvesde na nebu,
in vso to deželo, odktere sim govoril, bom dal vašemu za¬
rodu, in jo bote v last imeli vekoma. In Gospod se je dal po¬
tolažiti, in ni poslal svojemu ljudstvu nesreče, od ktere je
govoril, in se je usmilil svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Natik.  V tem berilu vidimo, kako krotek je Mojzes bil.
On je na vse razžalenja Izraelcov pozabil in to kar je Bog
s njim sklenil storiti, voditelja druzega velikega ljudstva, od

191

sebe odvernul, in tako serčno molil za nehvaležne Izraelce,
1,1  s tim zadobil, da so ga bolj ljubili zavoljo tega, ko je
tako krotek bil, kot občudovali, zavoljo tega, ko je tako
Velike dela dopernašal. Tako se čudi sv. Ambrož. ') Vadi
s e tudi ti moj kristjan ! vedno tudi tako krotek biti. Poslušaj !
sam Jezus te k temu vabi, rekoč: „Učite se od mene, ki
sim krotek,“ in „blagor krotkim, ker oni bodo zemljo po¬
sedli^ to je, pridobili serca svojih bližnib. 2 )

Evangeli svetega Janeza 7, 14 — 31.

Tisti čas, kadar je bil že praznik napol minul, je šel
Jezus v tempelj, in je učil. In Judje so se čudili, rekoč:
Kako umi on pisma, ker sc ni učil. Jezus jim je odgovoril
ln  rekel: Moj uk ni moj, ampak tistega, kteri meje poslal.
Ako hoče kdo njegovo voljo storiti, bo spoznal iz uka, ali
je iz Boga, ali jaz sam iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe
govori, išče svoje časti; kdor pa išče časti tistega, kteri ga
Je poslal, on je resničen, in v njem ni krivice. Vam li ni
Mojzes dal postave? In nobeden zmed vas ne spolni po¬
stave. Zakaj me iščete umoriti? Množica je odgovorila in
rekla: Hudiča imaš, kdo te išče umorili? Jezus je odgo¬
voril in jim rekel: Eno delo sim storil, in vsi se čudite. Po¬
glejte Mojzes vam je dal obrezo, (ne da bi bila od Mojzesa,
empak od očakov,) in v saboto obrezujete človeka. Ako
elovek obrezo prejme v saboto, da se Mojzesova postava
ne prelomi; zakaj se nad menoj hudujete, da sim celega člo¬
veka ozdravil v saboto ? Ne sodite na oči, ampak sodite
pravično sodbo. Nektcri iz Jeruzalema so tedaj rekli: Ni li
tej tisti, klerega iščejo umoriti? In glejte! očitno govori in
rtič mu ne reko. Ali so viši res spoznali, daje on Kristus?
Ali tega poznamo od kod je; kadar pa Kristus pride, ne ve
nihče od kod je. Jezus je tedaj v tempeljnu učijoč za%*pil in
rekel: Poznate me, in veste od kod sim! In sam od sebe
nisim prišel; ampak resničen je, kteri me je poslal, kterega
vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sim od njega, in meje

1) lab, 2. de off, c. 7. 2) S. Krizost, hom. 29. ad pop.

193

on poslal. Iskali so tedaj ga prijeti, in nihče ni rok nanj po¬
ložil, ker še ni bila prišla njegova ura. Veliko iz množice pa
jih je v nja verovalo, in so rekli: Ali bo Kristus, kadar pride
več čudežev delal, kakor jih ti dela?

Razlaganje.  Vselej je tisti, kteri goreče spolnuje Je¬
zusov nauk, sam na sebi občutil in spoznal resnico Jezu¬
sovih besed, daje njegov navk iz Boga; zakaj samo ti navk
potolaži dušo, ki želi v znanostih vedno rasti, in v večnem
pokoju in miru srečna in vesela biti. Zraven tega dokazuje
Izveličar, daje njegov navk res iz Boga s tim, da pravi, da
on ne išče svoje časti, ampak samo čast svojega Očeta.
Vsi tisti, ki nove krive vere učijo, so po navadi prevzetni,
napuh jih naganja k temu, iščejo samo svojo čast, s čimur
dovolj dokažejo, da ni v njih božjega Duha. Ako bi bili
Judje te Jezusove besede prav premislili, bi ne bili tako
krivo čeznj sodili, in še cIo tega na njem grajali, da o sa-
botah bolnike ozdravlja, ker so vender tudi oni ob sabotah
otroke obrezovali. Tako so bili Judje oslepleni od sovražtva,
hudobnih predsodkov in nevošlivosti, da niso spoznali, da
je Jezus res od Boga poslan, ja ga še clo umoriti iskali. —■
Oj kako srečen je človek , kteri v Jezusa veruje, in njegov
navk spolnuje! tukaj zadobi sladek mir, unstran groba pa
neizreklivo srečo.

V sredo po eetertej nedeli v postu.

Berilo iz Izaija preroka 1, 16— 19.

To reče Gospod Bog: Umite se, očistite se, spravite
hudobije svojih del spred mojih oči, jenjajte hudobno delati;
•učite se dobro storiti, iščite pravičnosti, pomagajte zatirane¬
mu , storite pravico siroti, ponesite se za vdovo: tedaj pri¬
dite, in se pravdajte z menoj, reče Gospod. Ako so vaši grehi
kakor škerlat, bodo beli, kakor sneg; in ako so rudeči kakor
bagor, bodo kakor volna beli. Ako me hočete poslušati, hote
dobrote dežele vživali , reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  V tem berilu nam da Bog po preroku
očitno spoznati, da On človeku vse grehe odpusti in izbriše,
če človek terdno sklene popustiti svoje krive pote, svoje
serce očistiti od hudih misel in želj, ter se potem skesano
k Bogu oberne.— Le tako, da se človek znotrajno, res¬
nično poboljša, zadobi on odpuščanje in milost. Leto naj si

193

"ierkajo tisti, ki menijo, daje zadosti, požebrati kako gre-
^engo brez vse pobožnosti, inv spovedi svoje grehe na¬
šteti brez serčne žalosti; oni se ravno tako motijo, kakor
Judje , ki so mislili že cisti biti, ker so si pogostoma svoje
r °ke umivali.

Evangeli svetega Janeza 9,1 — 38.

Tisti čas, ko je šel Jezus memo, je vidil od rojstva sle¬
pega človeka. In so ga vprašali njegovi učenci: Učenik!
kdo je grešil on ali njegovi starši, daje slep rojen? Jezus
je odgovoril: Ni grešil ne on ne njegovi starši : temuč da se
razodenejo Božje dela nad njim. Jaz moram delati dela
tistega, kteri meje poslal, dokler je dan; pridenoč, ko nihče
ho more delati. Dokler sim nasvetu, sim luč sveta. Ko je
bil to rekel, je pljunul na tla, in stori) blata iz pljunka, in je
pomazal z blatom njegove oči, in mu je rekel: Pojdi! umij se
v  kopeli Siloe, (kar se prestavi poslan). Tedaj je šel, in se
Je umil, in je prišel vidijoč. Sosedje tedaj, in kteri so ga po¬
prej vidili, daje bil berač, so rekli: Ali ni taj tisti, kteri je
Se del, in vbogajme prosil? Eni so rekli: On je. Eni pa: Ni¬
kakor, ampak podoben mu je. On pa je rekel: Jaz sim. Te-
daj so mu rekli: Kako so se ti odperle oči? Je odgovoril:
Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je blato storil in je po¬
mazal moje oči, in mi je rekel: Pojdi h kopeli Siloe, in umij
s e. In sim šel, in se umil in vidim. In so mu rekli: Kdo je
tisti? J e  rekel: Ne vem. Peljajo ga, kteri je bil slep, k fa¬
rizejem. Bila je pa sabota, kadar je Jezus blata storil, in
°dperl njegove oči. Tedaj so ga spet tudi farizeji uprašali,
kako je spregledal. On pa jim je rekel: Blata mi je djal na
in sim se umil in vidim. Rekli so tedaj nekteri zmed
farizejev: Ti človek ni od Boga, kersabotenc derži. Drugi
Pa so rekli: Kako more človek grešnik take čudeže delati?
fu je bil razpor med njimi. Reko tedaj spet slepcu: Kaj ti
Praviš od njega, kteri ti je odperl oči: On pa je rekel: Pre-
f°k je. Judje tedaj niso verjeli od njega, daje bil slep, in da
Je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, kteri je bil
Goffme. 13

194

spregledal. In so jih vprašali rekoč: Je li taj vaš sin, od kte-
rega vi pravite, daje bil slep rojen? Kako tedaj zdaj vidi ^
Njegovi starši so jim odgovorili, in rekli: Vemo, daje ti nas
sin, in daje bil slep rojen; kako pa zdaj vidi ne vemo, alj
kdo je odperl njegove oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, j e
zadosti star , naj sam govori od sebe. To so rekli njegovi
starši, ker so se Judov bali, zakaj Judje so bili že sklenuli,
da, če kdo reče, daje on Kristus, naj bo od shodnice od¬
ločen. , Zavoljo tega so njegovi starši rekli: Je dosli star,
njega vprašajte. Tedaj so vdrugič poklicali človeka, kteri
je bil slep, in so mu rekli! Daj čast Bogu! mi vemo, daje ti
človek grešnik. On jim je tedaj rekel: Ali je grešnik, ne
vem; samo to vem, da sim bil slep, in da zdaj vidim. Somu
tedaj rekli: Kaj ti je storil? Kako ti je odperl oči? Jim je
odgovoril? Sim vam že povedal, in ste slišali; kaj hočete
spet slišati? Ali hočete tudi vi njegovi učenci biti? Tedaj
so ga skleli in so rekli: Ti bodi njegov učenec; mi pasmo
Mojzesovi učenci, Mi vemo, daje z Mojzesom Bog go¬
voril, od tega pa ne vemo, od kod daje. Je odgovoril tisti
človek , in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste, od kod
daje; in je odperl moje oči! Vemo pa, da grešnikov Bog
ne usliši; ampak, če kdo Bogu služi, in njegovo voljo stori,
njega usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo slepo-
rojenemu odperl oči. Ko bi ti ne bil od Boga, bi ne bil mo¬
gel nič storiti. So odgovorili in mu rekli: V grehih si rojen
ves, in ti nas učiš? In so ga izgnali vunkaj. Jezus je slišal,
da so ga vunkej izgnali, in ko gaje bil najšel, muje  rekel:
Veruješ ti v Sina božjega? On je odgovoril in rekel: Go¬
spod ! kdo je, da verujem vnja? In Jezus mu je rekel: Vidil
si ga, in kteri z teboj govori, on je. On pa je rekel: Gospod!
verujem. In je padel in ga molil.

Razlaganje.  Med Judi se je sploh verovalo, da telesne
bolezni pridejo od lastnih grehov ali pa od grehov, ki so
jih stariši storili. Akoravno je temu večkrat taka, vender ni
pak vselej res, kakor n. pr. pri tem slepcu, nad katerim je

195

hotel Jezus zopet skazati svojo božjo moč iu svoj poklic,
“ a  je na svet prišel, ljudi zveličat. — Dan, ko je Jezus dela
svojega Očeta delati imel, je bil čas, ko je on na tem svetu
juvel j po noči, po smerti, ne more nobeden več k časti
bozjej in zaslužnega za svoje duše izveličanje kej delati.—
Ozdravlenje slepega človeka je pokazalo, da je Jezus luč
sveta, ki preganja telesno in dušno temo; zakaj s telesno
lučjo očes je dobil ti vbogi berač tudi luč, da je v Jezusa
veroval. — Farizejem se oči niso odperle, ker jih je napuh
slepil. V njih očeh je bil Jezus grešnik, in ker niso mogli
uudeža drugače tajiti, so krivo terdili, da Bog grešnikov ne
Usliši, ker vender Bog nikoli ne zaverže molitve spokorje-
nega grešnika; Kristus pa je bil brez greha, in ni bilo mo¬
goče, kacega greha ga obdolžiti. ■—- Uči se tukaj, moj krist¬
jan! studiti strašno hudobnost napuha in posnemaj ubozega
sleporojenega, ki je tako pripravljen bil, sprejeti luč sv.
Vere in se ni vstrašil spoznati svoje vere v Jezusa, dasi-
favno so ga Jezusovi sovražniki hudo imeli,

V četerlek po eetertej nedeli v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 5, 1 —15.

Tiste dni je šla Sunamska žena k Elizeju na goro Kar¬
telsko. In kadar jo je bil zagledal mož božji proti sebi iti, je
r elcel Giecn svojemu hlapcu: Glej jo Sunamko ! Teci jej na-
Proti, in reci ji: Je li rgir tebi in tvojemu možu in tvojemu
s inu? Ona je odgovorila-. Mir. Kadar je bila pa prišla h
tožu Božjemu na goro, se je oklenula njegovih nog; in Gieci
je pristopil, in jo je hotel odrinuti. 'Mož Božji pa je rekel:
Pusti jo; zakaj njej je britko pri sercu, in Gospod mi ni ra¬
zodel, in mi ni povedal. Ona pa mn je rekla: Sim liprosila
sinu od svojega Gospoda? Ti nisim li rekla: Nikar mi ne
legaj? In on je rekel Giecu: Opaši svoje ledje, in vzemi
to j o palico v svojo roko, ter idi. In uho te kdo sreča, ne po¬
zdravljaj ga; in ako te kdo pozdravi, ne odgovarjaj mu. In
Položi mojo palico otroku na obraz. Na to je rekla mati otro¬
kova: Kakor resnično živi Gospod, in živi tvoja duša, te ne
Pustim ! Tedaj se je vzdignul in je šel zanjo. Gieci pa j e bil
Pred njima odšel, in je bil palico položil otroku na obraz; in
ni bilo glasu, ne občutenja. In seje  vernul njemu naproti,
in mu je povedal, rekoč: Otrok ni vstal. Elizej je šel tedej v
hišo, in otrok leži mertev na njegove j postelji. In ko je bil vnjo

13 *

196

prišel, je zaperl duri za seboj in za otrokom, in je molil k
Gospodu. Tedaj se je vzdignili, in je legel na otroka, in je
djal svoje usta na njegove usta, svoje oči na njegove oči, 1,1
svoje roke na njegove roke; in se je razprosterl nad njim,
in se je ogrelo otrokovo telo. In on je vstal, in šel enkrat p°
hiši semlertje j in je spet šel, in se ulegel na-nj, in otrok
sedemkrat zazeva, in odpre oči. On pa je poklical Gieca, tfi
mu je rekel: Poklici to Sunamko. In poklicana stopi noter
knjemu. Jejreče: Vzemi svojega sina. Ona j e prišla, in padla
k njegovim nogam, in se mu priklonila do tal; in je vzela
svojega sina , in šla, Elizej pa se je vernul v Galgalo.

Razlaganje.  Da je prerok Elizej mertvega otroka udove
oživil, je bilo, kakor pravi sveti Avguštin J ) podoba tega,
daje Jezus človeški rod od smcrti greha oživil, ker takole
piše: „Elizej je prišel in v stanico stopil. Kristus je prišel
in na les križa stopil. Elizej se je vlegel na otroka, da biga
obudil k živlenju; Kristus seje ponižal, da bi svet, v grehe
zakopan, povzdignul. Elizej je djal svoje oči in svoje usta
na otrokove oči in usta. Glejte, bratje! kako seje tisti mož,
ki je bil že v zrelej starosti vender skerčil, da je mertvemu
otroku se popolnoma prispodobil. Kar je pa Elizej na tem
otroku v podobi storil, je Kristus na celem človeškem rodu
izpolnil. Poslušaj apostelna: „Ponižal je sam sebe in je po¬
koren bil do smerti. 11  Oj, zahvalimo Jezusa , ki nas je od
greha k večnemu živlenju zopet obudil, in nas storil božje
otroke.

Evaugeli svetega Lukeža 7, 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najm in
z njim so šli njegovi učenci in velika množica. Ko se je pa
mestnim vratam približal, glej! so merliča nesli, edinega
sina svoje matere, in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko
ljudi iz mesta. In kadar jo je Gospod vidil, se mu je v serce
smilila, in jej je rekel: Ne jokaj! In je pristopil, in se par
dotaknul, (kteri so pa nosili, so obstali,) in je rekel: Mla-
deneč, rečem ti, vstani! Inmerlič se je vsedel, in začel go¬
voriti. In ga je dal njegovej materi. Vse pa je strah obšel, in

1) Serm. 106 . de temp.

197

8 o Boga hvalili, rekoč : Velik prerok je med nami vstal, in
B °g je obiskal svoje ljudstvo.

Nauk.  Pod udovo, materjo mertvega mladenča, za¬
sopita sveti Avguštin in sveti Ambrož v duhovnem po¬
lenu cerkev , ki žaluje za svoje otroke , kteri so smertno
grešili in s tim zgubili dušno živlenje, to je , gnado božjo;
cerkev, ki s svojimi solzami in prošnjami Gospoda omeči,
da pride in jim živlenje svoje gnade zopet podeli. Tadaj
pride Jezus, se dotakne grešnika s svojim križem, to je, ga
opominja k pokori z notrajnim in zunajnim tcrplenjem, mu
pomaga krotiti tudi strasti, mu odvzeme greh, mu da zopet
gnado in grešnik zopet oživi; on dela dobro, tako da vsi, ki
vidijo njegovo spreobernenje, Boga hvalijo in častijo.—
Zahvali Boga, da si otrok te svete cerkve, v ktercj Kristus
še zmirom k živlenju obuja na duši mertve.

V petek po cetertej nedeli v postu.

Berilo iz 3, bukev kraljev 17 , 17 — 24.

Tiste dni je zbolel sin gospodinje, in bolezen je bila
tako silna, da ni bilo v njem več sape. Je rekla tedaj Eliju :
Kaj je meni in teli mož Božji? Si li zato k meni prišel, da
pridejo moje pregrehe v spomin, in da umoriš mojega sina?
In Elija jej je rekel: Daj mi svojega sina! hi ga je vzel iz
njenega naročja, in nesel v gornjico, kjer je on prebival, in
ga je položil na svojo posteljo. In je klical v Gospoda, ter
je djal: Gospod moj Bog! se li huduješ nad to udovo, per
kterej jaz prebivam, da si umoril njenega sina? In se je raz¬
pel, in trikrat po dolg orna na otroka ulegel, in je klical v
Gospoda, ter rekel: Gospod moj Bog! prosim, naj se verne
duša tega otroka v njegovo telo. In Gospod je uslisal Elijevo
prošnjo, in vernula se je duša, tega otroka, in je oživel. In
Elija je vzel otroka, in ga je nesel iz gornjice v spodnjo hišo,
in dal njegovej materi, in jej rekel: Vidiš, tvoj sin živi! In
žena je rekla Eliju-. Zdaj iz tega spoznam, da si mož Božji,
in da je beseda Gospodova v tvojih ustih resnična.

Navk.  Ta udova se je ponižno in spokorno pred pre¬
rokom obtožila, da je ona prav za prav uzrok otrokove
smerti. Skoz to, pravi sv. Teodor 2 ) je gnado zadobila,

1) Seni), de Verb. Dom, 2) Q. 52.

198

da j e j ga j c  prerok Elija zopet k živlenju obudil. —• Poglej
zopet tukaj, da Bog ne zaverže ponižnega in spokorjenega
serca, in prenašaj terplenje, ki ti ga Bog pošilja, ponižno,
potcrpežljivo in v duhu pokore, dokler bo Bogu dopadlo,
da ti ga zopet odvzame.

Evangeli svetega Janeza 11, 1 — 45.

Tisti čas je bil nekdo bolen, Lacar iz Betanije, iz ter-
ga Marije , in Marte njene sestre. (Marija pa jc bila, ktera
je Gospoda z mazilom mazala, in brisala njegove noge s
svojimi lasmi, ktere brat Lacar jc bil bolen.) Njegove sestre
tedaj ste poslale do njega, rekoč: Gospod! glej, kterega
ljubiš, je bolen. Ko je pa Jezus to slišal, jim je rekel: Ta
bolezen ni k smerti, temuč jek časti Božjej, da bo Sin Božji
po njej poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno sestro
Marijo , in Lacarja. Ko je tedaj slišal, da jc bolen, je dva
dni ostal na tistem mestu. Po tem pa je rekel svojim učen-
com: Pojdimo spet v Judejo! Učenci mu reko : Učenik! zdaj
so Judje iskali te kamnjati, in greš tje? Jezus je odgovo¬
ril! Ni li dvanajst ur v dnevu? Ako kdo po dnevu hodi, se
ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; ako pa po noči hodi,
se spotakne, ker ni luči pri njem. To je govoril, in po tem
jim je rekel: Lacar, naš prijatel, spi; pa grem , da ga iz
spanja zbudim. Njegovi učenci so tedaj rekli: Gospod! ako
spi, bo ozdravel. (Jezus pa jc bil rekel od njegove smerti;
oni pa so menili, da od navadnega spanja govori.) Takrat
tedaj jim je Jezus razločno rekel: Lacar je umeri. In vesel
sim zavoljo vas, da nisim bil tam, zato da verujete; pa
pojdimo k njemu. Tomaž tedaj, kije imenovan Dvojčič, je
rekel součencom: Pojdimo tudi mi, da z njim umerjemo!
Jezus je tedaj prišel, in ga je najšel že štiri dni v grobu
ležati, (Betanija pa je bila bliz Jeruzalema, okoli petnajst
tečajev hoda.) Veliko Judov pa je bilo prišlo k Marti, da bi
jih tolažili, zavoljo nju brata. Ko je tedaj Marta slišala, da
Jezus pride, mu je naproti šla; Marija pa je doma sedela.
Marta je tedaj rekla Jezusu; Gospod! ko bi ti bil tukaj, bi

199

m °j brat nc bil umeri. Pa tudi zdaj vem, da, kar koli boš
Boga prosil, ti bo Bog dal. Jezus jej reče: Tvoj brat bo
v stal. Marta mu reče : Vem, da bo vstal ob vstajenji po¬
slednji dan. Jezus jej je rekel: Jaz sim vstajenje in življe¬
nje; kdor v me veruje, bo živel, ako ravno umerje. In
kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj. Veru¬
ješ to ? Mu reče: Kaj pa da verujem, Gospod! da si ti Kri¬
stus, Sin živega Boga, ki sina ti svet prišel! In ko je bila
to izgovorila, je šla in poklicala na tihem Marijo sestro, re¬
koč: Učenik je tukaj, in te kliče. Ona, ko je to slišala,
Vstane hitro , in gre k njemu. Jezus namreč še ni bil prišel
v  terg; ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila
Marta naproti prišla. Judje tedaj, kteri so bili per njej v
hiši, in so jo tolažili, ker so vidili, daje Marija hitro vstala
in vun šla, so šli za njo rekoč: K grobu gre, da bo tam jo¬
kala. Ko je tedaj Marija tje prišla, kjer je bil Jezus, in gaje
vidila, mu je k nogam padla, in mu reče: Gospod! ko bi
bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Jezus tedaj, ko je jo
vidil jokati, in jokati Jude, kteri so bili z njo prišlo, se je
zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel: Kam ste ga polo¬
mili? Mu reko: Gospod: pridi in poglej. In Jezus se je
zjokal. Judje so tedaj rekli: Glejte, kako ga je ljubil! Eni
Zmed njih pa so rekli: Ali ni mogel ti, ki je oči odperl sle-
porojenemu, tudi storiti, da bi ne bil umeri? Jezus seje tedaj
spet sam v sebi zgrozil, in pride k grobu. Je bila pa jama,
in kamen je bil položen čez njo. Jezus reče. Odvalite ka¬
men. Marta, sestra mertvega, mu reče: Gospod! že smerdi,
zakaj štiri dni že leži. Jezus jej reče: Ali ti nisim rekel, da,
ako veruješ, boš vidila čast Božjo? Tedaj so kamen od¬
valili. Jezus pa je oči na kviško vzdignul, in je rekel: Oče!
zahvalim te, da si me uslišal. Jaz sim pa vedel, da me
vselej uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, sim re¬
kel , da verujejo, da si me ti poslal. In ko je bil to izrekel,
je s velikim glasom zavpil: Lacar, pridi vun! In kteri je

bil umeri, je zdajci vun prišel, povezan na rokah in nogah

200

s povoji, in njegov obraz je bil v pert zavit. Jezus jim reče:
Razvežite ga, in pustite ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so
bili prišli k Marii in k Marti, in so vidili, kar je Jezus sto¬
ril , je v njega verovalo.

Nav/c.  S tim čudežem, da je Jezus Lacarja k življenju
obudil, je pokazal, daje Bog, in je našo vero poterdil, da
bodemo tudi enkrat od smerti vstali. To uči sveti Ambrož
ker pravi: „Zakaj je Jezus k grobu stopil in na glas za¬
vpil: Lacar, pridi vun , ako ni hotel spričati, da bodo tudi
prihodnič mertvi od smerti vstali ? 11  Potem pravijo tudi
učeniki, da to, ko se je Lacar k življenju obudil, je podoba
obujenja grešnika iz grešnega spanja, kadar namreč greš¬
nik svoje grehe skesano spozna, se jih spove, in od du¬
hovnika sveto odvezo zadobi. — Prosi Gospoda, da naj
vsim grešnikom in tudi tebi na glas zavpije : Pridite vun,
in zbudite se iz svojega grešnega spanja, spoznajte svoje
grehe, in bote na veke živeli.

V  saboto po četertej ne deli v postu.

lierilo iz Izaija preroka 49 , 8 — 15.

To reče Gospod: Ob prijetnem času sim te uslišal, in
v dan zveličanja sim ti pomagal; sim te ohranil, in te dal v
zavezo ljudstvu, da povzdigneš deželo, in posedeš zapuščene
dele, da rečeš jetnikom: Izidite ! in tistim, kteri so v temi:
Pridite na svetlobo ! Na potih se bodo pasli, in na vsili pla¬
njavah bo njih paša. Ne bodo lačni, ne žejni, tudi jih ne bo
pekla vročina in solnce, ker njih usmiljenih jih bo vodil, in
k Studencom vod jih peljal. In bo storil vse svoje gore v pot,
in moje steze bodo povišane. Glej, oni bodo od deleč prišli,
in glej, eni od severja in od morja , drugi od južne dežele !
Ukajte, nebesa, in veseli se, zemlja! gore, pojte hvalo!
Zakaj Gospod je poveselil svoje ljudstvo, in se usmilil svojih
siromakov. Ali Sion reče: Zapustil me je Gospod in Bog
me je pozabil! More li mati pozabiti svoje dete, da bi se ne
usmilila, sinu svojega telesa ? In ko bi ga ona pozabila, jaz
vender tebe ne bom pozabil , reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Te prerokove besede so prerokovanje od
Kristusa in od njegove cerkve in kažejo na tisti presrečni

t) 1. de fxd, resurr.

201

stan, kterega je Jezus s tim pripravil, daje za nas terpel,
fla križu umeri in svojo sveto cerkvo postavil. Vse, ki pri¬
dejo v Jezusovo cerkev, Jezus vodi, lakoto in žejo jim ga¬
sijo sveti zakramenti, in Jezus jim pomaga, naj težje čed¬
nosti depernašati. Prej so se jim tako težavne zdele,
kakor se po visokih gorah plaziti. Oj srečni, da smo udje
te svete cerkve, kjer Jezus tako usmiljeno s nami ravna in
nam toliko milost skazuje!

Evangeli svetega Janeza 8, 12 — 20.

Tisti čas je Jezus govoril Judovskim množicam, rekoč:
Jaz sim luč sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi po temi,
ampak bo imel luč življenja. Farizeji so mu tedaj rekli: Ti
sam od sebe pričuješ, tvoje pričevanje ni resnično. Jezus
je odgovoril, in jim rekel: Če tudi jaz sam od sebe priču¬
jem, je moje pričevanje vender resnično; ker vem, od kod
sim prišel, in kam grem; vi pa ne veste, od kod pridem in
kam grem. Vi po mesu sodite, jaz nikogar ne sodim. In
ako jaz sodim, je moja sodba resnična; ker nisim sam, am¬
pak jaz in Oče, kteri me je poslal. In v vaši postavi je pi¬
sano, da dveh človekov pričevanje je resnično. Jaz sim,
kteri sam sebi pričujem; in Oče, kteri me je poslal, pri—
c,1 je od mene. Tedaj so mu rekli: Kje je tvoj Oče? Jezus
Jc odgovoril: Ne poznate, ne mene, ne mojega Očeta; ako
ki mene poznali, bi pač tudi mojega Očeta poznali. Te be¬
sede je Jezus govoril v iempeljnovej hrambi, ko je učil v
( empeljnu; in nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni bila
Prišla.

Razlaganje.  Jezus se imenuje luč sveta, ker s svojim
n aukom in s svojim izgledom vse ljudi vleče, resnico spo-
Zn ati in pobožno živeti, ter jih tako k izveličanju napeljuje,
ako le njegov glas slušajo in posnemajo njegov izgled. Fa¬
rizeji hočejo imeti, da to naj spriča. Jezus jihje zavernul na
svojega Očeta, kteri ga je razodeval, to je : na velike čude¬
če, ki jih je On v imenu svojega Očeta delal. Ce pravi Kri¬
stus: Jaz nikogar ne sodim, hoče reči s tim, da ga on ne
sodi kakor farizeji po mesu, to je: s pomoto in krivo; ali kakor
sveti Krizostom pravi: On ne sodi sadaj nikogar, ker je na

202

svet prišel samo odrešit in izveličat; čas sodbe ni še na¬
stopil , temuč še le nastopi konec sveta.

Zdihlej:  O Jezus, luč sveta! daj, da hodim vedno za
tebo, da te vselej spoznam za pravega Sina božjega, in da
enkrat milostivo sodbo od tebe zaslišim.

Navk za peto postno ali tiho nedelo
(.Indica.)

Ta nedela se po pervej besedi uvoda  imenuje Judicaj
imenuje se tudi po latinsko: doniinika passionis, to je: ne¬
dela ter plen j a , ker cerkev začne s to nedelo že bolj premiš¬
ljevati Kristusovo terplenje; in ker na tihem žaluje čez Je¬
zusovo terplenje in čez hudobijo greha, ki je Jezusu to
terplenje uzrokoval, jo Slovenci imenujejo tudi liho nedelo.
Dons se zakrijejo vse razpela (aK križi, božje martrc) v
spomin, da se je Jezus Judom skril noter do dneva, ko je
slovesni uhod v Jeruzalem imel, in se jim ni več očitno
prikazal. (Jan. 11, 54.) Pri sv. maši se izpušča tudi: „Cast
bodi Bogu itd., ker je nečast, ki se je delala Jezusu
Kristusu, sveto Trojico zadela. Ravno tako se ne moli psalm
Judica  pri začetku sv. maše, ker so višji duhovniki sovet
imeli zoper Jezusa; zato se posluži cerkev pri uvodu  sv. maše
v imenu terpečega besed: „Sodi me, o Bog ! in pravdo mojo
reši proti nesvetemu ljudstvu, reši me od krivičnega in
zapeljivega človeka. Pošli svojo luč in resnico, da me pe¬
ljete in pripeljete na tvojo sveto goro, v tvoje prebivališče."
(Ps. 42.)

Cerkvena molitev:  Prosimo, vscgainogočni Bog! po¬

glej milostljivo na svojo družino, da bo s tvojo močjo na
telesu vižana, in po tvojim ohranjenji na duši obvarvana,
Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tesalooičaoov o, 14— 23.

Bratje! Kristus je pristopil, kakor veliki duhoven pri¬
hodnjih dobrot,, skozi večji in veliko boljši šotor, liter i ni s
roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tudi ni s kozlovsko
ali telečjo kervjo, ampak je z lastno kervjo enkrat r presve -
tišče šel, in je večno odrešenje najel. Zakaj če kerv kozlov
injuncov, in potreseni telebni pepel ognjusene posveti v telesno
čistost, koliko bo bolj kerv Kristusa, Meri je po svetem Duhu

203

sebe brez madeža Bogu dal, našo vest očistila od mertvih del,
da bomo služili živemu Bogu ! In zato je srednik nove za~
l ' eze > da s smertjo obljubo odrešenja od tistih pregreh, ki so
ile pod poprejšno zavezo, prejmejo, kteri so poklicani k
večnemu delu v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Razlaganje.  Sveti Pavl uči tukaj, da je Kristus ko
Pravi veliki duhovnik nove zareze s svojo na oltarju kriza
prelito kervjo za grehe sveta sicer popolnoma zadostil, da
Morajo pa vendar tudi grešniki storiti, kar premorejo; zato
da postanejo deležni terplenja Kristusovega, vredni njego-
v 'h zaslug in da si sad njegovega zadostenja prilastijo. To
sc pa zgodi, ako marno in pobožno sveto mašo, nckervavi
sldov (ofer) služijo, v kterem sc nam deli sad kervavc
daritve na križu; se zgodi, ako po volji in želji svete cer¬
kve svojo vest s pravim kesom in spovedjo očistijo, pro¬
stovoljno dela pokore dopernašajo, Jezusov izgled zvesto
posnemajo, ter tako saj nekoliko za grehe zadostiti si pri¬
zadevajo v zaupanju na Njegove zasluge.

Zdihlej.  Daj nam, naj milostlivši Jezus! svojo gnado,
da bomo vse svoje grehe popolnoma zgrcvali, dobre dela
dopernašali in se po tem vdeležili zaslug Tvojega britkega
terplenja.

Evangeli svetega Janeza 8, 46 — 59.

Tist čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Kdo
Zmed vas me bo greha prepričal ? Ako vam resnico govo¬
rim, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, besede Božje
Posluša. Za tega voljo vi ne poslušate, ker niste iz Boga.
Judje so tedaj odgovorili in mu rekli; Ali ne govorimo mi
Prav, da si Zamarijan, in imaš hudiča? Jezus je odgovoril:
Jaz nimam hudiča; ampak častim svojega Očeta, in vi ste
mi čast odvzeli. Pa jaz ne iščem svoje časti; je, kteri
n je išče in sodi. Resnično, resnične vam povem : Ako kdo
mojo besedo dopolni, ne bo smerti vidil vekomaj. Judje so
tedaj rekli; Zdcj smo spoznali, dl imaš hudiča! Abraham
je umeri in preroki, in ti praviš : Ako kdo mojo besedo do¬
polni, ne bo smerti okusil vekomaj. Si li ti večji, kakor naš
°če Abraham, ki je umeri? in preroki so umerli. Koga sam

204

sebe delaš? Jezus je odgovoril: Če jaz sam sebe častim,
moja ča^t nič ni; moj Oče je, kteri me časti, od kterega vi
pravite, da je vaš Bog. In ga ne poznate; jaz pa ga po¬
znam, in ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik, kakor
vi; ali poznam ga in dopolnim njegovo besedo. Abraham,
vaš oče , se je silno veselil viditi moj dan; vidil ga je, in j e
bil vesel. Judje so mu tedaj rekli: Se petdeset let nimaš,
in si Abrahama vidil? Jezus jim je rekel: Resnično, res¬
nično vam povem, prejda je bil Abraham, sim jaz. Tedaj
so pobirali kamnjc , da bi vnja Iucali; Jezus pa se je skril,
in je šel iz fempeljna.

Zakaj je Jezus Jude presni, kdo ga zamore greha
prepričati?

1) Zato, da nas je podučil, da mora tisti, ki hoče dru¬
ge učiti ali svariti, kar jo le mogoče, si prizadevati breZ
greha biti. 2) Zato daje skazal, daje On, ker je brez vsega,
greha, več ko samo človek, tedaj Izveličar in Sin božji,
kakor je on večkrat in posebno v tem evangelju Judom re¬
kel in tudi s svojimi čudeži očevidno dokazal.

Zakaj je rekel Kristus: Kdor je iz Boga, posluša
božjo besedo?

Zato da bi Judje vedeli, da niso otroci božji, ampak
hudičevi, ker niso hotli verovati njegovim božjim naukom,
ker je bil hudič njih serca s sovraštvom in s nevošljivostjo
oslepil. — Sveti Gregor ') pravi: „Naj se tedaj vsaki po-
praša, če božjo besedo posluša, odkod daje? Večna res¬
nica terja, da imamo hrepeneti po nebeškej domovini, po¬
želenje mesa krotiti; hvalo tega sveta zaničevati, leškečega
blaga ne želeti, od svojega premoženja drugim deliti. Naj
tedaj slehern sam sebe praša, in če ti božji glas v svojem
sercu čuti, bo spoznal, ali je iz Boga.“

Tolažba v zaničevanju.

Ko je Kristus Judom resnico govoril, ni dobil, kakor se
po navadi na svetu godi, nič druzega za povračilo, kakor

1) Hom. 18.

205

zaničevanje in zasramovanje Judi so pravili, daje Zama¬
jan, (o je, krivoverec in da ima hudiča v sebi, daje ob-
Se den. To je bilo za ristusa strašno zaničevanje in gaje
koralo grozno boleti; toda to zamore tistim, ki so po ne¬
dolžnem zasramovani, le vtolažbo biti, ako pomislijo, da
Se  tudi Kristusu ni nič boljše godilo. Tako jih tolaži tudi sveti
Avguštin, *) ker njim pravi: „Prijatel! kaj sete zamore za¬
deti sramotnega, kar ni že popred iskusil tvoj Odrešenik .
Ako je sramotivna beseda, glej! Jezus jih je tudi že popred
‘‘dišal, ker so ga imenovali zdaj požeruha in pijanca , zdaj
krivoverca in puntarja, zdaj tovarša grešnikov, zdaj obse¬
denega; ja slišati je moral, ko je izganjal hudiče, da to dela
z  Belcebubom, višjim hudičev. 2 ) Zato je tolažil svojeučence
rekoč: „Ako so hišnega gospodarja imenovali Belcebuba,
koliko več bodo tako imenovali njegove ljudi ?“ Ali se ti
grenko zdi terplenje? Ni jc bolečine, da bije Jezus ne bil
okusil; kaj je bilo grenkejše in bolj sramotivno kakor smert
oa križu? „0 kristjani! pravi zavoljo tega sveti Pavl, s )
spomnite se Tistega, kije od grešnikov toliko zopernosti
preterpel, zato da se ne vtrudite, in ne postanete malosercni
(akoravno ste zaničevani in zasramovani.")

Kako in zakaj seje Kristus zagovarjal, kadar so ga
Judje zasramovali?

Jezus se ni drugače zagovarjal, kakor daj'e, kolikor je
Mogoče bilo, zmerno in pohlevno na ravnost tajil, kar somu
Sovražniki oponašali. On je rekel, da nima hudiča, in da ni
Samarijan, ker ne časti svojega Očeta po Zamarijansko,
ampak po svoje. Daje pa Kristus na to  oponašanje odgo¬
voril, ker pa vender ni odgovarjal na zasramovanje, se je
z avoljo tega zgodilo, ker, ako bi bil molčal in nič na to od¬
govoril, bfbil vtegnul kdo dvomiti, ali je on res od Boga po¬
slan , in tako bi pri tem čast božja terpela in izveličanje
ljudi. Kristus uči torej s svojim zaderžanjem, da se imamo
le takrat, in scer prav zmerno in pohlevno zagovarjati zo¬
per obrekovanje in zasramovanje, kadar bi pri tem terpela
uast božja in zveličanje bližnega; nikoli pa, če je razžalena
samo naša čast; zakaj po izgledu Kristusovem imamo Bogu
Prepustiti, da našo čast reši, kteri ve bolj, kakor mi, jo re¬
šiti in jo nam zopet podeliti,

1) Serm, io, de verb. Dom. 2) Mat. 10, 25. 3 ) Hebr. 12, 3,

206

Poglej tudi, kaj je bilo v razlaganju berila tretje nedele p°
gospodovem razglašenju rečeno.

Kuho je Abraham vidil dan Kristusov ?

V duhu, to je, 1) on je, dokler je še na tem svetu živel
po božjem razodenju gotovo spoznal, da bode Kristus nek¬
daj prišel in se je tega veselil. 2) Je tudi v predpeklu Z
drugimi očaki po božjem razodenju spoznal, da je Kristus
na ti svet prišel in je bil s tem silno potolažen.

Zakaj seje Kristus pred Judi skril, in se ni rajše
nad njimi maščeval?

1) Zato, ker ni bil še čas, da bi bil imel vmreti. 2) D a
je s tim pokazal svojo poterpežljivost in krotkost, in nas
podučil, dasemoramosvojihsovražnikovrajšeogibatiin nekaj
popustiti, ako ni grešno, kakor pa se jim zoperstaviti in se
maščevati. S)  Kristus je nas hotel podučiti, da se imamo
ogibati togotnih in prepirlivih ljudi, zakaj „čast gre človeku,
kteri se ogiba prepira: nespametni pa se podajo v prepire
in svaje.“ (Prigov. 20, 3.)

Zdihlej.  Naj krotkejši Jezus! kadar so te tvoji naj
hujši sovražniki tako grozno zasramovali, si jim zmerno
odgovarjal, in kadar so te kanuijati hotli, si se jim ognul;
mi pa zamoremo komaj eno krivo besedo poslušati, nočemo
nič popustiti v prepirih z bližnim, temuč se hočemo vselej Z
naj večjo gorečnostjo braniti in se maščevati. Oh, odpusti
nam vendar to našo nepoterpežlivost, in dodeli nam milost,
da bomo vse nam namenjeno zasramovanje poterpežlivo
prenašali, in, če je k tvojej časti in izveličanji bližnega po¬
trebno , zmerno odgovarjali.

V ponedelek po tihej nedeli.

Berilo iz Jona preroka 3, 1 —10.

Tiste dni je govoril Gospod vdrugic Jonu preroku, re¬
koč: Vstani in idi v Ninive, veliko mesto in oznanuj v njem,
kar sim ti jaz rekel oznanovati. In je vstal Jona, in šel v
Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile mesto tri dni
hoda veliko>, In Jona je šel en dan hoda v mesto, ter je vpil
in reke lx Še štir deset dni, in Ninive bodo razdjane! In Ni-

207

vivljani so verovali v Boga, in so napovedali post, ter so
°l>lekli ojstre oblačila od nar veltšega do nar manjšega. In
Prišla je beseda do kralja Ninivskega, in je vstal iz svojega
s tola, in ver g el svoje oblačilo iz sebe, in se oblekel v ojstro
oblačilo, ter sedel na pepel. In je bilo oklicano m rečeno v
Ninivah po povelji kralja in njegovih knezov tako: Nič naj
ne  okusijo ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica', tudi
n aj se ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj se oblečejo v
ojstre oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v Gospoda na
v so moč. In slehern naj se oberne od svojega hudega pota in
°d krivice svojih rok. Kdo ve, morebiti se bo Bog obernul, in
bo zanesel, in odjenjal od svojega groznega serda, in ne bomo
končani. In Bog je vidil njih dela, da so se obernuli od svo¬
jega hudega pota , in usmilil se je svojega ljudstva Gospod
naš Bog.

Navk.  Iz tega berila se vidi, kaj premore prava pokora,
°na je tolikanj in tako velikih grehov tistega silno velikega
mesta zbrisala, božjo jezo potolažila, njegovo šibo odver-
nula, milost in odpuščanje zadobila, in Ninivljane iz otrok
pekla naredila otroke nebes, iz sužnih hudiča prijatle božje,
‘z krivičnih, hudobnih, nevernih, pregrešnih, je storila pra¬
vične, bogaboječe, verne, svete. *) „Ce se pokore lotimo,
piše sveti Bernard, ‘‘j  storimo veselje angelom. Le urno
<adaj, bratje! le urno, ker vas čakajo ne samo angeli, ampak
tudi sam stvarnik angelov."— Tudi na te čaka Bog, ča¬
kajo angeli, urno se torej loti pokore, zato da ne bodo en¬
krat Ninivljani zoper tebe pričali. (Mat. 21, 41.)

Evangeli svetega Janeza 7, 32 — 39.

Tisti čas so viši in farizeji poslali hlapcov, da bi Jezusa
prijeli. Jezus jim je tadaj rekel: Se malo časa sim per vas
in grem k njemu, kteri me je poslal. Iskali me bote, in me
ne bote našli; in kjer sim jaz , vi ne morete priti. Judje so
tedaj rekli med seboj: Kam misli ti iti, da ga ne bomo najšli?
Ali pojde med razkropljene nevernike , in bo nevernike učil?
tvakošno govorjenje je to, ker je rekel: Iskali me bote in
me ne bote najšli; in kjer sim jaz, tje vi ne morete priti?
dosledni veliki dan praznika pa je Jezus vstal in vpil rekoč:

1 S. Chrys» Ambr. Aug-ust. 2 ) Sertn. 2. Vigl, Nativ.
)

208

Ako je kdo žejen, naj pride k meni, in naj pije. Kdor v r» e
veruje, poteko, kakor pismo pravi, potoki žive vode iz
njegovega oserčja. To pa jerekel od Duha, kteregaso imeli
prijeti v njega verujoči.

Razlaganje.  V tem evangelji pravi Jezus Judom, da
bo kmalo se vernul k svojemu Očetu, to je, da bo umeri, od
mertvih vstal in v nebesa šel; potem ga bodo iskali, to je?
Mesija želeli; pa ga ne bodo najdli, ker niso hotli spoznati
njega, pravega Mesija, temuč so ga zavergli, in tadaj tudi
ne bodo tjekej prišli, kamor on gre, v nebesa, ker greha ne
zapuste, — Oj, kako strašna je slepota človeka, kteri ne
spozna časa, ki ga Bog obišče in mu milost deli, kteri roko
zaničuje, ki mu jo Bog ponuja in ne sluša glasu, ki ga k
pokori vabi. Poslušaj, kaj Bog sam pravi: „Zato, ker sim
klical, in vi niste hotli slišati, ker sim svojo roko stegoval, in
nobeden ni zanjo maral ....  bom pri vašej pogubi se smejal,
kadar bo nenadoma vas nesreča zadela, kadar bo tuga in
stiska (smert in sodba) čez vas prišla; tistikrat me bote
klicali, jaz pa vas ne bom vslišal; za rano bote vstajali
(me iskat), pa me ne bote najdli.“ „Prigov. 1, 24 — 28.)
„Išči tadaj Gospoda, kadar ga še lahko najdeš; klici vanj,
kadar ti je blizo.“ (Iza. 55, 6.)

V tvorek po tihej nedeli.

Berilo iz Daniela preroka 14, 28 — 42.

Tiste dni so stopili Babilončani pred kralja, in so rekli:
Izdaj nam Daniela, ki je Bela razdjal, in di akona umoril}
sicer bomo pomorili tebe in tvojo družino! Vidilje tedaj kralj
da so zlo v nja tiščali, in prisiljen jim je izdal Daniela. Ver¬
gil so ga v levsko jamo, in tam je bil šest dni. V levnjaku pa
je bilo sedem levov, in dajali so jim na dan po dve trupli in
dve ovci; ali zdaj se jim ni nič dalo, da bi požerli Daniela.
Bil je pa prerok Habakuk v Judeji, in on je bil skuhal pod-
met in nadrobil kruha v lonec j in je šel na polje, da bi nesel
ženjcam. Tedaj je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi
obed, ki ga imaš, v Babilon Danielu, kteri je v levnjaku. In
Habakuk je rekel: Gospod! Babilona nisim vidil, in za jamo
ne vem. In ga je prijel angel Gospodov verh glave, in ga
nesel za lase njegove glave j in ga je postavil v Babilon nad
jamo s svojo hitro močjo. In Habakukje zavpil rekoč; Daniel)

209

služabnik božji, vzemi obed, kterega ti je Bog poslal! In
Daniel je rekel: Spomnil si se me, Gospod Bog ! in jih nisi
Zapustil, kteri le ljubijo. In Daniel je vstal in jeael. Angel
Gospodov pa je Habakuka berž postavil na njegovo mesto
nazaj. Sedmi dan tedaj je prišel kralj, da bi obžaloval Da¬
niela, in je stopil k jami, ter v njo pogledal , in glej, Daniel
sedi v sredi levov. Takrat je zaupil kralj s velikim glasom,
r ekoc: Velik si, Gospod, Bog Danielov ! In gaje  potegnili iz
levnjaka; tiste pa, kteri so ga hotli pogubiti, je vergel v jamo
( n so bili požerti per lej pribi pred njim. Tedaj je kralj re¬
kel'. Boje naj se vsi prebivavci po vsej deželi Danielovega
Doga-, ker on je odrešenik, ki dela znamja in budeže na
nebu in na zemlji, ki je rešil Daniela iz levnjaka.

Razlaganje.  Babilonci so častili gerdega malika Bela,
oigar duhovniki so ljudstvo goljfovali. Daniel je razkril
goljfije tih duhovnikov, in je razdjal malika in njegov tem-
pel. Cez to so se razjezili Babilonci, in so kralja, kije Da¬
niela rad imel, pa je bil maloserčen, primorali, da gaje rekel
v levnjak vreči. Bog pa ne zapusti svojih zvestih služab-
n ikov. Daniel je pa v levhjakir mirno več dni bil, in noben
le v se ga ni dotaknul; Bog mu je tudi s čudežem živeža
Poskerbel. —Kristjan! izpolnuj le zvesto svoje dolžnosti,
ttttej skerb za čast božjo in razdevaj in polčončaj dela sa¬
tanove. Ne boj se nič, Bog svojih služabnikov ne zapusti!

Evangeli svetega Janeza 7, 1—13.

Tisti čas je Jezus po Galileji hodil, zakaj po Judeji ni
kotel hoditi, ker so ga Judje iskali umoriti. Biljepablizo
Judovski praznik zelenih šotorov. Rekli so mu pa njegovi
hratje: Idi od tod, in pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vi¬
dijo tvoje dela, ktere delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na
skrivnem, kteri išče očiten biti; če to delaš, daj se na zna¬
nje svetu. Tudi njegovi bratje namreč niso v nja verovali.
Jezus jim tedaj reče: Moj čas še ni prišel; vas čas pa je
Vselej pripravljen. Vas svet ne more sovražiti; mene pa
sovraži, ker jaz pričujem od njega, da so njegove dela hude.
Vi pojdite na ti praznik; jaz pa še ne grem na ti praznik,
ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je bil to rekel, je on ostal
v  Galileji. Ko so bili pa njegovi bratje odšli, takrat je tudi
Goffine. 14

210

on na praznik šel, ne očitno, ampak nekako na skrivnem-
Judje so ga tedaj iskali ob prazniku, in so rekli: Kje je on -
In med ljudmi je bilo na tihem veliko govorjenja zavoljo
njega. Zakaj nekteri so rekli; Dober je, nekteri pa so rekli-
Ni tako, temuč ljudi zapeljuje. Vunder pa nihče ni očitno od
njega govoril zavoljo strahu pred Judi.

Razlaganje.  Tudi njegovi bratje , to je, sorodniki J e ~
zusovi, niso vanj verovali, zato so ga nagovarjali, da naj
gre v Jeruzalem, da naj tam čudeže dela, da bo višja sod¬
nija tam sodbo izrekla , ali je on pravi Mesija. Toda Jezu*
jim odgovori: Ni še prišel moj čas, namreč moje smerti; ni
še čas za me umreti, spet od merlvih vstati in cel svet pre¬
pričati, da sim v resnici od Boga poslan, vaš čas pa je vselej
pripravlen, to je, vi, ki ste otroci tega sveta, jo deržite *
mojimi sovražniki, kteri tudi svet ljubijo, in tadaj mene sov¬
ražijo, ker grajam pregrešne dela sveta in jih karam; vas
pa ne sovražijo, vam se ni treba nič bati od njih, saj vi
ljubite svet, kakor oni. —- Resnica tih Jezusovih besed se
še vselej skazuje. Kdor jo derži s lakomišlenimi otroci tega
sveta, temu se ni nič bati od njih; kdor se pa njih tovaršije
ogiba, je zaničevan in preganjan. Toda blagor vam bo,
pravi Jezus, ko vas bodo ljudje sovražili, in zasramovali
zavoljo Sinu človekovega, veselite se tisti dan, zakaj vaše
plačilo je veliko v nebesih. J )

V sredo po tiliej nedeli.

Berilo iz 3. Mojzesovih bukev 19, 1. 2. 11 —19

Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: Govori vse¬
mu zboru Izraelovih otrok, in reci jim : Jas sim Gospod vas
Bog.  — Ne kradite, ne legajte, in nihče naj ne goljfa svo¬
jega bližnjega. Ne persegaj krivo v mojem imenu, in ne oskru -
njaj imena svojega Boga ; jaz sim Gospod. Ne delaj krivice
svojemu bližnjemu, in ne zatiraj ga s silo; naj ne ostaja pla¬
čilo tvojega najemnika per tebi do druzega dne. Ne kolni
gluhega, in slepemu ne postavljaj spodtikljeja; ampak boj se
Gospoda svojega Boga, ker jaz sim Gospod. Ne. stori nič
krivičnega, in po krivici ne sodi. Ne glej lica ubozega, in ne
spoštuj obraza mogočnega; sodi svojega bližnjega po pravici

X) luk. 6, 22. 23.

211

■V® bodi opravljivec , ne podpihovavec med ljudstvom; ne pod-
otopi se zoper kri svojega bližnjega; jaz sim Gospod. Ne sov-
r a%i svojega brata v svojem sercu , ampak očitno ga posvari ,
da nimaš greha zavoljo njega. Ne iški maščevanja, in ne
s Pomni se krivice svojih sosedov; ljubi svojega bližnjega ka¬
kor sam sebe; jaz sim Gospod. Moje zapovedi spolnujte, za¬
kaj jaz sim Gospod vaš Bog.

Razlaganje.  Bili so ljudje taki, in se se jih najde, ki
lerdijo, da ni mogoče deržati božjih zapoved. Na to odgo-
v °ri cerkveni Tridentinski zbor: J ) „Bog ne zapove nič ne¬
mogočega, temuč ti zapove in te spodbada, da storiš kar mo-
re š, in da prosiš za to, kar nepremoreš, on pa ti na to gotovo
pomaga, zato da zamoreš. Njegove zapovedi niso težke,
n j e gov jarm je sladek, in njegovo breme lahko.“

Zdihlej.  O Jezus! ki hočeš, da naj na se vzamem tvoj
jarm, ako hočem svojej duši mir zadobiti; daj mi gnado, da
ga zamorem veselo za tebo nositi do konca življenja. Amen.

Evangeli svetega Janeza 10, 22 —38.

Tisti čas je bil praznik posvečevanja v Jeruzalemu, in
zima je bila. In Jezus je hodil v templjnu po Salomonovej
lopi. Judje so ga tedaj obsuli, in so mu rekli: Doklej nas v
Nevednosti pustiš? Ako si ti Kristus, povej nam naravnost!
Jezus jim je odgovoril: Vam pravim, in ne verujete. Dela,
ktere jaz delam v imenu svojega Očeta, te pričujejo od
mene. Toda vi ne verujete, ker niste iz mojih ovac. Moje
°vce moj glas poslušajo; in jaz jih poznam, in hodijo vsled
mene. In jaz jim dam večno življenje, in ne bodo pogubljene
vekomaj, in nihče jih ne bo iztergal iz moje roke. Kar mi je
moj oče dal, je veči, kakor vse; in nihče ne more iztergati
Iz roke mojega Očeta. Jaz in Oče sva eno. Judje so tedaj
Kamnje pobirali, da bi ga kamnjali. Jezus jim je odgovoril:
Veliko dobrih del sim vam pokazal od svojega Očeta, za¬
voljo kterega teh del me kamnate? Judje so mu odgovorili:
Zavoljo dobrega dela te ne kamnjamo, ampak zavoljo bo¬
gokletstva, in ker se, ki si človek, Boga delaš. Jezus jim je

1) Sess. 3, c. 11.

14 *

212

odgovorih Ni li pisano v vašej postavi: Jaz sim rekel, bo¬
govi ste? Ako je tiste imenoval bogove, kterim je bila be¬
seda Božja govorjena, in pismo ne more overženo biti: ka¬
ko njemu, kterega je Oče posvetil, in na svet poslal, vi re¬
čete: Preklinjaš, ker sim rekel: Sin Božji sim? Ako ne de¬
lam del svojega Očeta, mi nikar ne verjemite. Ako jih P a
delam, in ako meni nočete verjeti, verjemite delom, da spo¬
znate in verujete, daje Oče v meni, in jaz v Očetu.

Razlaganje.  Judi so hoteli Jezusa v besedah vjeti-
Zategavoljo so večkrat Jezusa prašali, ali je on Kristus.
Jezus jih zavrača na svoje dela, in jim pravi, da bi morah
zavoljo njih vanj verovati, da pa oni vanj ne verujejo , ker
niso iz njegovih ovac, in da zavoljo tega ne sprejmejo nje¬
govega navka , ki se jim tako oster zdi. — Tudi med krist¬
jani je več takih, ki imajo samo ime in se štejejo k Jezuso¬
vim ovcam, pa vender niso njegove ovce, ker ne spolnujejo
njegovega navka. Samo tisti, ki slušajo Jezusov glas, in
zvesto za jim hodijo, so njegove ovce, tim da on večno
živlenje, in se ne zgubijo, tudi jih ne bo iz Jezusovih rok
nobeden iztergal, ne svet, ne hudič, ne meso. Slušaj tadaj
Jezusov glas, hodi za njim ko zvesta ovčica, in on te ne bo
zapustil ne sadaj ne v večnosti.

V cetertek po tihej nedeli.

Berilo iz Daniela preroka 3, 3%—45.

Tiste dni je molil Azarija k Gospodu, rekoč: Gospod
naš Bog  / prosimo, ne zaverzi nas vekoma zavoljo svojega
imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni nam svojega
usmiljenja zavoljo Abrahama svojega ljubega, Izaka svojega
služabnika, in Izraela svojega svetega , kterim si govoril in
obljubil, da boš pomnožil njih zarod, kakor zvezde na nebu
in kakor pesek ob kraji morja. Zakaj zmanjšali, Gospod!
smo se sdaj bolj, ko vsi narodje, in smo ponižani po vsej zemlji
zavoljo svojih grehov. In nimamo zdaj kneza, ne preroka, ne
vojvoda, ne žgavnega, ne klavnega, ne jednega daru, ne ka¬
dila, tudi ne mesta ti darovati penine, da bi mogli najti tvoje
usmiljenje; pa zavoljo potertega serca in ponižnega duha
nas sprejmi. Kakor žgavni darovi ovnov in juncov in veliko
tavžent tolstih jagnjet, tako bodi dam naša daritev pred Ivo -

213

J l »i obličjem , da ti dopade; zakaj ki eri v tebe zaupajo, ne
ostanejo na sramoti. In zdaj gremo vsled tebe z vzim sercem,
ln se  te bojimo , in iščemo tvojega obličja. Ne osrami nas, te—
muc stori z nami po svojej dobrotljivosti in po obilnosti svo¬
jega usmiljenja. Otmi nas po svojih čudežih, in daj čast svo¬
jemu imenu , Gospod! In osramoteni naj bodo vsi, kteri hudo
delajo tvojim služabnikom ; naj se sramujejo v tvojej vsemo-
'JOcnosti, in jih moč bodi razferta. In naj vedo, da si ti Go¬
spod Bog edini, in častitljiv po vsej zemlji, Gospod nas Bog.

Razlaganje.  Kralj Nabuhodonosor je v svojej neome-
Jeuej prevzetnosti rekel podobo postaviti, in vsim svojim
Podložnim , torej tudi Judom ukazal, ki so bili v njegovej
sužnosti, dajo  morajo častiti. Trije judovski maladenči so
s e branili tega, in zato so bili na kraljevo povelje verženi
v  gorečo razbeleno peč. Bog pa jih je vsred ognja žive in
zdrave ohranil, da so sred peči hodili in Boga hvalili, in
eden tih treh mladenčev, Azaria po imenu, je molil k Go¬
spodu , da naj se usmili svojega ljudstva, in ga reši iz rok
n jegovih sovražnikov, ker je spoznalo svoje grehe in je poter-
*ega serca. — Posnemajmo te tri mladenče, ne priklanjajmo
svojih kolen pred posvetnimi maliki, nasladnostjo ^prevzet¬
em napuhom, in ničemurnostjo, temuč darujmo vse, tudi do
2 ®dnje kaplje kervi, za svojo sveto vero.

(Evangeli in razlaganje glej na praznik svete Magdalene
v  drugem delu.)

\  petek po tihej nedeli.

lterilo iz Jeremija preroka 17,13 — 18.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod! vsi, kteri te za-
puste, bodo osramoteni j kteri od tebe odstopijo, bodo v prahu
Napisani, ker  so zapustili Gospoda, vir živih vod. Ozdravi me
Gospod! in bom ozdravljen, reši me, m bom rešen j zakaj ti
si moja hvala. Glej, oni mi pravijo: Kje je beseda Gospo¬
dova? JVaj pride ! In jaz nisim bil zmamljen, kadar sim za teboj
svojim pastirjem hodil j in dneva 'človekovega nisim poželel, ti
Ve š. Kar je izšlo iz mojih ust, je bilo prav pred teboj. Ne
bodi mi v strah, moje upanje si v dan nadloge. Naj bodo osra¬
moteni, kteri me preganjajo, jaz pa naj ne bom osramoten;
naj trepetajo oni , jaz pa naj ne trepetam; pripelji nad nje
dan nadloge, in sleri jih dvakrat, Gospod naš Bog !

214

Razlaganje.  Prerok Jeremia je bil od Judov zasramo¬
van in preganjan, ker jim je neprestrašen resnico oznanoval.
Zdaj toži on Bogu, da je v potrebi, pa vendar terdno v njeg a
zaupa in se s tim tolaži, da je Bog njegova hvala, to je, da
je konec njegovega prizadevanja čast božja, in vsa čast le
Bogu gre, ako je kej dobrega storil. —Varuj se prazne
slavoželje. Svet Hieronim*) piše: „Tega seskerbno varuj,da
te ne prevzame želja prazne časti, zakaj kdor hrepeni p°
praznej časti, ne more imeti vere! —• Zatorej pravimo vselej:
Ti si moja hvala , o Gospod!"

Evangeli svetega Janeza 11, 47—54.

I

Tisti čas so veliki duhovni in farizeji zbor poklicali, in
rekli: Kaj hočemo storiti, ker ti človek veliko čudežev
dela? Ako ga tako pustimo, bodo vsi v nja verovali, in bodo
prišli Rimljani, in vzeli našo deželo in naš narod. Eden pa
zmed njih, Kajfež po imenu, ki je bil tisto leto veliki duho¬
ven, jim je rekel: Vi nič ne veste in ne pomislite, daje
bolje za vas, da umerje en človek za ljudstvo, in da ves
narod ni pokončan. Tega pa ni sam iz sebe rekel, temuč,
ker je bil tisto leto veliki duhoven, je prerokoval, da ima
Jezus umreti za narod, in ne samo za narod, temuč tudi, da
bi otroke Božje, kteri so bili razkropljeni, v eno zbral. Od
tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi ga umorili. Jezus
tedaj ni več očitno hodil med Judi, ampak je od tod šbl v
kraj bliz puščave, v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam
prebival z svojimi učenci.

Razlaganje.  Od dne do dne so Judje bolj sovražili Je¬
zusa, kolikor več čudežev je delal; oni so ga hotli po vsa-
kej ceni iz poti spraviti. Zato so sbor poklicali, se posveto¬
vali, in višji duhovnik Kajfež je prerokoval Jezusovo smert
za odrešenje celega sveta s timi pomenljivimi besedami:
Bolje je, da umerje en človek za ljudstvo, in da ves narod ni
pokončan. — Kajfež je bil hudoben, in vender je prerokoval,
ker je bil višji duhoven. Tako dela sveti Duh v svetih za¬
kramentih po dobrih in hudobnih duhovnikih, ker se jih kot

i)  Kpist. ad Eustah. 22.

215

orodja posluži, da deli ljudem svoje gnade, kakor se cevi
poslužimo, da si dobre vode napeljemo.

V saboto po tihej nedeli.

Berilo iz Jeremija preroka 18, 18—23.

Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj: Pridite,
sklepajmo sklepe zoper pravičnega : zato ne bo zginula po¬
stava od duhovnov, ne svet od modrega, ne prerokvanje od
preroka. Pridite in pobimo ga z jezikom, in nič ne čislajmo
njegovega govorjenja! Gospod!glej na-me, in sliši glas mo¬
jih zopernikov. Se lipovračuje dobro s hudim , ker so mi jamo
okopali? Spomni se, da sim stal pred tvojim obličjem, da bi
govoril za njih prid, in odvernul tvoj serd od njih. Za tega
voljo daj njih otroke v lakoto, in pelji jih pod ojster meč; naj
bodo njih žene brez otrok in vdove, in njih možje pobiti, njih
rnladenci % mečem v boji presunjeni. Naj se sliši kričanje iz
njih hiš, zakaj perpeljal boš naglo nad-nje razbojnika; ker
so jamo izkopali, da bi me vjeli, in skrivaj zaderge nastavili
mojim nogam. Ti pa, Gospod! veš vse njih svete zoper mene
v smeri; ne zanesi njih hudobii, in njih greh pred teboj ne
bodi zbrisan; naj padejo pred tvojimi očmi, in ob času svojega
s  er da se znosi nad njimi, Gospod naš Bog !

Razlaganje.  Ker ima cerkev preroka Jeremija za po¬
dobo Izveličarja, zato se posluži današnega berila, v kterem
prerok Boga prosi pomoči in prosi, da naj Judom pošle
terplenje in nesreče, zato da bi se poboljšali; zakaj njegovi
Sovražniki so ga hotli umoriti, zato da bi ne slišali več nje¬
govih ostrili pridig in da bi njih krivi preroki toliko bolj po
svojem ravnati mogli. — Nikoli ne smeš sovražnikom ne¬
sreče želeti, kakor samo v tem namenu, da bi svoje kri¬
vice spoznali in se k Bogu obernili

Ev angeli svetega Janeza 12, 10—36.

Tisti čas so se veliki duhovni posvetovali, da bi tudi
Dacarja umorili; ker je zavoljo njega veliko Judov šlo, in
so verovali v Jezusa. Drugi dan pa, ko je veliko ljudi, kteri
so bili prišli na praznik, slišalo, da pride Jezus v Jeruzalem,
so palmove veje vzeli, in mu naproti šli, ter vpili: Hozana,
hvalen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem, Kralj Izra¬
elski ! In Jezus je najšel osliča, in je nanj sedel, kakor je

216

pisano: Ne boj se hči Sion! glej, tvoj kralj pride sedeč na
osličnem žebetu. Tega njegovi učenci popred niso umeli;
ampak, ko je bil Jezus poveličan, takrat so se spomnili, da
je bilo to pisano od njega, in da so mu to storili. Pričevala
je tedaj množica, ktera je bila z njim, kadar je Lacarja iz
groba poklical, in ga obudil od mertvih. Zavoljo tega mu j®
tudi množica naproti prišla, ker je slišala, daje storil ti ču¬
dež. Farizeji so tedaj rekli med seboj: Vidite, da nič ne
opravimo! Glejte, cel svet dere za njim! Bili so pa nekteri
neverniki med tistimi, kteri so gori prišli, da bi molili ob
prazniku. Ti so tedaj pristopili k Filipu, kije bil izBetzajde
Galilejske, in ga prosili, rekoč: Gospod! Jezusa bi radi vi-
dili. Filip pride in pove Andreju; Andrej pa in Filip sta po¬
vedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril, rekoč: Ura je
prišla, da bo Sin človekov poveličan. Resnično, resnično
vam povem, ako pšenično zerno ne pade v zemljo in ne
umerje, ostane ono samo ; ako pa umerje, stori veliko sadu.
Kdor ljubi svoje živlenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži
svoje živlenje na tem svetu, ga bo prihranil v večno živlenje.
Ako kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sim jaz, tam¬
kaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, ga bo
moj Oče počastil. Zdaj je moja duša žalostna. In kaj hočem
reči? Oče, reši me iz te ure? Alj zato sim prišel v to uro.
Oče! poveličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel iz neba: Po¬
veličal sim ga, in ga bom spet poveličal. Množica tedaj, ki
je stala in slišala, je rekla, daje zagromelo. Drugi so rekli:
Angel je z njim govoril. Jezus je odgovoril in rekel: Ne za¬
voljo mene, ampak zavoljo vas je ti glas prišel. Zdaj je
sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izveržen. In jaz
kadar bom povišan iz zemlje, bom vse k sebi vlekel. (To
pa je rekel, daje na znanje dal, s kakošno smertjo da bo
umeri.) Množica mu je odgovorila: Mi smo slišali iz po¬
stave, daKristus vekomaj ostane; in ako praviš ti: Sin člo¬
vekov mora povišan biti? Kdo je tisti Sin človekov ? Jezus
jim je tedaj rekel: Se malo časa je luč per vas. Hodite, do-

217

kler imate luč, da vas tema ne obide, in kdor v temi hodi
ne  ve, kam gre. Dokler imate luč, verovajte v luč, da botc
°troci luči. To je Jezus govoril, in je Šel, in se jim skril.

Razlaganje.  Da je Jezus Lacarja od smerti obudil,
t° je njih več pripravilo, da so v Jezusa verovali, ja, še ne-
yerniki so prišli, da bi ga vidili in njegov navk poslušali. To
Jo še naj bolj razdražilo farizeje; mislili so umoriti ne samo
Jezusa, ampak tudi Lacarja, ker so se nadjali, da se bo
tako naj ložej iztrebil vsak spomin, da je Jezus nja od
smerti obudil. Toda zdaj je prišla ura, kjer se je Jezus ra-
dovoljno (kakor je bilo pri Bogu od vekoma sklenjeno) v
stnert dal, in kot pšenično zerno v zemljo zakopan biti hotel,
zato da bi po sadu svoje smerti, s svojimi zaslugami greš¬
nikom živlenje podelil. — Z besedami: „Kdor svoje živle-
nje ljubi, ga bo zgubil," je hotel Jezus reči, da se pogubi,
kdor se vda poželenju svojega serca; kdor se mu pa protivi
in ga premaga, se zveliča, in tak človek je njegov pravi
služabnik in hodi za njim. — Na Jezusovo molitev, da naj
ga Oče poveliča, je glas iz neba prišel. Posvetni Judje niso
spoznali, kaj to pomeni, ker božji glas le tisti zastopi, kteri
ga rad in ponižno posluša. — Z besedami: „Kadar bom po¬
višan iz zemlje (na križu) , bom vse k sebi vlekel,“ nas
Jezus uči, da hoče On ljubezen naših duš, nas s svojimi
Zaslugami, s svojim izgledom in z močjo svoje ljubezni k
sebi povleči. *) Daj se tadaj od milosti, ki ti jo Jezus toli—
krat ponuja, in od ljubezni, ktero ti on na križu kaže, k
Njemu vleči. Zdihni večkrat k Jezusu s svetim Avgušti¬
nom: „Gospod! vzemi me meni in daj me Tebi, stori, da
bom eden s tebo in s tvojo ljubeznijo, in ne pripusti, da se
od tebe ločim in v temo padem, kjer ni mogoče več vun
priti.

Navk za šesto postno ali cvetno nedelo.

Zakaj se imenuje ta nedela cvetna nedela ?

Ta nedela se imenuje cvetna nedela , 1) zavoljo pal¬
movih vej, ki so jih Judje na pot stlali 2 ) na današni dan
Odrešeniku, ki je slovesno v Jeruzalem šel; 2) ker se ravno
zavoljo tega v cerkvi pred službo božjo palme žegnujejo,

1) S. AipUons. Liguori. Odrešenje. 2) Mat. 21, 1—10.

218

s katerimi se napravi slovesna procesija, v spomin, daje
ravno dones Jezus slovesno v Jeruzalem šel.

Zakaj se palme ali oljke blagoslovijo ?

1) Zato, kakor se pravi tudi v tem blagoslovlenju, da
zadobe pomoč na duši in na telesu tisti, ki jih s pobožnostjo
nosijo; 2) da bi prebivavci tistega kraja, kjer se jih hrani,
obvarovani bili od vsili zopernosti; 3) da bi tisti, ki nosijo
palme ali oljke, po cerkvenej molitvi moč zadobili, svojo
dušo z dobrimi deli okinčati in tako Kristusu v duhu naproti
šli; 4) da bi s Kristusom, cigar udje smo, zmagali čez kra¬
ljestvo teme in smerti, in vredni postali se vdeležiti tistih
zaslug , ki jih je Jezus nam pridobil s tim, da je slavno od
smerti vstal in vesel v nebesa šel. Od palmovih vej piše
sveti Auguštin: „One so hvala, in pomenijo zmago, ker je
Gospod smert prcmagel s svojo smertjo, in s slavodobitnim
znamnjem križa zmagal hudiča, kneza teme.“ ') Zato se
tudi gre v procesii, prepevaje svete hvalne pesmi, okoli
cerkve, in pred procesijo se križ nese; kadar pridejo do za-
pertih cerkvenih vrat, poterka duhovnik s križem na vrata,
v znamnje, da nam je Adamov greh nebesa zaperl, in da je
le križ, na kterem je Jezus greh in smert zmagal, človeka s
Bogom spravil in mu zopet odperl Njegovo cerkev in vrata
nebeškega paradiža z Bogom spravlenemu človeku.

Da bi nas cerkev ganila s terpečim Izveličarjem so-
vsmilenje imeti, kliče dans cerkev v imenu Kristusa z milim
glasom v uvodu  sv. maše takole: „Gospod! ne odteguj mi
svoje pomoči; glej, da me obvaruješ. Reši me iz gcrla leva,
in mojo slabost od rogov samorogov. Moj Bog! moj Bog!
ozri se na me, zakaj si me zapustil? Vpitje mojih grehov
(to je, grehov celega sveta, ki sim jih na se prevzel), stori,
daje pomoč daleč od mene." (Ps. 21.)

Cerkvena molitvu.  O Bog! ker nas pravica veže, te iz
cele moči ljubiti; pomnoži v nas darove svoje neskončne
milosti, in ker si storil, da skoz smert tvojega Sina vupamo,
karverjemo, nam daj skoz njegovo vstajenje priti, kamor
želimo. Kateri s tebo živi in kraljuje itd.

1) Tract. 5. in Joan.

219

Berilo iz lista s. Pavla aposteina de Filipljanov 2, 5—U.

Bratje ! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Jezus,
kteri, dasiravno je bil v Božjej podobi, ni v rop štel Bogu
e nak biti, temuc je sam sebe v nič storil, ko je podobo hlapca
na se vzel, Človekom se spodobil, in po zunajnem najden bil
kakor človek. Ponižal je sam sebe , ko je bil pokoren do
s *nerti, smer ti pa na križi. Zato ga je tudi Bog povišal, in
r,l u dal ime, kteroje čez vse imena, da se v imenu Jezuso-
Ve >n ftukej se poklekne j vsako koleno pripogne teh, ki so
v  nebesih, na zemlji in pod zemljo, da vsak jezik spričuje,
da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta.

Navk.  Sveti Krizostom pravi, da nas apostel v tem
berilu posebno opominja, ponižnim biti; zakaj ponižnost nas
Kristusu, Gospodu našemu naj bolj podobne stori. Kristus
je veličastvo svojega nebeškega Očeta popustil, se učlove¬
čil in iz pokorščine se do sramotne smcrti na križu ponižal.
„Da bi pač vsi slišali, zavpije sveti Gregor,Bog  zoper-
stoji prevzetnim, in ponižnim deli svojo gnado. Da bi vsi
slišali: Kaj se vzdiguješ, ki si prah in pepel? O da bi vsi
Gospodove besede slišali: „Učite se od mene, ker sim po¬
nižnega serca. “ Ker edinorejeni Sin božji je savoljo tega na
se vzel podobo naše slabosti, zavoljo tega je prenašal za¬
sramovanje, zaničevanje in terplenje, zato da bi se človek
»d ponižanega Boga učil, se ne napihovati."

Zdihlej.  Oh! da bi pač bil jaz enakih misel, kakor ti,
o moj Gospod Jezus ! ki si se bil tako ponižal, in pokoren
do naj sramotnejše smerti na križu. Prosim te, o moj Odre¬
šenik ! daj mi gnado, da bodem tudi jaz iz serca ponižen,
kakor si ti bil.

Pri sv. maši se bere namesto evangclia tako imenovani
pasion  ali terplenje Izveličarja po svetem Matevžu 26. 27.
in 28. postave in se ne rabi ne kadila ne luči, tudi se ne
reče „dominus vobiscum, u  vse to v znamnje in v spomin,
da je Jezus, luč sveta, na križu umeri in tako nam bil vzet,
in daje  pri tem, kakor vemo, se majala tudi vera in pobož¬
nost apostelnov, ja skorej vgasnula. Kadar mašnik z bra¬
njem pasiona pride do besed: „in je glavo nagnul, in je dušo

1) I. 34. mor. c. 21.

*) Pasion  g-lej veliki petek.

220

iz sebe dal,“ poklekne on sam in vsi pričujoči, dapremislu-
jejo veliko skrivnost Jezusove smerti, s katero je nas od¬
rešil, in da zanjo Boga zahvalijo iz celega serca.

Pri žegnu oljk bere mašnik tile

Evangeli svetega Matevža 21, 1 — 9.

Tisti čas, kadar se je Jezus približal Jeruzalemu, in
je prišel v Betfage pri oljskej gori, je poslal dva učenca, in
jima je rekel: Pojdita v ves, kteraje pred vama, in berŽ
bota našla oslico pervezano in zebe per njej; odvežita in
pripelifa mi jih. In če vama kdo kaj poreče, recita, da jih
Gospod potrebuje, in berž jih bo spustil. Vse to pa se
je zgodilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku,
kleri pravi: Povejte hčeri Sion: Glej, tvoj kralj pride k tebi
krotek, in sedeč na oslici, in na žebetu podjarmljene oslice.
Učenca pa sta šla, in sta storila, kakor jima je Jezus uka¬
zal. In sta pripeljala oslico in zebe, in so položili svoje obla¬
čila na njih, in so ga gori posadili. Silno veliko ljudi pa je
razgrinjalo svoje oblačila po potu: drugi pa so veje sekali
iz dreves, in stlali na pot. Množice pa, ktere so spredej in
zadej šle, so vpile, rekoč: Hozana Sinu Davidovemu! Hva¬
ljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem.

Zakaj je Jezus tako slovesno in pri tem tako ponižno
v Jeruzalem sel ?

1) Zato ta je pokazal, da je On obljubleni Mesija in
kralj Judov, kakor je bilo to po Zahariju (9, 9) preroko¬
vano; 2) da je pokazal, da pride zmagat svet, hudiča in
meso. Te sovražnike je pa s tim zmagal, daje bil krotek,
ponižen in boren. Zato ni jezdaril na krasnem konju, am¬
pak na mladem žebetu ene oslice, in je tako ubog in
ves ponižen prišel v Jeruzalem. S tim nas je učil, daje
krotkost, ponižnost in zaničevanje posvetnega blaga nar
boljše orožje, ako hočemo svoje sovražnike premagati;
3) da je dopolnil predpodobo velikonočnega jagneta. Za¬
kaj ti dan so jagneta slovesno v mesto gonili, ktere so
imele biti petek v tempelnu darovane. Tako je šel tudi Je¬
zus ko krotko jagnp v mesto Jeruzalem, da bi se za nas
daroval. (Corn. a Lap. com. in Math. 21.)

221

Zakaj je šlo ljudstvo Kristusu s palmovimi vejami
naproti?

Palma ali oljka je znamnje zmage in mira. Kristus je
Zmagal smert, hudiča in pekel, je celemu svetu sladek mir
prinesel in nebeški Jeruzalem odperl. Zato je Bog ljudstvo
tako nagnul, da je Kristusu s palmovimi vejami naproti šlo.
^ri tem zamoremo tudi spoznati, kako nestanoviten in pre-
Hienljiv daje svet; zakaj ravno tisti, ki so dans Kristusu s
Palmami naproti šli in mu „hozana Davidovemu Sinu!“ vpili,
s « nekej dni po tem kričali : „križaj ga! križaj ga!“ Uči se
tukej zaničevati posvetno hvalo, in ne bodi tako nestano¬
viten, kakor je bilo ljudstvo. Glej ! o velikinoči v svetem
obhajilu s. veseljem prejmeš Izveličarja! kajti ga potlej pa
kmalo znovič križaš s svojimi grehi? (Hebr. 6, ti.)

Kako je treba dans iti za procesijo s blagoslovljenimi
oljkami ?

1) Pobožno misli, da greš v duhu Kristusu na proti,
kakor nekdaj je pobožno ljudstvo storilo v Jeruzalemu, in
glej , da ga ko pravega Izveličarja častiš. Pri tem se za-
ntoremo poslužiti besed: Ilozana Davidovemu Sinu; hvaljen
kodi, kteri pride v imenu Gospodovem; hozana na višavah!
2) Serčno prosi, da bi nam dal Jezus svojo gnado, da bi
zamogli vedno zeleneti, kakor palme ali oljke, to je: vedno
dobre dela doprinašati, z njim in z njegovo pomočjo svet,
hudiča in meso premagati, in si s tim zaslužiti, priti z njim
v nebeški Jeruzalem.

Zdihlej.  O Jezus! ki si vedno zeleno in sadunošno
drevo živlenja! daj da bomo kakor oljke vedno v ljubezni
zeleneli, dobre dela dopernašali, tako lepo cveteli in sad
nosili.

Navk za sveti veliki teden

Zakaj se imenuje ti teden sveti in veliki teden ?

Pravi se sveti in veliki teden, ker je Jezus Kristus ti
teden opravil naj svetejšo skrivnost našega odrešenja, in
nam je tako dodelil neizrečene dobrote.

222

Kaj je Kristus posebnega storil perve štiri dni
tega tedna?

Ko je na cvetno nedelo med naj večim veseljem ljud¬
stva v Jeruzalem prišel, v tempel šel, in tam še clo od
otrok bil pozdravljen z veselim vpitjem: „Hozana! a  je ri-
podil iz tempelna kupce in prodajavce; in po tem, ko je cel
dan učil in bolnike ozdravljal, se je zvečer podal nazaj v
Betanijo, ker je v Lacarjevej hiši prenočil; zakaj v Jeru¬
zalemu ga ni hotel nobeden pod streho vzeti; vsi so se
bali Njegovih sovražnikov. Tudi nasledne tri dni je hodil v
Jeruzalem, in je čez dan v tempelnu učil, po noči pa je na
oljskej gori molil in bedil. V svojih govorih je skušal te dm
posebno Judovskim duhovnikom, pismarjem in farizejem
skazati, da je On zares Mesija , in da se bodo oni z Nje¬
govo smertjo, ktero je prerokoval, hudo pregrešili, ter sebi
in celemu Judovskemu ljudstvu pogubo nakopali. To po¬
gubo jim je tudi očevidno pokazal, daje figovo drevo pre¬
klel, in ono seje precej posušilo, in je prerokoval, da bode
Jeruzalemsko mesto s tempelnom vred razdjano. Sicer se
je z njimi prepiral, jih dobro zavračal in tudi osramotil
očitno v svojih prilikah, tako, da so hudo razdraženi vsi
enodušno in terdno sklenili, ga umoriti. Da so ti svoj sklep
res izpeljali, je nar več jim pripomogel hudobni Judež, kteri
Ga je iz lakomnosti za 30 srebernikov (blizo 15 goldinarjev
našega dnara) višjim duhovnikom prodal, in precej drugi
dan , namreč v četertek , ga je izdal in ga v njih roke pri¬
pravil.

V pondelek po cvetnej netleli ali veliki
pondelek.

Berilo iz Izaija preroka 50. 5 — 10.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi je odperl uho;
jaz pa se visim vstavil , visim odstopil. Svoje telo sim jim
izdal, kteri so me bili, in svoje lica tistim, kteri so me tezali.
Svojega obličja visim odvernul od njih, ki so me zasramo¬
vali in zapljevali. Gospod Bog je moj pomočnik, zato ne bom
osramoten; zakaj sim nastavil svoje, obličje, ko naj terjo skalo,
in vem, da ne bom osramoten. Blizo je, kteri me opravičuje /
kdo mi bo zoper govoril? Stopimo skupaj; kdo je moj zoper-
nik? Naj stopi k meni! Glejte, Gospod Bog je moj pomoč -

223

nik- kdo me bo obsodil? Glejte, vsi se, bodo kot oblačilo
Postarali, molj jih bo jedel. Kdo zmed vas se boji Gospoda,
posluša glas njegovega hlapca ? Kdo v temi hodi, in nima
svetlobe, naj upa v Gospodovo ime, in naj se zanese na Go¬
spoda svojega Boga.

Razlaganje.  Vsi sveti očaki enoglasno terdijo, da Izaija
Jukej od Kristusa prerokuje, kteri je po volji svojega Očeta
’n brez upora se v naj sramotnejše terplenje za nas podal,
*u z božjo pomočjo terdno , kakor skala, stal poterpežliv,
kadar so ga njegovi sovražniki bili in zasramovali. Njegovi
Sovražniki pa niso odšli pravičnej kazni. Kriva vest je jih
glodala, kakor molj oblačilo, in njih spomin je zginul iz
sveta. — Kadar tudi mi s Kristusom terpimo, in hodimo po
lemi nadlog in težav, in ne vidimo rešenja , zanašajmo se
tadaj na Boga , on bo naš pomočnik in odrešenik.

Evaugeli svetega Janezal2, 1—9.

Sest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo ?
kder je bil Lacar umeri, kterega je Jezus od mertvih obu¬
dil. Napravili so mu večerjo tam, in Marta je stregla; La-
ear pa je bil eden zmed njih, ki so bili pri mizi. Marija je
tedaj vzela libro dragega mazila prave narde , in je mazala
Jezusove noge, in brisala njegove noge s svojimi lasmi; in
biša je bila napolnjena s duhom mazila. Eden njegovih
učencov tedej, Judež Iškariot, tisti, kteri gaje imel izdati,
je rekel: Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev,
in dalo ubogim ? To je pa rekel, ne da bi mu bilo skerb za
uboge, temuc, ker je bil tat, in je mošno imel, in nosil, kar
je bilo v njo verženo. Jezus je tedaj rekel: Pustite jo , da
to za dan mojega pogreba prihrani. Zakaj uboge imate vse-
le med seboj , mene pa nimate vselej. "V elika množica Ju¬
dov je tedaj zvedila, daje tam, in so prišli, ne le zavoljo
Jezusa, temuč, da bi tudi Lacarja vidili, kterega je od
mertvih obudil.

Navk.  Kakor sveta Magdalena, tako mazilimo tudi mi
Izveličarja s tim, da goreče dopernašamo dobre dela, in
tako postanemo po besedah svetega apostelna, prijetna di-

224

šava Kristusova. *) Obnašanje izdajavca Judeža naj nas

opominja, da nimamo svojega serca navezati na posvetno

blago, da se ogibamo skerbno lakomnosti, ktcra človeka
še v večje pregrehe stermoglavi. Judež ni na enkrat postal
tako velik grešnik. On je dnar ljubil, in tako je njegova
ljubezen do Boga zmirom bolje opeševala; ta ljubezen do
dnara gaje naj pred zapeljala, daje bil tat, potem lakom¬
nik, potem izdajavec svojega Učitelja, in na zadnje je sam
sebe umoril. Prizadevaj si torej vse hudo poželenje precej
v začetku zatreti, zato da te ne pripravi v greh in v ne¬
srečo, kakor Judeža.

V torek po cvetnej ne deli ali veliki torek.

Berilo iz Jeremija preroka, 11, 18—20.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi, iit
sim spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jaz sim bil ka¬
kor krotko jagnje , k ter o peljajo k zaklanju; in nisim vedel,
da  so zoper me sklenuli, rekoč: Pridite, končujmo drevo z
njegovim sadom, in izderimo ga iz dežele živih, da njegovo
ime več ne bo pomnjeno. Ti pa, Gospod vsemogočni, sodiš
pravično, in skušaš obisti in serca, vidil bom tvoje mašče¬
vanje nad njimi: zakaj tebi sim zročil svojo reč , Gospod
moj Bog.

Razlaganje.  Sveta cerkev enoglasno uči, da so te Je¬
remijeve besede, besede Kristusove. Naj pred se namreč
nanašajo te besede res na Jeremija, kterega so tudi, kakor
Kristusa, krivično preganjali njegovi sovražniki, in je ostal
krotek in pohleven. Prav za prav pa kažejo te besede na
Kristusa, kteri je pripustil, da so ga njegovi sovražniki na
terdi les križa pribili, on je pa molčal kot krotko jagne. —•
Uči se tukej, o kristjan! posnemati izgled krotkega jagnefa
božjega, in molče prenašati vse zopernosti. Jeremija Boga
prosi, da bi se nad sovražniki maščeval. Zastran tega piše
sv. Avguštin : „To se pravi dobro hoteti ne pa maščevati
se, kadar se pravični veseli, da sc hudobni štrafa; zakaj on
se ne veseli čez pogubo grešnika, od kterega želi, da bi
se poboljšal, temuč hoče pravico, s katero se njih mnogo
spokori."

1) 2 Kor. 2, 15; 1) Seut. 240.

225

(Tudi dans se pri sv. maši bere pasion  ali terplenje Je¬
zusa Kristusa po svetem Marku 14. iu 15. post. (Glej veliki
Vete/c.)

V sredo po evetnej necleli ali veliko sredo.

Berilo iz Izaija preroka ( 12 , 115  in 63, 1—7.

To govori Gospod Bog : Povejte hčeri Sion : Glej, Od-
'esmk tvoj pride; glej njegovo plačilo je & njim-, Kdo je ti,
deri pride iz Edoma, z rudeče omočenimi oblačili iz Bozre?
tis/i lepi v svojej suknji, ki hodi s svojo veliko močjo ? Jaz
Slt >i, ki govorim pravico, in sim branik, da rešim. Zakaj je
tedaj rodeča tvoja suknja  , in tvoje oblačila kakor tistih  , ki
tlačijo v tlačivnici‘1 Sam sim tlačil v llačivnici, in nobeden
z med narodov ni bil  * menoj. Tlačil sim jih v svojem serdn,
ln  jih stlačil v svojej jezi; zato se je razkropila njih lierv na
'mojo suknjo, in vse svoje oblačila sim ogerdil. Zakaj dan
maščevanja je v mojem sercu, prišlo je leto odrešiti svoje. Sim
Se  oziral, in ga ni bilo pomočnika; sim iskal, in ga ni bilo,
kteri bi pomagal. Sama moja roka me je rešila , in moj ser d
s um mi je pomagal. In poteptal sim ljudstva v svojem serdn,
ln  jih napajal s svojo serditostjo, in ob tla ver g el njih moč.
Usmiljenju Gospodovega se bom spomnil, hvalil Gospoda za
Vs e, ] iar  nam je dodelil Gospod naš Bog.

Razlaganje.  Te prerokove besede se nanašajo zopet
Ua Izveličarja in popišejo njegov slavodobifen uhod v Jeru¬
zalem, delo odrešenja dognati, ktero je vedno imel pred
Svojimi očmi in v svojem sercu, in dognati zmago čez vse
svoje sovražnike, svet in hudiča. Vse sovražnike je O 11  s
svojo kervavo smertjo na križu, enak tistim, ki grozdje tla¬
čijo v tlačivnici, poteptal in vničil. — Dan Jezusove smerti
J e  bil tudi dan maščevanja čes njegove sovražnike, ktere je
Ua križu sam premagal. Vposlednih besedah zahvali prerok,
ki je vse to v duhu previdil, Boga za to, daje po Kristusu
°el svet odrešil. To nas tudi opominja, da naj se Izveličarji
Zahvalimo za Njegovo kri, ki jo je za naše izveličanje
Prelil.

(Tudi dans se bere pasion  po svetem Lukežu 22. in 23.
post. 1—53. verste. Glej veliki petek.)

Cioffme. 15

226

Navk za veliki cetertek.

Kaj obhaja danas cerkev?

Ti dan obhaja sveta katolška cerkev od nekdaj slove¬
sen spomin poslednje večerje, pri kterej je božji Odrešenik
nar svetejšo daritev svete maše in presvetega resnega Te¬
lesa postavil.

Zakaj se imenuje ti dan veliki cetertek?

Zato, ker je Jezus Kristus dans zakrament svojega
presvetega resnega Telesa postavil, ker je danas v vertu
Getsemani kervavi pot potil, in za nas terpeti začel.

Kaj je Kristus posebnega ti dan storil?

On je s svojimi apostelni v Jeruzalemu obhajal zadnjo
velikonočno večerjo, to je, on je z njimi jedel po Mojze-
sovej postavi pečeno jagnje , ktero je bilo njegova podoba.
To velikonočno jagnje se je moralo snesti tako , da so ljudi
pri jedi stali, oblačila prepasane imeli, palice v rokah der-
žali in opresnih kruhov in grenke salate se poslužili. To
je bilo zapovedano v spomin , da so Izraelci iz Egipta se
nekdaj naglo morali pobrati, kjer so ga Judje morali enkrat
ravno tako jesti, J ) in v spomin , da moramo mi kristjani
pravo velikonočno jagnje, Jezusa Kristusa, v naj svetejšem
zakramentu oltarja z gorečo pobožnostjo, s čistim sercom
in s solzami prave pokore in žalosti zavoljo naših grehov
prejeti in užiti. Po velikonočnem obedu je Gospod v naj ve-
čej ponižnosti svojim apostelnom noge umival in jih opo¬
minjal , da naj tudi oni bodo ravno tako ponižni in ljubezni
polni, kakor On; potem jim je dal svoje meso in svojo kri
pod podobami kruha in vina v duhovno jed in pijačo, je tako
postavil naj svetejši zakrament oltarja in presveto daritev
svete maše, in je svoje apostelne posvetil mašnike, ker jim
je ukazal, da naj tudi oni store ravno to, kar je On pred
njimi zdaj storil. Potem je od njih začel slovo jemati in jc
k njim govoril, 2 ) posebno od bratovske ljubezni, je svojo
lepo molitev kot veliki duhovnik opravil, v katerej jc k svo¬
jemu nebeškemu Očetu molil posebno za edinost svoje cer-,
kve; potem seje podal, kot po navadi na oljsko goro, kjer
je na kolena padel in goreče molil. Tukej je ga taka žalost

t) Mojz. 12. post. 2) Jan. 15 — 18.

227

ln  britkost obšla, da je kervav pot potil; aljvenderje bil
vdan v voljo božjo. Polom je prišel Judež, je Kristusa po¬
ljubil in s tim ga Judom izdal. Judi so Jezusa potem zve¬
zali in ga peljali k vikšima duhovnima Auu in Kajfežu, kjer
8 a  je veliki sbor v smert obsodil, Peter pa zatajil.

Uvod  svete maše je tile: „Nam pa seje hvaliti s križem
Gospoda našega Jezusa Kristusa, v kterem je naše izve-
ličanje, živlenje in vstajenje, po kterem smo izveličani in
odrešeni.“ *) „Usmili se nas, o Bog! in blagoslovi nas,
oberni k nam svoje milostivo obličje in usmili se nas,“ 2 )

Molitev cerkvena.  O Bog! od katerega je Judež štra-
fengo svoje pregrehe, in razbojnik plačilo svojega spokor-
jenja prejel; daj nam tvojo milost občutiti, da, kakor je Jezus
Kristus, naš Gospod v svojem terplenji obema, vsakemu po
njegovem zasluženji povernil, tako tudi nam staro zmoto od-
vsame, in gnado svojega vstajenja podeli. Kateri s tebo živi
>n kraljuje itd.

Kaj je dans pri svetej masi posebnega?

1) Mašnik pride v belo oblečen k oltarju, kjer je razpelo
(božja martra) tudi z belim pertom zakrito, v veseli spo¬
min, da je Jezus dones najsvetejši zakrament sv. altarja
postavil. 2) Gloria in excelsis  ali „ Slava Bogu na višavah “
se veselo odpoje in pri tem s zvonovi zvoni, zato da bi vsi
kristjani Boga spodobno hvalili, da je presveto rešnje Telo,
obed ljubezni, nam izročil. 3) Po Glorii se ne zvoni več ne
z zvončki ne z zvonovi in namesto njih sc posluži cerkev
noter do sabote nekterih lesenih priprav, s kterimi šklefeta.
Sv. cerkev s tim naznani in skažc a) svojo veliko žalost
zavoljo terplenja in smerti Jezusove, in nas opominja, te
dni ravno tako tiho in žalostno premišljevati terplenje Je¬
zusovo; b) se to zgodi v spomin, da so vsi apostelni svo¬
jega učitelja zapustili, sramotno pobegnili in vse te dni
molčali. 4) Danas posveti mašnik tri hostie, eno zavžije pri
obhajilu, druge dve shrani v kelihu za drugi dan, ker se
veliki petek ne posveti nobena hostia. 5) Pred obhajilom
mešnik v znamnje ljubezni in mira ne poljubi levitov, ki mu
strežejo, kakor pri drugih velikih mešah. Ti dan je Judež

1) Gal. C, 14. 2) Ps. 66, 2.

15 *

228

svojega Učitelja poljubil in tako izdal. 6) Po dokončanej
svetej maši nese mašnik v kelihu shranjeno sveto posvečeno
hostijo in presveto v tabernakelnu shranjeno monstranco
s procesijo na kak manji oltar. To se zgodi v spomin na
starodavne čase heršanstva, ko cerkve še niso imele tabcr-
nakelna in ko so se vselej po svetej maši posvečene svete
hostije za bolnike in tiste, ki so k božjej mizi šli, hranile na
posebno za to pripravlenem kraju v cerkvi. 7) Po procesij
moli mašnik s tistimi, ki mu strežejo, večernice, presveti
zakrament počastiti.

Berilo iz lista s. Pavla apostclna de Korineanov 11, 20—32.

Bratje! kadar se vkupej snidete, se to ne reče večerjo
Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo popred vzame , i»
le; in tako je nekteri lačen, nekteri pa pijan. Nimate mar
hiš, da hi jedli in pili? Ali cerkev Božjo zaničujete, in tiste
zasramujete, kteri nimajo? Kaj hi vam rekel? Vas hočem,
hvalili? V tem vas ne hvalim ! Zakaj jaz sim prejel od Go¬
spoda, kar sim vam tudi zvočil, daje Gospod tisto noč, v kterej
je bil izdan, vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel■
Vzemite in jejte, to je moje telo, ktero bo za vas dano; to
storite v moj spomin ! Ravno tako tudi kelih po večerji, re¬
koč: Ti kelih je nova zaveza v mojej k eni j to storite v moj
spomin ! Zakaj kolikorkrat hote jedli ti kruh, in ti kelih pili,
hote smert Gospodovo oznanovali dokler ne pride. Kdor koli
ho tedaj nevredno jedel ti kruh, ali pil kelih Gospodov, ho
kriv telesa in kervi Gospodove. Naj pa presodi človek sani
sebe, in tako naj je od tega kruha in pije od keliha. Zakaj
kdor je in pije nevredno, si sodbo je in pije, ker ne razloči
telesa Gospodovega. Zato je med vami veliko slabih in bolnih
in veliko jih spi. Ako bi sami sebe presodovali, bi ne bili so¬
jeni. Kadar smo pa sojeni, smo od Gospoda svarjeni, da ne
bomo s tim svetom pogubljeni.

Razlaganje.  Ko so pervi kristjani sveto večerjo obha¬
jali in sveto obhajilo zavžili, so po navadi imeli občen obed.
Premožniši med njimi so jedi in pijače dajali. Ubogi in bo¬
gati so vkup jedli v znaminje bratovske ljubezni. To seje
klicalo „agape,“  to je, obed ljubezni. V Korintu se je pa
kmalo pokazala razvada, da so namreč nekteri svoje jedi, ki
so jih sebo nosili, jedli preden so sv. obhajilo zavžili, se
vpijanili in ubogim svoj del odtegovali. To razvado graja
tukej apostel. On pravi, daje nespodobno, se tako priprav-

229

1  k svetemu obhajilu; jim torej ponavlja, kako je bil po¬
javljen zakrament svetega resnega Telesa, kakor je bil to
2 vedel po tem, tla je mu Bog to posebno razodel, in jih
P°duci, kako strašen greh daje, nevredno prejemati meso
>n kri Jezusa Kristusa, ker, kdor to stori, se pregreši nad
telesom in Kervjo Jezusovo, to je: je kriv smerti Gospo¬
dove, kakor da bi bil Gospoda umoril, in njegovo kri prelil,
pravi sveti Krizostom. — Presodi se torej sam, moj kristjan!
kadar greš k obhajilu, in dobro pomisli, ali nimaš kakega
sinertnega greha na svojej duši, in ali si vse grehe serčno
obžaloval in se jih cisto spovedal.

Evangeli svetega Janeza 13, 1—15.

Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus vedil, daje
Prišla njegova ura, da bi šel iz tega sveta k Očetu, ker je
ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil. In ko
so večerjali, (in je bil hudič Judežu Iškarjotu Simonovemu
2e  v serce dal, da bi Jezusa izdal;) vedoč da muje Oče
Vs c v roke dal, in da je od Boga prišel, in k Bogu gre,
v stane od večerje, in dene iz sebe svoje oblačilo, in vzemc
pcrt, ter se opaše. Potlej vlije vode v medenico, in začne
Umivati učencom noge , in brisati s pertom, z kterim je bil
opasan. Pride tedej k Simonu Petru. In Peter mu reče: Go¬
spod! ti meni noge umivaš? Jezus je odgovoril in mu rekel:
Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedil pa boš potlej. Peter
mu reče: Ne boš mi umival nog vekomaj ne. Jezus mu je
odgovoril: Ako te ne umijem, ne boš imel deleža z meno.
Simon Peter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi
roke in glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit ne potrebuje,
kakor da noge umije, ampak je ves čist. Tudi vi ste čisti,
Pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je, kteri ga bo izdal, zato
je rekel: Niste vsi čisti. Po tem tedaj, ko jim je bil noge
umil, in vzel svoje oblačila, sc je spet k mizi usedel, in jim
je rekel: Veste kaj sim vam storil? Vi me kličete: Učenik
•n Gospod! in prav pravite, sim tudi. Ako sim tedaj jaz,
Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi eden dru-

230

gcmu noge umivati. Zgled namreč sim vam dal, da ravno
tako, kakor sim jaz vam storil, tudi vi storite.

Zakaj je Jezus svojim ucencom noge umival?

•Jezus je svojim učeneom noge umival zato 1) da jim
je pokazal, kako serčno jih ljubi in kako je On iz serca po¬
nižen, kar naj tudi učenci storijo, in 2) da jih je podučil, da
če so tudi od grehov očiščeni in tadaj ne nevredni prejeti
njegovo presveto Telo in Kri, je vender treba očistiti njih
noge, to je, da se imajo očistiti od vsih slabih nagibov in
poželenj, ktere, kakor prah noge , serce omadežujejo in
branijo , da sveto obhajilo ne more svojega veselega sadja
za dušo popolnoma prinesti. (S. Bern. senn. in coen. Doro.)

Zakaj mašuje dans en sam masnih, in drugi mašniki
se le obhajajo?

Ker je Kristus na današni dan sam opravil nekervavo
daritev, in je svoje učence sam s svojo roko obhajal s svo¬
jim telesom in s svojo kervjo; zato se spodobi, da v ti spo¬
min vsi duhovniki ene občine presveti zakrament prejmejo
iz rok svojega predstojnika, po izgledu učencov; v znainnje
pa svoje duhovniške časti, ktero je Jezus dans apostelnom
in njih naslednikom, mašnikom dal, pristopi vsak duhovnik
k svetemu obhajilu s štolo obdan.

Zakaj se po službi bozjej oltarji odkrijejo?

1) V spomin, da je Jezus Kristus, kterega oltar po¬
meni , ob času svojega terplenja, bi djal, se znebil svojega
božjega veličastva, se popolnoma do smerti na križu poni¬
žal in se svojim sovražnikom v roko dal (Filip. 2, 6. 7.); in
2) daje pri križanju bil po sili slečen do nazega, da so nje¬
govo obleko vojaki si med sabo razdelili, kakor je to tudi
psalm 21. prerokoval ; zavoljo tega sc pri tem obredu tudi
psalm 21. moli. •—• To verne opominja, da naj slečejo starega
grešnega človeka z njegovimi deli, in da naj sami sebe po¬
nižajo in tako Kristusu podobni postanejo.

Zakaj umivajo potem duhovni predstojniki svojim pod¬
ložnim, knezi pa dvanajsterim ubozcekom noge?

To se godi v spomin na Kristusa, ki je svojim apostel¬
nom noge umival, kakor tudi v spomin, da morajo vsi ljudje,

231

tudi naj višjih stanov po Jezusovem izgledu se ponižati in
tudi ljudi naj nižjega stanu po kcršansko in bratovsko ljubiti.
■*ato poljubijo tudi noge ubogim, in papež pritisnijo njih
uoge na svoje persi in podajo vsakemu eno sreberno in zlato
'Uedalijo, na ktcrcj se vidi, kako Kristus svojim učencom
n °ge umiva.

Kaj so zornice (matuf inimi) in kaj pomenijo ?

Zornice so molitve, ki jih duhovniki v sredo, četertek
1,1  petek v tem tednu popoldne žalostno prepevajo. S tim
hoče cerkev žalovati čez Jezusovo terplenje in smert, in
svoje otroke opominjati, da se vernejo k Bogu; zato se po-
služi v njih žalostnih Jeremijevih pesem, in posebno njego¬
vih žalostnih besed: »Jeruzalem! Jeruzalem! spreoberni sc
h Gospodu , svojemu Bogu.“

Zakaj se te zornice zvečer prepevajo?

1) V spomin na tiste čase, ko so pervi kristjani pred
vsakim velikim praznikom celo noč molili. Ljudi so pozneje
načeli bolj mlačni biti, so samo na predvečer in scer le samo
duhovniki jih molili, kar sc tudi še zmirom godi. 2) V spo¬
jin na temo, kije tri ure cel svet pokrivala, kadar je Kristus
•ta križu visel. 3) Dokazati, kako cerkev žaluje zavoljo Je¬
zusovega terplenja.

Zakaj se vgasujejo luči ena za drugo, ki so na tri-
voglat lesen svečnik postavljene, in tiste, ki so na
oltarju, med tem, ko duhovni molijo?

Ker so, kakor smo že povedali, v pervih časih cerkve
zornice ob zori molili, in so luči eno za drugo gasili, kakor
se je dan bolj bližal; zato se to še dan današni v ti spomin
dela. Da se pa luči pogašajo, še tudi nekaj skrivnega po¬
meni. To pomeni namreč, 1) da se ima sadaj naše veselje
zmirom bolj manjšati, naša žalost pa naraščati, kolikor sc
bolj spominu Jezusove smerti bližamo; 2) da. so o času
Kristusovega terplenja in smerti njegovi apostelni in učenci,
ktere jc On sam luč sveta imenoval, ga eden za drugim za¬
puščali; 3) da je pri Jezusovej smerti tema zemljo zakrivala;
4) da so Judje, kteri so od napuha bili osleplcni, da niso
Kristusa spoznali za Odrešenika sveta , po njegovej smerti
v naj večjo temo terdovratne nevere zabredli.

232

Kaj pomeni sveča, /deva se goreča nese za oltar, in
potem zopet nazaj prinese po dokončanih
molitvah ?

Ona pomeni Kristusa, kteri je po svojej človeškej na-
tori scer umeri in tri dni v grobu ležal, na tretji dan pa ven-
der iz  lastne moči iz  groba prišel kot prava luč sveta

Zakaj se na konec žarnic s lesom ropoče?

To je bilo nekdaj znamnje, da je služba božja končana;
lahko sc pa tudi pod tem zastopi potres pri Jezusovej
smerti.

Pazita.  V stolnih cerkvah dans škofje blagoslovijo in
posvečujejo sveto križmo in sveto olje, ki se rabijo k ma-
zilenju pri svetem kerstu, pri birmi, pri mašnikovem žegno-
vanju in pri poslednjem olju, kakor tudi pri posvečenju ol-
tarskih kamnov in kerstne vode. Zahvalimo se Jezusu, da
je postavil te svete zakramente, pri kterih se rabijo te svefc
mazila!

Kako seje treba dans zaderžati pri slušbi bozjej?

Ker katolška cerkev ti dan obhaja obletnico postav-
Ijcnja najsvetejšega zakramenta oltarja, pojdi, o kristjan!
in poklekni pobožno pri službi božjej, in pa v duhu si živo
pred oči postavi, da je tvoj božji Učitelj in Izveličar Jezus
v resnici in živo tukaj pričujoč. - Moli ga kot Sina božjega,
ki je k nam na svet prišel in se učlovečil. Občuduj njegovo
ljubezen, daje  leti presveti zakrament postavil, zato da za¬
mere vedno pri nas biti, in zahvali se mu za vse neprecen¬
ljive gnadc, ki si jih ti in toliko milionov katolških krist¬
janov prejel v tem presvetem zakramentu.

Navk za veliki petek.

Leti dan je bil nekdaj Judom dan pripravljanja  na ve¬
likonočni praznik, *) nam Kristjanom pa je obletnica smerti
in pokopa Gospoda našega, ki se je ti dan ko večni veliki
duhovnik in ko daritev za odrešenje sveta na križu da¬
roval. 3 )

1) Hebr, 7, 26. 36. 3) Mat. 37, 63.

233

Zakaj imamo mi kristjani ti dan v lolikej časti?

Mi kristjani imamo ti dan v velikej časti, ker je naj ime-
nitniši dan od začetka do konca sveta; je dan, na kterem
So  se naj veči in v večnost segajoči sklepi božji spolnili,
kakor je to Jezus sam na križu izgovoril, ko je rekel: »Do¬
polnjeno je!“ Ker ti dan je bil On od Judov nevernikom
lz dan, bičan (gajžlan), s terjnem kronan, zasmehovan in
zasramovan, s križem obložen in na goro Kalvario peljan,
ln  ondi v sredi med dvema razbojnikoma na križ pribit.
Tukaj je s svojo grenko smertjo pregrešnega človeka odre-
S| I in tako svoje veliko delo dopolnil.

Zakaj je pač Kristus tolikajn terpel za naše
odrešenje?

On je tolikanj terpel zato, da nam je pokazal: 1) ko¬
liko zlo in kaka hudoba daje greh, zavoljo kterega mu je
bilo toliko terpeti, daje pravici božjej zadostil; 2) da nam
je pokazal svojo nezmerno ljubezen do nas, ker je za nas
vso svojo sveto kri do sadnje kaplice prelil; 3} da ni samo
za nektere, ampak sa vse  ljudi zadostil, in scer preobilno,
Zato da se nobeden ne pogubi, temuč da vsi živlcnje za-
dobe. — Premišluj dans in vsaki dan Kristusa, ki na križu
visi, in glej, kako strašno Bog greh štrafa, ker ni prizane¬
sel svojemu Edinorojenemu, kteri je le naše grehe na-se
Prevzel, in je moral tako grozovitno smert storiti. Kakošno
smert si še le ti si zaslužil, ako greha ne sovražiš in ga ne
popustiš ?! —

Zakaj obhaja cerkev tako liho spomin Kristusovega
terplenja ?

To sc zgodi, verne spodbosti, da se naj Izveličarju za
odrešenje spodobno zahvalijo in jih ganiti, da naj Jezusovo
terplenje tiho premišljujejo in njega serčno ljubijo, ki jih je
ljubil do smerti na križu. Zato je, pravi sveti Krizostom
že sveti Pavl zaukazal, ti dan obhajati; in kristjani so ti
dan vselej obhajali z naj večjo žalostjo in naj ostrejšim
postom.

1) Hom. de Cruce.

234

Zakaj ne obhajamo mi velikega petka tako praznično,
kakor protestanti?

Zato ne storimo mi tega, ker je naša žalost zavoljo
smerti Jezusove tako velika, da ne moremo tega dneva ve¬
selo praznovati; saj je pri Jezusovej smerti tudi cela
natora žalovala, solnceje otemnelo , zemlja sc je potresla,
skale so pokale. Scer se pa tudi katolški kristjan dans ve¬
seli gnade, da je ga Kristus odrešil, toda on je prepričan,
da njegovo veselje samo ne more dopasti Gospodu, ako si
ne prizadeva, si tega Jezusovega terplenja in smerti pri¬
lastiti s tim, da svoje grehe obžaluje, se resnično poboljša
in ojslro pokoro dela; in ravno to je sveti namen naše cerkve,
ko se pri današnej službi božjej tako žalostno in tiho vede.

Zakaj se ne prižgejo luči od začetka službe božje ?

Luči se od začetka ne prižgejo v skrivnostni spomin,
daje dans luč sveta, bi djal, vgasnila, ko je božji Učitelj
in Odrešenik na križu umeri.

Zakaj se dans mesnik pred oltarjem na svoj obraz

vleže ?

Zato da bi mi z njim v velikej ponižnosti in spokorjeno
premišljevali, kako je Odrešenik zavoljo naših grehov na
križu umeri, in da mi nismo vredni svojih oči kviško po-
vsdignuti.

'Zakaj se dans služba božja z dvema beriloma začne?

V znamnje, da je Kristus umeri za Jude in za never¬
nike. Pcrvo berilo je iz Ozeja J ) preroka, in drugo iz 2.
Mojzesovih J ) bukev, ki se nanašate na kervavo smert ne-
omadežvanega jagneta , s ktero je nas On od naših grehov
ozdravil in smerti odrešil.

Po pervem berilu moli masni k tole molitev :

O Bog! kteri si Judeža zavoljo njegove pregrehe štra-
fal, in razbojnika za njegovo pričanje poplačal, daj riain
tvojo milost občutiti, da, kakor je Jezus Kristus naš Go¬
spod, v svojem lerplcnji obema, vsakemu posebej po za-

1) Ozea 6, 1 — 6. 2) 1. Moja. 12, 1 — 11.

235

služenji povernil. tako tudi nam staro zmoto odvzame, in
»as gnade svojega -vstajenja deležne stori, kteri s tebo
ž 'vi i. t. d.

Potem sledi pasion  ali terplenje Jezusa Kristusa, ka¬
kor g a  j e  popisal sveti Janez. Na to moli mašnik za edino
pravo in zveličavno cerkev, zato da bi so vedno bolj raz¬
krila in se v miru in edinosti ohranila; za papeža, da bi
s rečno in slavno sv. cerkev vladal; sa škofe, mašnike, vse
duhovske stanove in za ljudstvo, da bi Bogu pošteno v
kerščanstvu služili; za tiste, ki so se vnovič spreobernili
k našej svetej veri, zato da bi vedno bolje sv. vero spoz-
»ovali in brumno živeli; za oblastnike, vladarje, ki so po¬
krovitelji in brambovci cerkve, da bi njih podložni njim bili
Zvesti in v pokorščini vdani; za vse nesrečne, da bi se jih
Bog usmilil; za krivoverce in odločene, da bi od zmote
nazaj k resnici svete katolške vere se vernuli; za Jude, da
ki bili razsvetleni v svojej slepoti; za nevernike, da bi po¬
pustili svoje malike in verovali na enega  pravega Boga.
Pred vsako molitvijo pravi masnik Oremus  (molimo) in
flectamus genua  (pokleknimo). Se poklekne , in na besedo
levate  (vstanite), se spet vstane; samo pri molitvi za Jude,
masnik ne poklekne, ker so Judje v poidekvanju Kristusa
zasramovali. Ker je dans Kristus na križu za vse ljudi mo¬
lil, zato hoče cerkev, da tudi mi za vse ljudi molimo. Moli
tadaj:

O Gospod Jezus!  ki si na križu v naj silniših bolečinah
in na glas molil za vse ljudi, mi te ponižno prosimo za
tvojega namestnika, rimskega papeža I. I., za našega škofa
I. I., za vse mašnike in duhovnike vsih stanov in redov, za
cesarja, našega kralja in vse vladarje, za vse spreober-
njencc, za vse tiste, ki so v stiskah in težavah, za vse ka¬
tolške kristjane, da jih ti v pravej veri ohraniš in poterdiš,
zato da vsak po svojem stanu in poklicu tebi zvesto slu¬
žiti zamorc. Prosimo te tudi za vse krivoverce in tiste,
ki so od naše cerkve odločeni; za Jude in nevernike, zato
da jih ti vse v tvojo sveto ccrkvo vzameš in v večno zveli¬
čanje pripeljaš. Amen.

236

Kaj stori mašnih, ko te molitve dokonča?

Mašnik gre po opravljenih molitvah od oltarja na levej
strani doli; vzame zagernjeno podobo križanega Jezusa,
kije bila za oltarjem, jo proti pričujočemu ljudstvu obernjen
enmalo odgerne, da se vidi glava podobe križanega Jezusa,
in zapoje z nizkim glasom: „Ecce lignum crucis u ,  to je:
»glejte les križa, na kterem je bil za nas razpet Izveličar
sveta." Kor  ali pevci odgovore: „ Venite adoretnus* , to je:
„poklcknimo prednj in molimo ga!“ In zdajci vsi poklek¬
nejo, Jezusa počastiti, ki je za nas na križu umeri. Zdaj
stopi mašnik enmalo naprej od vogla oltarja, in potem na
sredo oltarja. V drugič odgerne vso desno stran, v tretjič
pred oltarjem pa cel križ; vsakokrat enmalo višej križ in zra¬
ven tudi glas povzdigne, prepevajo: Ecce lignum crucis.

Tako ima podoba križanega Jezusa, ktera je bila od
tihe nedele sem zakrita pred našimi očmi, zdaj nam globej
v serce seči in nas opomniti, da je bila vera v križanega
Jezusa naj poprej v Judeji oznanena, in potlej zunej Judeje
po vsem svetu. Trikrat se počasti Jezus, ker je bil trikrat
zasramovan, namreč v dvorišču velkega duhovnika, v Pi-
latovej hiši in na Kalvarii, — Potem postavi mašnik na
evangeljskej strani križ na mesto , ki je za to pogerneno in
pripravlcno, kar pomeni Jezusov pokop. Zdaj gre nekaj
korakov preč na stran, izuje čevlje, kakor je nekdaj Mojzes
storil, kadar se je hotel Bogu bližati. Kleče Jezusovo ter-
plenje premišljuje, potem vstane in sc enmalo naprej po¬
makne, poklekne vdrugič, in potem pri križu vtretjič. Tukcj
moli ponižno Jezusa, premišlujc njegovo neskončno lju¬
bezen , ktera ga jo, nas grešnike odrešiti, na križ in v grob
pripravila, in poljubi (kušne) spoštovavno v duhu Jezusove
rane, ki jih je zavoljo nas dobil. Med tem ko mašnik in
drugi duhovniki križ tako časte, pojejo pevci očitanje , neko
žalostno pesem, in vmes ponavljajo po latinsko in po gerško
prepevajo tele besede: „() sveti Bog! Sveti Vsigamogočni!
Sveti Večni! usmili se nas!“ V tej žalostnej pesmi očita
Jezus Kristus ves ljubezniv ljudstvu, ki ga križa, kako
gerdo krivično in nehvaležno ono ravna. To tudi nas za¬
dene, ker Jezusa z svojimi grehi tolikrat vnovič križamo.
Zato se imenuje ta pesem očitanje,  in sc poje tako dolgo,
dokler dukovniki križ častč. Potem se poje od svetega
Fortunata zložena hvalna pesem Jezusu Kristusu v čast,

237

b er  je na križu sovražnika našega zveličanja premagal; s
,° pesmijo hvalimo Jezusa zalo neprecenjeno dobroto, ki
J e  jo skazal.

1'ojdi tjekej tudi ti, moj kristjan! poklekni trikrat pred
podobo križanega Jezusa, ki je za te na križu umeri, in
^daj kot tvoj zmagovavni odrešenik v nebesih na desnici
ooga Očeta sedi, in ga ponižno moli, ter ga s stertim ser-
e°m prosi, da ti odpusti vse grehe, s katerimi si ga razžalil,
nosni (poljubi) s serčno ljubeznijo njegove svete rane, in
obljubi mu, da boš vse ljudi, tudi sovražnike, po njegovem
'Ogledu ljubil in v djanji pomagal vsim, ki so v revah in
težavah.

Kaj se //odi po tem?

Kadar so duhovniki Kristusa križanega molili in pesmi
odpeli, gredo vproccsiido kraja, kamur so včeraj posvečene
"> v kelihu shranjene hostije položili, jih prenesejo na veliki
oltar, prižgejo kadilo v znamnje časti in molitve, in po ne¬
kih kratkih molitvah mašnik eno hostijo z desno roko po¬
vzdignejo, jo koj razlomijo, en košek denejo po navadi v
belih; potem se obhajajo in slednič ko še kratko zahvalno
•bolitvico zmolijo, grejo izpred oltarja.

Ali se dans ne bere sveta maša?

Dans se ne mašuje, ker se ne posveti kruha in vina;
v  ravno tem obstoji daritov sv. maše. Dans se le ena včeraj
posvečenih hostij povzdigne in pri obhajilu vžije, druga se
pa shrani in v monštranco postavi.

Zakaj se dans ne mašuje?

Dans se ne mašuje, ker je ti dan Jezus Kristus kot
v eliki duhovnik po Aronovem redu sebe samega kervavo
daroval na lesu svetega križa, zato šene spodobi, da se
dans njegova darivna smert tudi nekervavo v svetej maši
ponovi. Sveta maša je tudi razun tega daritev veselja in
tolažbe, in se dans tudi zavoljo žalosti opusti.

Zakaj se v tako imenovanem svetem grobu sveti
zakrament postavi, da ga naj vsi molijo?

Verne kristjane opomniti, da morajo posebno današni
dan Izveličarja zahvaliti za njegovo britko terplenje in smert

238

ga za opuščanje prositi vsih grehov, s kterimi so ga do zdaj
razžalili in s kterimi ga ljudje še vedno razžaljujejo, ga mo¬
liti kot pravega božjega Sina, Edinega srednika med Bogom
in med nami, in ga prositi, da daj vse ljudi razsvetli s svojo
lučjo, zato da ne bodo v temi grehov tavali, temuc za njim
hodili in se njegovega večnega nebeškega veličastva vde-
ležili: zavoljo tega gori tudi okoli naj svetešega zakramenta
toliko razno barvnih lučic.

Kaj se more danes še posebno pobožnega in dobrega
opraviti?

Razim [tega da Jezusa Kristusa v svetem grobu ob¬
iščemo in molimo, se dans lahko tudi sveti križev pot moli,
Gospodovo terplenje premišluje in k sercu vzame, kakor,
pravi sveti Avguštin: „Glej na rane Jezusove, ki na križi
visi, glej kri vmirajočega, ceno Odrešenika! Svojo glavo je
nagnul, nas vse poljubiti, svojo stran je odperl, nas vse lju¬
biti, svoje roke je stegnul, vse objeti, celo svoje telo je
dal, nas vse odrešiti. Premišluj, kaj je to , zato da bo On po¬
polnoma v tvojem sercu gospodaril, ki je za te na križ
pribit.*

Navk, kako premišlevati britko terplenje
Jezusa Kristusa.

„Kristus je za nas terpel, in vam izgled zapustil, da hodite
po njegovih stopinjah.* 1. Pet. 2, 21.

„Od kod to pride, piše sveti Alfons Liguori , da toliko
vernih Jezusa na križi gleda, brez da bi jim to serce pre¬
bodlo. K vecemu pridejo veliki teden v cerkev, in so pri
službi božjej, kjer se spomin njegove smerti obhaja, toda
njih serce je merzlo, brez da bi hvaležnosti občutili, kakor
da bi se obhajal spomin na prigodbo, za ktero jim ni nič mar.
Ali morebit ne vejo ali ne verujejo kar nam evangeli od Je¬
zusovega terplenja pravi! Se ve, da vejo in da verujejo, pa
ne primislijo vse to. Nemogoče je, da bi človek, ki to veruje
in premišluje, ne bil od ljubezni do Boga vnet, kteri je iz
ljubezni do njega terpel in umeri.* Zakaj pa, se zamore tu-
kej se na dalej prašati, zakaj ima vender veliko njih, kteri
zares premišlujejo terplenje Jezusovo in njegovo smert, od
tod tako malo koristi in dobička za svojo dušo ? Zato, ker si

239

' le  prizadevajo premišlevati, kar je On terpel, in posnemati,
l( ar je On nas v svojem terplenju učil in pokazal.

»Kristusov križ, pravi sveti Avguštin, ni le postelja
Umirajočih, temuč tudi leča učečih.“ ‘)  Križ ni le postelja,
ua kterej Kristus umerje, temuč tudi leča, iz katere On nas
” (; i, kaj imamo delati, kaj posnemati.  Leto tadaj: čednosti
Posnemati , ki jih je Jezus v svojem terplenji in v svojej
• s merti v naj visjej stopili nas učil in pokazal, bodi naš po¬
škili namen pri premišlevanju Kristusovega terplenja, to
)Q di naša naj perva skerb; toda ravno tega ne store mnogi
bstih, ki scer radi grozno terplcnje Kristusovo premišlujejo
1,1  časte. Navadno se jim že dovolj zdi, da je njih serce
°mečeno in žalostno, ko vidijo Jezusa tolikanj groznih bo¬
lečin prenašati, pa ne gledajo in ne premišlujejo dalej, kako
Ponižno, kako poterpežlivo, krotko, ljubeznivo itd. On vse
terpi, in torej si tudi ne prizadevajo terdno skleniti, da
hočejo tudi oni ravno tako se ravnati. Da pa ti kerščanska
Čuša! terplenje in smert Jezusa Kristusa ne bodeš zastonj
Premišljevala, temuč iz tega naj večji dušni dobiček zado-
hila, poslušaj, kaj pobožni služabnik božji, Alfons Rodriguez
0  tej reči pravi in uči: 2 )

„Kadar skrivnosti terplenja Jezusa Kristusa premišlu-
Jemo, si moramo prizadevati, da se naše serce pri tem vname
1,1  goreče postane, posnemati Kristusove čednosti; zato mo-
| a mo počasi in pazlivo vsako čednost posebej premišlevati
*U pretehtati, v svojem sercu jo ljubiti in po njej hrepeneti,
P 1 '* tem terdno skleniti, jo v djanju posnemati, njej nasprotni
greh pa sovražiti in studiti. Tako n. pr. če premišlujes, ka¬
ko j e  Pilat Jezusa v smert na križu obsodil, premisli naj
Prej dobro Jezusovo ponižnost, ki seje tako močno ponižal
'n dasiravno nedolžen, vendar molče slušal in na se vzel, ko
g a  je clo nevernik krivično obsodil v sramotlivo smert
Ila  križu. Tukej vidiš, kako se je Jezus obnašal in kako
nioraš tudi ti sam sebe zaničevati, vse zamere, krive sodbe,
narekovanja poterpežlivo prenašati in se jih tudi veselili,
Za to da Kristusa posnemaš. Zato da se pa tvoje serce pri
Premišlevanju Jezusovega terplenja tako vname in da za-
moreš take sklepe delati, premišluj pri vsakej skrivnosti
nasledile reči:

D Tract. 119. in Joan. a) V bukvah; Vadba Popolnosti, 4. del

240

PerviČ , kdo je ti, kiterpi? On je naj nedolžniši, naj
svetejši, naj Jjubeznivši, je edinorojeni Sin Vsegamogočnegn
Očeta, Gospoda nebes in zemlje. Drugič , kaj terpi On od-
znotrej na duši, in odzunej na telesu? Tretjič , kako terpi
On vse te bolečine, kako poterpežlivo, ponižno, krotko, lju¬
beznivo itd. prenaša On vse zaničevanje, vso sramoto.
Vetertic , za koga terpi On? Za vse ljudi, kteri so že umerli,
kteri še žive ali bodo še rojeni, za svoje sovražnike in za
tiste, kteri so ga križali, in za vsakega človeka posebej.
Petič,  od koga terpi Jezus? Od Judov in nevernikov, od
vojakov, beričev in rabelnov, od hudiča in od vsih hudobnih
posvetnjakov in grešnikov noter do konca sveta, kteri so
bili vsi takrat v duhu zedinjeni s Jezusovimi sovražniki in
so ga martrati in križati pomagali. Šestič , zakaj terpi Je¬
zus? zato da zbriše grehe celega sveta, da plača dolg vsih
grehov, da božjej pravici zanje zadosti, da nebeškega Očeta
zopet z nami spravi, da nam nebesa odpre, da nam svoje
neskončne zasluge podari, in s tem moč podeli, po poti proti
nebesom brez nevarnosti hoditi. Ko te reči premišluješ in
scer pri vsakej skrivnosti Jezusovega terplenja posebej, je
to, da Jezusa posnemaš, da delaš, kakor je storil, to je naj
pervo, in ravno to moraš vedno pred očmi imeti. To je po-
trebniše in koristniše kot vse drugo premišlevanje. Zakaj
Jezusa posnemati, in po njem se ravnati, to se še le pravi
keršansko živeti. Kadar tadaj Jezusovo terplenje premišluješ,
imej vsakrat njegov izgled živo pred svojimi očmi, premisli
kar ravno na njem vidiš, in poprašaj se ali tudi ti tako delaš
ali pa se morebiti ravno nasprotno obnašaš? Ako je pri tebi
taka, da ne hodiš za Jezusom, obžaluj ponižno svoj greh,
obudi v sebi gorečo željo po čednosti, ki je temu grehu
ravno nasproti, terdno skleni, zanaprej v tej čednosti se va¬
diti, in ti greh izkoreniniti, in prosi Gospoda za gnado in
pomoč, da zamoreš dopolniti, kar si sklenili.

Tako še le bo premišlevanje Jezusovega terplenja za
te velika sreča in dušni dobiček in tako še le boš Kristusu
podoben; zakaj po besedah pobožnega Ljudevika iz Gra¬
nade je naj večja čast in kine za kristjana, podobnemu biti
Kristusu, svojemu božjemu Učitelju, ne tako, kakor mu je
hotel podoben biti Lucifer; temuč tako, kakor nam je On
sam pokazal, ko je djal: Jaz sim vam dal izgled, da tudi vi
tako storite , kakor sim jaz vam storil."

241

P a s i o n

<ili terplenje Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu
vsili štirih evangelistov.

Približeval se je praznik opresnih kruhov, kteri se ime¬
nuje velika noč. In Jezus je rekel svojim učencom: Veste,
( la bo čez dva dni velika noč, in Sin človekov bo izdan, da
bo križan. In veliki duhovni in pismarji so iskali, kako bi
Jezusa umorili. Takrat so se zbrali veliki duhovni in stara¬
nih ljudstva v dvor velikega duhovna, kteri je bil imeno¬
van Kajfež;*in so se posvetovali, da bi Jezusa z zvijačo
vjeli in umorili; bali pašo se ljudstva. Rekli so: Nikar v
praznik, da kje hrup med ljudstvom ne vstane. Satan pa je
šel v Judeža, kteri se je imenoval Iškarjot, kije bil eden
zmed dvanajsterih. In je šel in govoril z velikimi duhovni in
z poglavarji, kako bi jim ga izdal, in jim je rekel: Kaj mi
hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni pa, ko so to sli¬
kali, so se obveselili, in so mu obljubili trideset srebernikov.
In je besedo dal. In je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal
brez hrupa.

Prišel je pa pervi dan opresnih kruhov, ob kterem se
je moralo klati velikonočno jagnje. Tedaj so pristopili učenci
k Jezusu in so mu rekli: Kam hočeš da gremo, in ti pripa-
vimo, da boš jedel velikonočno jagnje ? In pošlje dva svojih
Učencov, Petra in Janeza, in jima je rekel: Pojdita v mesto
in vaju bo srečal človek, kteri ponese verč vode; pojdita
Za njim v hišo, v ktero gre , in recita hišnemu gospodarju:
Učenik ti reče: Moj čas je blizo, pri tebi hočem imeti veliko
noč z svojimi učenci. Ivde je moja gostivnica, kjer bom ve¬
likonočno jagnje z svojimi učenci jedel? In on vama bo po¬
kazal veliko obednico pogernjeno; ondi nam pripravita. In
njegova učenca gresta in prideta v mesto, in najdeta, kakor
jima je bil povedal; in sta pripravila velikonočno jagnje.

Ko se je bil pa večer storil, je prišel z dvanajsterimi.
In kadar je ura prišla, je k jedi šel, in dvanajsteri aposteljni
Uoffine. 16

242

z njim. In jim je rekel: Iz serca sim želel to velikonočno
jagnje jesti z vami, preden terpiin. Zakaj povem vam, da od
zdaj ga ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v Božjem
kraljestvu. In je vzel kelih, ter je zahvalil in rekel: Vzemite
in razdelite si med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom pd
od tertnega sadu, dokler božje kraljestvo ne pride.

In ko so večerjali, vstane od večerje, in dene iz sebe
svoje oblačilo , in vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije vode
v medenico, in začne umivati učencom noge, in brisati z
pertom, z kterim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru.
In Peter mu reče : Gospod! tl meni noge umivaš ? Jezus je
odgovoril in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedi!
pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi umival nog veko¬
maj ne. Jezus mu je odgovoril: Ako te ne umijem, ne bos
imel deleža z menoj. Simon Peter mu reče: Gospod ne samo
nog, ampak tudi roke in glavo. Jezus mu reče: Kdor je
umit, ne potrebuje, kakor da noge umije, ampak je ves čist-
Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je , kteri
ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti.

Po tem, ko jim je bil noge umil, in vzel svoje oblačila,
se je spet k mizi usedel in jim rekel: Veste, kaj sim vam
storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav pravite,
sim tudi. Ako sim tedaj jaz Gospod in Učenik vam noge
umil, morate tudi vi eden drugemu noge umivati. Zgled nam¬
reč sim vam dal, da ravno tako , kakor sim jaz vam storil,
tudi vi storite. Resnično, resnično vam povem : Hlapec ni
vekši, ko njegov gospod; ne poslanec vckši, ko tisti , kteri
gaje poslal. Ako to veste, blagor vam bo, če bote to sto¬
rili. Ne rečem od vasvsih; jaz vem, ktere sim izvolil. Ali
da se dopolni pismo: Kteri z menoj kruh je, bo vzdignul
zoper me svojo peto.—• Zdaj vam to povem, preden se
zgodi, da kadar se zgodi, verujete, da sim jaz. Resnično,
resnično vam povem: Kdor sprejme, kterega pošljem, mene
sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme njega, kteri me
je poslal. In ko je bil Jezus to izrekel, je v duhu žalosten

243

tol > in je pričal in rekel: Resnično, resnično vam povem:
Eden zmed vas me bo izdal, kteri je z menoj. Učenci so se
tedaj eden drugega pogledovali pomišljevaje, od kterega da
govori. In silno žalostni so začeli sleherni reči: Gospod!
a li sim jaz? On pa je odgovoril in rekel: Kleri pomaka z
m enoj roko v skledo, li me bo izdal. Sin človekov gre sicer,
kakor je pisano od njega; tode gorje tistemu človeku, po
kterem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne
kil rojen tisti človek. Eden pa njegovih učeneov, kterega je
Jezus ljubil, je slonel na Jezusovih persih. Temu je tedaj
pOmignul Simon Peter in mu je rekel: Kdo je, od kterega
govori? On tedaj se nasloni na persi Jezusove in mu reče:
Gospod! kdo je? Jezus je odgovoril: Tisti je, kteremu bom
jaz pomočen kruh podal. Judež pa, kteri ga je izdal, je od¬
govoril, rekoč : Učenik! ali sim jaz? Mu reče: Ti si rekel.
In je pomočil kruh, in ga dal Judežu Iškarjotu Simonovemu.
In po grižljeji je sel satan v nja. Jezus mu tedaj reče : Kar
misliš storiti, stori berž. Nobeden teh pa, kteri so pri mizi
kili, ni vedel, čimu mu je to rekel. Eni namreč so menili,
ker jo Judež mošno imel, da mu je Jezus rekel: Kupi, kar
z a praznik potrebujemo, ali da bi kaj ubogim dal.

Kadar so pa večerjali, je vzel Jezus kruh, in ga je po¬
svetil in razlomil, ter dal svojim učencom, in je rekel: Vze¬
mite in jejte, to je moje telo, ktero je za vas dano. In je
Vzel kelih, je zahvalil , in jim dal rekoč: Pite iz njega vsi!
To je moja kerv nove zaveze, ktera bo za njih veliko pre¬
lita v odpuščanje grehov. — To storite v moj spomin. In so
pili iz njega vsi.

Ko je bil Judež odšel, je Jezus rekel: Zdaj je Sin člo¬
vekov poveličan, in Bog je poveličan v njem. Ako je Bog v
njem poveličan, ga bo Bog tudi sam v sebi poveličal; in
zdajci ga bo poveličal. Otročiči! še malo časa sim pri vas.
Me bote iskali, in kakor sim Judom rekel: Kamor jaz grem,
vi ne morte priti, tudi vam zdaj rečem. Novo zapoved vam
dam, da se ljubite med seboj. V tem bodo vsi spoznali, da

16 *

244

ste moji ucenci, ako bofe ljubezen imeli med seboj. In ko so
bili zahvalno pesem speli, so šli na oljsko goro.

Simon Peter mu reče: Gospod! kam greš? Jezus j e
odgovoril: Kamor jaz grem, zdaj ne moreš za menoj ih;
potlej pa pojdeš za menoj. Peter mu reče: Zakaj ne morem
zdaj za teboj iti? Gospod pa je rekel: Simon, Simon! glej*
satan vasje hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico.
Jaz pa sim prosil za te, da ne jenja tvoja vera; in ti, kadar
se boš nekdaj spreobernul, poterdi svoje brate. Peter p a
mu je rekel: Gospod! s teboj sim privavljen v ječo in v
smert iti. Svoje življenje bom za te postavil. Jezus mu je
odgovoril: Svoje živlenje boš za me postavil? Resnično,
resnično ti povem , da nocoj to noč, preden bo petelin dva¬
krat zapel, me boš trikrat zatajil. Vsi se bote pohujšali <o
noč nad menoj; zakaj pisano je: Bom udaril pastirja, in raz¬
kropile se bodo ovce. Kedar vstanem, pojdem pred vatni
v Galilejo. Peter mu reče: Da bi se ravno vsi pohujšali nad
leboj ,  jaz vendar ne. Jezus pa je rekel: Povem ti Peter!
petelin ne bo dans pel, preden trikrat utajiš, da me po¬
znaš. On pa je še več govoril. Ako bi mi bilo tudi umreti
s teboj, te ne bom zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli.
Jezus jih je pa milo tolažil in učil: Vaše serce naj se ne
prestraši. Verujete v Boga, tudi v me verovajte. V hiši
mojega Očeta je veliko prebivališč. In ko odidem in vam
mesto pripravim, bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da
bote tudi vi, kjer sim jaz. In jaz bom Očeta prosil, in vam
bo drugega Učenika dal, da pri vas ostane vekomaj. Ne
bom vas zapustil sirot. —• Jaz sim prava vinska terta, vi
mladike, Ako ostanete v meni, in moje besede v vas osta¬
nejo, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. Ako
vas svet sovraži, vedite, daje  mene poprej sovražil ko
vas. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor
sim vas jaz ljubil. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil;
ker pa niste iz sveta, ampak sim vas jaz odbral, torej vas
svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sim vam jaz govo-

245

r *li Hlapec ni veči, kakor njegov gospod. Ako so mene
preganjali, bodo tudi vas preganjali. Iz s-hodnic vas bodo
devali, ura clo pride, da bo vsak, kteri vas umori, menil,
da Bogu službo stori. Tega pa vam od začetka nisim pra¬
vil , ker sun bil pri vas. In zdaj grem k njemu, kteri me je
Poslal, in nobeden zmed vas me ne vpraša: Kam greš?
’I’cmuč, ker sim vam to govoril, je žalost napolnila vaše
serce. Ali jaz vam resnico povem: Za vasje dobro, da
Jaz grem. Zakaj ako ne grem, Troštar ne bo k vam prišel,
ako pa grem , vam ga bom poslal. Se malo , in me več ne
kote vidili, in spel malo, in me bote vidili, ker grem k Očetu.
Kesnično , resnično vam povem, da bote jokali in žalovali,
■svet pa se bo veselil; vi bote žalovali, ali vaša žalost se
ko v veselje spreobernila; spet vas bom vidil, in vaše serce
se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Na
svetu bote britkost imeli; ali zaupajte, jaz sim svet prema¬
gal. To je Jezus govoril, in je vzdignili oči v nebo in je
>'ekel: Oče, ura je prišla; poveličaj svojega Sina, da tvoj
Sin tebe poveliča: Jaz prosim za-nje, zate,  ktere si mi
dal, ker so tvoji. Sveti Oče ohrani jih v svojem imenu. Ne
Piosim, da bi jih iz sveta vzel, ampak da bi jih hudega varo¬
val. Pa ne prosim samo za nje , ampak tudi za tiste, kteri
kodo po njih besedi v mene verovali. Da bodo vsi eno, ka¬
kor ti Oče v meni, in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno.
Oče! hočem da bodo tisti, ktere si mi dal, tudi z menoj tam,
kjer sim jaz , da moje veličastvo vidijo.

Ko je bil to izgovoril, je šel s svojimi ucenci cez po-
*ok Cedron, in je šel po navadi na oljsko goro. Za njim pa
so šli tudi učenci. Tedaj je prišel z njim na pristavo, ki se
jej pravi Getzemani, kjer je bil vert, v kterega je šel on in
njegovi učenci. Vedel je pa tudi Judež, kteri gaje izdal,
O kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tje hodil. Ka¬
dar je Jezus na mesto prišel, jim je rekel: Sedite tukaj,
da grem tje, in molim. Molite, da ne pridete v skušnjavo. In
vzame s seboj Petra, in Jakoba, in Janeza; in začne pre-

246

strašen, žalosten in otožen biti, in jim reče: Moja duša je ža¬
lostna do smerti; ostanite tukaj in cujte. In je malo naprej šel,
in se je -odtegnili od njih ljucaj kamna, in jc na kolena padel,
in molil rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, vzemi ti kelih od
mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. In
pride k svojim učencom, in jih najde spati, in reče Petru:
Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Cujte in molite, da
ne padete v skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je
slabo. Spet je vdrugič šel, in molil, rekoč: Oče moj! ako
ne more ti kelih memo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi
tvoja volja. In ko seje vernul, jih je spet najšel spati (njih
oči namreč so bile trudne) in niso vedili, kaj bi mu odgo¬
vorili. In jih je popustil, in spet šel, in tretjič molil, in ravno
tiste besede govoril. Prikaza! se mu je pa angel iz nebes,
kteri gaje pokrepčal. In ko so ga smertne težave obšle, je
priserčniše molil. Njegov pot pa je bil, kakor kervave kaplje
tekoče na zemljo. In pride vtretjič k svojim učencom, in
jim reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti je; ura je prišla,
glejte! Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstanite,
pojdimo! kteri me bo izdal, je blizo.

In ko je še govoril, glej! je Judež, eden dvanajsterih
prišel, in z njim straža in velika množica služabnikov od
velikih duhovnov in farizejov s meči, in koli, s svetili, in
baklami, in orožjem. Dal jim je bil pa njegov izdajavec
znamnje, rekoč: Kterega bom kušnul, tisti je, njega pri¬
mite, in peljite ga varno. In ko jc bil prišel, je šel pred njimi,
in berž je k Jezusu stopil, in je rekel: Zdrav bodi Učenik!
in ga je kušnul. In Jezus mu je rekel: Prijatel! čemu si pri¬
šel? Judež! s kuševanjem izdaš Sina človekovega? InJezus,
ki je vedel vse, kar je imelo čez nja pride, je naprej stopil,
in je rekel: Koga iščete? Somu odgovorili: JezusaNacare-
škega. Jezus jim reče: Jaz sim. Stal je pa tudi Judež pri
njih, kteri gaje izdal. Kadar jim je rekel: Jaz sim, so od¬
stopili in padli na zemljo. Spet jih je tedaj vprašal: Koga
iščete! Oni so pa rekli: JezusaNacareškega. Jezus je od-

247

govoril; Povedal sim vam, da sim jaz; ako tedaj mene
*scete, pustite te iti. — Da so sc dopolnilo besede, ktere je
rekel: Ktere si mi dal, nisim nobenega zmed njih zgubil.

Tedaj so pristopili, in roke na Jezusa vergli, in ga pri¬
jeli. Kadar so ga, kteri so bili okoli njega, vidili, kaj ima
kiti, so mu rekli: Gospod! ali naj mahnemo s mečem? Si-
m °n Peter tedaj, kije meč imel, gaje izderi, in je malmul
P° hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno uho.
Hlapcu pa jo bilo ime Malhuz. Jezus pa je odgovoril in re¬
kel: Jenjajte od tega. In seje njegovega ušesa doteknul in
ga je ozdravil. Tedaj je Petru rekel: Vtakni svoj meč v
Ložnico; zakaj vsi, kteri za meč prijemajo, bodo z mečem
končani. Ali meniš, da ne morem prositi svojega Očeta, in
n >i bo poslal več ko dvanajst legijonov angelov. Ne bom li
Pil keliha, kterega mi je Oče dal? Kako se bodo tedaj do¬
polnile pisma, ker sc mora tako zgoditi? Straža tedaj, in
poglavar in hlapci Judov so Jezusa popadli, in so ga zve¬
zali. Tisto uro je Jezus velikim duhovnom in poglavarjem
tcmpelnja in starašinom, ki so nad nja prišli, rekel: Kakor
Nad razbojnika ste prišli z meči in z koli me lovit; vsak
dan sim sedel pri vas, in učil v tempeljnu, in me niste pri¬
jeli ; tode to je vaša ura in oblast teme. Pa to vse seje zgo¬
dilo, da se dopolnijo pisma prerokov. Tedaj so ga njegovi
Ncenci zapustili, in so vsi zbezali.

In kteri so Jezusa ujeli, so ga peljali pervič k Anazu,
kil je namreč tast Kajfeža, kteri je bil veliki duhoven tisto
^to. Bil je pa Kajfež tisti, kteri je bil Judom svet dal, da
je bolje, da en človek umerje za ljudstvo.

Kteri so Jezusa vjeli, so ga peljali potem h Kajfežu
v elikcmu duhovnu, kjer so se bili pismarji in starašini sošli.
Meliki duhoven tedaj je vprašal Jezusa za njegove učence
in njegov uk. Jezus mu je odgovoril: Jaz sim očitno go-
v oril pred svetom, jaz sim vselej učil v s-hodnici in v tem-
Peljnu , kamor se vsi Judje s-hajajo , in na skrivnem nisim
nič govoril. Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kteri so sli-

248

šali, kaj sim jim govoril; glej! oni vedo, kaj sim jaz govoril.
Kadar je bil pa to rekel, je eden služabnikov, kteri je zra¬
ven stal, Jezusa za uho udaril, rekoč: Tako odgovarjaš
velikemu duhovnu? Jezus mu je odgovoril: Ako sim hudo
govoril, spričaj od hudega; ako pa prav, kaj me biješ? Ve¬
liki duhovni pa in ves zbor so iskali krivega pričevanja zo¬
per Jezusa, da bi ga umorili, in ga niso našli, dasiravno je
bilo veliko krivih prič pristopilo. Zakaj veliko jih je krivo
pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso vjeuiale. Zad¬
njič pa ste prišle dve krive priči, in ste krivo pričevale zo¬
per njega rekoč: Mi smo ga slišali reči: Jaz morem podreti
tempelj Božji, in v treh dneh ga spet sozidati. In tudi njih
pričevanje ni obstalo. In veliki duhoven je stopil v sredo, iu
vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper
tebe pričajo? On pa je molčal, in ni nič odgovoril. In veliki
duhoven mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nani
poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji? Jezus mu reče: Tisi
rekel. Pa povem vam: Posihmal bote vidili Sina človeko¬
vega sedeti na desnici moči božje, in priti v oblakih neba.
Tedaj je veliki duhoven raztergal svoje oblačila, rekoč:
(Boga) je preklinjal, kaj potrebujemo še prič? Glejte! zdaj
ste slišali preklinjevanje. Kaj se vam zdi? Oni pa so odgo¬
vorili in rekli: Smerti je vreden!

In možje, kteri so ga deržali, so ga zasramovali in
bili. In so ga zakrivali, in ga v obraz bili; in so ga vprašali,
rekoč: Prerokuj , kdo te je udaril ? In več drugega prekli-
njevanja so govorili zoper njega.

Peter pa je od deleč za njim šel do dvora velikega
duhovna, in drugi učenec. Tisti učenec pa je bil znan ve¬
likemu duhovnu, in je šel s Jezusom vred na dvorišče ve¬
likega duhovna; Peter pa je stal zunaj pri vratih. Uni učenec
tedaj, kteri je velikemu duhovnu znan bil, je vun šel, in je
govoril z vratarico, in je Petra noter peljal. Zakurili so pa
ogenj v sredi dvorišča hlapci in služabniki, in so se greli.
Stal je pa tudi Peter z njimi, in se je grel, da bi vidil ko-

249

nec ' Ko ga je pa vitlila dekla vratarica sedeti pri ognji, in
je prav pogledala, je rekla: Tudi ti jc bil z njim. In pri¬
lepila je k njemu, rekoč: Tudi ti si bil z Jezusom Galilej-
c em. On pa je tajil vpričo vsili, rekoč: Nisim; žena! ne
P°znam ga! ne vem in ne urnim, kaj praviš! In je vun šel
pred dvorišče, in je petelin zapel. Ko je pa skozi vrata šel,
S^je vidila druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili tam:
ludi ti je bil z Jezusom Nacareškim! In kmalo po tem ga
je drugi vidil, in rekel: Tudi ti si zmed njih. Peter pa je re¬
kel: O človek! nisim. In nekako uro časa potlej je nekdo
drugi terdil, rekoč: Resnično, tudi ti je bil z njim, ker je
•udi Galilejec! In čez malo so zraven stoječi spet Petru re¬
kli: Res si zmed njih; saj si tudi Galilejec, zakaj tvoj jezik
te razodeva. In eden zmed hlapcov velikega duhovna, stric
tistega, kteremu je bil Peter uho odsekal mu reče: Te li
fiisim jaz vidil na vertu pri njem? Peter je tedaj spet tajil:
K T e poznam tega človeka, od kterega pravite. In zdajci je
petelin vdrugič zapel. In Gospod se je ozerl in je pogledal
v  Petra. In Peter seje spomnil besede, ktero mu je bil Je-
z «s rekel: Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat
z atajil. In je vun šel, in je britko jokal.

Kadar se jc pa jutro storilo, so sklenili vsi veliki du¬
hovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, da bi ga v smert
izdali, in so ga peljali v svoje zbirališče, rekoč: Ali si ti
Kristus, povej nam? In jim je rekel: Ako vam povem, mi ne
hote verjeli. Ako pa tudi vprašam, mi ne bote odgovorili, in
•o e ne spustili. Odsihmal pa bo Sin človekov sedel na des¬
nici moči Božje. Vsi pa so rekli: Ti si tedaj Sin Božji? In
je rekel: Vi pravite, da jaz sim. Oni pa so rekli: Kaj po¬
trebujemo še pričevanja? Saj smo sami slišali iz njegovih
Ost! In vstala je vsa njih množica, in so ga zvezanega pe¬
ljali in izdali Ponciju Pilatu poglavarju dežele.

Tedaj, ko je Judež, kteri gaje izdal, vidil, daje ob¬
sojen, se je skesal, in je nazaj prinesel trideset srebernikov
velikim duhovnom in starašinoin, rekoč: Grešil sim, ker sim

250

izdal nedolžno kerv. Oni pa so rekli: Kaj je nam mar, h
glej. In je vergel od sebe srebernikc v tempeljnu, in se je
vernul, in je sel in seje z vervjo obesil. Veliki duhovni p a
so vzeli srebcrnike, in so rekli: Ne spodobi se jih devah v
tempeljnovo skrinjico; zakaj to je cena kervi. Sklenili so
pa, in kupili za nje lončarjevo njivo, za pokopališče ptujcov.
Zato je imenovana tista njiva Ilakeldama, to je njiva kervi
do današnjega dne. Tedaj seje dopolnilo, kar je bilo govor¬
jeno po Jeremii preroku, ki pravi: In so vzeli trideset sre-
bernikov, ceno cenjenega, kterega so skupčevali od Izraelo¬
vih otrok. In so jih dali za njivo lončarjevo, kakor mi J e
ukazal Gospod.

Peljajo tedaj Jezusa od Kajfeža v sodno hišo. Bilo je
pa zjutrej. In oni niso šli v sodno hišo, da bi se neomade-
ževali, temuč da bi smeli jesti velikonočno jagnje. Sel je
torej Pilat vunkaj, in je rekel: Kakošno tožbo prinesete zoper
tega človeka. So odgovorili in mu rekli: Ko bi ti ne bil hu-
dodclnik, bi ti ga ne bili izdali. Pilat jim je tadaj rekel: Vze¬
mite ga vi, in ga po svojej postavi sodite. Judje so mu tedaj
rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. Da se je dopolnila Je¬
zusova beseda, ktero je govoril, ko je na znanje dal, z ka¬
košno smertjo bo umeri. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: Tega
smo najšli, da zapeljuje naš narod, in da brani cesarju dav¬
kov dajati, in pravi, da je on Kristus kralj. Pilat pa gaje
vprašal, rekoč: Si ti kralj Judovski? On pa je odgovoril in
rekel: Ti praviš. In kadar je bil tožen od velikih duhovnov
in starašinov, ni nič odgovoril. Tedaj mu reče Pilat: Ali ne
slišiš, koliko zoper tebe pričujejo? Nič ne odgovoriš? In
mu ni odgovoril na nobeno besedo, tako, da se je poglavar
silno čudil.

Šel je tedaj Pilat spet v sodno hišo , in je poklical Je¬
zusa , in mu rekel: Ti si kralj Judov? Jezus je odgovoril:
Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi povedali od mene?
Pilat je odgovoril: Kaj sim jaz Jud? Tvoj narod in veliki
duhovni so te meni izdali; kaj si storil? Jezus je odgovoril:

251

Hoje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo
°(1 tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne
bil Judom izdan; zdaj pa moje kraljestvo ni od tod. Pilat mu
jo tedaj rekel: Tedaj si ti kralj? Jezus je odgovoril: Ti
praviš, da sim jaz kralj. Jaz sim v to rojen, in v to prišel na
Sv et, da pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice, posluša
moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel,
J e  spet vun šel k Judom, in jim reče: Jaz ne najdem nobe-
ne  krivice nad njim. Oni so pa še bolj silili, rekoč: Ljudstvo
s unta, ker uči po vsej Judeji, začevši od Galileje do sem.
Ko je pa Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on Galilcjec.
K* ko je zvedil, da je on spod Herodove oblasti, ga je po¬
slal k Herodu, kteri je bil tudi v Jeruzalemu tiste dni.

Herodež pa, ko je Jezusa vidil, se je silno obvesclil;
z akaj že zdavno ga je želel viditi, ker je veliko slišal od
n jega, in je upal, da ga bo vidil kak čudež storiti. In ga je
opraševal z mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril.
Meliki duhovni pa in pismarji so stali, in ga terdo tožili.
Herodež pa s svojimi vojščaki ga je zaničeval in zasra¬
moval, in gaje oblekel v belo oblačilo, in gaje nazaj poslal
k Pilatu. In postala sta prijatla Herodež in Pilat tisti dan;
Zakaj poprej sta bila v sovražtvu med seboj.

Pilat pa je poklical velike duhovne, poglavarje in ljud¬
stvo , in jim je rekel: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor
da bi odvračeval ljudstvo, in glejte! jaz sim ga vpričo vas
vprašal, in nisim najšel nobene krivice nad tim človekom
v  tem, česar ga tožite. Pa tudi Herodež ne; zakaj poslal
sim vas bil k njemu, in glejte! nič smerti vrednega ni bilo
'mjdenega nad njim. Ob prazniku pa je poglavar navado
imel ljudstvu izpustiti enega jetnika, kterega so hotli. Imel
J e  pa takrat slovečega jetnika, kteri je bil imenovan Baraba.

je bil zavoljo nekega v mestu storjenega punta in uboja
v  ječo veržen. In ko je ljudstvo gori prišlo, je začelo pro¬
sili za to, kar jim je vselej storil. Pilat pa jim je odgovoril,
r ekoč: Kterega hočete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa,

252

kteri je imenovan Kristus ? Zakaj vedil je , da so ga bili i z
nevošlivosti izdali. Kadar je pa sedel na sodnem stolu, j e
poslala k njemu njegova žena, rekoč: Nič si ne dajaj opra¬
viti z tim pravičnim ; zakaj veliko sim terpela dans v sanjah
zavoljo njega. Ali veliki duhovni in starašini so pregovarjali
ljudi, da bi prosili za Baraba , Jezusa pa pogubili. Poglava*
pa je odgovoril, in jim rekel: Ktercga tih dveh hočete, da
vam izpustim? Zaupila je pa množica vsa kmalo , rekoč*
Preč s tim , in pusti nam Baraba. Pilat jih je tedaj spet na¬
govoril, ker je hotel Jezusa izpustiti, in jim rekel: Kaj te¬
daj hočete, da storim z kraljem Judov? Oni pa so spet vpih :
Križaj ga, križaj ga! On pa jim je vtretjič rekel: Kaj je pa h
hudega storil? Nič smerti vrednega ne najdem nad njim j
pretepel ga bom in spustil. Ali oni so se bolj vpili, rekoč •
Križan naj bo.

Na to je tedaj Pilat Jezusa vzel, in gajžljal. Vojščaki
pa so ga peljali na dvorišče sodne hiše, in skličejo vso
trumo. In so ga slekli, in so mu škerlatast plajšč ogernik-
In so spletli krono iz ternja, in so mu jo na glavo djali, in
terst v njegovo desnico, in so pred njega poklekovali in ga
zasramovali, rekoč: Zdrav bodi, kralj Judovski! in so vnja
pljuvali, in mu jih za uho dajali, in terst jemali, in tolkli po
glavi, in so na kolena padali, ter ga molili.

Pilat je tedaj spet vunkaj šel, in jim reče: Glejte pri¬
peljem vam ga vunkaj, da spoznate, da ne najdem nad njim
nobene krivice. (Jezus je tedaj vunkaj prišel noseč ternjevo
krono, in škerlatasto oblačilo.) In (Pilat) jim reče: Glejte,
človek! Ko so ga tedaj vidili veliki duhovni in služabniki*
so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! Pilat jim reče: Vzamite
in križajte ga vi. Zakaj jaz ne najdem krivice nad njim-
Judje so mu odgovorili: Mi imamo postavo, in po postavi
mora umreti, ker seje Sina Božjega delal.

Kadar je Pilat slišal to govorjenje, se je še bolj bal. I ' 1
je šel spet v sodno hišo, in je rekel Jezusu: Od kod si ti?
Jezus pa mu ni odgovoril. Pilat mu tedaj reče: Meni ne od-

253  •

govoriš? Ne veš, da imam oblast te spustiti? Jezus je od¬
govoril: Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo
zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti, kteri me je tebi izdal
v eči greli. In odslej je iskal Pilat ga spustiti. Judje pa so
v Pdi rekoč: Ako tega spustiš, nisi cesarjev prijatelj zakaj
Vs ak, kteri se kralja dela, cesarju zoper govori.

Pilat tedaj , ko je to govorjenje slišal, je Jezusa vun
Pripeljal, in je sedel na sodni stol, na mestu, ktero se ime¬
tje Litostrotos, po hebrejsko pa Gabata. Bilo je pa dan
Pripravljanja velike noči, okoli šeste ure, in reče Judom:
Glejte! vaš kralj ! Oni so pa vpili: Preč z njim, preč z njim,
križaj ga! Pilat jim reče.- Vašega kralja bom križal? Veliki
duhovni so odgovorili: Nimamo kralja razim cesarja. In oni
*o tiščali z velikim vpitjem, in so prosili, da naj bo križan;
•n njih vpitje je prihajalo čedalje večje.

Ko je pa Pilat vidil, da nič ne opravi, temuč da veči
hrup vstaja, je vzel vode, in si je roke umil vpričo ljudstva
rekoč: Jaz sim nedolžen nad kervjo tega pravičnega, vi
glejte! In vse ljudstvo je odgovorilo in reklo : Njegova kerv
Pridi na nas, in na naše otroke. In Pilat je presodil, da bi se
dopolnila njih prošnja. Tedaj jim je izpustil Baraba; Jezusa
Pa jim je izdal, da bi bil križan.

Vzeli so pa Jezusa, in po tem, ko so ga zasramovali,
So mu slekli škerlat, in ga oblekli z njegovimi oblačili, in so
ga vun peljali, da bi ga križali. In je svoj križ nesoč vun
sel na mesto, ki sc imenuje mesto mertvaških glav, po he¬
brejsko pa Golgota. Grede pa so dobili človeka iz Cirene,
kimona po imenu, kteri je šel iz polja, očeta Aleksandro¬
ma in Ilufovcga; tega so primorali, da je nesel njegov
križ. Šla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ktere so
Jokale, in ga milovale. Jezus seje pa proti njim obernul in
jo rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad rae-
11  °j, ampak jokajte se nad seboj, in nad svojimi otroci. Za¬
kaj glejte! dnevi bodo prišli, ob kterih poreko: Srečne so
nerodovitne, in telesa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso

• 254

dojile! Takrat bodo začeli reči goram: Padite na nas, m
hribom: Pokrite nas! Ce namreč nad srovim lesom to de¬
lajo, kaj se bo godilo nad suhim? Peljana sta bila pa z njim
tudi dva druga hudodelnika, da bi bila umorjena.

In so prišli na mesto, ki se imenuje Golgota, to je me¬
sto mertvaških glav. In so mu dali piti vina z miro in žolčem
zmešanega. In ko je bil pokusil, ni hotel piti. Ondi so ga
križali, njega in hudodelnika, enega na desnej in enega na
levej strani, v sredi pa Jezusa. In je bilo dopolnjeno pismo?
ktero pravi: In med krivične je bil štet. Jezus pa je rekel:
Oče! odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo. Bila je pa tretja
ura in so ga križali. Napisal pa je Pilat tudi napis, in ga.j e
djal verh križa. Bilo je pa pisano : Jezus Nacareški kralj
Judov. Ti napis je veliko Judov bralo ; kraj namreč, kder
je bil Jezus križan, je bil blizo mesta. Bilo je pa pisano p°
hebrejsko, po greško, in po latinsko, lickli so tedaj Pilata
veliki duhovni: Nikar ne piši: Kralj Judov, ampak daje on
rekel: Kralj Judov sim. Pilat je odgovoril: Kar sim pisal,
sim pisal. — Vojščak tedaj, ko so bili Jezusa križali, so
vzeli njegove oblačila, (in so naredili štiri dele, vsakemu
vojščaku del), in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od
verha sceloma tkana. Rekli so tedaj med seboj: Nikar je ne
režimo, ampak losajmo za-njo, čigava bode. Da se je pismo
dopolnilo, ki pravi: Razdelili so moje oblačila med se, in za
mojo suknjo so losali. Vojščaki so tedaj to storili, in so se¬
deli, in ga varovali.

Ti pa, ki so racmo hodili so ga preklinjevali, in z svo¬
jimi glavami zmajevali; in so rekli: Aha, kako tempelj Božji
poderaš, in v treh dneh spet zozidaš; pomagaj sam sebi.
Ce si Sin Božji, stopi iz križa. Ravno tako so ga zasramo¬
vali tudi veliki duhovni z pismarji in starašini vred, in so
rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati! Ako
je Izraelski kralj, naj stopi zdaj iz križa, in verujemo vnja.
V Boga je zaupal, naj ga zdaj reši, če ga rad ima! Saj je
rekel: Sin Božji sim. Zasramovali so ga pa tudi vojščaki,

255

kteri so pristopili, in mn jesiha ponujali, in so rekli: Ako si
*i kralj Judovski, pomagaj si! Eden razbojnikov pa, ktera
s{ a visela, gaje preklinjal, rekoč: Ako si ti Kristus, poma-
š a j sam sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga je svaril,
r ckoč: Se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem obso-
Jenji? In midva sicer po pravici, zakaj po zasluženji svojih
Jel prijemava; ti pa ni nič hudega storil. In je rekel Jezusu:
Gospod! spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo. In
Jezus mu je rekel: Resnično ti povem, dans boš z menoj
v  raji.

Poleg križa Jezusovega' pa so stale njegova mati in
Pestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magda¬
lena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kterega je ljubil,
v ‘dil zraven stati, reče svojej materi: Žena, glej, tvoj sin!
dotlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste ure jo je
ncenec k sebi vzel.

Bilo je pa okoli šeste ure, in tema se je storila po vsej
Ze mlji do deveteure. In sobice je otemnelo. In obdevetej uri
J e  Jezus z velikim glasom zavpil, rekoč: Eli, Eli! lama
Sf *baktani? To je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil?
®ni p a  tam stoječih, to slišati, so rekli: Glejte! Elija kliče.

Po tem, ker je Jezus vedil, da je vse dokončano, da sc
•1° dopolnilo pismo, je rekel: Žejen sim! Stala je pa ondi po-
s °da polna jesiha. Oni pašo gobo z jesihom napojili, in na
kizop nateknuli ter mu jo k ustom podali. Drugi pa so rekli:
p usti, poglejmo ali pride Elija ga rešit! Kadar je bil tedaj
Je zus jesih vzel, je rekel: Dopolnjeno je! In Jezus je za-
v pil z velikim glasom: Oče! v tvojo roko zrocim svojo dušo.
Jtl  ko je to izrekel, je dušo izdihnili. (Tukaj se poklekne in
ne koliko preneha.')  — In glej ! zagrinjalo v tempeljnu se je
pretergalo na dvoje od verha do tal: in zemlja se je po¬
nesla, in skale so pokale in grobi so se odperali, in veliko
teles svetnikov , kteri so spali, se  j e  obudilo. In so šli iz
8^'obov po njegovem vstajenji, in so prišli v sveto mesto, tu
s ° se mnogim prikazali. Stotnik pa, in kteri so z njim bili in

256

Jezusa varovali, ko so vidili potres in kar se je zgodilo, so
se silno bali, in so rekli: Resnično, ti je bil Sin Božji! In vsi
ljudje , kteri so se bili sosli to gledat, kadar so vidili, kar se
je zgodilo, so terkali na svoje persi, in se vernuli. Vsi nje¬
govi znanci pa, in žene, ktere so bile prišle za njim iz Ga-
lileje, med kterimi je bila Marija Magdalena, in Marija Ja-
koba manjšega in Jožefova mati, in Saloma; ktere so tudi,
ko je bil v Galileji, za njim hodile, in mu stregle , in veliko
drugih, ktere so bile z njim vred v Jeruzalem prišle , so od
deleč stali in to gledali.

Judje tedaj, (ker je bil dan pripravljanja), da bi n e
ostale na križu trupla v saboto, (tisti sabotni dan namreč j e
bil velik), so Pilata prosili, da bi se jim kosti poterle, in da
bi se sneli. Vojščaki so torej prišli, in so pervemu sicer
sterli kosti, in drugemu, kteri je bil z njim križan. Ko so p a
do Jezusa prišli, so vidili, da je že mertev, in mu niso kosti
sterli, ampak eden vojščakov je z sulico njegovo stran od-
perl, in zdajci je tekla kerv in voda iz nje. In kteri je vidil?
je pričeval, in je resnično njegovo pričevanje; in on ve, da
resnico govori, da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo?
da je pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne sterite. I 11
spet drugo pismo pravi: Gledali bodo vnja, kterega so
prebodli.

Kadar se je pa večer storil, je prišel neki bogat človek
iz Arimatejc Judovskega mesta, po imenu Jožef, imeniten
svetovavec, dober in pravičen mož, (ti ni bil privolil v njih
svet in djanje), kteri je tudi sam čakal Božjega kraljestva?
in kteri je bil tudi sam učenec Jezusov, tode skrivaj za¬
voljo strahu pred Judi; in je serčno šel k Pilatu, in je prosil?
da bi snel Jezusovo telo. Pilat pa se je čudil, da bil že
umeri. In ko je zvedil od stotnika, je dovolil, in je dal Jo¬
žefu telo. Jožef pa je kupil tenčice, in gaje snel. Prišel j e
pa tudi Nikodem, kteri je bil vpervič po noči k Jezusu pri¬
šel, in je prinesel zmesi mire in aloe sto liber. Vzela sta
tedaj Jezusovo telo, in ga zavila v tcnčico z dišavami vred,

257

kakor je pri Judih šega pokopovati. Bilje pa na tistem kraji,
kjer je bil križan, vert, in na vertu nov grob, v kterega
Se  nihče ni bil položen, kterega je bil dal Jožef izsekati v
s kalo. Tam sla tedaj zavoljo dneva pripravljanja Judov
J ezusa položila. In Jožef je zavalil velik kamen k durim
groba, in je šel. Šle so pa za njim tudi žene, ktere so bile
z  Jezusom prišle iz Galileje, in so sedele grobu nasproti, in
gledale, kam in kako je bilo položen onjegov otelo. In so se
• Vernule, ter so pripravile dišav in mazil; in v saboto sicer
s ° bile pri pokoji po postavi.

Drugi dan pa, kteri je po pripravljanji, so se zbrali ve¬
liki duhovni in farizeji k Pilatu, rekoč: Gospod! spomnili
s mo se, daje ti zapeljivec, ko je še živ bil, rekel: Cez tri
rini bom vstal. Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega dne,
da kje ne pridejo njegovi učenci, in ga ne ukradejo, in ne
reko ljudstvu: od mertvih je vstal: in pešlednja zmota bo
hujša od perve. Pilat pa jim je rekel: Imate stražo, pojdite,
obvarujte, kakor veste. Oni pa so šli, in so grob obdali z
Vft rhi in kamen zapečatili.

Navk za veliko saboto.

Zakaj se ta. sabota tudi velika sobota imenuje?

Zato, kjer je Jezus Kristus dones v grobu bil. On je
Pa naj svetejši in njegov navk nas tudi k svetosti vodi; dalej
Zato, ker cerkev dans novo kerstno vodo dobi, s katero se
človek k novemu, svetemu živlenju prerodi, kar tudi bla¬
goslovljeni ogenj in velikonočna sveča kažeta.

Zakaj se dans nov ogenj vkresa is kresivnega kamna,
blagoslovi ali zegna, in z njim prižgejo lampo in
svečo v cerkvi?

V starodavnih časih je bila navada, da so vsaki dan,
pozneje, sej vsako saboto nov ogenj kresali in blagoslovili,
da so od njega v cerkvi sveče prižigali. V ednajstem sto-
letju menda so začeli to navado opuščati, tako, da je ostala
samo za veliko saboto. — Ogenj pa se kresa iz kamna, kar
Goffine.

258

pomeni: 1) da so Judje Jezusa Kristusa zavergli, Iti j e
sveta in tisti kamen, ki je zdaj postal vogelni kamen svoje
cerkve ’); 2) daje Sin božji, luč sveta, pri svojej smerti
nekako vgasnul, pri svojem vstajenju pa vnovič se zasve¬
til; 3) da bi vsi z duhovno svitlobo bili vnovič napolnjeni
v tem in v unem živlenju, ktere v cerkvi božjej leta teles¬
na luč obsija, ki je od tega ognja prižgana. Blagoslovi se
pa ti ogenj, ker cerkev vse blagoslovi, kar gre k službi
božjej; in ker morata biti sveta ogenj in luč, kterih se \
cerkvi poslužujemo; zato, ker sta podoba Kristusa, kten
je ogenj svete ljubezni na svet prinesel, zato da bi vse
serca z njim ogrel. 2 }

Kaj pometli svečnik s tremi svečami?

Pomeni sveto Trojico, ktere druga božja peršona j e
kot prava luč iz nebes na zemljo prišla; zato zapoje duhov¬
nik pri vsakej sveči, ko jo prižge: „lumen Christi “, to je :
„luc Kristusova *, trikrat poklekne, in ponižno moli presveto
Trojico, in posebno pravo luč Kristusa. Med tim drugi od-
pojo : „ Hvala Bogu  /“

Kaj pomeni velikonočna sveča?

Velikonočna sveča pomeni Kristusa, ki je od smerti
vstal. Podoba Jezusa Kristusa je bil svetel oblak, kteri je
Izraelce iz Egiptovske sužnosti peljal, kakor nas je Kristus,
prava luč, iz Satanove sužnosti v svobodo otrok božjih
prestavil. Pet luknic v sveči pomeni pet Jezusovih ran, s
katerimi je človeštvo ozdravljeno 3 ), in pet zern kadila
pomeni dišave, s katerimi je bilo Kristusovo telo poma-
ziljeno.

Zakaj se prižge velikonočna sveča in potem vse drug&
sveče z edno izmed treh na svečniku gorečih sveč

To se zgodi v spomin : 1) daje Kristus od Očeta luči
od vekomaj rojen, tedaj Bog od Boga, luč od luči; 2) da
vse razsvitlenje človekovo pride od Boga po Kristusu, ki
je luč sveta, in se z gnado svetega Duha čez nas vse
izliva. 4 )

O Ps. 117, 22. 2) Luk. 12, 49. 3) Pet. 2, 24. 4) 2 Kor.4,6-

259

Kam se nanašajo dvanajstere berilu, ki se pred blago-
slovlenjem kerstne vode pojejo ?

Se nanašajo na kerst, kjer se v Kristusu prerodimo k
novemu živlenju.

Kukaj se kerstna voda s toliko obredi in tako sloves?io
blagoslovlja?

Kerstna voda se blagoslovlja  tako slovesno , zato da
ni se spoznalo in vidilo, koliko dobička in koristi sv. kerst
Za  dušo donaša, in da bi se ti sveti zakrament bolje spošto¬
val, bolj pobožno in sveto delil in prejemal. Kerstna voda
Pa pomeni  Kristusovo kri, s katero se čistijo naše duše, in
hudič, bi djal potopi, kakor nekdaj Farao v rudečem
morju.

Kaj pomenijo obredi pri blagoslovu kerstne vode ?

Duhovnik razdeli vodo s roko v podobi križa, kar po¬
ceni, da Bog podeli tej vodi skrivno moč, vse v izvirnem
a U poerbanem grehu rojene v svete ljudi spremeniti po Kri¬
stusu Jezusu, ki je na križu umeri. On se s dlanjo vode
dotakne v spomin, da sveti Duh, kakor nekdaj pri stvarje¬
nju sveta, tudi nad to vodo sloji in s svojo milostjo tiste
nliilno obdaruje , ki sveti kerst prejmejo. Stori tri križe nad
vodo, ker dobi voda moč, od grehov očiščevali, le od ter-
Plonja in od zaslug Jezusovih, od Boga Očeta v edinosti
svetega Duha. Razdeli vodo s roko, in je nekaj razškropi
proti štirim krajem sveta, ker ima kerst biti za vse prebi-
Vavce celega sveta. Duhovnik dihne trikrat v vodo v po¬
dobi križa. Tako jc nekdaj Stvarnik v pervega človeka
dihnul in mu vdihnul oživljajočo dušo; tako je tudi Kristus
vdihnul apostelnom svetega Duha, kteri s svojo guado in
močjo kerščenike vnovič oživlja in posvečuje. Velikonočno
s večo (podobo Izveličarja, kije od mertvih vstal) potukne
Zmirom globokejše v vodo, in jo nazaj vun potegne , kar
Pomeni, da bodo kerščeniki s pomočjo svetega Duha vedno
bolj razsvetleni s lučjo Jezusovega nauka, da bojo zmirom
bolj spoznali, da je ti navk zares od Boga, in da bodo od
vsih grehov očiščeni. Ljudstvo se s vodo poškropi v spo¬
jin, da so vsi pričujoči pri svetem kerstu posvečeni, in da,
ce so grešili, morajo se vnovič s solzami pokore očistiti.
Na zadnje se olje in križma z vodo zmeša, kar pomeni, da

17 «

260

je gnada svetega Duha, ktero pomeni olje in križni a, obil¬
no podelena kerstnej vodi; pomeni tudi, da kerščeniki mo¬
rajo samo Kristusu, božjemu Maziljencu služiti, in z njim
v ljubezni sklenjeni biti.

Zakaj se samo dans in pa soboto po Binkuštih
kerstna voda žegnuje?

Ker so v starih časih samo te dni odrasčene in spreo-
bernence kerščevali; in ker je Kristus, kije od smerti vstal,
podoba duše, ki je v kerstu posvečena; sveti Duh pa j e
začetnik svetosti in pravi vir kerstne gnade.

Kako se je treba pri zegnu kerstne vode zaderzati?

1) Treba je Boga serčno zahvaliti za prejeto gnado
svetega kersta; 2) lerdno skleniti kerstno nedolžnost ohra¬
niti, ali jo s pokoro vnovič zadobiti. Dans naj se torej po¬
sebno ponovijo kerstne obljube, to je: naj se moli apostol¬
ska vera, tri božje čednosti, in žalost čez grehe ali gre-
venga, in na to naj se reče s ustmi in s sercorn: „Odpovem
se hudiču, in vsemu njegovemu napuhu, in vsemu njego¬
vemu vabljenju, svetu in djanju.“

Zakaj moli duhovnik leze pred oltarjem, in vstane
po litanijah?

Leže pred oltarjem moli duhovnik zato, da bi s pri¬
prošnjo vsih svetnikov Boga ponižno naprosil, da bi gnado
svetega kersta vsem ljudem podelil, da bi vsi s Kristusom
vstali k gnadi in večnemu živlenju, kakor so bili vsi v grehu
pomerli in pokopani.

Zakaj se dans oltarji ozalšajo?

Ker hoče Jezusova nevesta, cerkev, že dans svojim
otrokom radostno oznaniti, da je Kristus od smerti vstal;
zato se okinča, zato zapojejo zopet zvonovi in se slišijo
pesmi. Tudi lahko pomeni, da je Kristus pri svojem vsta¬
jenju imel častitlivo , nestrohlivo telo.

Zakaj nima današna maša uvoda ali introita ?

Uvod sv. maše je bil nekdaj cel psalm, ki se je pel med
tem, ko je ljudstvo v cerkev vhajalo; to noč pa je bilo ljud¬
stvo že v cerkvi zbrano, in zatorej ni bilo potrebno psalma

261

Popevati; zato se tudi dans uvod ne bere, ako ravno se
Sv - maša zjutraj po dne opravlja, zakaj cerkev je ponočne
s hode v cerkvi odstavila in preklicala.

Cerkvena molitva.  Bog, ki si to presveto noč s častjo
Gospodovega vstajenja razsvetil, ohrani v svojcj novej
družini duha, po kterem si jih svoje otroke storil, da ti bodo
"o duši in telesu prenovljeni s čistim sercom. Po ravno
hstem Gospodu našem i. t. d.

lleiilo iz lista sv. Pavla »posteljna tlo KolosCanov 3,  1 — 'i.

Bratje ! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je gori,
kjer je Kristus, sedeč na desniciBožjej; hrepenite po tistem,
kar je zgorej , ne pa, kar je na zemlji. Zakaj umerli ste ,
l n vaše živlenje je skrito s Kristusom v Bogu. Kadar se bo
Pa prikazal Kristus , vaše živlenje, takrat se bote tudi vi
Prikazali š njim v časti.

Razlaganje.  Sveti Pavl nam pred oči postavi Jezu¬
sovo vstajenje, da bi nam pokazal in nas nagnul, tudi iz
groba po duhovno vstati. To se zgodi, kadar o veliko¬
nočnem času svete zakramente prav prejmemo. — S Kri¬
stusom moramo svetu umreti in v njem skriti živeti, ako
belimo, enkrat na sodni dan častitlivo vstati, in ako hoče-
nio, da bode nas Jezus pred vsim svetom za svoje zveste
služabnike spoznal.

Po berilu zapoje mašnik trikrat aleluja,  s katero be¬
sedo cerkev svoje veselje skazuje, da je Izveličar smert
'n hudiča premagal.

Evangeli svetega Matevža 28, 1 — 7.

Zvečer saboto pa, ko sc pervi dan tedna zasveti, je
prišla Marija Magdalena in una Marija gledat groba. In
glej! velik potres je vstal. Zakaj angel Gospodov je prišel
Iz nebes, in je pristopil, ter kamen odvalil in nanj sedel-
Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo
hakor sneg. Od straha pa pred njim so varili trepetali, in
so bili kakor meri vi. Angel pa je pregovoril in rekel ženam:
Slikar se ne bojte ne! zakaj vem, da iščete Jezusa, kteri
jo križan. Ga ni tukaj; vstal je namreč, kakor je rekel. Pri¬
dite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen. In berž

262

pojdite in povejte njegovim učencom, da je vstal; in glejte!
pred vami gre v Galilejo, tamkaj ga bote vidili. Glejte! pred
sim vam povedal.

Kaj se imamo učiti iz tega evangelia ?

Da bomo tudi mi zadobili polnost božjih gnad in nebe¬
škega blagoslova, moramo mi kakor te blažene žene, Kri¬
stusa zgodej iskati, to je , preden se na svoje opravila po¬
damo, ponižno moliti in dobre svete želje v nas obuditi.

Zakaj se dans Kredo in Agnus Dei ne moli?
kaj se opusti poljubej miru, in se pojo po obhajili 1
slovesne kratke večernice ?

Zato, ker so nekdaj , in v Rimu se dan današni Kredo
ali vero kerščeni molijo; Agnus Dei  ali Jagnje božje se je
že v litanijah pelo, — zalo sc ne poje vdrugic pri masi,
Ne da se še poljubeja miru, ker ni še rekel Kristus ucen¬
com: „Mir vam bodi.“ Slovesne kratke večernice so dans
po mašnikovem obhajilu, ker je današni dan podoba večne
sabote v nebesih, kjer ni več večernic, to je, tisti dan nima
konca.

Ne opusti tudi dans obiskati sveti grob, Kristusa mo¬
liti v nar svetejšem zakramentu, ga zahvaliti za njegovo
terplenje in smcrt, in počastiti njegovo prežalostno mater
Marijo. Zvečer pridi k slovesnej procesii v spomin Kristu¬
sovega vstajenja, in ponovi zopet obljubo, da hočeš iz
grešnega spanja sadaj vstati in s Kristusom pričeli novo
živlenje.

Navk za sveto Velikonoč.

Kaj je velikanov?

Velika noč je dan , na kterem je od smcrti vstal Jezus
Kristus, ker je svojo dušo spet sklenul s svojim telesom,
in kot zmagavec smerti in pekla iz groba prišel, pred kte-
rcga je bil kamen zavalen in zapečaten.

Kaj pomeni beseda  „ Velikanov u  ?

Beseda „ Velikanov*  pomeni tisto silno imenitno noč, v
kterej je Jezus smert zmagal in častillivo od smerti vstal;
cerkev imenuje ti praznik paška , kar je hebrejska beseda,

263

ln  pomeni prehod, memohod , ker je namreč Jezus, Sin
božji, po svojem učlovečenju in po svojej smerti prešel v
zivlenje, in je nas vse k živlenju pripeljal.

Kje je bila med tem njegova sveta duša?

Jezusova sveta duša je bila med tem v predpeklu, to
je, na tistem kraju, kjer so duše pred Kristusom umerlih
Pravičnih odrešenje čakati morale, ker so še izvirni greh
imele , pa vender jim ni bilo nič terpeti. K tem pravičnim
jo šla Jezusova duša po njegovej smerti, da jih je potolažila
m jim bližrto odrešenje oznanila.

v

Vesa se imamo nadjati pri Kristusovem vstajenju?

Nadjati se imamo, da bodo enkrat tudi naše trupla od
s merti vstale, akoravno v grobu strohne. J ) Ce je Kristus
živ, kije naša glava, moramo tudi mi zopet oživeti, ki smo
njegovi udje , saj ne more biti živa glava brez živih udov.

Kaj se pravi Aleluja, ki se poje v velikonočnem

času?

Aleluja  pomeni v slovenskem jeziku „hvalite Boga *,
m s tem razodeva cerkev svoje veselje nad tim, da je Kri¬
stus od smerti vstal in razodeva svoje upanje večnega
zveličanja , ki nam ga je On zadobil.

Zakaj zegnuje cerkev dans jajca, kruh in meso?

Vernim v spomin, da se po opravljenem postu nimajo
vdati požrešnosti, temuč da hvaležno in zmerno jedi vži-
Vajo, kar jim jih je treba k živlenju.

Pri uvodu  svete maše se posluži cerkev tihle besed,
s kterimi Kristus svojega nebeškega Očeta ogovori: „Vstal
sim, in sim pri tebi, aleluja! Ti si svojo roko nad mene
stegnul, aleluja! Tvoja modrostjo cudopolna , aleluja!*
(Ps. 138.) „Gospod! ti me preiščeš in me poznaš; ti veš,
kadaj sedim in kadaj vstanem, čast bodi Bogu itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri si nam današni dan
skoz svojega Edinorojencga smert premaga! in vrata več¬
nosti odklenil; naše želje, katere v nas obuduješ, ludi s

1) Hom. 8, 11.

264

svojo pomočjo spolnuj. Skoz ravno (ega Gospoda našega,
i. t. d.

Berilo iz lista s. Pavla apostelna do Korinčanov 5. 7—8.

Bratje ! postergajte stari kvas, da hote novo testo, ka¬
kor ste opresni, ker naše velikonočno jagne Kristus je daro¬
vano. Obhajajmo tadaj velikonoč ne v starem kvasu, tudi ne
v kvasu hudobije in malopridnosti , ampak v opresnih kruhth
čistosti in resnice.

Razlaganje.  SvetiPavlnas tukej opominja, tla, kakor
so Judje velikonočno jagne s opresnim kruhom jedli, in se
starega kvasa varovati morali, tako naj tudi mi postergamo
o tem času stari kvas, to je, do zdaj storjene, morebiti ne
še zadosti obžalovane in ne še spovedane grehe odpravi¬
mo s tim, da se jih čisto spovemo, vredno spokorimo , in
velikonočno jagne, kije Kristus Jezus, v svetem obhajilu s
čistim in pobožnim sercom zavžijemo.

Reci dans in to celo osmino večkrat s cerkvijo vred:
Aleluja, hvalite Boga, ki je dober, in večno je njegovo
vsmilenje, aleluja! to je dan, kterega je Bog storil, aleluja!
ukajmo in veselimo se v njem, aleluja! naše velikonočno jagne
je Kristus, kije bil za nas darovan, aleluja!

Evangeli svetega Marka 16, 1 — 7,

Tisti čas so Marija Magdalena in Marija Jakobova, in
Salome kupile dišav, da bi prišle, in Jezusa mazale. In
pervi dan po saboti so prišle clo zgodej k grobu, ko se
je sonce izhajalo. In so rekle med seboj: Kdo nam bo od¬
valil. kamen od duri groba? In so se ozerle, ter so vidile
kamen že odvaljen; bil je namreč silno velik. In so šle v
grob, in vidile mladenča sedeti na desni, ogernjenega z be¬
lim oblačilom, in so ostermele. On pa jim reče: Nikar sc
nevstrašite! Jezusa iščete Nacareškega križanega; vstal
je , ga ni tukaj ! Glejte kraj , kamor so ga bili položili. Poj¬
dite pa, povejte njegovim učencom in Petru, da gre pred
vami v Galilejo ; tam ga bote vidili, kakor je vam rekel.

265

Zakaj so kotle te svete žene Jezusovo telo s dišavami
maziliti?

Zato, ker je bila navada per Judih, merliče maziliti.
Ker pa niso mogle žene tega storiti pred pogrebom zavoljo
s «bote, ki je precej imela nastopiti, so precej po saboti
Za  rano dišav nakupile, in k grobu hitele, da bi Jezusu to
posledno ljubezen skazale. S tim nas one učijo, da prava
ljubezen nema biti mlačna in lena, in da prava ljubezen pre¬
cej brez odlašanja stori, kar Bogu dopade in ona doprinesti
Zamore.

Zakaj je poslal angel žene k Jezusovim ucencom in
posebno k Petru?

Ker so bili oni silno žalostni in pobiti zavoljo Jezu¬
sove smerti, in pa oni so imeli celemu svetu oznanovati,
da je Kristus od smerti vstal. Peter pa je bil glavar apo-
stelnov, in ker je bil trikrat Kristusa zatajil, je bil silno
žalosten in malodušen, zato je bilo treba, njega pred
drugimi narpred potolažiti.

Hcemu nas ima spodbosti Kristusovo vstajenje?

Kristusovo vztajenje nas ima spodbosti, da tudi mi z
n jim po duhu vstanemo, in za naprej novo živlenje živi¬
jo to se pa zgodi, ako ne opustimo samo vsakega
greha, temuč tudi se vsake priložnosti greha ogibamo, svoje
hudobne navade opustimo , spačane poželenja krotimo in
le brumno živeli, dobre dela dopernašati in Si nebesa pri¬
služiti hrepenimo.

Zdihlej.  Veselim se, o moj Jezus! da si zopet zma-
govavno iz groba vstal. Slavno si Ti zmagal smert, hudiča
'u pekel. Dodeli tudi nam gnado, da bomo zamogli svoje
Pregrešno poželenje krotiti, svoje dušne sovražnike pre¬
lagati, novo živlenje začeti in nikolj več v grob smertnega
greha pasti. Amen.

]Vavk za naše zaderžanje.

Res je, da je Kristus s svojo smertjo na križu in s svo¬
jim vstajenjem popolnoma zadostil in odrešil ves človeški

1) Rom. 6, 4.

266

rod; zavoljo tega pa nc smemo misliti, da ni več treba nam
se pokoriti, delati in vojskovati za zveličanje. ‘) Izraelci so, ko
jih je Mojzes rešil iz Faraonove sužnosti, še dolgo in z
mnogimi sovražniki se vojskovati imeli, preden so v obljub-
leno deželo prišli in jo posedli. Ravno tako je tudi nas Kri¬
stus res iz hudičeve sužnosti rešil, pa vender moramo za¬
voljo obljublene nebeške domovine sc bojevati z božjo gnado
in pomočjo, dokler živimo, proti sovražnikom, proti svetu,
proti hudiču in proti mesu. Zakaj le tisti dobi krono, ktcr.i je
serčno se vojskoval. a ) Mi se moramo še le vdeležiti Kri¬
stusovega odrešenja in zadostenja, si ga moramo pridobiti.
To se zgodi, ako vedno za Jezusom hodimo, njegove čed¬
nosti posnemamo, pogostoma in z gorečnostjo prejemamo
njegove svete zakramente, poterpežlivo prenašamo vse ter-
plenje in nadloge in ako spokorno živimo. Lepo govori od
tega pobožni Angel Silezi: ., Kristjan! kaj ti pomaga, daje
Sin Božje nedolžno jagne bil, ki je za me in za te vso svojo
kri prelil, ako pa ti si ne prizadevaš ga posnemati? Sveti
križ na Golgati te ne bo rešil, ako se ti križev ogibaš. Kri¬
stusova draga smert ti bo, o moj kristjan! še le takrat kej
pomagala, kadar tudi ti zavoljo njega in v njem grehu
umerješ . 11

Navk za velikonočni pondelek.

Brumni mož Jozua je Izraelsko ljudstvo v obljubleno
deželo peljal. Ravno tako nas pelja Jezus Kristus v svete
nebesa; skoz svojo smert je On nam nebesa odperl, On je
za nas kristjane drugi Jozua. Zato se dones v začetku svete
maše bere: „Bog vas je peljal v deželo, kjer se mleko in
med cedi, aleluja; zato da je postava vedno v vaših ustih,
aleluja, aleluja! 3 ) Hvalite Gospoda, in kličite v njegovo
sveto ime: oznanujte med ljudstvi njegove dela.„ *)  Čast
bodi Bogu itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri si nas skoz velikonočne
praznike k zveličanju perpravi!; prosimo te, oblagodaruj
svoje ljudstvo čedalje bolj z nebeškimi darovi, da popolno
prostost božjih otrok doseči zasluži, in raste k večnemu
živlenju. Skoz Gospoda našega itd.

1) Hebr. 9, 12, 2) 2. Tim. 2, S. 3) 2. Mojz. 13, post. 4) Vs. 104.

267

Berilo iz djanja apostoljskega 19, 37 — 43.

Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, m rekel:
Možje in bratje! vi veste kaj se je zgodilo po vsej Judeji, kar
Se  je zabelo v Galileji po kerstu , liter ega je oznanoval Janez,
kako je Jezusa iz Nacareta Bog pomazal s svetim duhom in
z  močjo , kteri je okoli hodil, dobrote delil in ozdravljal vse
°d lmdica nadlegovane , ker je bil Bog  s njim. In mi smo priče
VSe ga, kar je storil v Judovske/ deželi in v Jeruzalemu, kte-
re ga so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji
dan, in ga dal viditi ne vsemu ljudstvu, ampak od Boga pred
^voljenim pribam , nam, kteri smo ž njim jedli in pili, ko je
°d mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu oznanovati in
pričevali, daje  on tisti, kterega je Bog postavil sodnika živih
*» mertvih. Temu vsi preroki pričevanje dajajo, da v njego¬
vem imenu dobe odpuščanje grehov vsi , kteri trnja verujejo.

Navk.  Sveti Peter sklene ti svoj govor od Kristusovega
vstajenja s tem, da reče, da zadobijo odpuščanje grehov
vsi tisti, ki vanj verujejo. K temu pa jc potrebna ne lena,
fftertva, temuč v ljubezni delavna, živa vera, ki se kaže v
dobrih delih, in to, kar veruje, v djanju izpolni. Prizadevaj
s >, tako vero imeti, ker le takej veri je obljubleno odpušča¬
nje grehov in večno zveličanje.

Evangeli svetega Lukeža 24, 13 — 35.

Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencov ravno ti dan
v terg, kteri je bil šestdeset tečajev od Jeruzalema deleč,
po imenu Emauz. In ona sta med seboj govorila od vsega
tistega, kar seje bilo zgodilo. In prigodilo seje, ko sta se
Pogovarjala, in izpraševala , se je tudi Jezus približal, in je
šel z njima. Njune oči pa so bile zaderžane, da ga nista
spoznala. In jima je rekel: Kakovi so ti pogovori, kijih
iffiata gredoč med seboj, in sta žalostna ? Eden pa, ki mu
je bilo imeKleofa, je odgovoril, in mu rekel: Si ti sam ptujic
v Jeruzalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo v njem te dni?
Jn jima je rekel: Kaj? In sta rekla: Od Jezusa Nacareškega,
kteri je bil prerok, mogočen v djanji in v besedi, pred Bo¬
gom in vsim ljudstvom; in kako so ga izdali naši veliki du¬
hovni in oblastniki v obsojenje k smerti, in so ga križali. Mi
pa smo vpanje imeli, da bo on Izrael odrešil; ali memo vsega

268

tega je daris že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa tudi ene
žene iz naših so nas ostrašilc, ktere so bile pred dnevom
per grobu, in niso našle njegovega telesa, ter so prišle m
rekle, da so tudi prikazen angelov vidile, kteri pravijo , d a
živi. In nekaj naših je šlo k grobu, in so ravno tako najšh,
kakor so žene pravile, njega pa niso našli. In on jima je
rekel: O vi nespametni in kesnega serca verovati vse, kar
so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to
terpel, in tako v svojo čast šel? In je začel od Mojzesa m
vsili prerokov, in jima je razlagal, kar je bilo od njega v
vsih pismih. In so se približali tergu, kamor so šli: in on se
je delal, kakor da bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč:
Ostani z nama, ker se mrači, in sejo dan že nagnul. In je
šel noter z njima. In zgodilo se je, ko je z njima per miz 1
bil, je vzel kruh, in ga je posvetil in zlomil, in jima podal. In
odperle so se jima oči, in sta ga spoznala ; in on jima je
zginul zpred oči. In sta rekla med seboj: Ali ni bilo najno
serce goreče v naju, ko je po poti govoril, in nama pisma
razkladal? In sta vstala tisto uro, in se vernula v Jeruzalem,
in sta najšla zbrane enajstere, in tiste, ki so bili s njimi,
kteri so rekli: Gospod je res vstal, in seje prikazal Simo¬
nu! In ona sta pravila, kaj se je bilo na potu zgodilo, in kako
sta ga spoznala v lomlenji kruha.

Zakaj se je Kristus prikazal lema ucencoma ko tujic?

Sveti Gregor pravi, da seje Kristus tako na videz
vedel, kakor sta ona bila nadušena; ker učenca nista še
terdno v Kristusa verovala, nista še kakor se zdi, verovala,
daje Bog, akoravno je On to večkrat rekel in neoprover-
glivo skazal; marveč sta ga imela za preroka in sta dvomila,
da je od smerti vstal. Onadva sta ga tadaj do tega časa le
s telesnimi očmi gledala, in ne z očmi svoje duše, to je,
nista gledala na njegovo božjo naturo ; zategavoljo se jima
tudi Izveličar le odzunej, njunim telesnim očem kaže in se
ni razodel njunej duši. Tako ravna Bog navadno s človekom.

1) Hom. 23, in cvang’.

269

On nam deli vselej svoje milosti po tem, kakor smo mi
nadušeni. Kakoršnaje naša vera, naše zaupanje, naša lju¬
be zen in zvestoba do njega, takošno je tudi naše spoznanje,
ki ga od Njega imamo, takošne so milosti, ki jik od Njega
Prejemamo in dobrote, ki nam jih skazuje.

Ali ni Kristus sam, rad terpel, ker pravi:  „ Ali ni
bilo potrebno, da je Kristus terpel“?

Jezus se je radovoljno v smert dal, kakor je že prerok
Izaia 53, 7. rekel. Ko se je pa že sam rad v smert dal , je
kilo potrebno, daje terpel 1) zato da je dopolnil, kar so
Preroki prerokovali in nebeški Oče sklenul; 2) da je nas
odrešil, je bilo potrebno , da je na križu umeri; 3) da je nam
y sim izgled dal, da se zamore le s lerplenjem v nebesa
Priti.

Kako je Kristus tema ucencoma sveto pismo
razlagal?

On jima je menda kazal, kako je sveto pismo njegovo
terplenje in smert raznoverstno oznanovalo z besedami in s
podobami. Postavim zgodba nedolžnega Jožefa, ki je bil od
bratov prodan ; njegova v kri pomočena suknja je bila po¬
doba Kristusa , kije bil po biče n j i ves s kervjo oblit; nje¬
gove ternjeve krone podoba je bil oven. ki se je bil z rogmi
•ned ternjem zapletel. Izak, kije sam derva nesel, na kterih
je imel biti darovan, je bil podoba Jezusa, ki je svoj križ
nesel na goro Kalvario. Noe odgernjen in od svojih sinov
Zasmehovan je kazal na Odrešenika, kleremu so pri kri¬
žanju vso obleko iz života stergali, ga do nazega slekli in
Zasramovali. Podoba njegovega križanja je bila kača, ktero
je bil Mojzes v puščavi povzdignili. Klavne živali v starem
testamentu , ki so se darovale, posebno pa velikonočno jag¬
nje so bile njegova podoba, ker je Jezus na križu bil umor¬
jen, kosti pa mu niso bile polomlene, kakor se velikonočnemu
jagnetu ni smelo zlomiti nobene kosti; in kakor je bil prerok
Jonas tri dni v trebuhu ribe , potlej pa je živ zopet vun pri¬
šel , tako tudi Kristus je tretji dan iz groba živ vstal. Tudi
jima je kazal, kako očitno sta David in Izaija njegovo ter-
plenje prerokovala in bi djal popisala.

270

Zakaj seje Kristus delal, kakor da bi hotel dalej it$

Zalo, pravi svefi Gregor, ') da ju je skušal, ali ga sej
ko tujca ljubila, ker ga nista za Boga še spoznala, in pa »Ja
jima je dal priložnost delo usmilenja storiti. Zakaj Bogu J e
močno ušeč, ako človek tujca pod streho vzame in mu p°"
streže. Tako so Abraham in Lot angelam v podobi popotnikov,
svetniki v novej zavezi Kristusu samemu postregli.

Zakaj sta, ga učenca spoznala pri lom len ju kruha?

Ker jima je, kakor menijo sveti cerkveni očaki, tukej
svoje presveto Telo ravno tako podelil, kakor apostelnom
pri zadnej večerji, kar sta menda slišala iz njihovih ust.

Kaj se imamo še posebnega učiti iz tega evangelia ?

Iz tega evangelia se imamo še učiti, da, ko o veliko¬
nočnem času Kristusa v najsvetejšem zakramentu prejmemo,
ga serčno prosimo, da naj pri nas ostane, ker se nam večer
našega živlenja zrnirom bolj bliža.

Zdihlej.  Ostani pri nas, o Gospod Jezus Kristus! Z
močjo-svojega svetega zakramenta, zakaj, poglej! večer
našega živlenja— smert se nam vedno bolj bliža; da, ki
smo po nespameti in omahlosti (nestanovitnosti) podobni
učencoma, ki sta v Emauz šla, po zavžilju Tvojega pre¬
svetega Telesa se v veri okrepimo, v upanju očverstimo
in tadaj v ljubezni s tebo tako sklenemo, da nas nič več od
tebe ne odterže. Amen.

Navk za veliknočni tvorek.

Cerkev tudi dans še Boga hvali za odrešenje, in poje
pri uvodu  svete maše: „Napolnil jih je z vodo navka in zve¬
ličanja, aleluja. Nanje se bo opiral in ne omahoval, aleluja!
na veke jih bo vslišal, aleluja, aleluja ! 11  2 ) „Hvalite Go¬
spoda in kličite v Njegovo ime; oznanujte med ljudstvi
Njegove de!a.“ s ) Čast bodi Bogu itd.

Cerkvena motitev.  O Bog! kateri svojo cerkev vedno
z novimi otroci množiš; dodeli svojim služavnikom, da skriv-

1) Hom. 23. in evang-. 2) Eccle. 15, 3. 3) Ps. 101.

271

n °st, katero so v veri prejeli, v svojem zaderžanji ohranijo.
Skoz Gospoda našega itd.

Berilo iz djania apostolskega 13, 20 — 33.

Tiste dni je Pavl vstal, in je z roko pokazal molčati in
>ekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu, in kleri se
vami H o g a boje! vam je beseda tega zveličanja poslana,
^aknj v Jeruzalemu prebivajoči in njih knezi, ki niso Jezusa
spoznali, ne besed prerokov, ktere se v soboto bero , so
(j 1 ^) z obsojenjem dopolnili; in ako ravno nič smerti vred¬
nega nad njim niso na j šli, so Pilata prosili, da bi ga umorili.
l n kadar so vse dopolnili, kar je bito od njega pisano , so ga
s neh iz lesa in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan obudil
°d m er Ivi h , in vidili so ga skozi več dni ti, kteri so bili prišli
* njim vred iz Galileje v Jeruzalem, in ti so do zdaj njegove
priče pred ljustvom. In mi vam oznanit jemo tisto obljubo,
ktera je bila našim očetom storjena; ker to je Bog nam, njih
°lrokom, dopolnil, ki je obudil Jezusa Kristusa Gospoda
našega.

%akaj govore apostelni ukore.} v vsih pridigah od
Kristusovega vstajenja ?

v  Zato, ker je Kristusovo vstajenje podstava naše vere,
sidro našega upanja; zato pravi sveti Pavl: „Ako ni vstal
j^ristus, je naša vera prazna, in ste še v grehih.“ ‘) Zakaj?
■^uto 1) Ker bi tadaj K ristus ne bil Sin Božji, naša vera bi
torej bila samo človeška; 2)  ker bi Kristus ne bil popol-
'lortia premagal smerti brez vstajenja, tadaj tudi ne odvzel
S*'eha, ki je vzrok smerti; 3) ker bi mi brez Kritsusovega
v stajenja ne mogli pričakovati, kar smo z grehom zgubili,
n  a ni reč da smo opravičeni in da bomo k večnemu živlenju
v stali Zato je Kristus pripustil, da so njegovi apostelni in
učenci tako dolgo dvomili, da je On res od smerti vstal,
dokler da sc je jim večkrat prikazal in da so se z lastnimi
°omi prepričali. Tako se pač ne more reči, da so bili pre-
mhkoverni ali da so se dali ogoljfati.

Evangeli svetega Lukeža 24, 36 — 47.

Tisti čas je Jezus v sredi med svojimi učenci stal, in
Jim rekel: Mir vam bodi; jaz sim, ne bojte se. Prestrašili so

O 1. Kor. 15, 17 .

272

se pa in zbali, in so menili, da duha vidijo. In jim je rekel:
Kaj sle prestrašeni, in take misli obhajajo vaše serca, P°~
glejte moje roke in noge, da sim jaz sam; potipajte in po¬
glejte, saj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jaz imam-
In ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa - se
niso verovali od veselja, in so se čudili, je rekel: Imate kaj
jesti tukej.? Oni pa so mu ponudili kos pečene ribe, in sa *
medu. In je vpričo njih jedel, ter vzel ostanke, in jim dah
In jim je rekel: To so besede, kfere sim vam govoril, ko
sim še per vas bil, da mora vse dopolnjeno biti, kar je pi¬
sano od mene v postavi Mojzesovej, in v prerokih in v psal¬
mih. Tedaj jim je odperl um, da so razumeli pisma. In ji«*
je rekel: Tako je pisano, in tako je bilo treba Kristusu ter-
peti, in tretji dan vstati odmerfvih; in oznanovati v nje¬
govem imenu pokoro in odpuščanje grehov ;med vsim*
narodi.

Zakaj je Kr ist us srnjim ucen.com mir voščil?

Ker je mir nar večji, nar slajši blagodar. Kjer je mir,
tam je Bog, ker Bog je Bog mira, pravi sveti Pavel. Mir
je tudi posebno znamnje božjih otrok; J ) ker grešniki miru
ne vživajo.

Zakaj je Jezus ucencom svojih pet ran pokazal?

Zato, da bi ne mogli več dvomiti, da je res od smerti
vstal, in da bi jih bil v veri vterdil. Zato se je dal od njih
dotekniti (ošlatati) , je z njimi jedel in a druge reči opravljal-
Iz tega sc učimo, kako moramo mi od smerti greha'vstati;
ker telesno vstajenje Kristusovo imaljbiti podoba infizgled
našega duhovnega vstajenja. Kakor Kristus, moramo tudi
mi živo in pridno delati in s tim na znanje dajati, daje naša
duša od grešne smerti vstala in da zopet živi. To pa po¬
sebno s tim pokažemo, da Boga in bližnjega ljubimo, greh,
grešne navade in grešne priložnosti sovražimo in bežimo,
in dobre dela dopernašamo.

1) Mat. 5 , 7.

273

Zakaj je imel Kristus svoje svete rane tudi po
svojem vstajenju na životu?
t) Pokazati, da ima po vstajenju še ravno tisto telo,
ktero je v terplenju te rane zadolnlo; 2) daje nam svojo
silno veliko ljubezen do nas pokazal, tako da nas je, bi
skorej djal, zapisal na svoje roke, noge in v svoje serce,
Zato da bi tudi mi njemu to ljubezen vračali; 3) da nas
Spodbode, terdno v njega zaupati, zakaj po teh njegovih
*®nah zamoremo vse pričakovati, one so naj krepkejša pri¬
prošnja naša pri nebeškem Očetu; 4) da nam po teh ranah
ttroč daja in serce, se s svetom, hudičem in mesom možko
bojevati; 5) da tolaži žalostne, revne in tiste, ki so v
skušnjavah itd. in jim pripravi pribežališče v njih stiskah in
skušnjavah; 6) da prestraši nepokorjene, kterim bo enkrat
Pri sodbi pokazal te rane, in očital, koliko je za nje terpel.
^se to pa ni jim k nobenemu pridu bilo, in scer zato, ker
Se sami niso njegovih zaslug hotli vdeležiti. Prizadevajmo si
l °rej, pobožno živeti, zato da se nam ne bode treba enkrat
tih svetih ran bati, temuč veseliti.

Zdihlej.  Daj, o naj dobrotlivši Jezus! da Tvoja naj
dražja kri, ki je tekla iz tvojih peterih ran, za me in za vse
grešnike ne bode zgubljena in zastonj prelita!

Navk od svetega pisma, od ustnega spo¬
ročila in od nezmotlivosti naše svete
cerkve.

»On jim je odperl um, da so razumeli pisma. “ Luk. 24, 45.

Kaj je sveto p ismo ?

Sveto pismo se imenuje več knjig vkupej, v kterih je
dosti tega zapisano, kar je Bog v časih ljudem razodeval
°d začetka sveta, in kar je več svetih mož zapisalo ne iz
Svoje lastne volje in razumnosti, 1 2 ) temuč po vdahnenju
svetega Duha. Sveto pismo obstoji iz dveh delov, to je , iz
starega in iz novega testamenta ali zakona. Stan zakon
obseže tiste sv. bukve, ki so bile spisane po vdahnenju
svetega Duha pred Kristusovim rojstvom; novi zakon  ali

1) Isa, 49, 16, 2) 2. Petr. 1, 21.

Goffine,

18

274

nova zaveza  obseže tiste svete knjige, ki so bile po vdali-
nenju sv. Duha spisane po Kristusovem rojstvu.

Alije v svetem pismu vse, kar je Bog razodeval?

Naka! — Samo sveto pismo pravi, da seje več svetil'
knjig pogubilo. Tako so se zgubile na pr. bukve Gospodovo'
vojsk, J )  bukve pravičnih, 2 }prerokbe več prerokov, )
en list sv. Pavla do Korinčanov. 4 ) S temi bukvami se je
gotovo tudi nekaj razodetih resnic pogubilo, ki se jih '
druzih bukvah ne najde. Tadaj tudi po spričevanju samega
svetega pisma vidimo, da ni več cela božja beseda v njem-
To spričuje tudi sveto pismo nove zaveze na več krajih-
Tako pravi sveti Pavl, 5 } potem ko je potrebno zapovedal
zastran svetega obhajila, da bo sve drugo sam vredil, kadai
bo sam v Korint prišel. Nikjer pa ne najdemo zapisano, kaj
je vredil. Na več krajih njegovih listov do Tesaloničanov ")
in do Timoteja ’) govori od ustnih sporočil in govorov, ki
jih je imel, in od podučnih besed, ki jih je pridigal, kterih sc
pa tudi nikjer zapisanih ne najde, in poslednič piše Timo¬
teju te omenjenja vredne besede: „Ivar si od mene slišal
vpričo mnogih, to zaupaj zvestim osebam, ki so sposobni
tudi druge učiti.“ * * 8 ) Kje pa so zapisani ti zaupani navki
apostelna, se ne ve. Sveti Janez piše na koncu svojega
evangelia, da ni vsega zapisal , kar je Jezus storil; in sveti
Luka 9 )  pravi, daje  Jezus po svojem vstajenju s svojimi
učenči govoril od kraljestva božjega; kaj pa je govoril, tega
ni zapisal. Sedaj vsi imenitni navki, kijih je Jezus svojim
apostelnom dajal po svojem vstajenju, nam sceloma manj¬
kajo v svetem pismu. Kako je torej mogoče, da bi sveto
pismo v sebi zaderžalo vso božjo besedo? —- Pa tudi apo¬
stelnom ni bilo ukazano, in tudi niso imeli tega namena, vse
navke Jezusove spisati v posebne bukve. Jezus jim ni
ukazal pisati ampak pridigati, in evangelije bil že v treh
delih sveta oznanjen, I0 ) in je naj lepši sad rodil, preden
je bilo kej pisano. Svete bukve nove zaveze so bile le o
perložnostih spisane, ko so vstajali krivoverci, ali ko se
kaki navk ni prav zastopil, in pri drugih enakih priložnostih;
zatorej sc nima v njih iskati popolen in cel Jezusov navk,
kar nam, kakor smo vidili, samo sveto pismo spričuje.

1) IVum. at, 14. 2) Jos. 10, 13. 3) 2. Kron. 33, 19. 4) 1. Kor. 5, <*■

5) 1. Kor. 11, 24. 6) 2. Tes. 2, 14. 7)  1. Tim. 6, 20, 2. Tim. i,  13.

8) 2. Tim. 2, 2. 9) Ap. dj 1, 3. 10) Kirn. 10,

275

Kje se pa najdejo tiste verne resnice, tisti Jezusovi
naviti, ki niso v svetem pismu?

Vse druge Jezusove navke, ki niso v svetem pismu,
Najdemo v ustnem sporočilu , ki obseže vse, kar je Jezus
Ncil, ali kar so apostelni od svetega Duha navdahnjeni sami
pridigali, pa ne spisali, temuč ustmeno svojim naslednikom
sporočili. Da se je taka godila, spoznamo iz besed svetega
* avla: „Kar si od mene slišal vpričo mnogih, to zaupaj
Zvestim osebam, ki so sposobni tudi druge učiti,“ spoznamo
hidi iz spričevanj naj starših svetih očakov. Tako opominja
svet Ignaci (f 107. po Kr.), se zvesto deržati apostolskih
sporočil 1 ), tako pravi sveti Klement (f 101. po Kr.), poma-
gavec svetega Pavla, 2 ) da so ga bratje večkrat prosili, da
n aj spiše, kar je ustmeno slišal od duhovnikov, kteri so sle¬
dili po aposteinih; tako govori sveti Razili: „Verne resnice,
ki se v cerkvi učijo, so do nas prišle nckej po bukvah, ki
sojih apostelni spisali, nekej po svetih ustnih sporočilih;
Svete knjige in te ustne sporočila so enake važnosti , in
v sakteri se jim naj podverže,“ 3 ) in sveti Krizostom piše:
»Apostelni niso vsega spisali. Mnogo so le ustmeno za¬
pustili; to zasluži ravno tisto vero, kakor uno. 4 ) Katolška
Cerkev se zatorej po vsej pravici nanaša in opera v svojih
Ve rnih in djanskih navkih tako na sveto pismo, kakor na
Nstno sporočilo, in se mora tudi nanj operati, ker ji je Kri¬
stus ukazal, ljudstva vsega učiti, kar je On zapovedal in je
fe kel, da prešle boste nebo in zemlja, njegove besede pa ne
kodo prešle. 5 ) V svetem pismu pa niso vse Jezusove be¬
sede, in celi nauk njegov; kako bi torej zamogla cerkev to
Povelje spolniti, ako bi ne imela tega v ustnem sporočilu,
kar jej v svetem pismu manjka ? Ko tadaj protestanti terdijo,
da ja samo sveto pismo edino pravilo vere , in ustno sporo¬
čilo overžejo , so očitno v velikej velikej pomoti, in se še
Ss *mi oporekvajo. Zakaj oni sami se derže več apostolskih
Navedb , kterili se v svetem pismu ne najde. Tako praznu¬
jejo oni z katoličani vred kot sedmi dan tedna nedelo, kerš-
dujejo majhne otroke, učijo, da se ne sme dvakrat prejeti
Zakrament svetega kersta, vživlajo (jejo) kri itd. kar ali
Ni zapisano, ali pa še clo nasprotno v svetem pismu stoji.
Od hod pa vejo oni, daje vse to pripuščeno? Odkod drugdje,

1) Cus. hist. cul. 1. 3. c. 36. 2) Ibid. 1. 6. c. 11. 3) de Špirit, S. c. 27.

4) in II. Thes. c. 2. 5) Mat. 24, 35. 28, 20.

18 *

276

kakor iz sporočila katolške cerkve. In vender overzejo
ustno sporočilo! — Koliko terdnejšo podstavo ima navk ka-
toljške cerkve!

Ali ima v katolškej cerkvi sveto pismo, ali pa ustno
sporočilo večjo veljavnosti
V katoljškej cerkvi imate sveto pismo in ustno sporo¬
čilo enako veljavnost.  Obe zadcržujete besedo božjo, kakor
nas uči cerkveni Tridentinski sbor: ] ) „Vse bukve stare
in nove zaveze , ker obojih začetnik je le Bog, kakor tudi
ustne sporočila od verskih in djanskih navkov, ki jih j®
ustmeno učil ali Kristus sam, ali pa so bili od svetega Duha
vdahnjeni, in po vednem sporočenju v katolškej cerkvi hra¬
njeni, spozna sveti sbor, in jih časti z enako pobožnostjo in
spoštovanjem....kdor pa ne spozna teh bukev in rado-
voljno zaničuje omenjene sporočila, bodi izklučen."

Alije res, kakor ter d jo nasprotniki naše cerkve, du
ustno sporočilo uči kak navk, kt er ega je le kak
človek ali papež izmislili
To je le obrekovanje; zakaj leto, kar so apostelni sami
od Jezusa slišali ali po vdahnenju svetega Duha sprejeli,
pa ne zapisali, temuč ustmeno sporočili svojim naslednikom,
je ustno sporočilo, in samo to spozna za tako sveta cerkev',
in se derži pravila: „Le to je pravo ustno sporočilo , kar se
je vselej, povsod in od svih pravih katolških kristjanov
verovalo,"

Ali ni sveto pismo zadosti jasno, da ga zamore
vsakteri razumetii

Naka; ker bi scer ne bilo potrebno, da je Jezus svojim
učencom pisma razlagal, kakor pove današni evangeli. Iz
tega sledi, da ne more vsaki človek po svojej volji svetega
pisma razumeti in razlagati. Sveto pismo ni tako lahko raz-
umlivo, da ga zamore vsak zastopiti, kakor pravi sveti
Peter p. od listov svetega Pavla, ko piše kristjanom v
malcj Azii: „Vedite pred svim drugim, da se vsako preroko¬
vanje svetega pisma ne more po svojej volji razlagati." 3 )
Komornik kraljice Kandace je na vprašanje diakona Filipa,

1) Sess. 4. de script. can. 2) 2, Pet. 3, 16. 3) Ibid. 1, 20, 21.

277

razumi sveto pismo, ki ga bere, odgovoril: „Kako ga bom
razumel, ako mi ga no beden ne razloži. “ ') Ako bi bilo
Sv eto pismo vsakemu človeku razumlivo, bi ne bilo med
krivoverci toliko prepirov zastran vere in tudi ne toliko
raznih ver; vsi se na sveto pismo naslanjajo, in s svetim
pismom v roki eden druzega kolnejo in obsodujejo. Sveto
pismo je bilo od svetega Duha vdahnjeno svetim možem,
i» zato ga zamore samo sveti Duh, ali pa tisti, kterim je
sveti Duh obljubljen in zares dan, prav razumeti in razlagati.
Sveti Duh pa ni obljubljen vsakemu človeku v ti namen, da
ko zastopil in razlagal sveto pismo, kakor spričuje sveti
Pavl, 1 2 ) in tudi ni vsak v stanu, sveto pismo v izvirnem
J e ziku brati in razsoditi, ali je prevod zvest ali pa spačen,
ali je od ravno tistih pisateljev, kteri so ga pisali, ali zader-
žuje v resnici božjo besedo ali ne itd. Iz tega vsega je
°čitno, daje Bog, ki hoče, da vsi ljudje resnico spoznajo,
in se zveličajo, s )  v zadevah verskih in djanskih navkov še
drugi temelj razun svetega pisma postavil, na kterega vsi
lahko in brez nevarnosti zidajo in se opirajo, kteri želijo
doseči pravo spoznanje.

Kteri je ti temelj ali podstava?

Ti temelj je nezmotliva učeča cerkev  rimsko katoljška,
hi obseže papeža, naslednika svetega Petra in vidlivo glavo
Cerkve, in pa škofe in mašnike, naslednike apostelnov, kteri
s e opirajo na nepopačene, apostolske sporočila in na pomoč
Jezusa in svetega Duha, kterega jim je On obljubil, kadar
imajo razsoditi, kteri je pravi pomen svetega pisma v ver¬
skih in djanskih resnicah, in kako se ima razlagati. To
■sveto učeništvo se ne more zmotiti, ker hoče Jezus zmi-
fom pri njem biti in Njegov sveti Duh ostane z njim do
konca sveta. 4 ) Vsi sveti očaki pravijo, da je to učeništvo
pravo edino pravilo vere. To nezmolitvo učeništvo mo-
rajo tadaj vsi poslušati, kteri hočejo, da jih ne bo vsak veter
nove vere sem pa tjc premetal in v zmofnjave pripravil;
z akaj zaviti in spačeni ljudi se poslužujejo vseh mogočih
pripomočkov, da priproste premotijo , 5 ) to učeništvo mo¬
rajo vsi poslušati, kteri hočejo priti v pravi Jezusov ovčji
hlev, v Njegovo cerkvo, ali pa ako so že v cerkvi in se

1) Ap. dj. 8, 31. 2) 1. Kor. 12, 8. 3) 1. Tim. 2, 4. 4) Mat. 28,19.20.

Jan. 14,16. 26. — 16,13. 5) Efez. 4,14.

278

hočejo ovarovati vsake pomote, ker ono je steber intemelj
resnice *) in zato da bi nobeden tega, kar postavni opra-
vitelji tega učeništva uče, ne imel za samo človeški navk,
ampak za navk Kristusov, mu je tudi Kristus7to]veIjavo dal,
ker je rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas
zaničuje, mene zaničuje." 2 )

Kaj mora tadaj katolški kristjan odgovoriti, kadar
krivoverci zoper sveto mašo, zoper ceščenje svetnikov,
zoper vero itd. nespodobno govore?

Naj reče: Te in enake resnice verujem zato, ker jih je
Bog razodel, in daje to res, verujem, ker je učeča cerkev
steber in podstava resnice, in jej Jezus in sveti Duh na
strani stoji, da se ne more zmotiti; cerkev pa mi to verovati
zapove.

Navk za pervo nedelo po velikej noči ali
za belo nedelo.

Zakaj se ta nedela imenuje bela nedela?

Bela nedela se imenuje od belega oblačila, ktcro so
od velike sabote kerščeni nekdaj nosili cel teden do te ne¬
delo, v znamnjc nedolžnosti. To nedelo pa so jih slekli. Oni
so pa dobili en Agnus Dei  ali Jagnje božje  iz voska nare¬
jeno in od papeža požegnano. To jagnje so si okoli vrata
obesili, da so se vselej spominjali na nedolžnost, ki so jo
zadobili pri svetem kerstu, in na krotkega Jezusa, ki je
pravo Jagnje božje. Zato poje cerkev v uvodu  svete maše:

„Kakor novorojeni otroci, aleluja! poželujte duhovno,
nepokvarjeno mleko (čisti navk), da po njem k izveličanju
izrasete, aleluja, aleluja!" 3 ) „Radujte se Boga, ki je naš
pomočnik; radujte se Jakobovega Boga.“ 4 ) Čast bodi
Bogu itd.

Molitev cerkvena.  Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da, ker smo velikonočne praznike dokončali, jih z tvojo po¬
močjo v djanji in zaderžanji vedno ohranimo. Skoz Go¬
spoda našega itd.

1) t. Tim. 3,15. 2) Cateh. Bom. inpraef.Luk. 10,16. 3)1.Pet. 2,2.

4) Ps. 80.

279

Berilo iz 1. lista sv. Janeza aposteljna 5, 4— 10.

Preljubi! vse , kar je rojeno iz Boga, premaga svet; in
f ° je zmaga, ktera premaga svet, naša vera. Kdo je pa, kteri
Premaga svet, kakor kdor veruje, da je Jezus Sin Božji? Ti
J e > kteri je prišel z vodo in kervjo, Jezus Kristus, ne le v
ampak v vodi in kervi. In Duh je, kteri pričuje, da je
Kristus resnica. Zakaj trije so, kteri pričujejo v nebesih:
®če, beseda, in sveti Duh , in ti trije so eno. In trije so,
ki ar i pričujejo na zemlji: Duh, in voda in kerv; in ti trije so
e no. Ako človeško pričevanje sprejmemo, je pričevanje Božje
°ekše; to namreč je pričevanje Božje, ktero je veltše, ker je
B°g pričeval od svojega Sina. Kdor veruje v Sina Božjega,
l ma pričevanje Božje v sebi.

Nav k.  Kakor v svojem cvangeliu, si prizadeva sveti
Janez tudi v svojih listih, in posebno v tem berilu dokazati,
Ja je Jezus Kristus v resnici Bog , kar je tajilo več krivo-
v ercov. Janez taj pravi, da je prišel Kristus s vodo in s
kervijo, t. j. s svojo kervjo, ktero je na križu za naše odre¬
šenje prelil, in z vodo svetegakersta, kterej je On s svojo
kervjo božjo moč podelil, vse ljudi od grehov očistiti in se
je tako skazal božjega Odrešenika. To njegovo božjo čast
*n mogočnost spričuje tudi sveti Duh , ki je v vsej popol¬
nosti prebival in delal v Kristusu, in ki.je po Njegovcj
šifterti od Njega poslan v apostelnih in vernih toliko ču¬
dežev delal. Kakor tadaj na svetu trije, Duh, voda in kri
{‘ficajo, da je Kristus res Bog, in so v tem soglasni, tako
Pričajo tudi v nebesih trije od božje nature Kristusove: Oče,
ki ga imenuje Svojega ljubeznivega Sina*); Beseda, ali
sam Sin božji, kije toliko čudežev delal; sveti Duh , kije
Pri Jordanu, kjer je bil Jezus kerščen, nad Njega prišel v
podobi goloba: 2 ) in tudi ti trije enoglasno pričajo.

Ker je pa Kristus v resnici Bog, moramo tudi vanj ve¬
rovati; ali ta vera mora biti živa, to je, se mora skazati z
dobrimi deli, in ta vera premaga potem svet,, ker nas uci,
ljubiti Boga čez vse, svet pa z njegovo nasladnostjo zani¬
čevati in tako s zaničevanjem premagati. Prizadevajmo si,
tako vero imeti, in potem bomo svet in skušnjave premagali in
v ečno krono dosegli.

1) Mat. 3, 17. 2) Luk. 3, 22.

280

Ždihlej.  O Gospod Jezus! okrepčaj me z živo vero,
da si Ti v resnici pravi, živi Bog, in pomagaj mi, da v du¬
hovnem boju zoper meso hudiča in svet ne omagam, in sc
na veke ne pogubim.

Evaugeli svetega Janeza 20, 19 — 31.

Tisti čas, kdHar je bil večer tistega dneva, pervega v
tednu, in so bile duri zaklenjene, kder so bili učenci zbrani
zavoljo straha pred Judi, je prišel Jezus in je v sredo med
nje stopil, in jim rekel: Mir vam bodi! In ko je bil to rekel,
jim je pokazal roke in stran. Učenci so se tedaj obveselili,
ker so vidili Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam
bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. In
ko je bil to izrekel, je v nje dihnul, in jim rekel: Prejmite
svetega Duha; kterim bote grehe odpustili, so jim odpu¬
ščeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani. To¬
maža pa, dvanajsterih enega, kteri je imenovan dvojčic,
ni bilo pri njih, ko je Jezus prišel. Drugi učenci tedaj so
mu povedali: Gospoda smo vidili. On pa jim je rekel: Ako
ne vidim na njegovih rokah znamenj žebljev, in 'ne dencm
svojega persta v rane žebljev, in ne položim svoje roke v
njegovo stran, ne bom veroval. In čez osem dni šobili
njegovi učenci spet notri, in Tomaž z njimi. Jezus pride,
ako ravno so bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in re¬
kel: Mir vam bodi! Potlej reče Tomažu: Vloži svoj perst
semkcj, in poglej moje roke; in podaj semkej svojo roko,
in položijo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren.
Tomaž je odgovoril, in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog!
Jezus mu reče: Ker si me vidi! Tomaž! si veroval; blagor
jim, kteri niso vidili, in so verovali. Jezus je sicer še ve¬
liko drugih čudežev storil vpričo svojih učcncov, kteri niso
zapisani v teh bukvah. Ti pa so zapisani, da verujete, da
je Jezus Kristus Sin Božji, in da imate verovajoči živlc-
nje v njegovem imenu.

281

Zakaj pravi Jezus tolikrat svojim učencom: Mir
vam bodi?

Da pokaže , da je le s svojo smertjo in s svojini vsta¬
janjem mir storil med Bogom in ljudmi, in da se bodo njc-
8°vi služabniki v tem spoznali, da bodo enodušni, eno
s crce, ena duša med seboj. 1 ) — Mirje trojni: mir z Bogom,
•'lir sam s sebo in mir z bližnjim. Mir z Bogom nam je Jezus
s  svojo smertjo zadobil. Mi ga moramo pa s tim vedno
°hraniti, da Boga z nobenim grehom ne razžalimo , ali, če
smo grešili, da sc precej prav spokorimo in zopet s Bogom
•''pravimo. Mir s sam sebo bomo imeli, ako imamo dobro
Vest; mir s bližnjim pa zadobimo z ljubeznijo, ktera vse prc-
"ese in vsako razžalenjc odpusti. Ti trojni mir je potreben,
•k bomo časno in večno srečno živeli.

Zakaj je Jezus dihnul v svoje učence, ko jim je oblast
dal grehe odpuščati?

S tim je hotel pokazati, da, kakor je nekdaj Adam po
telesu oživel, ko je Bog vanj dihnul, tako tudi Adamovi
°troci, ki so smertno grešili, se zopet po duhu oživijo, to je:
Posvečujočo gnado božjo zadobijo; ktero gnado jim apo-
st elni in jih nasledniki po svetem Duhu podele v zakra¬
mentu svete pokore.

Zakaj je Bog pripustil, da Tomaž pervej Kristusovej
prikazni ni veroval?

Sveti Gregor 2 ) pravi, da se je to prigodilo zato, da
je bil Tomaž sam, in potem tudi mi vterjeni in prisiljeni po-
"ižno verovati, da je Kristus od smerti vstal, tako da ne
moremo več čez to resnico dvomiti.

A ti je Tomaž imel pravo vero, ker je Kristusa s
svojimi očmi vidil?

Tomaž je imel pravo vero. On je vidil Kristusa le ko
eloveka, in vender je pričal od njega, ko od Boga, ker je
zavpil: „Moj Gospod in moj Bog!“

1) Jan. 13, 35. 2) Hom. 26.

282

Je pa prav in zaslužno, oko se noče popred verovati,
preden se z očmi vidi, kur se ima verovati?

To ni nikakor prav, ne zaslužno, ker vera obstoji v
tem, da terdno za res imamo, kar ne vidimo. Zato pravi
tudi Kristus: Blagor tistim, ki ne vidijo, in vender verujejo,

Kdaj se prav in zaslužno veruje?

Prav  se veruje, kadar se vse neomejeno za res ima,
kar je Bog razodel, naj bo pisano ali ne, in da se po tej veri
tudi živi, ker sama vera v Jezusa človeka še ne zveliča.
Treba je tudi storiti, kar je on ukazal. Zaslužna  pa je
vera, kadar mi, brez da bi dvomili in pretuhtovali, svoj um
radi podveržemo razodetej resnici, akoravno je ne sapo-
pademo, in ko to storimo zavoljo Boga, kteri je večna
resnica in ne more goljfati.

Od kod zamoremo za gotovo vediti, da je Bog hej
razodel?

Od Kristusove cerkve, ktera edina hrani zvesto in ne-
skaženo razodeto besedo božjo, kakor se ona najde v
svetem pismu in v ustnem sporočilu; sveti Duh jo uči vse
resnice, 2 ) in Kristus jo viža, 2 ) kteri ostane pri njej do
konca sveta.

Kaj ni mogoče razodetih resnic spoznati in prave
vere zadobiti samo s tem, da se sveto pismo bere
in preiskuje?

Naka, zakaj 1) Kristus ni nič pisal, in tudi svojini
apostelnom ni ukazal pisati: 2) On ni nikjer ukazal, da se
ima sveto pismo pretuiitovati, zato da človek Njegovemu
navku veruje, marveč je zapovedal, da je treba poslušati
Njegove apostelne in njih naslednike 4 ); 3) po besedah sve¬
tega Pavla 5 ) pride vera ne iz branja  ampak iz poslušanja;
4) apostolih so povsod postavljali učitelje, oznanovavce
božje besede 6 ) in ne pisarjev; 5) vsak človek nima daru
sv. pismo razlagati kakor priča sveti Pavl;’) 6) vsi ljudje
tudi ne znajo brati in če bi tudi brati znali, nimajo vender
v ' potrebnih znanosti, sveto pismo prav brati in zapopasti,

'  I

1) Mat. 7, at. Jak. 2,19. 2) Jan. 10, 13. 3) Mat. 28, 20. 4) Luk. 10,16.

5) Rom. 10, 17. 6) Efež. h,  11.1. Kor. 12, 28. 7) 1. Kor. 12, 8—10.

283

Potem takem bi bili vsi tisti, ki ne znajo brati, obsojeni
Nosnic ne poznati in se pogubiti; 7) ne more vsakteri voditi,
a |' je tista knjiga, ki jo bere, v resnici nepokaženo sveto
Pismo, ali ne, ker se zamorejo tudi laži pisati in natisnuti;
®)vsi, ki sveto pismo berejo, ne pridejo s tem do edne ,
r avno tiste  in prave  vere, in vender je ena sama prava vera,
kakor govori sv. apostel. *) Zategavoljo vidimo, da med
krivoverci, kteri priporočajo sv. pismo neomejeno brati in
pretuhtovati, vsakteri kej druzega veruje, in daje tavžent
raznih ver med njimi, in se vsi vender opirajo na sveto
pismo; 9) tudi dan danasni kakor o času apostelnov, se
prava Jesusova vera širi s tim, da se ustmeno uči in ozna¬
čuje, ne pa da se sv. pismo razdeluje in prebira; 10) Kristus
či rekel: »kdor ne bere svetega pima,“ teinuč: »Kdor
Cerkve ne posluša, je enak neverniku in cestninarju." 2 )
Človek zamore torej k pravej veri priti le v cerkvi, v kterej
je Kristus postavil nezmotlivo učeništvo (kakor je bilo zgo-
r ej dokazano), in je ukazal, da ga imajo ljudje poslušati.

Kteraje prava Jezusova cerkev?

Samo tista je prava Jezusova cerkev, ktera ima vse
2, iamnja prave cerkve.

Ktere znamnja ima prava Jezusova cerkev?

Prava Jezusova cerkev, kakor najdemo v prestarih
v erskih bukvah, mora biti: 1) edina;  2) sveta;  3) apostol¬
ska;  4) kat olj Uka  ali vesoljna.

V čem mora biti cerkev edina?

Edina  mora biti cerkev v navku , da se namreč povsod
ravno tiste verske in djanske resnice uče, in da vsi ljudi
r avno tiste reči verujejo; v zakramentih , da imajo vsi ljudi
Povsod ravno tiste zakramente in jih povsod ravno toliko ; v
Hlavarju,  to je, da spoznajo ravno tistega nevidljivega po¬
glavarja Gospoda Jezusa Kristusa, in ravno tistega vidlji-
v ega poglavarja, namreč postavnega naslednika svetega
l >e tra na rimskem sedežu. 3 )

Kako je cerkev sveta?

Cerkev je sveta v svojem poglavarju Jezusu Kristusu;
v  svojem božjem začetku in vredeju; v svojem nauku in

1) Efež. 4, 3 - 7. 2) Mat. 16,18. 3) Mat. 16,18. Efež. 4, 3 - 7.

284

v svojih zakramentih, ki človeka posvečujejo; v svojih u-
dih, ki so vsi k svetosti poklicani in nekteri res sveti po¬
stali; in poslednič v pravem obhajanju svete daritve, ki se
ima doprinašati in opravljati po celem svetu. ’)

Kako je cerkev apostolska?

Nauk, ki ga cerkev uči, mora biti zares tisti, ki so ga
učili Kristus in apostelni, in mora v vsili časih z njim biti v
soglasju; cerkveni predstojniki morajo biti pravi nasledniki
apostelnov 1 2 )  to je : da so veljavno posvečeni in se nepre-
tergano od apostolskih časov sem eden za drugim verstijo.

Kako je cerkev vesoljna ali katoljška?

Cerkev je vesoljna ali katoljška, ko se širi in ozuanuje
po celem svetu 3 ); mora od apostelnov sem nepretergano
ob vsili časih obstati, in vsi ljudje se je morajo deržati in
njen nauk sprejeti, ako se hočejo zveličati 4 ); ona mora
vselej in povsod vse to učiti, kar je Kristus svojim apostel-
nom zapovedal, delati in oznanovati. (Mat. 28.)

Kteraje tedaj prava cerkev ?

Prava cerkev je rimsko- katolika cerkev  , ker on sama
ima vse te znamnja Ona je edina  v svojem poglavarju, rim¬
skem papežu, v svojem nauku in v svojih zakramentih itd.,
kar se posebno vtem vidi, da vse tiste iz svoje srede odloči,
kteri nočejo čisto vse verovati, kar ona uči in verovati za¬
pove. On je sveta,  ker je svet nje začetnik, Jezus Kristus,
njeni zakramenti in nauki napeljujejo človeka k svetosti
kakor spričujejo trume svetnikov. Da so ti res sveti, je Bog
poterdil s tim, da je jim dal čudeže delati. Nobena od ka-
toljške cerkve ločena občina nima takih svetnikov. Ona je
apostolska , ker ne sprejme nobenega nauka, ako niso ga
apostelni bili učili in zamore tudi dokazati, kako prestoj-
niki cerkve, škofi nepretergano od apostelnov pridejo.^ Ona
je katoljška  ali vesoljna, ker je bila od apostolskih časov
vselej , kar se dovolj že s tem spriča, da so se od apostol¬
skih časov vselej nekteri dobili, ki so se ločili od rimsko-
katolškc cerkve, in so postavljali nove sekte. Deblo pa
mora poprej biti, kakor veje, ki iz nje izrasejo in se posu-

1) Efez. 5, 26. Mal, 11. 3) Efez. 2, 20. Ap. dj. 14, 23. Hebr. 5,

4. 3) Jan. 10, 16. 4) Mat. 38, 19 — 20.

285

s e; in ona mora biti veselej , in ni mogoče, da bi bila kedaj
P>'ejenjala biti, ali da bi se bila spačila, ker je Kristus ob¬
ljubil, da hoče pri njej biti do konca sveta. Ona je tudi raz¬
srjena čez celo zemljo, se še vedno oznanuje vsim ljud¬
stvom, in je tudi primerna vsim ljudstvom na svetu.

- 4 li*se zamorejo pa zveličati listi, ki niso udje rirnsko-
katolske cerkve?

Sveti cerkveni sbor Tridentinski 1 ) pravi, da nobeden
Ue more Bogu dopasti brez katolške vere, in rimski kate¬
kizem 2 ) uči: „Katoljška cerkevse zato tudi imenuje, ker mo¬
rajo vanjo stopiti vsi, kteri se hočejo zveličati, kakor so o
c asu potopa vsi tisti poginuli, ki so bili zunej Noetove bar¬
ke.« Po tem nauku naše cerkve, kterega poterde sveti
očaki, so tedaj od zveličanja izklučeni samo neverniki in
lerdovratui krivoverci, kteri resnico spoznajo, in jo vender
tajijo in zaničujejo, in zato ne stopijo v Jezusovo cerkev.
Katolška cerkev pa ne sodi krivovercov; ona le moli za¬
nje, prepusti sodbo Gospodu, kteri sam pozna serce, in ve,
ali je človek sam kriv ali ne, da se zastran vere moti: da-
lej cerkva opominja vse svoje verne, da naj molijo za raz¬
svetljenje krivovercov.

Alije k zveličanju zadosti, da je kdo ud prave
Jezusove cerkve?

Ako se hoče človek zveličati, ni še zadosti, da je ud
prave Jezusove cerkve; on mora tudi živeti po nauku, kte¬
rega cerkev uči, in marno se posluževati njenih zakramen¬
tov, in spoštovati in izpolnovati vse njene naredbe in na¬
prave, ker se šcer tistim, ki tega ne delajo, to zgodi, kar
pravi Kristus: „Veliko jih bo od izhoda in zahoda prišlo,
in bodo sedeli pri mizi s Abrahamom, Izakom in Jakobom
v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva (prave cerkve)
pa bodo pahnjeni v unajno temo.“ 3 )

Navk za drugo nedelo po velikej noči.

Zavoljo radostipolnega Kristusovega vstajenja, in za¬
voljo gnad, ki nam od tod izvirajo, poje cerkev dans v uvo¬
du  sv. maše: „Zemlja je polna Gospodovega usmiljenja,

1) Sess. V. od začetka. 2) Part. art, q. 3 ) Mat. 8 , 11.

286

aleluja! Gospodova beseda je nebesa vterdila, aleluja.
Ukajte, o pravičnj, v Gospodu: poštenim se spodobi hvalno
petje." (Ps. 32.) Čast bodi Bogu itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri si s ponižnostjo svo¬
jega Sina ležeči svet vzignul: dodeli svojim vernim obsto¬
ječe veselje, da ker, si jih iz nesreče večne smerti potegnili
jim daš k vživanju neminljivega veselja priti. Skoz ravno
tega Gospoda Jezusa Kristusa i. t. d.

Berilo i/.  1. lista sv. Petra apostelna 2, 21 —25.

Preljubi! Kristus je za nas terpel , in vam sled zapustil,
da hodile po njegovih stopinjah. On ni greha storil , tudi tu
bila najdena gol/ija v njegovih ustih. On, ko je bil preklinjanj
ni klel; ko je terpel, ni profil, temu'6 se mu je vdal, kteri ga
je sodil ■ krivično; on je naše grehe sam nosil v svojem telesu
na lesu, da bi grehom odmerki, iti pravičnosti živeli. Ztijeg<>'
vitni ranami ste bili ozdravleni. Zakaj bili sle :  kakor zgubi en a
ovce; zdaj pa ste se obernuli k pastirju in škofu svojih dlis.

Razlaganje.  Sveti Peter opominja kristjane, da naj
križe in terplenje, ja tudi krivične pregonstva poterpežljiv 0
prenašajo, zato jim kaže izgled Kristusa Jezusa , kteri je
ko naj nedolžniši čuda veliko poterpežljivo preterpel. Ali
smo prave ovčice dobrega pastirja, ako pri naj manjšem
križu , psovki in zazmehu vso poterpežljivost zgubimo , se
razjezimo in togotimo ?

Zdihlej.  O Gospod Jezus! daj mi gnado, Tebe mojega
dobrega pastirja posnemati, da ne bom se togotil in klel,
kadar me drugi psovajo , zaničujejo, ali clo zavoljo pravice
preganjajo.

Evangeii svetega Janeza 10, 11—16.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sim dobri pastir.
Dobri pastir da svoje živlenje za svoje ovce. Najemnik pa,
in kdor ni pastir , ki niso ovce njegove , vidi volka priti, in
popusti ovce, in beži; in volk popade in razpodi ovce. Na¬
jemnik pa beži, ker je najemnik, in mu ni skerb za ovce.
Jaz sim dobri pastir, in posnam svoje, in moje poznajo
mene; kakor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta, in dam
svoje živlenje za svoje ovce. In imam še druge ovce, ktere

287

niso iz tega hleva; tudi tiste moram perpeljati, in bodo moj
glas poslušale, in bo en hlev, in en pastir.

S cim je Kristus skazili, da je dober pastir?

Kristus se je dobrega pastirja s tem skazal, da je za
liste, ki ga niso popred ljubili, in mu tudi tako ljubezen niso
mogli vernifi, in še clo za svoje sovražnike svoje živlcnje
daroval,’) in na to še samega sebe njim v jed dal.

Kako se zamore spoznati, da je kdo izmed Jezusovih
ovčic, tedaj v številu izvoljenih?

1) Ako on glas dobrega pastirja v pridigah in kristjan-
skih navkih , v duhovnih knjigah in pogovorih itd. rad po¬
sluša, ga vboga in posebno, ako je pokoren Njegovej cerkvi,
iz katere dobri pastir k nam govori, in izpolnuje njene za¬
povedi: 2 ) „Tisti, so besede svetega Avguština, kteri nima
cerkve za mater ne bo tudi Boga imel za Očeta.“ 2) Ako on
rad vživa jed dobrega pastirja, to je, njegovo sveto meso in
kri v svetem obhajilu. 3) Ako on je poterpežliv in krotek,
kakor ovčica, in rad odpusti svojim sovražnikom. 4) Ako
on vse ljudi iz serca ljubi, jim le dobro dela in si prizadeva,
jih k Jezusu pripeljati.

Ktere so še te druge Kristusove ovce?

Druge Kristusove ovce so neverniki, ki niso bili iz
ovčnjaka Izraelskega. Tudi te je hotel Kristus po svojih
Učencih in jih hoče še po apostelnovih naslednikih v svoj
ovčji hlev pripeljati. — K tem ovcam spadamo tudi mi in
naši prededi. Oj kako smo dolžni se zahvaliti Bogu, da smo
pripeljani v ovčnjak Njegove cerkve, in kako goreče mo¬
ramo tudi skerbeti se tako zaderžati, kakor se dobrim ov¬
čicam spodobi!

Kako bo en pastir in hlev?

To se bo tako zgodilo: cerkev moli za vse nevernike,
da bi se spreobernili, in razpošilja po celem svetu iskrene
može, ki vero oznanujejo. To bode poslednič zdalo. Vsi
ljudi se bojo spreobernili k edino zvcličavnej veri, in tedaj

1) 1. Jan. h,  10. Kim. 5, 8. 2 ) Luk. 10, 10.

288

bo ena sama cerkev pod enim poglavarjem. — 1  Molimo go¬
reče, da se to zgodi.

Zdihlej.  O Gospod Jezus! ti dobri pastir! ki si na
deblu svetega križa Svoje živlenje dal za svoje ovce; mi < e
prosimo, daj nam zavoljo Svoje smerti gnado, da bomo nu
vsi na sebi nosili znamnja tvojih ovac, in da bomo enkrat
številu tvojih izvoljenih v nebesih prišteti.

Navk od upanja.

„Jaz dam svoje živlenje za svoje ovce.“ Jan. 10, 15.

Kaj nam je Kristus s svojo smertjo zasluzil ?

Kristus nam je s svojo smertjo zaslužil odpuščanje
grehov, gnado, da zamorcmo Bogu dopadlivo živeti in p a
ečno izveličanje, ki ga zamoremo sadaj zvesto upati, s
^erdnim zaupanjem pričakovati in gotovo tudi doseči, ako
le storimo, kar nam je storiti.

F čem obstoji izveličanje?

Izveličanje obstoji posebno v tem, da bomo vidiliBoga
samega od obličja do obličja. Boga viditi in spoznati, bode
nas tudi vnelo, ga čez vse ljubiti; in ta ljubezen bo nas
tako razveselovala, da tega sedaj še nemoremo zapopasti
in občutiti.

Kako pa zamoremo izveličanje doseči?

Z gnado božjo, to je, z njegovo vedno pomočjo; s tim,
da se v treh božjih četnostih, veri, upanju in ljubezni va¬
dimo, da božje zapovedi deržimo, da svete zakramente
vredno prejemamo in vedno molimo. To je nam storiti treba.
Sveti Avguštin pravi: „Bog, ki nas je stvaril brez nas,
nas ne bo zveličal brez nas,“ to je brez našega prizadevanja.

Kaj posebno zamore nase upanje zveličanja oživiti in
poterditi?

i)  Misel, daje Bog neskončno dober in vsmiljen. Bog
nas od večnosti sem bolj ljubi, kakor mati svoje dete, in
zavoljo te ljubezni do nas ni še svojemu edinorojenemu Sinu
prizanesel, temuč ga je za nas dal v naj groznejšo smert.
Ali nam bo nebesa odrekel, potem ko nam je v Svojem Sinu

289

Vse  podaril, več kot nebesa? 2) Misel, da je Bog zvest in
re sničen. Bog nam je tolikokrat izveličanje obljubil, invsve-
Icm pismu na več krajih jasno rekel, da nas hoče izveli-
? a( i. On mora svojo obljubo izpolniti, ker je večna Resnica,
! r ' ne more ne lagati, ne goljfan biti. On ne reče dans je,
'n jutre ni, on se ne spremeni in preoberne, pri njem se sence
kakega preobračanja. 2 ) 3) Misel, da je Bog vsegamogo-
Ce n. Bog zamore in premore vse, Njemu se ne more noben
^operstaviti, nobeden mu ne more braniti, kar hoče storiti.

toraj zaupamo bogatemu poštnemu možu , kteri nam je
°bljubil v potrebi pomagati, ali ne bomo veliko več zaupali
nar dobrotlivšega, nar zvestejšega, vsegamogočnega
Boga!

Kdaj je treba obuditi upanje ?

Upanje je obuditi: 1) kader človek k pameti pride , in
Je dovolj podučen, kaj je upanje, in kaj k upanju nagiba;
2) o času stiske in nadloge, ali pa v hudej skušnjavi zo¬
per to čednost; 3) kadar človek prejeme svete zakramente;
4) vsak dan zjutraj ali zvečer, in posebno o smertnej uri.

Pazka : Ravno to velja od vere in od ljubezni.

Navk za tretjo nedelo po velikej noči.

Cerkev nas vedno še k veselju in hvali božjej zavoljo
Kristusovega vstajenja opominja, zato poje dans v uvodu  sv.
biaše: „Ukajte k Bogu vse dežele, aleluja! hvalite nje¬
govo ime, aleluja! proslavite ga, aleluja!“ 3 ) Čast bodi
Kogu itd.

Cerkvena molitev . O Bog! kateri zgublenim, da se na
Pot pravice verniti zamorejo, luč svoje resnice pokažeš;
daj, da bojo vsi, kateri se med kristjane štejejo, to sovražili,
kar je temu imenu nasprotno, in to ljubili, kar sc po njem
s podobi. Skoz Gospoda našega i. t. d.

Berilo i/. 1. lista s. Petra apostelna 2, lt — 19.

Preljubi! prosim vas , zderžite se. kakor plujci m po¬
potniki, mesnih želj , liter e se vojskujejo zoper dušo ; imejte
lepo zivlenje med neverniki, da , ko vas obrekujejo , kakor
Čudodelnike , vaše dobre dela vidijo , m Boga casle v dan

1) Hebr. 6,18. 3) Jak. 1,17. 3)Ps.65.

Gortine,

19

290

obiskanja. Bodite tedaj podložni vsakej Človeškej stvari za¬
voljo Boga, bodi si kralju, kakor nar viš emu , ali vojvodom,
kakor od njega poslanim v maščevanje nad liudddelniki, do¬
brim pa v pohvalenje. Zakaj to je volja Božja, da z dobrim'
deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem', kakoi
prosti , in ne, kakor bi prostost imeli v zagrinjalo hudobijo,
ampak kakor hlapci Božji. Vse spoštujte, brate ljubite , Boga
se bojte, kralja častile. Hlapci , bodite podložni gospodarjem
z vsim strahom; ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čtnef-
nim. To namreč je. prijetno v Kristusu Jezusu Gospod"
našem.

Razlaganje.  Sveti Peter opominja kristjane, da naj se
mislijo na zemlji tujce in popotnike, in časno blago kot na
posodbo vzeto, da naj tedaj nikar svojega serca nanj ne na¬
vežejo, ker jim ga bo kmalo smert probrala. Potem jih tudi
opominja ko kristjanje tudi po kristjansko živeti, in neverni¬
kom, kteri kristjane sovražijo in obrekujejo, dober izgled
dajati in jih k resnici pripeljati. Te besede naj siposebno tisti
katoljški kristjani v svoje serce globoko vtisnejo , kteri ži¬
vijo v sredi med ljudmi raznih ver. Ako oni zvesto in goreče
izpolnujejo vse to, kar jim veli sveta vera, in ako cisto po¬
božno živijo, s tim zamorejo pobolšati in k resnici pripe¬
ljati nevernike. Ako pa mlačno alj pa pregrešno živijo, jih le
še bolj poterdijo v zmoti in škodijo katolškej cerkvi. Po tem
terja sveti Peter od kristjanov, da naj bodo podložni, vsakej
postavnej gosposki, ker je od Boga postavljena, in da naj
jej bodo pokorni tudi zavoljo Boga v vsili rečeh, ki niso
zoper božje zapovedi, tadaj da naj tudi davke zvesto od-
rajtujejo. Kristus sam je za se in za Petra plačal navadni
davek, 2 ) in sveti Pavl naravnost zapove davke plačati, ko¬
mur grejo. *) Na zadnje opominja sveti Peter posle, da naj
bodo pokorni in podložni svojim gospodarjem, naj bodo do¬
bri ali hudi in cmerili; ker to je Bogu dopadlivo , in jim bo
enkrat v zaslugo zarajtano.

Zdihlej.  O Jezus! daj mi gnado, da se bom, dokler na
tem svetu živim, vedno imel za tujca in popotnika, in da se
tudi le ko popotnik poslužim posvetnega blaga, — Daj mi
poterpežlivost v zopernostih in moč, da bom vikšim tudi

1) Rili,. 13,1. 2) Mat. 17 , 26. 3 )  Rim. 13, 7.

291

takrat rad pokoren, kadar se mi bodo njih postave in na¬
vedbe težke zdele, in davki veliki. —

Ev angeli svetega Janeza 16, 16 — 22.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učetrcom: Se malo, in
*He več ne botc vidili; in spet malo, in me bote vidili; ker
grem k Očetu. Tedaj je nekaj njegovih učencov reklo med
seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Se malo , in me ne bote
v idili, in spet malo, in me bote vidili; in : ker grem k Očetu?
So tedaj rekli: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj
govori. Jezus pa je spoznal, da so ga liotli vprašati, in jim
je rekel: To se vprašate, sim rekel: Se malo, in me ne
bote vidili; inspetmalo, in me bote vidili? Resnično, resnično
vam povem,' da bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil;
vi bote žalovali, al vaša žalost se bo v veselje spreober-r
nula. Zena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla
njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več na brhkost,
od veselja, daje človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate
zdaj sicer žalost; pa spet vas bom vidil, in vaše serce se
bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.

Kaj pomenijo Kristusove besede: „Še malo, in me
več ne hote vidili itd. u ?

Te besede , ki jih je Kristus nekaj ur pred svojim ter-
plenjem govoril svojim učencom, se zastopijo, po svetem
Krizostomu, od časa med Jezusovo smertjo in njegovem
vstajenjem; sveti Avguštin pa jih razumi od časa od Jezu¬
sovega vstajenja do vnebohoda in do sodnjega dne, in pri¬
stavi, 2 ) da malo časaje ves sedajni čas. To malo se zdi dolgo,
dokler živimo; kadar pa prejde, takrat bomo občutili, kako
daje kratko. V nadlogi se zamoremo torej tudi s tim tola¬
žiti, daje bo kmalo konec, in da se ne more primeriti pri-
bodnej časti, ktera v nebesih poterpežlivo terpeče večno
čaka,

1) Hom. 78. 2 )  Tr. 101.

19 *

292

Zakaj je Jezus svojim uvencom napovedal njih
terplenje in radosti?

1) Da so ložcj prenašali terplenje, ki jih je čakalo,
zakaj človek se lahko pripravi k terplenju, kadar ve, da g a
ima zadeti. 2) Da so vedeli, da je vse terplenje, ki jih. J e
čakalo, le majhno in kratko proti večnemu veselju, ktero
jim je bilo pripravljeno. Zena na porodu velike bolečin®
terpi, pa to hitro mine in mati vse kmalo pozabi zavoljo
veselja, daje dete rodila. Sveti Krizostom pravi: „Tisiz a
kralja izvolen, pa tisto noč, preden v stolno mesto h krona¬
nju greš, bi moral prenočiti v zapuščenem hlevu v velikej
težavi. Reci mi ali bi se ti težko zdelo? Ali bi tega vesel
ne prenesel, ki imaš upati, da boš potem kraljeval?“ Zakaj
bi torej mi v tej dolini solz ne živeli radi v težavah, ker
imamo gotovo nado, da bomo enkrat dosegli nebeško kra¬
ljestvo ?

Zdihlej.  Razsveti me, o sveti Duh! da spoznam, da to
pričujoče živlenje in vse težave, ki nas zamorejo zadeti,
so le majhne in kratke, in poterdi moje upanje na prihodnje
večno veselje, da bom vse težave tega živlenja poterpežlivo
prenašal.

Tolažba v zopernostih in nadlogah.

„ Vi bote jokali in žalovali." Jan. 16, 20.

Kristjan dela nespametno, če misli da sreča na tem
svetu obstoji v časti, v bogastvu in v sladnostih. Večna
Resnica Kristus nas ravno nasprotno uči, ubogim in stiska¬
nim obljubi, da bodo zveličani, bogatim pa, ktcri imajo
svojo tolažbo že na tem svetu, napoveduje, da bodo večno
žalovali in jokali. Kako so tadaj obžalovanja vredni tisti
kristjani, kteri to verujejo, in vender tako žive, kakor da bi
njih te resnice prav nič ne zadevale, in kteri na nič druzega
ne mislijo, kakor na to, svoje živlenje na tem svetu poslaj-
šati in pri tem še upajo v nebesa priti. Vsi svetniki in Kristus
sam, Sin božji, so vender le skozi križ in terplenje v nebesa
šli.

293

Molitev v nadlogah.  O naj dobrotlivši Jezus! kteri si
fazodel, da moramo le po nadlogah v nebesa priti ’) in tudi
blagor rekel tistim, ki so na tem svetu žalostni, stiskani in
Preganjani, pa poterpežlivo terpe in zavoljo tega imajo to-
^ženi in zveseleni biti; in ki si verh tega še učil, da se
na ni brez da bi Tvoj nebeški Oče ne vedel, ne more nič
budega zgoditi, in ne en las skrivlen biti; jaz terdno
v erujem, da bom tolikanj srečnejši, kolikor bom bolj stiskan
in preganjan, ako le vse poterpežlivo prenašam. Vdam se
*°i'ej popolnoma v tvojo sveto voljo; ker vem, da, če se
hidi cel pekel z vso svojo derhaljo zoper mene vzdigne, mi
v ender ne more brez tvojega pripusčenja nič hudega storiti.

Kavk za četerto nedelo po velikej »oči.

V uvodu  svete meše se Bogu hvala poje: »Pojte Go¬
spodu novo pesem, aleluja! ker je čudo storil, aleluja! V
pričo ljudstev je On razodel svojo pravičnost aleluja! Po¬
lagala mu je Njegova desnica, in Njegova sveta roka.“ s )
Čast bodi Bogu itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri serca svojih vernih
storiš enega duha; daj svojemu ljudstvu to ljubiti, kar zapo¬
ješ, in to želeti, kar obljubiš; da se med spremenovanjem
posvetnih reči naše serca vedno tjc obračajo, kjer je resnično
Veselje. Skoz Gospoda itd.

Berilo iz 1. lista sv. Jakoba aposteljna 1, 17 — S!.

Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo je. od
%gorej, ki pride od očeta svetlobe , per kferem ni pretnenjenja ,
tudi ne sence preobračanja. Zakaj radovoljno nas je rodil z
besedo resnice, da smo nekakošne perm ne njegovih stvari.
Veste preljubi moji bratje! vsak 'človek bodi hiter k poslu¬
šanju  , kesen pa k govorjenju, in počasen k jezi; človekova
jeza namreč ne dela pravice Božje. Za tega voljo odložite
vso nečednost in obilnost hudobije, in v krotkosti ohranite
vsajeno besedo, ktera zamore zveličati vaše duše.

Razlaganje.  Naj boljši vsili darov, ki jih od Boga do¬
bivamo , je ti, da nas je z besedo resnice, z evangeljem, s

1) Ap. dj. H, 21. 2) Luk. 21,18. 3) Ps. 97.

294

svojimi zakramenti, posebno s svetim kerstom prerodil, da
smo tadaj Njegovi otroci in pervenci vsili stvari, to je, cez
vse stvari povzdigneni. Kako velika je torej ta čast, in ko-
likajn si moramo prizadevati, da si jo ohranimo ! Ali k temu
je naj bolj potrebno, da božjo besedo, besedo resnice, sveti
evangeli radi poslušamo, kadar sc nam v pridigali oznanuje.
Opominvanje Apostelnovo, da naj bo vsak človek hiter k
poslušanju, keson pa k govorjenju in počasen k jezi, J c
resnično, ker „vcliko govoriti ni brez greha, kdor pa svoje
usta vderžuje, je moder;“ ! ) in zato nam je Bog dal en sam
jezik in dve ušesi, da bi več poslušali ko govorili, in ne
tako lahko se jezili, ker se s tim, da veliko govorimo,
jeza rada napravi.

Zdihlej.  Pomagaj mi, Gospod! pri svetem kerstu za-
doblcno čast ohraniti; daj, da bom tvojo sveto besedo rad
poslušal in okrepi me, da bom svoj jezik krotil in ga samo
k tvojej časti rabil.

Evangeli svetega Janeza 16, 5 — 14.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Grem k njemu,
kleri meje poslal, in noben zmed vas me ne vpraša: Kam
greš? Temuč, ker sim vam to govoril, je žalost napolnila
vaše serce. Ali jaz vam resnico povem: Za vas je dobro, da
jaz grem. Zakaj ako ne grem, Troštar ne bo k vam prišel;
ako pa grem, vam ga bom poslal. In kadar on pride, bo svet
prepričal greha, in pravice in sodbe; greha sicer, ker niso
verovali v me; pravice pa, ker grem k Očetu, in me po tem
ne bote vidili; sodbo pa, ker je vojvoda tega sveta že ob¬
sojen. Sc veliko vam imam povedati; tode zdaj ne morete
nositi. Kadar pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso
resnico; ne bo namreč govoril, sam iz sebe, temuč, kar bo
slišal, bo govoril, in prihodne reči vam bo oznanoval. On bo
mene poveličal, ker bo od mojega vzel, in vam oznanoval.

Navk.  Učenci niso Jezusa prašali, kam gre, ker so bili
žalostni, da gre Jezus terpet in umret, in se potem k svo¬
jemu Očetu verne. Kavno tako sc kristjani večidel zalo, ker

1) Prid. 10, 19.

295

njih serce na ti svet in na njegovo sladnost navezano, ne
Puprašujejo: Kam grem? kam polja moja pot ? Morebiti pa
§''cšno živim in grem proti peklu! Ali me bo moja mlačnost
y dobrem, moja mlačna molitev itd. v nebesa spravila? Vpra-
Sa j sc vetfder enkrat resnobno, moj kristjan! kam pelja pot,
jo hodiš? in ako najdeš, da ni prava pot, po kferej si do
2 daj hodil, verni se pri tej priči, in pojdi in hodi za Jezusom,
kteri je le skozi terplenjc in križ v nebesa nazaj šel.

^akaj niso mogli učenci zadobiti svetega Duha pred
Kristusovim vnebohodom?

Ker so kakor otroci materi, tako oni svojemu Učitelju,
Kristusu bili presilno vdani s počutilo ljubeznijo, da Kristus
J e  moral popred z dušo in s telesom kot človek sc nazaj
v erniti k Bogu, preden je Bog s popolnostjo svojih gnad, s
svetim Duhom, mogel k človeku priti. Ker je tadaj počutila
ljubezen pri apostelnih branila, da niso prejeli sv. Duha,
kako je mogoče, da bi sveti Duh prebival v človeku, ki le
na posvetno misli, in kije od nečiste ljubezni vnet?

Kako bo sveti Duh svet prepričal greha, in pravice
in sodbe?

Sveti Duh bo greha prepričal  svet, to je Jude in ne¬
vernike takole: sv. Duh bode apostelne razsvetil in vnel, da
bodo lepo učili, sveto živeli in čudeže delali , tako in tudi s
tim, da bode Jude in nevernike znotraj razsvetil, bode jih
prepričal, kako hudo so sc pregrešili z nevero in s hudo¬
bijami; pravice  jih bo prepričal, ker jim bo razodel njih laž-
njivo pravičnost in jim bo pokazal, da je samo Kristus, klc-
rega so po krivem zavergli, pravičen in začetek pravice;')
sodbe  pa jih bo prepričal, ker bojo vidili, kako kraljestvo
hudiča to je: kraljestvo nevere in pregrehe in temote konec
jemle, — kraljestvo božje pa, to je: kraljestvo ljubezni in
resnice se razširja; ker bojo taj spoznali, da so neumno
ravnali in si strašno nesrečo nakopali.

'Zakaj ne pove Kristus apostelnom vsega, kar jim
ima še reči?

Zato, ker bi sadaj še ne mogli vsega zapopasti, ker so
bili še preslabi in preveč vdani Judovskim šegam; tudi so

1) Cyril. lib. O.

296

bili še silno žalostni. Zato jim obljubi svetega Duha, kteri
jih bo razsvetlil, in jih tudi vsega učil.

Kako uci sveti Duh vso resnico?

Sveti Duh uči vso resnico, ker napeljuje cerkev, to je,
nezmotljivo učeništvo cerkve, da spozna in uči vse resnice,
ki so vedeti potrebne k zveličanju; zakaj On jo razsvetluje
in vsake pomote varuje, in vodi tudi vse ude svete cerkve,
kteri ga za razsvetlenje prosijo , in se njegovej gnadi na¬
sproti ne stavijo, da zmirom dalje bolje resnico spoznajo in
po njej živijo.

Kaj pomeni to: On ne ho govoril sam iz sebe, temuc
kar ho slišal?

To pomeni: On nam bo le to govoril, kar je od vekomaj
od Očeta in od Sina slišal; njegov navk bo tadaj popolnoma
soglasen s navkom Kristusovim, in mu ne bo nasproten;
zakaj sveti Duh izhaja enako od Očeta in od Sina, je en
Bog s Očetom in Sinom, in kar On uči, je tudi navk Očeta
in Sina. Ravno to pomenijo tudi besede: On bo od mojega
vzel in vam oznanoval.

Zdihlej.  Oh moj Gospod in Bog! vodi moje noge po
poti tvojih zapovedi in ohrani moje serce čisto od grehov,
da sveti Duh nič kazni vrednega nad meno ne najde, me
vso resnico uči in k tebi, Večnej Resnici,  v nebesa pri—
pelja. Amen.

Navk 7 j a peto nedelo po velikej noči.

Za odrešenje se zahvaliti, poje cerkev dans v uvodu
sv. maše: „Oznanujte z radostnim glasom, razglasujte in
raznašajte glas do konca zemlje , da je Gospod svoje ljud¬
stvo odrešil, aleluja! Pojte Bogu vse dežele; prepevajte
hvalne pesme Njegovemu imenu; slavno naj se razlega
Njegova hvala.“ 2 ) Čast bodi Bogu itd.

Cerkvena molitev.  O Bog, od katerega vse dobro pri¬
de, dodeli nam, svojim sovražnikom, da po tvojem vdili-

1) Iza. 48, 20. 2) Ps. 55.

297

ne nji mislimo , kar je prav, in pod tvojim vižanjem ravno
to  storimo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteina 1, 22 —27.

Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslušavci,
® citnur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je kdo poshiša-
v ec besede, ne pa delavec , tak je podoben človeku, kteri
°gleduje obraz svojega rojstva v zerhalu; se ogleda namreč
l n gre, in berž pozabi, kakošenje bil. Kdor pa prav pregleda
Polno postavo prostosti , in v njej ostane, ne pozabliv poslu-
savec, ampak delavec, on bo srečen v svojem djanji. Ako
Pa kdo metli, da je pobožen, pa ne berzda svojega jezika,
letnuč zapeljuje svoje serce, je prazna njegova pobožnost,
lit ista in pred Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je
ta,- obiskovati sirote in udove v njih nadlogi, in neomade-
žanega se ohraniti pred tim svetom.

Razlaganje.  Prava pobožnost, kakor piše tukej sveti
Jakob, obstoji v tem, da voljo božjo ne samo spoznamo,
•emuč tudi spolnujemo, — da svoj jezik, ki tako nevaren
m škodljiv biti more , krotimo in berzdamo , —da uboge in
Zapuščene ljubimo in se jih vsmilimo, —da svet in njegovo
blago zaničujemo, ki človeka mnogokrat pohujša, oslepi
in pogubi. Pomisli, kaka je s teboj , moj kristjan!

Zdihlej.  Oj Jezus! voditel moje duše! daj mi gnado,
da bom prav in resnično pobožen, kakor to priporoča sveti

Jakob.

Evaiigeli svetega Janeza 16, 23 — 30.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Resnično,
resnično vam povem: Ako bote Očeta kaj prosili v mojem
imenu, vam bo dal. Do zdaj niste nič prosili v mojem ime-
mt. Prosite, in bote prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.
To sim vam v prilikah govoril. Pride ura, da vam ne bom
Več v prilikah govoril, ampak vam bom očitno oznanoval
od Očeta. Tisti dan bote v mojem imenu prosili; in vam ne
r ečcm, da bom jaz Očeta prosil za vas. Zakaj Oče vas
sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali , da sem
jaz iz Boga izšel. Izšel sim od Očeta, in sim prišel na svet;
svet zapustim, in grem k Očetu. Mu reko njegovi učenci:

298

Glej! zdaj očitno govoriš, in nc praviš nobene prilike, /daj
vemo, da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato
verujemo , da si od Boga izšel.

Zakaj hoče Bog, da ga prosimo?

1) Zato, da spoznamo, da vse dobrote le od nejga pri¬
dejo; 2) da tako spoznamo svojo slabost in siromaštvo, ker
nam je zmirom in v vsem potrebna pomoč božja; 3) da g' a
ravno tako poveličamo in častimo, in sc tako vredne storimo
vsih Njegovih milosti, ki nam jih je obljubil.

Kaj se pravi: prositi v Jezusovem imenu ?

V Jezusovem imenu prositi, se pravi 1) prositi v za¬
upanju na Jezusove zasluge, kteri po besedah svetega Ci¬
rila kot Bog nam z Očetom vred dobrote deli, kot srednik
naše' prošnje pred Očeta nosi. Zato končuje cerkev vse
svoje molitve s pristavkom: po Jezusu Kritstusu Gospodu
našem. 2) V Jezusovem imenu prositi se pravi tudi prositi
za to, kar nam želi sam Kristus in hoče, da se nam podeli,
namreč, kar je k našemu izveličanju, zakaj prošnje za same
časne dobrote, da bi na svetu srečni živeli, niso Kristusu
dopadlive in nič ne veljajo. „Tisti ne prosi, pravi sveti
Avguštin v Jezusovem imenu , kteri za to prosi, kar je na
potu, da se on ne izveliča.“ Zato je tudi rekel Jezus svojim
učencom: „Do zdaj niste nič prosili v mojem imenu, ker
niso prosili za to, kakor pravi sveti Gregor, kar je k zve¬
ličanju. “

Zakaj ne vsliši Bog kakšenkrat nase molitve ?

I. Bog ne usliši kakšen krat naše molitve, ker večkrat
za reči prosimo, ki so nam škodlive, in zato nam jih Bog ne
da. Kakor dober oče, nam namesti tistega kej boljšega in
korislnišega da. II. Da skuša našo poterpežlivost in stano¬
vitnost v molitvi. III. Ker po navadi nc molimo tako, kakor
bi imeli moliti; zakaj da molitev Bogu dopade, se mora

1) opraviti v stanu gnade božje in v zaupanju na Jezusove
zasluge, ker molitev pravičnega pri Bogu veliko premore; 1 )

2) sc mora opraviti s ponižnim in v voljo božjo vdanim ser¬
cem; 3) sc mora opraviti v duhu in resnici, in 4) s terdno in
stanovitno voljo.

1) Jak. 5, 16.

299

Kdaj je posebno treba moliti ?

Molili je treba posebno 1) zjutro, odpoldan, in zvečer,
pred jedjo in po jedi, in kadar ura bije; zakaj kakor Bog
v edno na nas misli in nam dobrote skazuje, tako sc tudi
spodobi, da sc večkrat čez dan nanj spomncmo , in se pri
'•jem za Njegove dobrote zahvalimo; 2) med službo božjo
v  cerkvi, ali pa, kadar kdo ne more v cerkev iti, o času
službe božje doma; 3) o času hude skušnjave; 4) kadar
prejmemo svete zakramente; 5) kadar važno opravilo za¬
čnemo; 6) o smertnej uri.

Kako zamoremo po Kristusovem nauku (Luk. '18, 1.)
vredno moliti?

'  1) Ako čez dan večkrat svojega duha k Bogu povzdig-
n emo, kar se s zdihleji  ali kratkimi molitvicami lahko zgodi,
je, s takimi molitvicami, s kterimi obudimo ljubezen, kes
cez grehe, ponižnost itd., in Boga na pomoč kličemo, n. pr.
O Jezus, daj da te ljubim; tebe samega hočem ljubiti! Oh,
hodi mi milostiv! Gospod, hiti mi pomagat! 2) Ako pri za¬
četku vsakega dela storimo dober namen, da ga hočemo
storiti iz ljubezni do Boga, in po njegovej svetej volji.

Kaj pomenijo razne navade katoljcanov pri molitvi?

Sploh reči pomenijo, da je treba Bogu služiti in ga
moliti ne samo s dušo, ampak tudi s telesom. Kadar torej
"n glas molimo, hočemo Boga hvaliti z dušo in s ustmi.
Kadar glavo odkrijemo alj pripognemo , — roke sklenemo,
raztegnemo alj povzdignemo, — se pripognemo, klečimo
alj na tla veržemo, in tako molimo, tedaj pokažemo, da sc
K°gu podveržemo, ga ponižno hvalimo in častimo. Mi smo
prah in pepel, in se ne moremo nikoli zadosti pred Njim po¬
nižati. Te razne navade pri molitvi najdemo pogostoma v
starem in v novem zakonu, in tudi Kristus in Apostclni so
se jih posluževali, da so n. pr. na svoj obraz sc vergli, ka¬
dar so molili, ali da so pokleknili itd.

Kteraje naj imenitnisa molitev?

Naj imenitnisa molitev je sveti Očenaš, klcrcga je sam
Kristus nas moliti učil. Zato ima tudi ta molitev naj večjo
moč, če se prav in pobožno moli. Mat. 6. Luk. 11.)

300

Kratko razlaganje svetega Očenaša.

Iz česa obstoji sveti Ocenaš ?

Očenaš obstoji iz enega predgovora , ki je kot priprava
k molitvi, in iz sedem prošenj , v kterih je vse zapopadeno,
kar imamo prositi k časti božjej in k svojemu lastnemu zve¬
ličanju. Predgovor se glasi: „Oče naš, kteri si v nebesih-

K čemu nas spodbode beseda „Oče“?

Beseda „Ove a  nas spodbode 1) Boga ljubiti, ker nas je
po svojem Sinu za svoje otroke vzel in nas storil deležnike
nebeškega kraljestva; 2) Bogu se zahvaliti za neizmerno
dobroto, daje nas stvaril, odrešil in posvečal; 2) na Boga
zaupati in v njegovo neskončno dobroto in milost, s ktero
Bog kot naj boljši oče z nami ravna; 4) Bogu terdno ob¬
ljubiti, da bodemo zmirom dobri otroci tako dobrega Očeta.

Kaj pomeni besedica „naš u  ?

Besedica „naš“  pomeni: t) da imamo v občini svetnikov
za vse otroke božje in s vsimi božjimi otroci moliti; 2) da
imamo biti ponižni, in se med seboj obnašati in ljubiti kakor
otroci enega očeta, kakor brati in sestre.

Zakaj pravimo: „kteri si v nebesih u ? ali ni Bog
povsod?

Mi pravimo, B kteri si v nebesih :* t) v spomin, da ni¬
smo še na pravem domu, in da so nebesa naš pravi dom;
2) v spomin, da vse naše želje imajo le v nebesa siliti, kjer
naš Oče kraljuje, in kjer je tudi za nas že mesto pri¬
pravljeno.

Kaj prosimo v pervej prošnji:  „posvečeno bodi tvoje

ime“?

V pervej prošnji prosimo, da bi Boga mi in vsi ljudje
prav spoznali, častili in ljubili. Prosimo torej 1) da bi vsi
neverniki resnico spoznali in se k Bogu spreobernili;

2) da bi vse krive vere in zapeljevanja ob moč prišle;

3) da bi vsa hudobija bila končana, vsi grešniki pa se res¬
nično spokorili in brumno živeti začeli; 4) da bi mi sami
nikoli nič ne mislili, govorili ali storili, kar se otrokom bož-

301

jim ne spodobi; 5) da bi vsi kristjani bili vedno pobožniši in
svetejši,

Kaj prosimo v drugej prošnji: ..pridi k nam tvoje
kraljestvo“ ?

V drugej prošnji prosimo: 1) da bi cerkev božja, Kri¬
stusovo kraljestvo, se razširila po celem svetu, kraljestvo
greha in pa hudiča razdjano bilo; 2) da bi Kristus v našem
sercu in v sercu vsih ljudi s svojo gnado gospodoval ali
kraljeval; 3) da bi Bog blagovolil, nas po dobro dokonča-
lle m teku tega živlenja v nebeško kraljestvo vzeti.

Kaj prosimo v tretjej prošnji: „Zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji“?

V tretjej prošnji prosimo nebeške moči, da bi zamogli
kozjo voljo tako pokorno in veselo tudi na svetu spolnovati,
kakor jo spolnujejo v nebesih angeli in svetniki, in da bi se
jej v vsem ponižno vdali, če se nam tudi težavno zdi. S to
Prošnjo torej tudi obljubimo, da hočemo ne le spolnovati vsih
kozjih zapovedi, temuč tudi vse sprejeti in prenašati, kar
n jegova sveta previdnost zastran nas in drugih naredi in
n am pošle.

V tih treh prošnjah torej iščemo, po Jezusovem nau¬
ku, i) najpred kraljestvo božje; zato da se nam še vse
drugo prida.

Kaj prosimo v četertej prošnji: „ daj nam dans naš
vsakdanji kruh“?

"V četertej prošnji prosimo za vse, kar za dušo in za
telo potrebujemo, ker se vse to zapopade pod besedo
y>kruh a , to je vsakdanji potrebni živež , beseda božja, gna-
da božja, Jezusovo rešnje telo v presvetem zakramentu
•td. V tej prošnji je na dalej zapopadena tudi (a prožnja, da
ki Bog od nas odvernul strelo, točo, slabo letino in vsako
drugo škodo, in da bi nam vselej dal tako vreme, kakor je
z a sadje na polji nar bolje.

Zalcaj pravimo v tej prošnji „ d a n s u  in n vs a k d a nji u  ?

Besedica pomeni, da se imamo znebiti vsih

n epotrebnih skerbi in v Boga zaupati, kteri nam bo vsak

t) Luk. 12, 31-

302

v*

dan potrebnega živeža dal. Besedica „ vsakdanji “ nas uei,
da se imamo ogibati vsili nepotrebnih jedi, vsega nepotreb¬
nega tratenja jedil, in da nam je le toliko jesti, kolikor nam
je k živlenju treba. Zakaj, kdor pri obedu jedila trati, ne
je vsakdanjega kruha, temuč vživa jedi za več dni.

Kaj prosimo v petej prošnji:  „odpasti nam naše
dolge u ?

V petej prošnji prosimo , kot ubogi grešniki, za odpu¬
ščanje svojih dolgov, ki jih delamo pri Bogu s svojimi grehi
vsak dan, in mu nasproti obljubimo, da smo (udi mi svojim
dolžnikom, to je tistim, ki so nas kej razžalili, že v resnim
odpustili, in ne še le s časoma, v prihodnje. Kdor to proš¬
njo moli, in vender še bližnjega sovraži, laže Bogu na¬
ravnost, in ne more upati odpuščanja, ‘ j

Kaj prosimo v šestej prošnji: n ne vpelji nas v
skušnjavo“?

V šestej prošnji prosimo, da bi Bog vse nevarne skuš¬
njave od nas ali popolnoma odvernul, ali pa v njih sceloma
ne zapustil, kakor smo večkrat vredni, temuč naj nam moč
podeli, da ne privolimo v skušnjave, ki nam pridejo od hu¬
diča, od mesa in sveta. Popolnoma brez teh skušnjav pa
ne moremo biti na tem svetu, skušnjave so nam koristne in
potrebne za naše zveličanje. Zakaj brez skušnjave ni boja,
brez boja ni zmage, brez zmage pa ni krone.

Kaj prosimo v sedmej prošnji: „reši nas od zlega u ?

V sedmej prošnji prosimo, da bi nas Bog rešil od edi¬
nega pravega zlega, to je, greha, nas varoval naj bližni-
ših priložnosti grešiti, nesrečne hudobne smerti in pekla, in
pa tudi, da bi milostivo od nas odvernuti blagovolil vse
časne zlege in nesreče, kakor so: vojska, lakota, kuga itd.

Navk otl procesij.

Kaj so procesije?

Procesije so očitni slovesni obhodi, ktere katoljška
cerkev po starodavnej naredbi svetih očakov napoveduje in
obhajanekaj zavoljo tega,vernekpobožnostispodbuditi, nekaj

1) Mark. U, 35. 26.

303

Zavoljo tega, se prejetih dobrot spomniti ali se za nje za¬
hvaliti, ali pa za nove prositi. Procesije nas tudi opominjajo
»a visoke zveličanske skrivnosti, in vsi tisti, ki procesije
P 1- av opravljajo , dobivajo od Boga zveličaven sad keršan-
ske pobožnosti. •)

Ali so procesije hej novega?

Procesije niso nič novega; procesije so bile v navadi
ze v pervih stoletjih cerkve, kakor pričajo djanje učenčev
svetega Cipriana, Lucia, Bonifacia, in sveti očaki Bazili 2 ),
Krizostom s ), Ambrož 4 ) , Gregor itd. Tudi sveto pismo
govori od procesij. Kralj David je skrinjo zaveze s sloves¬
no procesijo prenesel v Jeruzalem. 5 ) Ravno tako je njegov
sin Salomon storil, kadar je dal skrinjo zaveze v novo se¬
zidani tempel prenesti. 6 ) Tako je tudi Kristus sam na
c ' 7 etno nedelo slovesno med prepevanjem hvalnih pesem v
Jeruzalem prišel.

* Stari, nekdajni kristjani so rabili latinsko besedo
« procedere“  v pomenu: hoditi od ene cerkve do druge, in
od tod pride beseda „processio a , naša procesija, to je; izhod
obhod.

Kaj pomenijo procesije?

Procesijet) vsakega vernega kristjana močno spodba-
dajo, goreče in pobožno moliti. Kadar po sto in večkrat po
lavžent vernih na glas Boga hvali, ali ga na pomoč kli¬
ce, da bi se jih vsmilil, ali se ne bo tudi nar merzliše
serce omečilo, k pobožnosti in k gorečnosti vnelo? Jezus
je ja obljubil, da hoče on zraven biti, kjer sta dva ali trije
zbrani v njegovem imenu? 2) Procesije so podoba kerščan-
skcga popotovanja na svetu. Tukcj smo ptujci, popotniki.
Naše popotovanje pelja iz tc doline solz v nebeški Sion;
Zato konča procesija vselej v cerkvi; naše popotovanje pe-
*ja čez ternje tega živlenja; zato gre procesija pod milim
Cebom, kjer moramo vsako vreme prenašati. 3) Procesije
pričajo in kažejo, da gre samo Bogu vsemogočnemu hvala
*n slava, in da verujemo v križanega Jezusa. 4) Procesije
So slovesna in očitna zahvala, da smemo pred celim svetom
očitno Kristusa častiti, od kterega smo tolikajn milosti do-

Hit. roni. de process. § 1. 2) Ep. 207. 3) Orat. contr. dud. 4.) Ep. 40.

ad Theod, 5} 2, kralj. 0. post. 6) 3, kralj. 8, post.

304

segli. 5) One očitno spričevajo, da verujemo na edino,
sveto, katoljško cerkev, čigar udje veže ravno tista vera,
in ki pod svojim poglavarjem Kristusom eno  družino božjo
store Zato se romarji iz ene cerkve v drugo podajo; zato
se pozdravljajo z banderi, kadar se procesije srečajo. 6)
Poslednič so procesije znamnje, da je kristjanska vera
tamno noč neverstva premagala. To so taj svete procesije.

To naj nekteri pomislijo , in kmalo bodo omolknuli vsi
zasmehovavci in neverniki.

Zakaj se pri procesijah nosi križ in bandera?

Križ  pomeni, da smo kot kristjani v imenu Križanega
zbrani, v čigar imenu hočemo začeti in dokončati vse svoje
pobožno djanje, in po čigar zaslugah zaupamo od nebe¬
škega Očeta vse doseči, in kterega moramo nasledovati
vselej in povsod na tem popotovanju proti nebesom. Rode¬
če bandera pomenijo, da se moramo bojevati pod Jezuso¬
vim banderom proti grehu , svetu in hudiču do kervi, in da
moramo biti pripravljeni, kakor nekdaj sveti mučenci, za
vero kri in živlenje dati. Modre (plave) bandera pomenijo,
da moramo prav ponižno in spokorno hoditi po poti pokore
in zatajevanja, da greh potlačimo. Bandera kažejo tudi, da
je Kristus smert in pekel zmagal, in da je keršanska vera
judovstvo in neverstvo premagala.

Zakaj prejo procesije čez njive, polja in senožeti?

Zato, da prosimo dobrotlivega Boga, da naj On vsmi-
Ijeni Oče s svojo dobrotljivo roko zemljo blagoslovi, pri¬
delke zemlje da in ohrani, kakor polni vse živali s svojim
blagoslovom in jim o pravem času živež daja.

Kdaj in kako so se začele procesije svetega Marka
in križnega tedna?

Procesija na svetega Marka dan seje že pred pape¬
žem Gregorjem Velikim (607) obhajevala; sveti Gregor jo
je le vnovič vpeljal in kristijane spodbodil, jo bolj pobožno
obhajati, zato da bi, kakor on sam piše 1 ), s prošnjami
Boga nekako obsuli, da naj nam naše grehe milostljivo od¬
pusti. Ravno ti sveti papež pa je tudi še eno drugo proce¬
sijo vpeljal, ki seje  sedmerna procesija  klicala, ker so

1) Ep. app. § 3 . II,

305

Vef ni v Rimu v sedmerih oddelkih iz sedmerih cerkev s
P r ocesijo šli, se v eno procesijo sošli in tako zedinjeni proti
Cer kvi matere božje romarili. Imenovala seje tudi procesija
zavoljo kuge,  ker jo je sveti Gregor zato obhajati ukazal,
da bi od Boga sprosili odvernenje strašne kuge, ki je ta-
k'at v Rimu in po vsili laških deželah ljudi morila , in vso
Ze mljo tako okužila, da je vsak človek nagloma mertev
°kolj padel, kteri je kihnili, in tako usta in nosnice odperl;
°d tistega pride tudi še zdaj obstoječa navada, da rečemo:
»Bog pomagaj /“ kadar kdo kihne, in v nekterih krajih
Us ta prekrižajo , kadar zazchnejo. Pri tej procesii je ti sv.
Papež rekel, s procesijo okoli nesti podobo matere božje,
ktero je, kakor se pravi, sveti Lukež namalal ali izobrazil,
'a to mogočno Mater na pomoč klicati, in kuga je zares
P f ejenjala.

Procesije kriznega tedna  jo vpeljal sveti Mamert, škof
v  mestu Viene na Francoskem. Okoli leta 469 po Kr.
aamrec so bili v tistih krajih na Francozkem strašni potresi,
Poljski pridelki so poginvali in več druzih zopernosti in
aadlogje ljudi zadevalo; ti škofje tedaj svoje verne krist¬
jane okoli sebe zbiral, jim pravil, da naj pri niilostlivem
&ogu pomoč iščejo, in jih je peljal s procesijo po polju. 3 )
l'e procesije so se potem kmalo tudi po druzih krajih na
kkancozkem vpeljale ; in sčasoma so jih po vsej cerkvi pov¬
sod obderžali. Imajo se torej te procesije, da bi po njih
sprosili od Boga, da bi odvernul od nas lakoto, kugo, voj¬
ske itd. Ob enem se tudi pripravimo k prazniku Kristuso¬
vega vnebohoda, kteri je naš naj mogočnejši besednik pri
Svojem Očetu v nebesih, in ki ga moramo te dni posebno
Goliti in pomoči prositi.

S kaltomim namenom je treba iti za procesijo ?

1) Za procesijo se ima iti z namenom, Boga častiti,
§a za vse njegove grtade zahvaliti, in v telesnih in dušnih
Potrebah njegovo pomoč si sprositi; 2) za procesijo je treba
)l i na dalej zato, da mi očitno pred vsim svetom svojo vero
kot rimsko-katolški kristjani pokažemo; in 3) pri procesii
s> moramo terdno predvzeti, na poti pokore hoditi in kri¬
žanega Kristusa posnemati. — Kdor pa gre z drugim na¬
menom za procesijo, iz kterega časnega dobička ali za-

1) Sidoniua Apol, lib. ep. 1.

Goffine, 20

306

voljo pregrešnega razveseljevanja, ali zalo, da se delu
umakne itd., taj se pregreši zoper Boga in zoper cerkev, ktera
take razvade objokuje in studi.

Navk za god Kristusovega vnebohoda.

V uvodu  svete maše poje cerkev tiste besede , s kate¬
rimi sta angela po Jezusovem vnebohodu apostelne ui
učence nagovorila: „Možje Galilejski! kaj stojite in gledale
v nebo? Ti Jezus, kteri je bil vzet od vas v nebo, bo tako
prišel, kakor ste ga vidili iti v nebo. Aleluja! ‘) Ploskajte
z rokami vse ljudstva; ukajte Bogu v radosti.“ 2 ) Čast
bodi Bogu itd.

Cerkvena molitva.  Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da, kateri verujemo, daje tvoj Edinorojeni, naš Odrešenik,
današni dan v nebesa šel, tudi mi s svojim duhom v nebesih
prebivamo. Skoz ravno tega Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, Sina tvojega, kateri s tebo itd.

Berilo iz djanja apostoljskega 1.1. — 11.

V p er vem pisanji sim govoril, o Teofil! od vsega, kar je
Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je aposteljnoM,
ktereje bil izvolil, po svetem Duhu zapovedi dal, in bil gor
vzet; kterimje po svojem lerpljenji tudi z mnogimi znamnj 1
s kazal, daje živ, ko se jim je prikazoval štirdeset dni, in j e
govoril od kraljestva Božjega. In kadar je  » njimi jedel, jim
je zapovedal, da naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak na/
čakajo obljube Očetove, ktero ste (je rekel) slišali iz mojih
ust; ker Janez je kerščeval z vodo, vi pa hote kerščeni s sve¬
tim Buhom kmalo po teh dneh. Tedaj so ga, kteri so se bil 1
sošli, vprašali rekoč: Gospod! ali boš v tem času postavil
Izraelovo kraljestvo? Rekel pa jim je: Vam ne gre redit 1
časov ali ur , ktere je Oče ohranil v svojej oblasti j pa prejeli
bote moč svetega Buha, kteri bo v vas prišel, in mi hote priča
v Jeruzalemu, in po vsej Judeji in JSamarii in do kraju sveta.
In kadar je bil to izgovoril, seje vpričo njih vzdignili, in
oblak ga je vzel spred njih oči. In ko so ga gledali v nebo iti,
glej, sta dva moža per njih stala v belih oblačilih, in sla
rekla : Možje Galilejski! kaj stojite, in gledate v nebo? Ti

1) Ap. dj. 1 , 11. 2) Ps. 46.

307

Jezus, kterije bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel , kakor
s te ga vidili iti v nebo.

Razlaganje.  Sveti Lukežje v svojem evangeliu živlenje,
jerplenje in smert Jezusa Kristusa do njegovega vnebo¬
hoda popisal Teofilu plemenitnemu kristjanu v Antioliii;
•ukej pa v djanju apostolskem , kteregaje tudi on spisal,
Pravi na dalej in v kratkem, kaj je Kristus štirdeset dni po
svojem vstajenju se delal, in kako je v pričo svojih učencov
Se  v nebo,podal. Veseli se dans s Kristusom, daje svoje
drago kupleno kraljestvo v nebesih v posest sprejel in
® 1 °li takole:

Veselim in radujem se, o kralj nebes in zemlje! tiste
,y oje časti, ktero si dans v nebesih dosegel. »Kraljestva
žemlje pojte Bogu! hvalo pojte Gospodu, hvalite Boga,
kteri čez nebes nebesa proti izhodu gori gre. Častite Izrael¬
skega Boga, čigar čast in moč je v oblakih. Hvalite našega
**°ga, hvalite našega kralja, hvalite! Kralj cele zemlje je
**og, hvalite ga z modrostjo. Bog gospoduje čez nevernike;
6og sedi na svojem svetem sedežu." l j  Aleluja!

Evangeli svetega Marka 16, 14 — 20.

Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim, ko so per
'Oizi bili, in je svaril njih nejevero in lerdobo njih serca, da
•istim, kteri so vidili, da je vstal, niso verjeli. In jim je re¬
kel; Pojte po vsem svetu, in oznanujte evangeli vsej stvari.
Kdor veruje in je kerščen, bo zveličan, kdor pa ne veruje,
h° pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te znamnja za
"jimi: V mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove jezike
govorili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim
,le  bo škodovalo ; in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo
zdravi. In Gospod Jezus , ko jim je bil izgovoril, je bil v
Oebo vzet, in sedi na desnici Božjej. Oni pa so sli, in so
•krili povsod , in Gospod je delal z njimi, in besedo poter-
d°val z čudeži, kteri so se po tem godili.

O Ps. 67, 40.

20 : '

308

Zakaj pravi Kristus svojim apostelnom: „ Pojdite po
celem svetu, in oznanvjte vsim stvarem ?

S (im je hotel pokazati, da se ne sme nobeden sam za
pridgarja postaviti, ampak da mora k temu poklican biti 0(1
postavljenih cerkvenih poglavarjev. Kristus svoje apostelne
po celem svetu k vsim ljudstvom posle, brez da bi koga
odločil ali zavergel. S tim taj da na znanje svojo voljo , *| a
hoče vse ljudi zveličati, in če se ta volja božja pri nekterih
ne izpolni, se to mora pripisati ne Bogu, temuč ljudem, k(er‘
ali ne sprejmejo evangelskega navka, ali po njem ne žive,
ali pa terdovratno v svojih pregrehih ostanejo in se ne¬
vredne store, da sc jim evangeli ne oznanuje.

Ali je k zveličanju zadosti sama vera in kerst?

Sama vera, to je, vera ki se v delih, v djanju, ne ska-
zuje, in tadaj ni zasluživna,') ni zadosti k zveličanju. Taka
vera, pravi sveti Anzelm, ni vera kristjana, ampak vera hu¬
diča. Le kdor v resnici v Jezusa in v njegov navk veruje
in po njem živi, se bo zveličal.

Ali morebiti ni prava naša vera, ker ne delajo vsi
verni znaminj, k!ere jim Jezus obljubi?

Sveti Gregor odgovori prav lepo na to vprašanje, ker
pravi: 2 ) „Ker je Odrešenik rekel, da bodo čudeže delali
tisti, kteri bodo verovali, si nimate misliti, da vi nimate vere,
ker ne delate tih čudežev; ti čudeži so morali o začetku
cerkve biti, ker je imela njih vera rasti po teh vidlivih
znamnjih božje mogočnosti.“ — Scer pa Kristus tudi še
dandanašni moč, take čudeže delati, svojim vernim podeli,
kadar so take znamnja potrebne, da se prava vera razširi in
neverstvo zmaga.

Ali se podijo res tudi še dan današni v katoljškej
cerkvi take znaminj a?

Še dan današnji se v našej cerkvi godijo čudeži vidno
in nevidno. Ob vsih časih so v cerkvi živeli taki svetniki,
ki so s svojo vero naj večje čudeže delali, kakor se vidi v
njih živlenju, in sami krivoverci jih ne morejo tajiti, n. po¬
sveti Frančišek Ksaveri je vpričo nevernikov več mertvih

1) Gal. 5, 6. 2) Hom. 29. in evang:.

309

k živlenju obudil. Nevidno delajo pobožni kat oljski kristjani
v  duhu še vedno take čudeže; tako pravi sveti Krizostom,
hudiča izganjajo, kadar se s pokoro greha znebijo , ki je
hujši kot hudič. Oni govorijo nove jezike, kadar po svojem
s preobernenju ne govore več od posvetnih, nečimurnih, pre¬
grešnih, ampak od duhovskih in nebeških reči. Oni kače
Prijemajo, da več ne škodijo, pravi sveti Gregor, ') kadar
druge goreče opominvajo in jih greha obvarujejo , brez da
hi sami se z njimi oskrunili. Oni pijejo strup brez škode,
hadar slišijo zapeljivo govorjenje in se ne dajo zapeljati v
hudobijo. Svoje roke polagajo na bolnike in jih zdravijo,
hadar podučijo nevedne , v kreposti malo vajenim lepe iz-
glede dajajo in jih tako v dobrem krepijo, grešnike od greha
odvračajo itd. Prizadevaj si, moj kristjan! to storiti pri
v sakej priložnosti, ker ti Bog rad da k temu svojo gnado in
pomoč, in tako boš sebi in drugim bolj koristil, kakor če bi
na j večje čudeže delal.

Kako in kje je Kristus v nebesa šel ?

Kristus je tam v nebesa šel, kjer se je njegovo fcrplc-
n je začelo, namreč na oljskej gori; to nas uči, da križ in ter-
Plenjc človeka v nebesa pripelja, ako ga poterpežlivo in vdan
v  voljo božjo prenaša. Kristus je šel gori v nebo iz svoje
Pustne moči, ker je bil Bog, in seje tamkej s svojo zdaj že
duhovno poveličano človeško natoro vsedel na desnico Boga
Očeta, daje  ondi zdaj vedno naš srednik.

Kdo je bil vpričo, kadar je Kristus v nebo šel?

Kristus je v nebo šel vpričo svojih apostelnov in mno¬
go učencev , ki jih je popred blagoslovil ■*}, in kteri so po
besedah svetega Leona neizrečeno veselje občutili, kadar
so ga vidili v nebo iti. Veseli se tudi ti, kristjanska duša!
her je Kristus ti dan tebi nebesa odperl, da zamoreš va-
ujc priti, ako le hočeš, to je, ako v Kristusa terdno in živo
v eruješ in Bogu dopadljive djanja doprinašaš. Zato pravi
prav lepo sveti Avguštin: 3 ) ^Podajmo se gori v nebesa v
duhu s Kristusom, da bomo mogli, kadar njegov dan pride,
Za  njim iti tudi s telesom. Vedeti pa moramo , ljubi bratje!
da s Kristusom ne more gori iti ne napuh, ne lakomnost, ne
uečistost, ne drugi grehi; zakaj s tistim, ki je ponižnost

1) lbid. 2) Luk. 24, 51 3) Senu. 2. de ase.

310

učil, sc ne more gori povzdignuti napuh, s tistim ki je nar
večji dobrotnik, sc ne more gori povzdignuti hudobnost, s
tistim, kije  rojen od device, se ne more gori povzdignuti
nečistost." Tako tadaj povzdignimo se gori za njim, d*
slehern svoje grehe in hudobno poželenje z nogami potepta?
in si tako lestvico napravi, da zamoremo kviško stopite
Iz svojih grehov pa si napravimo stopnice do nebes, ako
jifi premagamo in poteptamo. J )

Zdihlej.  O kralj časti! o Gospod moči! ki si dans zma-
govavno se gori nad vse nebesa podal; ne zapusti nas kot
uboge sirote, temuč pošli nam od Očeta Duha resnice, ktc-
rega si nam obljubil. Aleluja!

I .

Zakaj se dans po evangelju velikonočna sveča pogasi-
Po evangeliu sc dans velikonočna sveča vgasne v spo¬
min, da je Kristus, kterega velikonočna sveča pomeni, se
ločil od svojih učencev.

Navk z, a šesto nedelo po velikej noči.

Ta nedela in cel ti teden nam ima biti čas pripravljanja
k svetemu binkuštnemu prazniku, zato da se pobožno ob¬
našamo , dobro delamo in tako darov svetega Duha vdclc-
žimo. Cerkev poje v uvodu  svete maše: „ Usliši o Gospod!
moj glas, ker k tebi vpijem. Moje serce ti je reklo: Iščejo
te moje oči. Tvoje obličje, o Gospod! hočem iskati. Ne
oberni proč od mene svojega obličja. Aleluja! Gospodje
moja luč in moje zveličanje, koga se bom bal? Čast bodi
Bogu itd.

Cerkvena molitev.  Vscgamogočni večni Bog! stori, da
svojo voljo vselej tebi podveržemo, in tvojej svetlosti s či¬
stim scrcom služimo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostelna 4, 7 — It.

Predragi! bodite modri, in vlijte v molitvah. Pred vsim
pa imejte vedno ljubezen med seboj , ker ljubezen pokrije
obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod streho brez
godernjanja. Kakor je vsak prijel dar, s tem postrezite eden
dragemu, kakor dobri delivci mnogotere milosti Božje. Ako
kdo govori, naj govori, kakor božje besede; ako kdo služi,

1) Idein term. 3. de ase. 2) Ps. 26. 7 ,

311

n<t j služi iz moči 1  ktero Bog daja: da bo Bog v vsili rečeh
' escen po Jezusu Kristusu Gospodu našem.

Razglaganje.  Brunino delati in dobro storiti, kakor sveti
jeter vernim priporoča, se pravi vredno pripraviti, da sv.
Uuha sprejmemo; zakaj nič nas ne stori vredniše, da nas
Sv - Duh obišče kakor to , rad pomagati in deliti, kakor to,
Se  vsili božjih darov zvesto poslužiti in vse dolžnosti lepo
s poInovati. Prizadevaj si torej to marno izpolnovati, in sc
l uko vrednega storiti gnad svetega Duha. Moli tudi dans in
Vsaki dan ti celi teden tole:

Cerkvena molitev.  Pridi sveti Duh! napolni serca svo¬
jih vernih, in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni, kteri si ljud¬
stva vsih jezikov v edinosti vere sobral.

Evangeli svetega Janeza 15, 26 — 27. in 16, 1 —4.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Kadar pride
Učenik , kferega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh res¬
nice , kteri se od Očeta iz-haja, on bo pričeval od mene.
Ua tudi vi bote pričevali, ker ste od začetka pri meni. To
sim vam govoril, da se ne pohujšate. Iz s-hodnic vas bodo
devali; ura clo pride; da bo vsak, kteri vas umori, menil,
da Bogu službo stori. In to vam bodo storili, ker ne po¬
znajo ne Očeta, ne mene. To pa sira vam govoril, da se
spomnite, kadar ura pride, da sim vam jaz to pravil.

Zakaj se pravi sveti Duh tolasnik?

Sveti Duh se kliče tolažnik, ker tolaži tiste, ki terpe
Preganjanje zavoljo pravice, to je, zavoljo tega da v res¬
nici keršansko živijo , da resnico in pravico z besedo ali
s pisanjem ali pa s svojim živlenjem branijo. Taka se je
godila apostelnom in drugim svetnikom, kteri pa so v ter-
plcnju zavoljo Jezusa z naj slajšo tolažbo in z naj večjo
radostjo bili napolnjeni.

Kako je sveti Duh od Kristusa pričal ?

Sveti Duh je pričal od Kristusa po apostelnih in učen¬
cih njegovih, ktere je tako zgovorne in serčnate storil, da
so neprestrašeno spoznovali in oznanovali, daje  Kristus
Sin božji in pravi Mesija. Kar so učili je sveti Duh z velikimi
čudeži in s tim paterjeval, da so apostelni in drugi učenci

312

za svojo vero kri stanovitno in veseli prelivali. •— Sveti
Duh priča tudi zdaj od Kristusa po učečej cerkvi, to je,
po pridgarjih, po kterili On govori: Spoštuj taj sv. cerkev.

Če hočemo biti kristjani, to jc, Kristusovi učenci, mo¬
ramo tudi mi pričati od Kristusa, in s pobožnim živlcnjem,
s poterpežlivostjo v križih in terplenju spoznavati in kazati,
da je On naš učitelj, naš Gospod in naš Bog; zakaj, če ga
ne bomo mi pred svetom tako spoznali, nas tudi On ne bo
enkrat spoznal v nebesih pred svojim Očetom. *)

Ali so grešili Judje, da so apostelne preganjali in
morili?

Judje so grešili, ker so preganjali apostelne in jih mo¬
rili; zakaj, če so tudi v svojej zmoti menili, da s tim Bogu
službo store, je bila vender ta njih zmota in vednost silno
pregrešna in kazni vredna, ker bi bili lahko resnico zvedih,
in se podučiti dali. — V takej pregrešnej in kazni vrednej
nevednosti so tudi tisti kristjani, kteri ne hodijo h kerščan-
skemu navku, ne pridig poslušat, in tedaj komej vejo , ah
morda še clo nič ne vejo, kar je k izveličanju potrebno , in
fadaj več reči še ne porajtajo, ki so vender veliki grebi;
ravno tako tudi tisti, kteri prav ne vejo, ali po pravici ali po
krivici pluje blago posedijo, in pri vsem tem si ne prizade¬
vajo čisto pozvediti, ker se bojijo, da bi morali potem
nazaj dati, komur gre.

Zdihlej.  O Gospod Jezus Kristus! pošli nam tolažnika
svetega Duha, kteri se od Očeta in Tebe zajedno izhaja, da
nas v vsili nadlogah potolaži in okrepča. Ovaruj nas milostivo,
da nikogar ne pohujšamo, in da sc tudi ne damo zapeljati
ne sebe ne družili k grehu. Spodbujaj nas s svetim Duhom,
da sc bomo vsih resnic naše sv. vere mamo učili, po njih
živeli in tako k tebi prišli. Amen.

Navk od pohujšanja.

„To sim vam govoril, da sc ne pohujšate.“ Jan. 16, 1.

Kako se da pohujšanje?

Pohušanje se da, kadar se kej govori, stori ali opusti,
kar previdimo, da bo komu priložnost dalo v greh pasti. To

1) Mat. to, 33.

313

Sc  zamore zgoditi na štiri viže: p. ako se nesramno oblačiš,
Se  nesramno odkriješ, nesramno govoriš ali prepevaš, kar
^aniore, kakor prcvidiš, bližnjega zapeljati v nečiste misli,
3e lje ali djanja; ali kar je še hujši, ako vpričo drugih storiš
*ake nesramne dela, ali raširjaš slabe knjige, ki so na¬
sprotne dobremu zaderžanju , ali nasprotne svetej katolškcj
Ver >; ali pa naganjaš drugim, da se zjeze, da preklinjajo, da
Se  maščujejo; ali pa jim braniš iti k božjej službi, k pridigi,
k kerščanskemu navku itd. Glej! ako kej tacega, ali kej
enacega storiš, storiš greh pohujšanja, in se vdeležiš vsili
hstih grehov, ki pridejo iz tacega pohušanja.

Se za svoje lastne grehe ne bo mogel enkrat človek sc
P ri  sodbi zagovarjati, kaj bo pa rekel ali reči mogel sa vse
tiste grehe, kterih se je s svojim pohušanjem vdeležil? —
^ato pravi Jezus tistim, ki dajejo pohujšanje: »Gorje člo¬
veku, po kterem pohujšanje pride! Bolje bi mu bilo, da bi
s e mu obesil mlinski kamen na vrat, in da bi sc potopil v
globočino morja."

Kako (lajajo starši pohujšanje?

, Starši dajajo pohujšanje, 1) če svojim otrokom slab
IK gled dajajo s tim, da se nezmerno jezijo, preklinjajo in
Priduševajo, prisegajo, krivico delajo in goljfujejo, se kre¬
gajo in prepirajo, nezmerno jedo in pijejo, svoje premoženje
z apravlajo , sc bahajo in nepotrebno lišpajo , sveto vero in
dobro zaderžanje zaničujejo itd. 2) Če svojih otrok ne va¬
lujejo in ne odvračajo od slabih tovaršij in priložnosti, ali
Ce  jih še clo sami v take nevarnosti vozijo. 3) Če otrok
svojih ne kaznujejo zavoljo njih napak in si ne prizadevajo
jih odvaditi. Kako močno sc starši s takim pohujšanjem prc-
greše ni mogoče popisati! Na sodni dan bodo jih tožili njih
luštni otroci!

Kako dajajo pohujšanje gospodarji svojim poslom itd.?

1) Ravno tako, kakor starši svojim otrokom; 2) če jih
°h nedelah in praznikih k božjej službi ne priganjajo , ali če
jih s svojim zgledom ali clo z ukazom od božje službe od¬
vračajo; 3) če jim ob zapovedanih postih meso jesti dajo;
O če jim kej pregrešnega zapovejo , postavim , da naj kra¬
dejo, ali komu škodo napravijo itd.

!) Mat. 18,6.

314

Od pridparve k svetemu binkuštneimi
prazniku.

Da sc človek k svetemu binkuštnemu prazniku prav
pripravi, je treba:

1) naj po zgledu svetili apostelnov in presvete Device
matere božje Maric sc v samoto poda, ali saj, kar je
mogoče, se ogiba nepotrebnega shajanja z drugi 1111
ljudmi, naj malo govori , marno pa in stanovitno i«
gorečno moli; ker Bog k človeku v zamoti rad govori-

2) Naj obžaluje svoje grehe, se jih čisto in skesano
spove, svojo vest očisti, se s svojim bližnitn spravi,
ako z njim v sovražtvu živi; ker sveti Duh je Dul 1
čistosti in miru, in prebiva le v čistih in miroljubnih
dušah. *)

3) Naj po premožnosti daje vbogajme; zakaj od never-
skega stotnika Kornelia pravi apostolsko djanje, u a
seje s molitvijo in z miloščino vrednega storil gnade
in darov svetega Duha. 2 )

4) Naj se obudi goreča želja, sprejeti svetega Duha, i 11
naj sc ta želja s pogostimi zdihlcji k Bogu razodeva;
k temu se lailko porabi molitev: »Pridi, sveti Duh idl*

Navk za presveti binkuštni praznik.

Kakšin praznik je to?

To je tisti dan , na kterem je sveti Duh vidno sc pri¬
kazal v podobi ognjenih jezikov , ko je prišel nad apostelne
in učence, kteri so bili enodušno z Mario Jezusovo materjo
v Jeruzalemu k molitvi zbrani v nekej hiši.

Zakaj se klice ti dan Binkošti?

Ti praznik se binkušti  imenuje od gerške besede pen-
lekoste,  kar pomeni petdeseti , to je, petdeseti dan po velikej
noči; sveti Hieronim pravi, da so ga pervi kristjani celih pet¬
deset dni po velikej noči praznovali v duhovnem veselju
zavoljo Kristusovega vstajanja. 3 )

Zakaj se ti dan tako slovesno obhaja?

Ti dan sc tako slovesno obhaja, 1) ker je ti dan prišel
sveti Duh čez apostelne, in tadaj so dans vpervič svetu

1) i's, 7§ ?  s, 2 ) Apost. dj. 10. 3) Hior. in cap. 4. ep. ad Gal.

315

°znanovali veliki gnado, da je človek opravičen in posvečen;
2) ke i' so apostclni ti dan, napolnjeni s svetim Duhom, za-
(! eli delo opravičenja in posvečenja ljudi s tim , da so kerstili
(l 'i tavžent ljudi, ki so sc na pervo Petrovo pridigo spre-
°l>ernili; 3) in ker je ti dan Jezusova cerkev vidno stopila
v  svet kot posebna za se obstoječa občina, in je očitno po¬
kazala svojo vero v križanega Izveličarja.

^Mikaj je sveti Duh prišel na svet ravno na judovski
binkunštni praznik?

Zato, ker so Judje ti dan praznovali spomin, postavoda-
janja na gori Sinai. Bog je hotel ravno ti dan svetega Duha
poslati in tako pokazati, da zdaj jenja stara postava in da
Začenja nova postava milosti. Bog je ti dan izbral tudi za¬
voljo tega, ker so Judje iz vsih strani sveta bili v Jeruzalemu
Zbrani k binkuštnemu prazniku; tako so zamogli sami biti
Priča tega čudeža, in slišati apostelnc novo postavo ozna-
»ovati.

£akuj se saboto pred binkuštmi kersfna voda zegnuje,
kakor veliko saboto?

Kerslna voda sc zdaj blagoslovlja, ker je sveti Duh
Začetnik svetosti in vir kerstne gnadc, in v apostoljskem
'Ijanju (1, 5.) sc imenuje kerst tudi prihod svetega Duha.

V uvodu  svete maše poje dans cerkev v veselju zavo¬
ljo prihoda svetega Duha: „Duh Gospodov napolnuje ženi¬
li 0 , aleluja! in Njemu, ki vse vkup derži, je znan vsaki
glas, aleluja, aleluja! ') Vzdigne naj se Bog, da se raz-
Peršijo Njegovi sovražniki, in da pobegnejo pred Njegovim
obličjem, ki ga sovražijo.“ 2 ) Čast bodi Bogu itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri si današni dan serca
vernih skoz razsvetlenje svetega Duha učil: daj, da ravno
v  tem Duhu, kar je pravo, spoznamo, in Se njegovih tolažb
vselej veselimo. Skoz Gospoda našega Jezusa Kristusa,
tvojega Sina, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti ravno
<e ga svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Berilo i/. djanja apostolskega i i , I — II.

Kadar je bilo petdeset dni (po ve/ikej noči) dopolnjenih ,
40  l>ili vsi aposteljni vkupej na tistem mestu. In vstal je na-

D Ps. 1, 7. 2) Ps. 67.

316

nag loma iz neba šum, kakor prihajocega silnega piša , i» J e
napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In so se jim prikazali raz-
deleni jeziki kakor ognja  , in je sedel na njih slehernega .
In so bili napoljeni vsi s svetim Dahom, in so jeli govorili
v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti Duh dal izgovarjati-
Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje, t%
vsacega naroda, kteri je pod nebom. Kadar se je pa to raz¬
glasilo, se je množica sošla, in se je zavzela , ker jih je sli'
šal vsak po svojem jeziku govoriti. Vsipa so ostermeh - n 1
se budili, rekoč : Glejte , niso ti vsi ti, kteri govore, Gn-
lilejci, in kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo ro¬
jeni? Pavijani , Medjani, in Elamljani, in kteri prebivajo v
Mezopotanii, v Judeji in Kapadocii, v Pontu in v Azii, j 1
Frigii in Pamfilii, v Egiptu in v straneh Libije , ktera ;)*>
pri Cireni, in p tujci iz Rima, tudi Judje in preobernjeuh
Ker bani in Arabljani, smo jih slišali govorili v naših jezikih
velike dela Božje !

Zakaj je prišel sveti Duh v podobi ognjenih jezikov
nad apostelne?

Sveti Duh jc prišel nad apostelne v podobi ognjenih
jezikov v znamnje: 1) da sveti Duh jezike apostelnov in
oznanovavcev besede božje viža; 2) da on vnema njih
serca in serca vernih z ljubeznijo do Boga in do bližnjega-

Zakaj je prišel sveti Duh s šumenjem silnega
viharja?

Sveti Duh je s takim šumom prišel opomniti ,  da se ima
kej posebnega zgoditi, to jc, da ima poslan biti sveti Duh,
in da se je ljudstvo zbralo k pridigi svetega apostelna
Petra.

Kaj je sveti Duh v apostelnih storil.

1) On je storil, da se niso več bali; 2) on jim je pode¬
lil svojo luč, da so resnico popolnoma spoznali; 3) on jc
vnel njh serca z naj gorečnišo ljubeznijo in jc obudil v njih
naj stanovitnišo gorečnost, da bi razširili kraljestvo božje;
4)jim je moč dal, prenašati vse terplenje in preganjanje

1) Ap. dj. 5, 41.

317

**) jim je podelil dar jezikov, (o je, da so razne jezike go-
v °rili da so ločiti znali duhove.

Evangeli svetega Janeza 14, 23 — 31.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Ako me kdo
ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil, in
i'°va k njemu prišla, in per njem prebivala. Kdor me ne
Uubi, ne spolnuje mojih besed. In besede, ktere ste slišali,
'"so moje ampak Očeta, kteri meje poslal. To sim vam
govoril, dokler sim pri vas. Učenik sveti Duh pa, kterega
1)0  poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas
' )0  opomnil vsega, kar koli sim vam rekel. Mir vam zapu¬
stim, svoj mir vam dam; ne kakor svet daja, vam jaz dara.
Vaše serce naj se ne prestraši, in naj se ne boji! Slišali
ste, da sim vam jaz rekel: Grem, in pridem k vam. Ako bi
*"o ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu; zakaj Oče
J e  veči od mene. In zdaj sim vam povedal, preden se zgodi;
'ta botc verovali, kadar se zgodi. Ne bom že veliko z vami
govoril. Pride namreč vojvoda tega sveta, in per meni nič
'""ta. Ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in tako de-

kakor mi je Oče zapovedal.

%akaj se li sveti Duh imenuje svet,  ker ste svete
tudi une dve božje peršoni?

Tretjo božjo peršono posebno Sveto  imenujemo, ker
Je sveti Duh začetnik znotrajne svetosti, kakor tudi vsili
eeznatornih darov in gnad, in se zato njemu posebno pri¬
pisuje to, da on človeka posvečuje.

Kaj dela sveti Duh v človeku ?

Sveti Duh človeka razsvetluje, da spozna verske in
Zv eličanske resnice, da občuti, kako lepo je brumno živeti;

obudi v njem željo, brumno živeti; On mu deli svoje
darove.

Kteri so darovi svetega Duha?

Darovi svetega Duha so po besedah preroka Izaija
ae dmeri, namreč: 1) Dar modrosti,  ki stori, da Boga prav

D ba. n. 2 .3.

318

spoznamo, bolj za nebeške reci porajtamo, kakor za časne,
in da imamo veselje le na božjih rečeh; 2) dar zastopnosh,
ki stori, da prav spoznamo in razumimo to, kar se nam ve¬
rovati zapoveduje ; za ti dar naj bi otroci, pa tudi odraščeni
marno molili, posebno pred keršanskim navkom in pred pri¬
digo; 3) dar sovetu , kteri nam potrebno znanost deli, da za-
moremo dobro svetovati sam sebi in drugim v sitnih za¬
devah; — ti dar je posebno potreben a) predstojnikom,
b) tistim, ki si mislijo, kak drugi stan nastopiti, c) zakon¬
skim , ki nesrečno žive in si večkrat ne vejo pomagati;

4) dar moči , ki nam daja moč, velikodušno prenašati in pre¬
magati vse zopernosli, vse preganjanje zavoljo čednosti;

5) dar učenosti , s kterim prav spoznamo sam sebe, svoje
dolžnosti in pa način, kako zamoremo svoje dolžnosti spol-
novati, da Bogu dopademo; 6) dar bogaboječnosti,  ki nas
naganja, v vsili opravilih le na Boga misliti, vse njemu k
časti storiti, in vedno pripravljeni biti, mu v ljubezni služiti;
7) dar straha božjega,  ki stori, da se bojimo ne le sam n
pravičnih kazni božjih, ampak tudi in scer posebno božjega
razžaljenja bolj kot vsega druzega na svetu.

Kteri je sad svetega Duha?

Dvanajsteri sad svetega Duha omeni sveti Pavel, '7
namreč: 1) ljubezen, 2) veselje v Gospodu, 3) mir, 4) po-
terpežlivost, 5) miloserčnost, 6) dobrotlivosf, 7) prizanaš-
livost, 8) krotkost, 9) vero, 10) pohlevnost, 11) zderžnost,
12) čistost. — Da ti sad zadobiš, kakor tudi darove svetega
Duha, moli vsaki dan molitev': „Pridi sveti Duh itd.“

Zakaj pruvi Kristus:  ,, Obe je vehi od mene}' ?

Ker je bil Kristus Bog in človek skupej , je bil Oče res
veči od človeka Kristusa, toda Kristus ko Bog je bil Očetu
v vsem enak.

Zakaj pravi Kristus: „Ne bom še veliko z vami
govoril?

Te besede je govoril Kristus malo pred svojim ter-
plenjem in je hotel reči, da je čas že blizo , ko bo satan s
svojim orodjem , to je , s hudobnimi Judi Ga umoril, ne pa
.zato, kakor da bi satan imel to oblast čez Njega, ampak,
ker hoče On sam iz pokorščine do Svojega Očeta umreti.

1) Gai. 5, 22. 23.

319

Navk za binkuštni ponedelek.

(Uvod  v sv. mašo glej na praznik svetega resnega
telesa.)

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri si svojim apostelnom
svetega Duha dal; dodeli svojej družini izpolnenje pobožne
P r ošnje; da, katerim si dal vero, tudi mir milostljivo dodeliš.
Skoz Gospoda.... v edinosti ravno tega svetega Duha itd.

Berilo iz djanja apostolskega 10, 42 — 48.

Tiste dni je Peter odperl svoje usta, in rekel: Možje
bratje ! nam je Gospod ukazal oznanovati ljudstvu, in pribe-
v ali, da je on listi, kteri je od Boga postavljen sodnik živih
‘n mertvih. Temu vsi preroki pričevanje dajajo , da dobe v
njegovem imenu odpuščanje grehov vsi, kteri vnja verujejo.
Ko je Peter še gogoril te besede, je sveti Duh padel na vse,
kteri so besedo poslušali. In verni iz obreze, kteri so bili s
Tetrom prišli ^ so se zavzeli, daje  bila tudi na nevernike
milost svetega Duhu izlita. Slišali so jih namreč govoriti
mnoge jezike, in Boga poveličati. Tedaj je Peter rekel: Sme
h kdo vode braniti, da bi ne bili kerščeni ti, kteri so svetega
kluba prijeli, kakor tudi mi? In jih je ukazal ker stili v ime¬
nu Gospoda Jezusa Kristusa.

Razlaganje.  V tem berilu se pove, da je sveti Duh
Prišel tudi čez verne ajde, kteri so bili zbrani pri stotniku
Korneliu, in so z ukaželjnim sercom Petrovo pridigo po¬
slušali. — Prizadevaj si tudi ti, poslušati pridige z ukaželj-
»im sercom, da te bo sveti Duh razsvetil; ne pozabi pa
pred pridigo svetega Duha na pomoč klicati.

Evaugeli svetega Janeza 3, 16 — 21.

Tisti čas je Jezus rekel Nikodemu: Bog je svet tako
ljubil, daje dal svojega edinorojenega Sina, da, kdor koli
v  nja veruje, se ne pogubi, temuč ima večno živlenje. Bog
uamreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil,
lemuč da bi bil svet po njem zveličan. Kdor v nja veruje,
ne  bo sojen; kdor pa ne veruje , je že sojen, ker ne veruje
v  ime edinorojenega Sina Božjega. To pa je sodba, ker je
luč prišla na svet, in so ljudje bolj ljubili temo ko luč; zakaj
n j»h dela so bile hude. Slehern namreč, kteri hudo dela,

320

sovraži luč, in ne pride k luči, da niso svarjene njegove
dela. Kdor pa dela resnico, pride k luči, da se razodenejo
njegove dela, ker so v Bogu storjenje.

Iz česa spoznamo ljubezen Boga do nas ?

Iz tega, da je On svojega edinorojenega Sina nam dal
za Učitelja in Odrešenika, in da gaje zavoljo nas dal v nai
sramotnišo in nar grozovitnišo smert. »Bog je svet tako
ljubil, piše sveti Janez, da je dal svojega edinorojenega-
Sina, da, kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč in 18
večno živlenje.*

Zakaj se jih vender toliko pogubi?

Akoravno Bog svet tako ljubi, se jih vender mnogo
pogubi, ker zaničujejo to božjo ljubezen, ker ne marajo za
Kristusa, ki je luč sveta, to je, oni ne spolnujejo njegovega
nauka, ali ga še clo sovražijo; ljubijo pa bolj svoje hudob¬
ne dela, to je, temo in svet, čigar vladar in poglavar j e
duh trne.

Ali je prišel sveti Duh svet razsvetlit ?

Sveti Duh je prišel razsvetlit svet; On razsvetluje tudi
odznotraj s svojo gnado serca ljudi, da prav zapopadejo
zveličanske resnice; in kakor natorna luč človeka iz teme
spravi na svetlo, ravno tako nas pelja sveti Duh s svojo
čeznatorno lučjo iz teme nevednosti, On nas razsveti, da
spoznamo vse nevarnosti, On nas poterdi, da premagamo
vse skušnjave in tako stori, da v nebesa pridemo.

Ljubimo Boga!

»Bogjesvet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega
Sina.“ Jan. 3, 16.

Kako in kaj bomo Bogu vernih za ljubezen, ktero nam
je skazal in nam jo še vedno vsako uro, vsak trenutek
skazuje? Od vekomaj sem nas je ljubil, ko nas še ni bilo,
in tadaj ni mogel pričakovati, da bi mu ljubezen z ljubeznijo
vračali; in akoravno je vedel, da bomo grešniki in njegovi
sovražniki, nas je vender neskončno ljubil, in to ljubezen

1) Jan. 3, 18.

321

J e  s tim pokazal, daje nas stvaril po svojej podobi, to se
Pravi: da je nas iz nič stvaril in nam vdihnul nevmerjočo,
® pravičnostjo in svetostjo ozalšano dušo (Efes: 4, 24).
* J a to še mu ni tosti bilo! Poslal je svojega ljubega, edino-
r °jenega Sina, da bi za nas človek postal, nas na križu
°drešil in v presvetem rešnjem telesu na čudno vižo pri
nas ostal do konca sveta.

Kaj bi mogel Bog za nas še več storiti? Se nekaj je,
kar bi bil vsmiljeni Bog nam še dati mogel, in tudi to
J e  nam dal, — dal je nam sv. Duha, kterega pri sv.
kerstu zadobimo in od njega vse potrebne gnade in dobrote
Prejemamo.

Sv. Bernard pravi: „Mi ljubimo tistega, ki nam kaj
dobrega stori, nam kaj podari, nam v potrebi priskoči in
Pomaga, za nas kaj preterpi itd. Kaj bi ne imeli ljubiti
bstega, kteri je nam vse dal, kar imamo ; kterijenam dal
Angele, da nas varjejo, sonce, mesečin zvezde, da nam
Cvetijo, zemljo, da nas nosi, rastline in živali, da nas
bedijo in nas razveselujejo; kteri nas zmiram ohrani, da se
s pet v stari prah ne pogreznemo; kteri nas vsak trenutek
Pred neštevilnimi nevarnostmi obvarje; kteri se za nas ni
s amo vsmertno nevarnost podal, tcmuč jeza nas nar gren-
kejšo smert na križu storil; kteri nam tako vsmiljeno grehe
°dpušča, naše rane zaceluje, našo slabost podpira, nas
Pred večnim pogublenjem varuje in nas tako milostljivo v
nebesih plača in krona?!“ (Ps. 102.)

Oh! Ljubimo taj Boga v nebesih, kije tako dobrotljiv
’n vsmiljen, ki je nas poprej ljubil! Naj nas iz celega serca
greva, da smo ga dosedaj tako slabo ljubili, in tako malo
l Z ljubezni do njega prenašali! Zdi sc, kakor da bi Bog le
z a nas živel, za nas skerbel, naše zveličanje v sercu
nosil, in mi....  ah! mj smo pa dosedaj namesto za njega,
k za svet in posvetne reči marali in živeli! Kako bodemo
Pred njim obstali, ko bode nas sodil! Oh! Prosimo ga,
prosimo ga serčno za gnado in pomoč, da ga bodemo za-
n»ogli zanaprej serčno in stanovitno ljubiti, — ali kar seje
nam pa bati večnega pogublenja.

Navk od svete birme.

„Ko so aposteljni, ki so v Jeruzalemu bli, slišali, da
J e  Samarija božjo besedo sprejela, so jim poslali Petra in
Goffine. 81

322

Janeza. In sla prišla, in sla za nje molila, da bi prejel 1
svetega duha. Zakaj v njih nobenega še ni bil prišel,
ampak samo kerščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa.
Tedaj sta roke na nje pokladala in so prijeli svetega duha.
Dja. apost. 8, 14—17.

Kaj je sveta birma ?

Sveta birma je zakrament, v kterem je kerščeni člo¬
vek s sveto križmo in božjo besedo od svetega Duha V
gnadi poterjen, da svojo vero stanovitno spozna in p°
njej živi.

Alj je birma res sv. zakrament ?

Je; zakaj pri sv. birmi se znajdejo vse tri znamnja, ki
so pri vsakem zakramentu potreba. Namreč sv. birma j e

I. od Jezusa Kristusa postavljena; 2. ima vidno znamnjc m
3. podeli nevidno gnado.

Alj je sv. birma res od Jezusa Kristusa
postavljena  ?

Je od Jezusa postavljena; zakaj on 1. ni samo apostel-
nom, temuč tudi vsim vernim svetega Duha obljubil, kteri
jih bo v veri in ljubezni poterdil; 2. aposleljni so verne
birmovali, kar bi ne bili storili, če bi ne bil Jezus, njih
učenik, jim to delati zapovedal. 2 ) 3. Sv. katoljska cerkev,
ktera je steber resnice in se ne more motiti, je to vselej
učila in še uči. Tako piše sv. Klemens, učenec svetih apo-
stelnov, da je ga to, da je sv. birma prav zakrament, sv.
Peter učil, in da so to tudi drugi aposteljni po Jezusovem
ukazu oznanovali. 3 )

Ktero je pri sv. birmi vidno znamnje?

To je vidno znamnjc, da škof na birmance roke po-
klada, jih s sv. križmo pomaže in pri tem besede izreče:

J. J. zaznamovani te s znamnjem križa, in te birmam (po-
terdim) s križmo zveličanja v imenu Boga Očeta itd,

Kaj dodeli sv. birmah

Sv. birma pomnoži posvečujočo gnado božjo in da
posebno gnado, da kerščeni človek svojo vero stanovitno
spozna in terdi in po njej živi. Vtisne tudi duši neiz-

1) Jon. 7, 37. 2) Dj. apost. 8, 17, 3) Epist. 4. ad Jul.

323

hlisljivo znamnje, zatorej človek ne sme več ko enkrat
birman biti.

Kdo ima oblast birmovati?

Prav za prav le samo škofje; zakaj, kakor se bere v
l 'j- apost. 8, 16 so le samo aposteljni birmovali; pravi na-
sledniki sv. aposteljnov so pa le samo škofje.

Kaj je sv. ferizma?

Sv. križma je olej, kteremu se nekaj balzama primeša;
s kof g a  vsako leto na veliki četertek blagoslovijo. Že sv.
Papež Fabijan je zapovedal, se pri birmovanji sv. križme
Poslužiti. Sv. križma nas opomene na to, da nas sv. Duh
P ri  birmi močne stori in poterdi, dalej ona dobro diši in s

nas opomene, dobre dela dopernašati in tako lep izgled
bližnjemu dajati.

%akaj se birmanci na čelu s sv. krizmo pomažejo?

To se zgodi, jih opomniti, da bi se ne sramovali,
J ezusa Kristusa s besedo in v djanjem pred celim svetom
s Poznati in oznanovati, ter se serčno za njegovo sv. ime in
s iavo potegovati.

Zakaj Škof na birmance roke pokladajo ?

Zato, ker so ravno tako tudi aposteljni delali in ker je
to  znamnje, da bo Bog birmance posebno pod svoje varstvo
v Zel in jih obvaroval.

Zakaj škof birmance malo na lice vdarijo?

To se zgodi, jih opomniti, da bi naj imeli pripravljeni
biti, za sveto vero vse, naj bode še tako težavno in gren¬
ko — voljno in stanovitno prenašati.

Zakaj se tudi k birmi botri jemljejo  ?

Da bi tudi oni pripomagali in si prizadevali, svoje
k^mance lepo in keršansko izrediti v strahu božjem ; za to
lu di pri birmi svojo desnico na pravo ramo svojega bir¬
manca položijo.

■Alj je sv. birma k večnemu zveličanju potrebna?

i* ’ Sv. birma k večnemu zveličanju ni neobliodno potrebna
la ko, kakor sv. kerst, brez kterega nihče ne more v ne¬
besa priti. Kdor pa zanemara sv. birmo prijeti, vendar po-

21  *

324

kaže, da mu nič ni mar za gnado božjo, ki je nam za zve¬
ličanje potrebna, da ne čuti, kako da je človek slab m
božje pomoči potreben in da mu zveličanje nevmerjoce
duše nič pri sercu ne leži! —

Kakošen mora tisti biti, ltdor sv. birmo vredno
prejeti hoče?

Da kdo sv. birmo vredno prejeme, mora biti v gnadi
božji; odraščeni pa morajo še verh tega u veri in posebno
v tem, kar ti zakrament zadene, dobro podučeni biti, mo¬
rajo se tudi s molitvijo in s drugimi dobrimi deli k tem«
pripravljati.

Kaj je po sv. birmi storiti?

Treba je 1. v cerkvi počakati in tiho moliti; 2. se Bogu
serčno zahvaliti za prejete velike gnade; 3. svoje obljub 6
ponoviti: sv. vero spoznati in stanovitno po njej živeti, m
4. doma tudi v djanju to pokazati.

MoJilva za birmane  (večkrat ponoviti). Sveti Duh 1
serčno se zahvalim , da si mi pri sv. birmi svojo gnado po¬
delil in me poterdil, skušnjave in terplenje stanovitno pre¬
magovati. Pohlevno te prosim, zmiram me znotraj v sercu
naganjaj, da vse nevarnosti s tvojo pomočjo srečno pre¬
magam in nikolj — ne iz straha ne iz sramožljivosti —
božjih alj cerkvenih zapovedi ne prelomim. Naj da rajše
vmerjem, kakor da bi tebe, sveti Duh! kedaj razžalil, tebe
ne poslušal, alj pa clo smertno grešil in te tako od mene
odpodil. Amen.

Navk za pervo nedelo po binkoštih, o
kterej se tudi praznik presvete Trojice

obhaja.

Zakaj se ti praznik ravno to nedelo obhaja?

Binkoštni praznik so aposteljni prejeli sv. Duha, kteri
je jih razsvetil in poterdil. Koj hitro po tem so oni začeli
pridgovati; Jezusovo sv. vero oznanovati in ljudi kerščevait
v imenu Boga Očeta , Sina in sv. Duha , kakor je jim bil
Jezus zapovedal (Mat. 28, 19). Zato se praznik presv.
Trojice koj hitro po binkoštih obhaja. Ti praznik je nar višji

325

'j 1 nar  Svetejši praznik med vsimi prazniki celega leta; ven-
(ar  & a  sv. katoljška cerkev tako slovesno ne obhaja, kakor
Uektere druge praznike. S tim hoče ona na znanje dati, da
a ‘ v stanu, visoki praznik presv. Trojice tako obhajati,
aa kor bi se spodobilo.

Zakaj se ti praznik obhaja ?

t. Na znanje dati, da mi verujemo na veliko in čudno
skrivnost presv. Trojice; 2. se zahvaliti , da je vsaka
kozja oseba alj peršona k našemu zveličanju kej pripo¬
mogla: Bog Oče je nas stvaril, Bog Sin je nas odrešil,
"og sv. Duh je nas posvetil.

Presveto Trojico hvaliti in častiti sv. katoljška cerkev
v  uvodu sv. maše poje: „Bodi češčena presveta Trojica in
Uerazdelena enota. Hvalimo jo; zakaj ona je nam milost
skazala.“ ’) Gospod, naš Gospod, kako čudno je tvoje
'ute po celem svetu!“ 2 ) Čast in hvala bodi. ..

Cerkvena molitev.  Vsegamogočni, večni Bog! kateri
Sl  svojim služavnikom v pričevanju prave vere veličastvo
v ečne Trojice spoznati ino v mogočnosti veličastva edinost
uioliti dal; prosimo, da bomo skoz terdnost ravno te vere
v sih zopernost obvarvani. Skoz Gospoda i. t. 'd.

Berilo i/, lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 11, 33—36.

O visokost bogastva, Božje modrosti in znanja! kako
n  ezap op a d Ij iv e so njegove sodbe, in neizvedne njegove pota!
Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov
svetovavec? Ali kdo mu je pred kaj dal, da bi se mu pover-
nulo? Saj je vse iz njega, in po njem in v njem; njemu
bodi čast in hvala vekoma. Amen.

Razlaganje.  Sv. Pavl se tukaj začudi, kako čudovit in
Uezapopadljiv je Bog, da je Jude zavergel, hajde pa poklical
k pravej veri. Sv. katoljška cerkev pa te besede po pravici
°kerne na previsoko skrivnost donašnega praznika, llesje,
da skrivnost presvete Trojice našo pamet daleč, daleč pre¬
seže, vendar človeku zdrave pameti ni težko, to visoko
skrivnost terdno verovati; zakaj Bog, večna resnica, ki
Ue more golfati alj golfan biti, on je jo nam razodel.

1) Tob. 12. 2) Ps. 8.

326

Kadaj seje sveta Trojica razodela?

Sv. Trojica se je ob Jezusovem kerstu razodela.
Jezus je svojemu služabniku Janezu kerstniku zapovedal,
ga kerstiti, in ko je ga kerščeval, so se nebesa odperle,
sveti Duh je prišel, in nad njim stal v podobi goloba, m
Oče se je oglasil rekoč: »Ti je moj ljubi Sin, nad kteriM
imam dopadenje." ') Jezus je dalej po svojem vstajenju
svojim učencom rekel: »Pojdite, in učite vse narode in ker-
stite jih v imenu Očeta, Sina in svetega Duha,“ In sv.
Janez 3 ) pravi: »Tri so, kteri v nebu pričujejo, Oce,
Beseda, in sveti Duh: in ti tri so le eno.“

Kaj pa je sv. Trojica ?

Sv. Trojica je en sam Bog v treh peršonah, kterih
perva je Oče, druga Sin, in tretja sveti Duh.

Koliko natur ima vsaka tih treh božjih peršon?

Oče ima le eno naturo, božjo; in toraj je le Bog-
Sin ima dve naturi, božjo in človeško, on je tedaj prav:
Bog in pravi človek. Sv. Duh ima eno naturo, božjo; in j c
toraj le Bog

So tedaj tri bogovi?

Ako ravno ima vsaka peršona božjo naturo, niso tri
bogovi, temuč en sam Bog, ker imajo te tri božje peršone
le eno božjo naturo in eno bitje.

Ktera iz med božjih peršon je starejša, mogoč¬
nejša, svetejša, kot druga?

Nobena; vse tri božje peršone so od vekoma, toraj
večne in vse so enako svete, pravične, mogočne, dobre,
modre in popolnoma od vekomaj.

To je visoka, nezapopadljiva skrivnost: preden boš
celo morje v malo skledico počrepal, kakor pa presveto
Trojico zapopadel. Verovaj jo, Bog sam je ti jo razodel •'
»Zveličani so, kteri ne vidijo, in vender verujejo. “

Zdihlej.  »Sprijmi nas, o večni Oče! v svojo ljubez¬
nivo očetno skerb , naj po stezi pokorščine srečno k tebi
dojdemo. Sprijmi nas, o Sin božji! v svojo nebeško ljube¬
zen braterno, in bodi naš prijatel, učenik in voditel.

1) Mat. 3 , 13. 2) Mat. 28, 19. 3J I. Jon. 5 , 7 .

327

Sprijmi nas, Bog sv. Duh! v svoje vsmilenje, ter raz¬
cveti in poterdi našo dušo. Sprijmi nas, trojno edini Bog!
kakor oče v svojo gnado, naj se tvoja sveta volja vselej
z godi.“ Amen.

Evangeli svetega Matevža 28, 18 — 20.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Dana mi
J e  vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdite , in
Učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina,
*u svetega Duha. Učite jih dcržati vse, kar koli sim
Vam zapovedal. In glejte! jaz sim z vami vse dni do konca
sveta.

Zakaj pravi Jezus: Menije dana vsa oblast?

S tim hoče Jesus na znanje dati, da je on oblast prejel,
^posteljno med vse narode po celem svetu poslati in da,
kdor njih ne posluša, tudi njega ne posluša.

Kaj se pravi: kersčevati v imenu Očeta, Sina,
sv. Duha?

Se pravi, kerščevati na božje bitje in po božjej obla¬
sti. Pri sv. kerstu postane kerščenec ljublen otrok nebeš¬
kega Očeta, brat in sodedič Jezusa, božjega Sina, in po¬
svečen tempelj sv. Duha; mi smo kerščeni na božje bitje in
ime. Da pa sv. kerst nam take gnade deli, to se zgodi po
božjej oblasti, ktero je Jezus svojim aposteljnom in učen¬
com ter njihovim naslednikom izročil.

Kaj nas učijo besede:  ,, TJ bite jih vse deržati u ?

Te besede nas učijo: I. da samo verovati ni zadosti,
temuč da je treba po sv. veri živeti in tako božjo voljo
spolu o vati; 2. da Jezus ni zapovedal svojim apostelnom,
sv. evangeli spisovati , temuč le ustmeno učiti.  Tisti se taj
motijo, ki terdijo, da so sv. aposteljni ves Jezusov navlc
Zapisali, — treba je tudi ustmenega sporočila, kakor ga mi
katoljčani res imamo.

1) Jan. 20, 30.

328

Kako je Jezus pri sv. aposteljnih do konca sveta?

Nevidljivo; svojim aposteljnom jc Jezus sv. Duha
poslal, kteri je jih učil vso resnico , jih razsvetil in potcr-
dil. Apostoljni so pomerli, namesto sebe pa vstavili druge
božje namestnike, pri kterih je sv. Duh tudi in bode do
konca sveta, kakor Jezus v donosnih evangelih obljubi.
Kar toraj sv. kat, cerkev uči, je od sv. Duha, je toraj božja,
sveta in čista resnica !

Zdihlej.  O Bog! ostani tudi pri nas; zakaj brez Tebe
naši dušni pastirji ne morejo božjo besedo vredno oznano-
vati, verni pa je ne zastopiti in spolnovati. Mi tvoje po¬
moči zmiram potrebujemo, — ostani taj zmiram pri nas!
Tebi je dana vsa oblast: ti imaš pravico zapovedovati, m 1
imamo pa dolžnost, Tvoje zapovedi spolnovati. To zvesto
storiti smo pa tudi pri sv. kerstu obljubili. To kerstno
obljubo dones pred Teboj ponovimo. Pa mi smo slabi, —
o pomagaj nam, to kerstno obljubo lepo spolnovati. Tako
bomo brumno živeli, Tebi dopadli in enkrat v nebesa
prišli! —

Navk otl zakramenta svetega kersta.

Kaj je sveti kerst?

Sveti kerst je pervi, in nar potrebniši zakrament, v
kterem je človek z vodo in z božjo besedo od poerbanega
greha, in vsih prostovoljnih grehov očiščen, je nova stvar
v Jezusu Kristusu, posvečen in prerojen v večno zve¬
ličanje.

Kdo je zakrament svetega kersta postavil ?

Postavil je sveti kerst, in druge svete zakramente naš
gospod in odrešenik , Jezus Kristus.

Kdaj je Jezus Kristus zakrament svetega kersta
postavil ?

Postavil ga je po svojem vstajenji , ko je svojim apo¬
steljnom rekel: „Meni je dana vsa oblast v nebesih in na
zemlji. Pojdite tedaj , in učite vse narode , in kerstite jih
v imenu Očeta, Sina in svetega Duha.“ Mat. 28, 19. Jezus
j® z  hmi besedami postavil in zapovedal sveti kerst, in tudi
učil, kako kerščevati.

329

Zakaj se sveti kerst imenuje in je pervi zakrament?

Zato, ker je sveti kerst vrata v katolško cerkev, in ker
aekerščen človek ne sme družili zakramentov prejeti.
Zakaj se sveti kerst imenuje, in je nar potrebniši
zakrament ?

Zato, ker se brez tega zakramenta ne pride v nebeško
kraljestvo. Vsi smo od spočetja zavolj poerbanega greha
otroci jese, maščevanja in pogubljenja in brez zakramenta
svetega kersta se v nebesa ne pride. Jezus pravi. „Kdor
prerojen iz vode, in iz sv. Duha, ne more v kraljestvo
'Jožje priti.“ Jan. 3, 5.

vsi, in tudi keršanskih poročnikov otroci zakra¬
menta svetega kersta potrebni?

Resnično, da so ga vsi potrebni: vsi otroci, in tudi
°froci keršanskih porodnikov so duhovnega prerojenja po¬
trebni, ker, če tudi nimajo prostovoljnih grehov, imajo
v ender poerbanega. Sveti Paul je Efežanom pisal: „Bili
s |»o otroci jeze po naturi, kakor tudi drugi.“ 2,3. Greš-
n 'ki smo vsi po naturi; ne po naturi, ki je v začetku po
^sonljenem Stvarniku bila, temuč po naturi v pervih stari—
popačenej. Sveti Pavel zopet uči, rekoč: „Po enem
človeku (Adamu) je greh na svet prišel, in po grehu
(časna in večna) smert; tako je tudi smert na vse človeke
Prišla po tem, v kterem smo vsi grešili." Rimi. 5, 12.

Iz nevere, al slabovere, al naturnega vsmiljenja je
Neumno prizadjanje izviralo, da eni pomanjšajo, al over¬
ijo hudobo poerbanega greha. V času svetega Avguština
s p krivoverci prederzno učili, daje  greh pervih starišev
Piim samim, ne pa družim škodoval, in da so njih in vsi
otroci čisti rojeni. Nekteri krivoverci poslednjih časov so
*a kriv navk ponavljali, in priproste verne motili. Tridenski
®bor je zoper nje sklenil, rekoč: „Otroci iz keršanskih
Porodnikov rojeni so svetega kersta potrebni, in so kerščcni
^odpuščanje grehov; ker ni drugače umeti, kar je sveti
' avel Rimljanom pisal: Po enem človeku je greh na svet
P r *šel ... v kterem smo vsi grešili. Cerkev je po apostelj-
'Ph prejela, da otroci, kteri prostovoljnih grehov še nimajo,
s ° tudi kerščeni v odpuščanje grehov; da je z kerstom
obrisano v njih, kar so v spočetji poerbali." Sej. V.

Dolžnost je terdno verovati, da smo vsi greli poerbali,
ln  da smo toraj svetega kersta potrebni v večno zveličanje,

330

ker poerbani greh je velik, in zasluži večno pogubljenje.
Kako da smo ga poerbali, je visoka skrivnost, ktere nihče
dognati ne more, resnično je pa, da smo ga poerbali, in
kdor ni kerščen, je otrok jeze, maščevanja in pogubljenja.

Kako se po volji Jezusovej kerščuje ?

Kerščuje se z vodo, in z božjo besedo. On je svojim
aposteljnom rekel: „Pojdite, učile vse narode , in kerstile
jih v imenu Očeta, Sina in svetega Duha.“ Mal. 28, 19-
Aposteljui so bili Jezusu pokorni, učili so ljudi vsegamo-
gočnega Boga, vsmiljenega odrešenika Jezusa spoznati, in
kako pobožno živeti; in ko so oni terdno verovali, in pri¬
pravljeni bili po zapovedih živeti, so bili kerščeni z vodo
in z božjo besedo.

Kteri telesni ud se obliva ?

Glava , ker je nar imetniši ud vsega telesa , in dusm
sedež. Ako ni mogoče glavo obliti, se pa v sili drug ud
oblije.

Ktere besede se med oblivanjem izrekujejo ?

Lete: „Jaz te kerstim v imenu Očeta, Sina in sve¬
tega Duha.

Kdo sme kerščevati?

Kerščevati smejo škofje, fajmoštri in z njih dovoljenjem
drugi mašniki in diakoni; v sili pa vsak sme kerščevati. Ne
le verni, ampak tudi neverni, judje in drugi smejo kerš¬
čevati v sili, in kerst velja, ako le sccr kcrščevavcc hoče
storiti po volji katolške cerkve. Rim. kat. štev. 24.

Je kerst dober, ako eden obliva, in eden izr ekuje

besede?

Ne, ampak, kdor obliva, naj tudi zrckuje besede;
če ne, kerst ne velja. Če eden izrekuje besede, in eden
obliva, resnice ne govori, ko pravi.* „Tc kerstim.“ Kdor
obliva otroka, naj med oblivanjem (ne prej ne potlej) izre¬
kuje besede: „Jaz te kerstim v imenu Očeta, Sina i' 1

svetega Duha.“

Kakšen bodi kerščevavec?

Kerščevavec , ki očitno al v sili kerščuje :

1) Bodi v gnadi božji; če pa ni, naj veliko žalost čez

svoje grehe obudi; ker, če ravno delivca nevrednost

331

svetega kersta ne slabi, ni vender prav, da vernik deli
zakrament v smertnem grehu.

2) Misel naj v sercu ima, da hoče storiti po volji ka-
tolske cerkve.

Naj zvesto spolnuje , kar je k temu zakramentu
potrebnega.

Naj z sosebnim spoštovanjem deli sveti kerst, po
kterem je odpuščanje grehov in večno zveličanje.

Je pripuščeno kerstiti otroka , kteri je bil doma v
sili kerščen?

Če se gotovo ve, daje bil otrok prav keršcen, ni pri¬
puščeno ga vdrugič kerstiti; temuč se spolnujejo le nad
ujim drugi zapovedani opravki; če se pa gotovo ne ve,
da bi bil prav kerščen, se mora kerstiti z tim pristavkom :
»Ako nisi kerščen," tc kerstim v imenu Očeta, Sina in
svetega Duha.

Porodniki, kterih otrok je doma v sili kerščen, in ga
potlej pošlejo v cerkev, naj botrom skerbno naroče duhov-
uemu povedati, daje  otrok doma oblit bil, da duhoven ve,
kaj je storiti potreba.

Če je otrok najden, kaj je storiti ?

Ako je majhen otrok najden, in zvediti ni mogoče,
če je, al ni kerščen, se mora kerstiti z tim pristavkom:
»Če nisi kerščen," te kerstim v imenu Očeta, Sina in sve¬
tega Duha.

Porodniki greše, ki skrivaj oddajo otroka, al ga kje
popuste, in ne skerbe, da bi bil kerščen, al brez kersta
umerje, al je vdrugič kerščen. To store zavolj vbožtva, al
da svoj greh prikrijejo, al iz druzega konca, nimajo pa
izgovora pri Bogu.

Kader je odrascen umen človek kersta katolške
cerkve željen, kaj mu je storiti?

On mora pripravljen biti, kakor bo zdaj rečeno:

1) Mora iz serca želeti sveti kerst prejeti, da ud Jezusov
in cerkve postane, in večno zveličanje doseže. Mora
želeti in prositi, da bi kerščen bil iz čistega namena, svojo
dušo zveličati, ne pa iz hinavščine al kakega posvetnega
konca. Jezus je Nikodemu rekel: ^Resnično, resnično
ti povem: kdor ni prerojen iz vode in svetega Duha,

332

ne pride v nebeško kraljestvo.“ Jan. 3, 5. Kdor ni
kerščen , je pogubljenju podveržen; in naj toraj
tega namena prosi svetega kersta, da bo svojo dušo
zveličal.

2) Mora voditi in verovati potrebne razodete resnice, da
prav veruje, in ve, kako služiti Bogu. Ako bi ne vero¬
val, al ne vedil, kako služiti Bogu, bi sveti kerst ne-
pridno prejel. Aposteljni, in njih nastopniki so ljudi
skerbno učili, in njih kerščevali, da bi bili vedilj, kaj so
prejeli, in keršansko živeli. To je po Jezusovej zapo¬
vedi: »Pojdite, in učite vse narode; in kerstife jih v
imenu Očeta, Sina in svetega Duha. K  Mat 28, 19.

3) Dolžen je svoje grehe iz serca sovražiti, in terdno voljo
imeti po navkih Jezusovih živeti. Božja zapoved je to,
da se vsak pripravlja k svetemu kerstu z pravo pokoro.
Sveti Peter je Judom rekel: »Spokorite se, in daj se
sledni kerstiti v imenu Jezusa Kristusa v odpuščanje gre¬
hov, in boste prejeli dar svetega Duha.“ Djati. Apost.
2, 38. Božja zapoved je tudi, da terdno voljo ima, po
vsili navkih Jezusovih živeti; da se resnično odpove
hudiču, svetu, in vsemu hudemu, da bo do konca stano¬
vitno služil Bogu. Sveti Pavel je Rimljanom pisal: „Ne
veste, da vsi, kteri smo v Jezusu Kristusu kerščeni,
smo unjegovej smerti kerščeni? Pokopani smo tedaj po
kerstu v smert; da moramo , kakor je Jezus vstal od
mertvih po časti Očetovi, tako tudi mi v novem živlenji
hoditi.“ Rimi. 6, 3—4.

Je kerst zelje dober, in v zveličanje zadosten?

Resnična želja sveti kerst prejeti , je prijetna in za¬
dostna Bogu, ako si človek prizadene, in ne more sve¬
tega kersta prejeti. Ako človek s gnado svetega Duha
veruje poglavitne katolške resnice, in tudi da je sveti
kerst potreben, želi ga prejeti, mu pa mogoče ni, je izgo¬
vorjen. Tako so terdno mislili cerkveni očetje , sveti
Avguštin, Ambrož, Bernard, in drugi. To tudi Tridentslti
sbor zadosti umevno uči, da je človek po oznanenji sve¬
tega evangelja med božje otroke prinesen z kerstom, al z
terdno obljubo ga prejeti. Sej. VI,

333

Kaj je še, zraven prave želje sveti ker st prejeti,
človeku potrebno ?

Potrebno je se to, da ljubi Boga iz vse duše, svoje
8}'ehe zavolj njega sovraži, pravično živi in željno čaka in
liS oe priložnosti kerst vode prejeti.

Kaj je kerst ker vi?

Kenst kcrvi je, kader nekerščen človek želi kerščen biti,
l >a ne  more, in svojo kri in svojo življenje za Boga in vero
. • Godilo seje večkrat, da so malikovavci vidijoči stano-
'Vnost, in čudeže Jezusovih maternikov, s gnado svetega
^mlia spoznali pravega Boga in odrešenika Jezusa, in so
dli umorjeni, preden so kerščeni bili. Oni so bili v svojej
kervi kerščeni, in so bili zveličani, ker so iz ljubezni do
K°ga dali svoje življenje za vero. Cerkev to uči in sveti
Gasili v njenem imenu pravi: „Eni so se vojskovali, in
dmerli sa vero, ako ravno niso kerščeni bili; kerščeni so
Pa bili v svojej kervi.

Kaj dobrega zadobimo pri svetem kerstu ?

Veliko dobrega se zadobi per svetem kerstu:

Zadobimo odpuščanje poerbanega greha, vsih druzih
grehov, in vsih strafeng.

f)  Pri svetem kerstu zadobimo posvečujočo gnado božjo.
^ Po svetem kerstu smo otroci božji, udje Jezusovi, in
prebivališče svetega Duha.

Ktere dolžnosti so po svetem kerstu naložene ?
Te:

*) Katolško vero ohraniti.

Hudiču in vsemu hudemu vstavljati se.

“) Vse zapovedi iz ljubezni do Boga spolnovati.

Po Jezusu Kristusu živeti.

■Alj spolnujejo vsi kristjani, kar so pri svetem
kerstu obljubili ?

Malo jih je, da spolnujejo, kar so pri svetem kerstu
°bljubili. Sveti Pavl je spreobernjenim Filipanom pisal:
»Veliko jih je, kteri, kar sim vam večkrat povedal, (zdaj
Pa tudi z solzami povem) žive ko sovražniki križa Kristu¬
sovega; kterih konec je pogubljenje.“ Fil. 3, 18—19. Kaj
"i pa sveti Pavl rekel, ako bi zdajne kristjane vidil? Veliko

334

kristjanov je, ki prav ne vedo resničnega keršanstva, »j 1
toraj žive, ko bi kersčeni ne bili. Sveti Pavl jih svari?
rekoč: „0 vi nespametni! kdo vas je zapeljal, da resnici
niste pokorni, pred kterih očmi je bil Jezus živo popisan .
Gal. 3, 1. Sveti Avguštin resnično svari slehernega hudob¬
nega kristjana, rekoč: „Kdor po Kristusu ne živi, se ki -1 '
stjan lažnivo imenuje. Zakaj se tedaj imenuješ, karnisi.
Če si kristjan, živi keršansko.*

Od kod je, da malo kristjanov po obljubah svetega*
kersta živi?

Iz hudega poželjenja je to. Hudič, vsega dobrega
sovražnik, je prisejal luliko v serce pervih porodnikov, v
kterih smo vsi grešili; ta pa obrodujc obilni sad veliko
grehov. Hudo poželjenje ostane po kerstu v vojskovanje?
in tistim ni škodljivo , ki se serčno premagujejo, velik 0
pa jih je hudemu poželjenju pokornih, iz tega so grehi i°
grehov pohujšanje, in tako so tudi keršanske dežele Z
vsim hudim napolnjene. Naše hude čase je sveti Pavl
prevedil, in svojemu ljubemu učencu Timoteju pisal: „Vedi>
da bodo v poslednjih dnevih nevarni časi: ker bodo ljudje
sebe ljubili, lakomni, bahači, napuhnjeni, preklinjavci?
starišem nepokorni, nehvaležni, hudobni , neusmiljeni?
nepokojni, opravljivi, nečisti, in bodo bolj ljubili sladnosti?
kakor Boga.“ Tim. 3, 1—4.

So kristjani dolžni premisliti in ponavljati, kar so
pri svetem kerstu obljubili ?

Dolžni so, da se če dalje bolj vnemajo Bogu zvesto
služiti. Veliko kristjanov to pozabi, in spomnijo se le, da
so rojeni in kersčeni na dan svojega goda, da pojedino
napravijo.

Kdaj se spodobi ponoviti, kar smo pri svetem
kerstu obljubili ?

Ponoviti obljube pri svetem kerstu storjene , smo
dolžni; lete pa ponovite se nar bolj spodobi:

1) Kmalo ko v leta razsodka pridemo.

2) Pred sveto birmo.

3) Na dan svojega godu.

4) Pred spovedjo in obhajilom.

5) Velikonočno in binkuštno saboto.

335

7)  ? 4 i asu  skušnjave.

J  Večkrat v življenji, in sosebno v nevarnej bolezni.

Rako se ponovi, kar smo pri svetem ker siti obljubili?

Tako: Verujem v Boga Očeta, Sina in svetega Duha.
erujem v Jezusa Kristusa Sina božjega, Boga in človeka
? iu P a j, kteri je človeški rod z svojo smertjo odrešil. Veru¬
jem vse, kar je Bog razodel, Jezus učil, in katolška cer-
se v uči. Zahvalim Očeta, Sina in svetega Duha, v kterih
nienu  sim kerščen bil, zavolj vsili prejetih dobrot, kterih
. eBl  nevreden. Iz serca me grevajo vsi moji grehi, s kterimi
j 1 . 1 ? Omiljenega Boga razžalil; in se v novič odpovem hu-
jeu, vsim grehom, in vsemu napeljevanju v grehe. Terdno
“ljubim s pomočjo gnade božje po keršanko živeti, vse
la J l  terpeti in zgubiti, ko vero zapustiti, al kako zapoved
Prestopiti, O usmiljeni Bog! poterdi me z svojo mogočno
Snado, in stori me svojega zvestega služabnika, da dose-
Ze, u, kar si mi dobrotljivo obljubil. Amen.

^•okaj cerkev zapoveduje, da morajo botri biti?

,  Cerkev iz več dobrih namenov to zapoveduje: so-
sebno pa:

J  Da botri nesejo , al spremejo njega, kteri je k svetemu
kerstu namenjen.

J  Da duhovnemu povedo, kakošno bo njegovo ime; če je
bil al ne doma oblit, in namesti njega odgovarjajo, ako
„ sam ne more.

J Da so priče prejetega kersta.

Da za njegovo dušo goreče skcrbe.

Kakošni morajo botri biti?

Cerkev zapoveduje, da so botri tega svetega opravila
^edni, to je:

Da so katolške vere, ker ljudje krive vere so nevredni
v deležiti se svetih skrivnost, in so nepripravni po nav-
kih cerkve odgovarjati in skerbeti za zveličanje njih,
ktere so v kerst deržali.

J Da so v katolški veri dobro učeni, ker družili učiti ne
niorejo, ako so nevedni.

D a  so še birmani, in prejeli popolnamost keršanskega
življenja, da bodo druge vterjevali v veri in v vsem
dobrem.

336

4) Da so kersanskega pobožnega življenja, ker krivičniki,
pijanci, preklinjevavci, cerkvi nepokorni, in drug 1
očitni grešniki so nevredni in nepripravni v P rl( j,°
cerkve obljubiti, da bodo za družili zveličanje skerbelh
če za svoje zveličanje ne skerbe. Kako bodo botri na¬
mesti otroka odgovorili: Se odpovem hudiču, njegovemu
djanju in napuhu, ako mu oni služijo ?

5) Spodobi se tudi, da niso botri premladi, ker sami voj¬
voda potrebujejo; al prestari, ker morde svoje duhovne

otroke prehitro zapustc; al predeleč doma, al neznanega
jezika, da morejo svoje duhovne otroke učiti, in jih po p otl
pravičnosti voditi.

Kakosne dolžnosti imajo botri do tih , Mere so v
kerst deržali ?

Dolžni so pomagati, da so po kersansko zrejeni:

1) Dolžni sojih sosebno ljubiti, ker so njih duhovni očetje,
al matere.

2) Skcrbeti morajo, da so po kersansko zrejeni, in da
obljube zvesto spolnujejo.

3) Dolžni so za-nje moliti, jih v potrebi svariti, in ji« 1
dober zgled dajati, da pobožno žive.

So vsi botri dolžni to spolnovati?

To jih po okolisinah več al manj veže. Če so porod-
niki skerbni za svoje otroke, in si prizadevajo jih po ker¬
sansko zrediti, so botrom njih dolžnosti polajšane; ako p a
tisti, ktere so v kerst derzali, porodnikov nimajo, al jih
neskerbne, al neučene imajo, so botri dolžni, si prizadjati,
svoje dolžnosti po moči spolnovati.

Kaj so porodniki botrom svojih otrok dolžni ?

Dolžni so jih sosebno ljubiti, ker so oni pomagavci v
kersanskem zrejenji njih otrok.

Kaj je vsak svojim botrom dolžen ?

Vsak je dolžen svoje botre sosebno ljubiti, spoštovati,
bogati, in za nje moliti.

337

Molitve iti opravki pri deljenji svetega kersta
popisani in razlagani.

Opomba.

Dobro in koristno jc majhno razlaganje opravkov sve¬
tega kersta, da kristjani vedo, kakošni so bili pred kerstom,
Daj so po prejetem kerstu. Jezus Kristus je zapovedal
kerščevati s naturno vodo, in s božjo besedo v odpuščanje
Špehov. Zapovedal je s vodo kerščevati v imenu Očeta,
^*na in svetega Duha; sveta cerkev je pa molitve in
®Pi'avke pristavila, da vsi vedo, kaj dobrega po svetem
kerstu prejmejo. Dobro je tedaj vse to kratko razlagati,
da bo Jezus hvaljen, kteri je sveti kerst postavil.

Dotri pernesd otroka k svetemu kerstu, in s njim
čakajo pred cerkvenimi vratmi.

%  Cerkev, al božja veža je podoba katolške kerščanske
cerkve, in toraj botri ne gredo va-njo s otrokom, ampak
zunaj cerkve čakajo , ker on va-njo ne sme, dokler
kerščen ni, ker je v grehu. S svetim kerstom le se pride
v katolško cerkev, in v nebeško kraljestvo; kdor kerš¬
čen ni, ni ud cerkve, odločen je od nje, in ne pride
v  nebeško kraljestvo, ktcrega je* božja veža podoba.
To prepriča, daje  tudi otrok kerščanskih porodnikov
otrok jeze in maščevanja, preden je kerščen. *

Duhoven vpraša botre, kteri so otroka pred cer¬
kev prinesli:

Kako bo ime temu otroku?

Botri odgovore:

Jakob.

%  Otrok vernih, al slabovernih porodnikov k svetemu
kerstu namenjen dobi ime po kakem svetniku, in se mu
ne sme dati prazno al ničemurno ime. — Človeku je ime
dano iz dveh namenovt pervič zato, da se ljudje razlo¬
čijo; drugič, da kristjan skerbno živi po svetniku, kte-
re ga ime ima; in ravno to misli cerkev. *

Duhoven vpraša:

Jakob, kaj želiš od cerkve božje?

Goffine, ^

338

Botri namesti otroka odgovore:

Vero.

Duhoven dalej vpraša:

Kaj ti da vera?

Botri odgovore:

Večno živlenje?

* Duhoven vpraša: „Kaj želiš od cerkve božje ?“ da on
sam, al po botrih razodene svojo željo sveti kerst prejeti-
To tudi kaže misel katolške cerkve, da ona nikogar n e
sili, ampak da hoče radovoljne kristjane imeti. Kdor je
tedaj zunaj katolške cerkve, naj prosi va-njo, da se
uči prav verovati, in da po čistej veri prejme večno
življenje. *

Duhoven mu reče :

Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. Ljub*
gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, iz vse svoje
duše, in iz vse svoje pameti; in svojega bližnega ko sebe-
® Te besede so sosebno podučne. Duhoven mu v imenu
cerkve reče: „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zap°'
vedi.“ l&eliš vero katolške cerkve, ker brez nje ne bos
zveličan; tvoja želja je dobra, ker v katolškej cerkvi
le je prava vera v večno zveličanje; vera sama pa [ u
zadosti, temuč, treba je, da spolnuješ zapovedi, kteri**
zapopadek je te: Ljubi Boga iz vse duše, in ljubi bliž¬
nega kakor sebe. *

Duhoven dahne trikrat v obličje otroka, in reče  •

Pojdi iz njega, nečisti duh, in daj prostor svetemu
Duhu.

* Duhoven dahne trikrat v otrokovo obličje, da posnen* a

Kristusa, kteri je po svojem vstajenji k svojim apostelj'
nora prišel, in jim rekel: ^Prejmite svetega Duha.

Jan. 20, 22. Duhoven v Jezusovej oblasti zapove hudicU
proč iti, in dati prostor svetemu Duhu, ker hudič in sveti
Duh ne moreta biti skupaj v človeku. Hudič je nečist*
duh imenovan, ker je v grehu, in v grehu vterjen-
Mašnikove besede, s kterimi zapove hudiču iz človeka
iti, da on po svetem kerstu prejme gnado svetega Duha,
prepričajo, da je nekerščen človek v oblasti hudičevej- *

339

Duhoven potlej zaznamnja otroku z svetim križem
na čelu in na persih, rekoč:

Prejmi znamnje svetega križa na čelu y, in na sercu
v zami z njim vero nebeških zapoved, in živi tako , da boš
tempe! božji biti zamogel.

Duhoven je prej zapovedal hudiču proč iti, in dati pro¬
stor svetemu Duhu; zdaj pa zaznamnja človeka k sve¬
temu kerstu namenjenega z križem na čelu in na persih,
da z tim kaže veliko moč križa Jezusovega, kterega
zasluženje premaga hudiča. Duhoven zasnamnja otroka
na čelu z svetim križem, da se ne bo sramoval Jezusa
in njegovih zapoved. Zaznamnja ga tudi z svetim kri¬
žem na persih, da ljubi zupovedi božje, in da je prebi¬
vališče svetega Duha: in ravno zavolj tega moli tako: *

Molitva.  Prosimo te, Gospod, milostljivo usliši naše
Prošnje , in tega izvoljenega Jakoba z vtisnjenjem svetega
križa zaznamnjanega z stanovitno močjo ohrani, da perve
navke tvoje visoke časti ohrani, in z spolnovanjem tvojih
Zapoved v čast prerojenja priti zasluži. Po Kristusu Go-
s P°du našem. Amen.

Duhoven potlej položi svojo roko na glavo otrokovo,

in moli:

Vsegamogočni večni Bog, Oče gospoda našega Jezusa
Kristusa, milostljivo poglej letega svojega služabnika Ja¬
koba, kterega si dobrotljivo poklical k pervim navkom
v ore: izženi iz njega vso slepoto serca; raztergaj vse

satanove zaderge, s kterimi je zvezan bil; odpri mu,
Gospod, vrata svoje milosti, da bode z znamnjem tvoje
Modrosti napolnjen, brez smradu vsih hudih želj , in po
Prijetnem duhu tvojih zapoved vesel v tvojej cerkvi tebi slu¬
žil , in vsaki dan (v dobrem) rasteh Po tistem Kristusu
Gospodu našem. Amen.

Duhoven položi svojo roko na otrokovo glavo, in to
kaže , da je Bogu posvečen, in da ga bo Bog obvaroval
s svojo mogočno gnado. Dokler duhoven derži svojo
roko nad otrokom , moli za-nj , da bi po prejetem kerstu
živel Bogu v čast. *

22 *

340

Duhoven dene otroku v usta enmalo posvečene
soli, rekoč:

Jakob, vzemi sol modrosti} sprava naj ti bo v večno
življenje.

** Sol pomeni modrost, ktera je nar potrebniši dar.
stori jedi prijetne in dobre, in modrost stori naše dela
všečne Bogu. Sol stori jedi prijetne in dobre, in sol v
usta dana pomeni željo cerkve, da bi Bog dal kerščencu
veselje do razodetih resnic, ktere so slabemu človeku
grenke, ako on ne pomaga. Sol ohrani meso, da sc ne
usmradi, in ravno zato cerkev prosi, da bi Bog keršče-
nega človeka s svojo gnado ohranil brez greha. *

Duhoven potlej reče:

Mir bodi z teboj.

Služabnik odgovori:

In s tvojim duhom.

Molitva.  Bog naših očetov, Bog stvarnik vse resnicOj
ponižno te prosimo, da se milostljivo ozreš na tega svo-
jega služabnika Jakoba, in da njega, ki zdaj leto pervo
pašo soh’ okusi, ne pustiš dalej lakoto terpeti, da bi ne bil
s nebeško jedjo nasiten, ampak da bo vselej v duhu goreč,
v upanji vesel, in tvojemu imenu vedno služil. Pripelji g a >
Goapod, h kopeli novega prerojena, da bo s tvojimi vernimi
večno plačilo tvojih obljub zaslužil. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

Zarotim te, nečisti duh, v imenu Očeta f, in Sina f?
in svetega Duha f, da greš, in pobegneš iz letega slu¬
žabnika božjega Jakoba, ti preklet obsojen, ker on ti za¬
pove, kteri je s nogami po morji hodil, in Petru, ko se ju
topiti začel, svojo desnico pomolil. Spoznaj tedaj, prekleti
hudič, svoje obsojenje, in daj čast živemu in resničnemu
Bogu, daj čast Jezusu Kristusu njegovemu Sinu, in sve¬
temu Duhu: in pojdi iz letega služabnika božjega Jakoba,
ker njega je sebi Bog in gospod naš Jezus Kristus k
svojej gnadi, k posvečenju, in studencu kersta milostljivo
poklical.

* Duhoven zarotuje hudiča, in mu v imenu Očeta, Sina
in svetega Duha zapoveduje iz človeka iti k svetemu
kerstu namenjenega; to pričuje, da vsak človek, in tudi

341

•Majhen otrok je pred kerstom v oblasti hudicevej zavolj
Poerbanega greha. #

Duhoven zaznamnja otroka na čelu s križem, rekoč:

In letega znamnja svetega križa f, ktero mi njego¬
vemu čelu damo, se ti, prekleti hudič, ne prederzni nikoli
oskruniti. Po tistem Kristusu gospodu našem. Amen.

Duhoven položi roko na glavo otrokovo, in reče:

Tvojo večno in nar pravičnišo milost prosim, sveti
y°spod, vsegamogočni Oče, večni Bog, začetnik svetlobe
•o resnice, nad tim tvojim služabnikom Jakobom, da
n J e ga z svitlobo svoje modrosti razsvetliš; očisti in
Posveti ga; daj mu pravo učenost, da bo vreden gnade
tvojega kersta, da ohrani stanovitno upanje, ravni sovet in
Sv eto učenost. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.

Duhoven položi konec stole na otroka, in ga pelje
v cerkev, rekoč:

Jakob, pojdi v tempelj božji, da imaš del z Kristusom
v  večno življenje. Amen.

Rečeno je že bilo , da je cerkev podoba katolške cerkve,
•n nebeškega kraljestva. Ker je otrok po botrih prosil
Jezusovo vero , ga duhoven pelje v cerkev, v znamnje,
da se po veri pride v nebeško kraljestvo. Duhoven po¬
loži konec štole na otroka; štola pa pomeni oblast, ktero
je Jezus svojej cerkvi dal sprejemati vse ljudi, kteri iz
Serca žele v katolško cerkev po svetem kersfu priti.

Ko so v cerkev prišli, duhoven glasno govori
apost oljsko vero, in botri za njim:

Verujem v Boga Očeta vsegamogočnega i. t. d.

Dudi Oče naš, al Gospodovo molitev, in botri za
njim namesti otroka:

Oče naš, kteri si v nebesih i. t. d.
s  Otrok je po botrih prosil vero katolške cerkve; (če je
odraščen, sam prosi): za tega voljo duhoven glasno moli
apostolsko vero, da mu pove in razodene poglavitne
resnice, ktere katolška cerkev veruje. Botri, namesti
otroka kleče molijo za duhovnim, da skažejo spoštovanje
Veri katolške cerkve. Botri glasno , al vsaj umevno

343

molijo, da razodevajo svojo vero. Ostanek je to staro
navade. Duhovni so odraščeue, ki so želeli v cerkev priti)
skerbno učili, in oni so katolške resnice očitno spoznali
v cerkvi, preden so keršceni bili. Ako je zdaj kak odra-
ščen človek kerščen, mora ravno tako pred kerstoni
očitno razodeti , kar veruje.

Po apostolskej veri se Oče naš moli , to pa v
znamnje,da, kdor terdno veruje, zaupljivo kliče v Boga)
rekoč: Oče naš in ga zaupljivo prosi, ker je vernik otrok
božji. *

Predeti je otrok ker scen, duhoven govori to
zarotenje:

Zarotim te, ves nečisti duh , v imenu Boga Očeta
vsegamogočnega j-, inv imenu Jezusa Kristusa Sina nje¬
govega, gospoda in sodnika f, in v moči svetega Duha T)
da greš iz lete božje podobe Jakoba, kterega je naš Go¬
spod v svoj sveti tempelj milostljivo poklical, da bo prebi¬
vališče živega Boga, in da sveti Duh v njem prebiva. P°
tistem Kristusu gospodu našem, kteri bo prišel sodit žive
in mertve , in svet z ognjem. Amen.

Duhoven se s slino svojih ust dotakne ušes otro¬
kovih , rekoč :

Epheta, to je: Odprite se.

Potlej se nosnic dotakne, rekoč :

K prijetnemu duhu. Ti pa hudič pobegni, ker se bo
sodba božja približala.

* človek je po spačenej naturi gluh in mutast, in toraj ne
sliši, no ume in ne govori božjega, ako ga Bog ne
ozdravi z svojo gnado. On je podoben človeku gluhemu
in mutastemu, kterega je Jezus z slino svojih ust, in z
svojo vsegamogočno besedo ozdravil. Mar. 7, 32—-35.
Glušec ne sliši, kar drugi govore, in govoriti ne ve;
duhoven se toraj njegovih ušes dotakne, rekoč: „Odprite
se;“ in potlej njegovih nosnic, rekoč: „K prijetnemu
duhu,“ da bi on s pomočjo gnade svetega Duha rad po¬
slušal božje navke, in da bi mu oni prijetno dišali al
dopadljivi bili. Duhoven zapove hudiču pobegniti iz
njega, ker se bo sodba božja približala, to je, da bo

343

P'•'inoran njega zapustiti, ker bo kmalo kerščen, in da
ho po kerstu prebivališče svetega Duha. *

Duhoven potlej vpraša h kerstu namenjenega, rekoč:

Jakob, se odpoveš hudiču?

Botri namesti otroka odgovore:

Odpovem se.

Duhoven:

In vsemu njegovemu djanju?

Botri:

Odpovem se.

Duhoven:

In vsemu njegovemu napuhu?

Botri:

Odpovem se.

človek, k svetemu kerstu namenjen, sam, al po
botrih obljubi, odpovedati se hudiču , vsemu njegovemu
djanju in napuhu, je obljubiti in spolnovati dolžen. Vsak
)e dolžen , naj obljubi al ne obljubi, odpovedati se
hudiču božjega in vsega dobrega sovražniku; iu je dolžen
služiti vsegamogočnemu Bogu , svojemu vsmiljenemu
stvarniku. Botri scer namesti otroka obljubijo, pa je vender
vsak kristjan dolžen po tih obljubah živeti, ker ni dru¬
gega po svojih botrih obljubil ko to, kar je Bogu dolžen,
•n, če po tih obljubah ne živi, ne bo zveličan. i;t

Duhoven pomoči pavec v olje katehumenov ali novin-
cov v veri imenovano, in pomaže otroka na persih,
in med plečami v podobi kriza, rekoč:

Te pomažem f z oljem zveličanja , v Kristusu f
J ezusu gospodu našem , da imaš večno življenje. Amen.
Sveto mazilo, z kterim duhoven pomaže otroka na persih
•n med plečami, pomeni gnado, ktero Jezus daje tistim,
ki se njegovemu jarmu podveržejo, da ga poterpežljivo
•n serčno nosijo. V starih časih so se tekarji, in uni,
ki so se v ograji skušali, mazali, da so bili gibčnejši;
ravno tako Jezus svoje vojšake maže s mazilom svoje
gnade, da so urnejši, in sovražnikom odidejo. *

344

Duhoven potlej vpraša:

Jakob, veruješ v Boga Očeta vsegamogočnega stvar¬
nika nebes in zemlje?

Odgovori sam, al po botrih:

Verujem.

Duhoven:

Veruješ v Jezusa Kristusa Sina njegovega edinega;
kteri je rojen bil, in je terpel ?

Odgovori:

Verujem.

Duhoven:

Veruješ v svetega Duha , sveto katolško cerkev,
gmajno svetnikov, odpuščanje grehov , in večno življenje-

Odgovori:

Verujem.

*'•*  Ako ravno je človek, h kerstu namenjen, sam al p°
botrih prosil vero katolške cerkve , in je potlej spoznal
poglavitne resnice v apostolske) veri zapopadene, g a
duhoven, preden je kerščen , ven d er spet vpraša, da
ve njegovo čisto željo po svetej veri, in njegovo stano¬
vitnost v nji. To tudi pomeni veliko skerb vse duhovščine,
in da so oni prošnjavce natanko skusili, če resnično al
hinavsko žele v cerkev božjo. *

Duhoven potlej vpraša:

Jakob hočeš kerščen biti?

Odgovori sam, al po botrih :

Hočem.

#  Duhoven ga spet vpraša, če želi kersfa, ker cerkev
nikogar ne sili se veri podvreči, al se dati kerstiti,
ampak, če po gnadi svetega Duha prepričan, želi in
hoče. *

Duhoven ga kersti, rekoč:

Jakob, jaz te kerstim v imenu Očeta f, in Sina f;
in svetega Duha f. Amen.

345

duhoven pomoči pavec v sveto krizmo, in pomaže
dele ver h glave v podobi križa, rekoč:

Vsegamogočni Bog, Oče gospoda našega Jezusa Kri-
ftusa, kteri (e je prerodil iz vode, in svetega Duha,
ln  vse grehe odpustil, on naj te pomaže z krizmo
zveličanja f v tistem Kristusu Jezusu gospodu našem v
Vecno  življenje. Amen.

Duhoven reče:

Mir tebi.

Služabnik odgovori:

In s tvojim duhom.

" Križma pomeni Kristusa, Kristus pa pomazanca, ker
on je zgola svetost, in izvir vse svetosti za tiste, ktere
je odločil v večno življenje. Kerščen človek je tedaj
posvečen, ker je Jezusove svetosti vdeležen, da sveto
živi v večno življenje. Duhoven mu potlej reče: „Mir
tebi ,“ in prav, ker so mu vsi grehi odpuščeni, je s Jezu¬
som združen, in pojde v večni mir, če ne odpade s
velikim grehom.

Duhoven dene belo ruto na otroka, rekoč:

Vzemi belo oblačilo, ktero neomadežano prinezi pred
Sodni stol gospoda našega Jezusa Kristusa, da dosežeš
večno življenje. Amen.

Bela ruta pomeni gnado, nedolžnost in svetost po sve¬
tem kerstu prejeto. Duhoven ga opomni, da naj prejeto
gnado ohrani; ako ne, bo sodniku, Jezusu Kristusu,
odgovor dajal. Bela ruta, ktero duhoven dene na otroka,
pomeni tudi belo oblačilo, v kterega so oblekli odraščene
po prejetem kerstu, kterega so osem dni nosili. Veliko,
al velikonočno saboto kerščeni, so belo oblačilo do perve
nedelje po velikonoči nosili, in ravno za tega voljo se
»Bela nedela“ imenuje. *

Duhoven njemu ul botrom poda gorečo svečo, rekoč:

Vzemi gorečo svečo, in ohrani brez madeža svoj
|j ei 'st; spolnuj zapovedi božje, da, kader bo Gospod k
Zenitvanju prišel, moreš njemu naproti iti z vsimi svetniki
v nebeškej kraljevej hiši, in prideš v večno življenje, da
Ztviš vekomaj. Amen.

346

* Goreča sveča veliko reči pomeni. Ona pomeni Jezusa
Kristusa, kteri je luč sveta. Pomeni našo živo vero v
Jezusa Kristusa Sina Božjega. Pomeni ljubezen do
Boga, ker je ljubezen ognju primerjena. Pomeni vse
naše dobre dela, ktere so iz ljubezni do Boga. Ase
rečeno se v tih besedah zapopade: „Po veri Jezusovej
živeti iz ljubezni do njega."

Goreča sveča je kristjanu por svetem kerstu po¬
dana, in mu bo podana v zadnji uri, da s tim pričuje,
da hoče v svetej veri umreti, ktera mu je bila per svetern
kerstu s posvečujočo gnado vlita. Prav je to , ce J e
spolnoval božje zapovedi, in ko otrok svetlobe živel;
ker pojde v večno luč. *

Duhoven mu na sadnje reče:

Jakob, pojdi v miru, in Gospod bodi s teboj.

* Te kratke besede obilen navk zapopadejo. Duhoven go
kliče po imenu, da skerbneje posluša, kar mu povedati
hoče, in mu potlej reče: „Pojdi v miru." To je, pre¬
misli, kaj si bil pred kerstom , in kakšen si po kerstu:
sovražnik božji si bil, zdaj pa otrok božji, in erb nebeš¬
kega kraljestva; mir si dosegel, pojdi v miru, in go
ohrani z zvestim spolnovanjem božjih zapoved, da poj-
deš v večni mir. Duhoven mu tudi reče: „Gospod bodi
z teboj." To je, dosegel si mir, brez božje pomoči po
ga ne moreš ohraniti; iz serca ti tedaj voščim, da bo
s teboj, in ti pomaga s svojo gnado ohraniti prejeto pra¬
vičnost. Bodi tudi ti s Bogom , prosi ga za gnado, zve¬
sto mu služi, in ga ne zapusti, da ga boš vžival veko¬
maj. „Amen,“ to je, naj se ti godi, kakor sim rekel,
da prideš v večno zveličanje. *

Navk za pervo nedeljo po binkoštih.

Uvod sv. maše nas spodbada na božjo milost zaupati,
in se tako glasi : „Gospod! zaupam na Tvoje vsmilcnjc,
veseli se moje serce v Tvojej svetosti; bom Gospoda pel,
ki je meni dobro storil. J )“ Se koliko časa, o Gospod! se
boš mene pozabil? Še koliko časa boš svoje obličje od
mene obračal? Čast bodi i. t. d.

1) ps. 12.

347

Cerkvena molitva.  O Bog! ti moč vsih, kateri v te
hupajo, skaži se milostliv našim prošnjam; ino ker brez
tebe človeška slabost nič ne zamore, nam dodeli pomoč
svoje gnade, da ti v izpolnovanji tvojih zapoved po volji
mo djanji dopademo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz pervega lista sv. Janeza aposteljna 4, 8—21.

Predragi! Bog je ljubezen. V tem se je skazala ljube -
Zen  Božja do nas, da je Bog svojega edinorojenega /Sina
poslal na svet, da bi po njem živeli. V tem obstoji ljube¬
zen: ne da kakor bi bili mi Boga ljubili, ampak da nas je
° n  pred ljubil, in da je poslal svojega Sina v spravo za
naše grehe. Predragi! ako nas je Bog tako ljubil, moramo
bodi mi eden druzega ljubiti. Boga ni nikoli nihče vidil.
Ako se ljubimo med seboj , ostane Bog v nas, in njegova
ljubezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo, da ostanemo
l ' njem, in on v nas , ker nam je dal od svojega Buha. In
oii smo vulili in spričujemo , da je Oče poslal svojega Sina
odrešenika sveta. Kdor koli bo pričal, da je Jezus Sin
ii,)z ji, ostane Bog v njem, in on v Bogu. In mi smo spo¬
znali, in verovali ljubezni, ktero ima Bog do nas. Bog je
ljubezen; in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in
J1 °9 v njem. V tem je ljubezen Božja pri nas popolna, da
l *namo zaupanje v dan sodbe; zakaj kakor je on, tako smo
tudi mi na tem svetu-. V ljubezni ni strahu, ampak popolna
ljubezen izžene strah. Zakaj strah ima terplenje; kdor se
pa boji , ni popoln v ljubezni. Ljubimo tedaj mi Boga, ker
nas  j e  Bog pred ljubil. Ako kdo reče: Ljubim Boga, in
s ovraži svojega brata, klerega vidi; kako more Boga ljubiti,
kterega ne vidi ? In to zapoved imamo od Boga, da, kdor ljubi
Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

Razlagunje.  Močneji nagibi Boga in bližnjega ljubiti so
n e morejo navoditi, kot ti, ktere tukej sveti Janez na vodi,
kteri se zavoljo njegove goreče ljubezni do Boga tudi nar ljubši
učenec Jezusov imenuje. Ni vstanu se njegovim besedam
zoperstavljati, kdor jih le količkaj pregleduje in premišluje.
Vzroki Boga ljubiti so bili na binkoštni pondelk obširno na¬
pojeni, dobro bi bilo jih tukej prebrati. — Bližnjega ljubiti
bi nas moglo že samo to nagnati, ker ga Bog ljubi; zakaj
kar Bog ljubi, je gotovo tudi naše ljubezni vredno, in ker

348

nihče ne more Boga ljubiti, ako svojega bližnjega ne ljubi:
„Ako je bližnji," pravi sveti Auguštin , „tvoj brat, in ti
ga ne ljubiš, kako ljubiš Boga , ktcrega zapoved tako
zaničuješ."

Evangeli svetega Lukeža 6, 36— 42 .

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom : Bodite
usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. Ne sodite, in ne
bote sojeni; ne pogubljajte, in ne bote pogubljeni; odpuš¬
čajte, in vam bo odpuščeno. Dajte, in se vam bo dalo;
dobro, natlačeno, in potreseno, in zverhano mero vam
bodo dali v vaše naročje. Z kakoršno mero namreč bote
merili, s tako se vam bo odmerjalo. Povedal jim je pa tudi
priliko: Ali more slepec slepca voditi? Ali ne padeta oba
v jamo? Učenec ni več, kakor učenik; popolnoma pa bo
vsak, če je kakor njegov učenik. Kaj pa vidiš pezder v
očesu svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu, ne
čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat! pusti,
da ti bom izderi pezder iz očesa; ko sam v svojem očesu
bruna ne vidiš? Hinavec! izderi poprej bruno iz svojega
očesa, in potlej glej, da izdereš pezder iz očesa svojega
brata.

Bodite v smilj eni , kakor je vaš Oče vsmiljeni

Ako hočemo biti otroci nebeškega očeta, moramo
njega v vsmiljenji in v dobrotljivosti posnemati, moramo
biti vsmiljeni in dobrotljivi in kakor on svoje sonce čez
dobre in slabe sijati in čez pravične in grešnike svojo
milost rositi da: ravno tako moramo tudi mi ne le satno
svoje prijatle, ampak tudi svoje sovražnike ljubiti in se
do njih po svojej moči tako vsmiljeni in dobrotljivi skazovati,
kakor voščimo, da bi sc Bog proti nam skazoval.

Ne sodile in ne bote sojeni , ne pogublajle in ne bote
pogubljeni !

Dvojno sodbo nam tukej Kristus prepove, on nam pre¬
pove bližnega soditi prederzno in prevzetno. Prederzna
sodba, ktera se največ iz prazne sumljivosti izreče, je zato

349

Prepovedana, ker se tako ljubezen in čast bližnjega
eskodova, ker se vendar v njegovo serce viditi in namen
njegovega djanja in nehanja spoznati ne zarnore; zakaj
to zarnore le sam Bog soditi, ki serca in obisti pregle-
^ u je in tudi skrito pregleda. Prevzetna sodba, ako druge
Sodimo, brez da bi kako pravico alj dolžnost imeli, bliž¬
jega soditi. Kdor prederzno alj prevzetno sodi , sega v
božjo pravico in oblast ter kliče, kakor pravi sveti Dorotej,
B °ga k maščevanju, in se oropa vsega božjega varstva.
»Dvojni, ali clo trojni greh je ,“ reče sveti Krizostom,
»druge soditi, in bruno v svojem očesu nositi, brez da bi
kake bolečine čutil.“

Odpustite in vam bo odpuščeno!

Tukej pravi Kristus , da nam Bog naše grehe, s kte—
rimi smo ga razžalili, le tedaj odpusti, ako svojim razžal-
Hikom pregrehe, ktere so proti nam storili, odpustimo in
s 'Cer iz serca odpustimo; „zakaj,“ pravi sveti Krizostom,
»kako si v stanu svojo roko proti nebesu povzdignuti, ako
s ani ne odpustiš; zakaj čeravno bi hotel Bog tebi tvoje
g f ehe odpustiti, mu ti ne pripustiš, ker sovraštvo v svojem
s ercu do svojega brata rediš.“

Dajte in vam bo dano !

Smo vbogi in prav potrebni, da bi nam Bog dal; zato
ga tudi po beraško vsak dan prosimo: Daj nam dans naš
v sakdajni kruh. Alj Bog nam odgovori: Delite in vam bo
pedeljeno. Vi ste vbogi moji in vi imate druge vboge okoli
f e be; storite tedej vašim vbogim , kar voščite , da bi vam
Jaz storil. Ljubezen in dobrotljivost božja do nas naj nam
s *°ji zmiram pred očmi in naj nas spodbada, tudi ljubezen
v  sercu nositi. Posnemajmo božjo ljubezen, akoravno je
doseči ne moremo; zakaj med našo in med ljubeznjo in
dobrotljivostjo božjo je velik razloček : mi le malo damo,
ttog pa da veliko in tudi za to majhno, kar vbogim pode¬
limo, nam hoče dobro, obilno, natlačeno in doveršeno
ntero poverniti. To velja tudi od vsih druzih del, ktere iz
ljubezni do Boga doperuesemo; zakaj on poplača vsako
delo, če je še tako majhno, neskončno obilno; že tukej
na svetu nam zato deli zmiram nove gnade in dobrote,
lam v večnosti nam pa hoče dati večno zveličanje.

350

Alj je v stanu slepec slepca peljali?

S lemi besedami hoče naš odrešenik učiti, da nuna
noben svojega bližnjega svariti in podučiti, ako ni sani
brez pregreh, zavoljo kterih hoče druge svariti in podučiti;
zakaj učenec mora biti čez učenika, zato mora učitelj
gotovo popoln biti, da ne vodi slepec slepca in da ni treba
oponašanja slišati: Potegni bruno, to je: svoje velike
grehe iz svojega očesa poprej, kakor hočeš pezder, to je¬
male pregrehe svojega bližnjega poboljšati. Slepec, ki
druzega slepca vodi in ga v brezden verze, je tudi taisti?
ki samo po svojih telesnih željah dela, in se ne da od luči
božje gnade voditi in od roke božje milosti peljati. Ta sle¬
pota je nar nevarnejša in nar slrašnejša, ona človeka na
ravnost v pogublenje pahne.

Zdihlej.  O da bi bil vselej dobrotljiv in vsmiljen
svojega bližnjega, da bi tudi jaz enkrat pri Bogu milost
doseči mogel! O da bi nikoli nobenega prederzno obsodil
ne bil, da ne bom tudi jaz enkrat od Boga zavolj svojih
grehov preveč ojstro obsojen in pogubljen! Ah jaz se
kesam vsili svojih grehov iz celega serca, moj Bog! i n
zaupam od Tebe odpuščanje taistih zadobiti; tudi jaz odpu¬
stim vsim, ki so mene razžalili. Razsvetli, o Gospod! mojo
slepoto, da se bom poslednič takšnih grehov varval, teles¬
nim željam se ne vdal, pravo pot k nebesam najdel in tudi
druge s svojim izgledom tjekej peljal! Amen.

Nauk za praznik svetega rešuj ega telesa.

Zakaj se ti dan svetega rešnjega telesen dan
imenuje ?

Ker katolška cerkev na ti četertek spomin postavlenja
zakramenta svetega rešnjega telesa, ali praznik gospodo¬
vega telesa obhaja; zatorej tudi latinska beseda corpuS
(telo) Domini (Gospoda).

Kdo je ti praznik postavil?

Cerkovni poglavar papež Urban IV.; on je zastran tega
posebno pismo izdal, v kterem popisuje, kako visok je ti
praznik, in kako bi ga imeli ljudje posvečevati. On takole
pravi: „Akoravno vse dni pri daritvi svete maše spomin
tega svetega zakramenta ponavljamo, verujemo vendar,

351

ga enkrat v letu slovezneji posvečevati, da bi tako krivo¬
verci osramoteli; in ker smo še h temu zvedili, da je Bog
oekterim bogaboječim ljudem razodel, da se ima ti praznik
v vsili cerkvah posvečevati , zatorej zaukažemo vsim ver-
ni m i  se pervi četertek po pervej nedelji po binkoštih v
eerkvi zbrati, da bi tamkej s duhovniki božjo čast pre¬
pevali i. t. d.“

Trojni so taj vzroki, zakaj da seje ti praznik postavil:
L pokazati visoko skrivnost tega zakramenta, 2. osramotiti
taiste krivoverec, ki resnico tele skrivnosti tajijo; 3) spolniti
božjo voljo, ktero je on nekterim pobožnim ljudem razodel.
To razodetje je prejela nektera pobožna samostanska
Revica v mestu Litihu , s imenom Juliana , in nje bogabo¬
ječe tovaršici Eva in Izabela. Juliana namreč je vidila
Večkrat pri molitvi prikazen, pod ktero je leskeč mesec
vgledala, ki je bil na enem kraju nekaj merknen. Na nje
mile prošnje ji je Bog razodel, da cerkvi še en imeniten
Praznik majnka, namreč praznik svetega rešnjega telesa.
Ona oznani to prikazen leta 1246 Litihskemu škofu Robertu.
Ti začne to reč pretresovati in po tem, ko je misel zvedel
več učenih in ojstroumnih mož, med kterimi je bil tudi
fntihski arhidijakon , Jakob Pantaleon , potem papež po
imenu Urban IV., je hitro vse pripravil, ti praznik v svo-
jej škofii vpeljati. Alj pred ko je svoj namen izpolnil, ga je
smeri dohitela. Po njegovej smerti je prevzel kardinalski
poslanec Hugo namen mertvega škofa izpeljati, tako, da
Se  je ti praznik v resnici leta 1247 pervikrat v cerkvi sve¬
tega Martina v Litihu obhajal. Več druzih škofov je to
Posnemalo in tako se je ti praznik skozi več let obhajal,
dokler ga ni papež Urban IV. leta 1264 za vse cerkve
zapovedal, kar je tudi Klemens V. v cerkovnem zboru v
»nestu Vienne leta 1311 poterdil in zaukazal, da naj se
Vsako leto na četertek po pervej nedeli po binkoštih
praznuje. K temu je poslednič vpeljal leta 1317 papež
Janez XXII. še slovezne procesije.

Zakaj so ti dan tako veličastne procesije ?

1. Oznaniti očitno našo sveto vero, da je Jezus Kri¬
stus v tem svetem zakramentu resnično in bitno pričujoč.

Ga prositi za odpuščanje vsili zamer, vsega razžalenja
ln  osramotenja, ki so in bojo brezbožni ljudje Kristusu v
tem zakramentu storili. 3. Slovezno častiti in moliti Sina

352

božjega v tem zakramentu. 4. Se mu zahvaliti za vstav-
lenje tega zakramenta in za vse skozi njega prejete do¬
brote in milosti. 5. Zadobiti božji bogoslov čez zemlj 0
in ljudi.

Zakaj se pri tej procesu na Štirih mestih začetki
štirih evanfjel slovezno pojejo ?

S tem se pokaže: 1. da so vsi ljudje od izhoda sonca
do Zahoda k posvečenju v Jezusu Kristusu poklicani;
2. da vsi štirje evangelisti enoglasno pričujejo , da je Suj
božji pravi človek povstal in da je on nebeški kruh, bi
našej duši večno živlenje deli; 3. da so Kristusovega
odrešenja deležni ne le samo ljudje , temuč vse stvari)
nebo in zemlja.

Ali je imela ta procesija tudi v starej zavezi
kakšno podobo ?

Je imela in sicer na taistej procesii, pri kaferej se jc
okoli nosila skrinja, v katerej je bila mana, kot podoba tega
svetega zakramenta, shranjena.

Pri vvodu sv. maše cerkev poje vesele Davidove
besede: „Jih je živil s mozgom pšenice in nasitoval s

medom iz skale. Alleluja, Allcluja, Alleluja! Veselite se
Boga našega pomočnika: Veselite se Boga Jakopovega.®
Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terplenja zapustil: dodeli, pro¬
simo , da svete skrivnosti tvojega Telesa ino tvoje Kervi
tako častimo, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi obču¬
timo. Kateri živiš ino kraljuješ i. t. d.

Berilo iz pervega lista na Korintarje 11, 23 — 29.

Bratje! jaz sim prijel od Gospoda, kar sim vam tud
zvočil , da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel
kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite , in

jejte; to je moje telo , ktero bo za vas dano. To storite v
moj spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ti
kelih je nova zaveza v moji kervi. To storite, kolikorkrat

1) ps. 80 ,

353

hote pili, i' moj spomin/ Zakaj kolikorkrat bote jedli ti kruh ,
1n  kelih pili, bote smert Gospodovo oznanovah , dokler ne
Pnde. Kdor koli tedaj bo nevredno jedel ti kruh, ali pil
kr/ih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej
človek sam sebe presodi; in tako naj je od tega kruha , in
Pije od kelha. Kdor namreč nevredno je in pije, si sodbe je
in  pije i ker ne razloči telesa Gospodovega.

Evangeli svetega Janeza 6, 56—59.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam: Moje
meso je res jed , in moja kerv, je res pijača. Kdor je moje
meso, in pije mojo kerv, ostane v meni, in jaz v njem.
Kakor je mene poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta,
tako bo tudi tisti, kteri mene je, živel zavoljo mene. Ta
je kruh, kteri je iz nebes prišel; ne kakor so jedli vaši
°cetj e  mano, in so umerli. Kdor je ta kruh, bo živel
v ekomaj.

(Razkladanje tega berila in evangelja je v sledečem
n avku zapopadeno.)

Obširni navk od zakramenta svetega res¬
nega telesa in presvetega obhajila.

Kaj je zakrament svetega rešnjega telesa ?

Je taisti zakrament, v katerem je pod podobami kruha
m vina telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa resnično
ln  bitno pričujoča.

Je pravi zakrament?

Je, zakaj ima 1. očitno znamnje, 2. nevidno gnado,
3. je bil od Jezusa Kristusa obetan in resnično postavljen.

Kako hi kadaj je on ti zakrament obetali

.  On je ti zakrament obetal skorej eno leto poprej, koga
Je postavil, na dan ko je kruh pervokrat čudno pomnožil.
Obetal ga je v sinagogi mesta Kafarnauma in sicer, kakor
Sv eti evangelist Janez pove, takole: Po tem, ko je

O Jan. 6, 24. 05.

Goffine. 23

354

li 1 -

Jezus blizo jezera Tiberiade v puščavi z malo kruhov pet
jezer ljudi čudno nasitil, so se vsi zavzeli čez tak velik
čudež, so želeli imeti od tega kruha in niso ga hotli vec
zapustiti, ampak so ga hotli po sili za kralja postaviti. Alj
Jezus zvediti njih misli, jim skrivši vteče na neko goro m
se poda še tisto noč s svojimi učenci v Kafarnaum; to mesto,
na unem kraju jezera leži. Alj tudi tjekej prihruši za njim
mnogo Judov in Jezus se posluži te priložnosti ter jeine
od skrivnostnega dušnega kruha govoriti, kterega bo njim
in vsim ljudem prihodnič dal. Poprej jih posvari, da nimajo
biti tako željni telesnega kruha, ki mine, temuč da imajo
iskati neminljivi dušni kruh, kateri jih živi k večnemu živ*
lenju in kterega jim nebeški Oče po Njem tako obilno deli.
Ta nepreminljivi dušni kruh je naj poprej božja beseda,
njegovi sveti navk, posebno pa navk in vera, da je iz ne-
bes prišel nam pomagati k večnemu živlenju (v. 35—38);
Čez besede, da je iz nebes prišel, so Judje godernjah
(v. 41); Jezus pa je jih hotel s tem potolažiti, da je njim
pokazal, da ne more noben verovati, daje On res iz nebeš
prišel in da je On pravi Mesija, brez posebne gnade nebeš¬
kega Očeta (v. 43, 44). Po tem vvodu od dolžnosti vero¬
vati na njega in na njegov navk, kot pravo dušno jed , j e
Jezus zdej prav očitno odkril skrivnost druzega dušneg a
kruha; ti kruh se pa ima še le prihodnič deliti in ti kruh on
ne bo prejel od nebeškega Očeta, kakor je prejel svoj sveti
navk, temuč te kruh bo on sam od sebe delil, on samj e
tisti kruh. To uči Jezus rekoč: „Jaz sim živi kruh, ki i z
nebes pride; ako bo kdo od tega kruha jedel, bo živel na
veke: in kruh, ki ga bom dal, je moje meso, k živlenju
sveta." (v. 51, 52.) Tih tako očitnih besed pa niso hotli
Judje verjeti, ker so mislili, daje kej tacega nemogoče in
so godernjah rekoč: „Kako nam zamorc on svoje meso jesti
dati?" (v. 53) Jezus pa ni svojih besed preklical in jim m
na njih vgovor nič odgovoril, temuč je svoje besede še bolj
poterdil in jih takole razjasnil: „Resnično, resnično vam
povem, ako ne bote jedli mesa Sinu božjega in pili njegovo
kervi, ne bote imeli živlenja v sebi (v. 54). Moje meso j e
za res jed in moje krije za res pijača. Kdor je moje meso
in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Ti je kruh,
kateri je iz nebes prišel, ne kakor so jedli vaši očaki mano
in so vmerli. Kdor ti kruh je, bo živel vekomaj."

55—«j 9.) Očitno in razločno je tedej Jezus povedal, da bo

355

prihodmc svoje lastno meso in kri resnično za dušno jed
dal; te besede so Judje in njegovi učenci tudi prav zastopili
m so prepričani bli, da hoče Jezus svoje lastno , resnično
meso in kri za jed dati. Alj, ker so za nemogoče imeli, da
ki Jezus v stanu bil, jim svoje meso in kri vžiti dati, in ker
s o mislili, da jim hoče svoje mertvo meso na sirovo,
telesno vižo jesti dati, so čez to godernjali ne le Judje,
ampak tudi veliko njegovih učencov rekoč: „Ta govor je

jerd; kdo gaje v stanu poslušati? Alj Jezus ostane pri svo¬
jih besedah: JU oje meso je resnično jed i. t. d. in svoje
učence zaverne na nov čudež, da on nekdaj v nebesa poj¬
de. To se vam bo še bolj čudno in še bolj neverjetno zdelo in
s e bo vendar le v resnici zgodilo. Dalje je jim pokazal z
besedami: „Duh je, ki oživlja, meso nič ne pomaga; besede,
ki sim vam govoril, so duh in živlenje,“ (v. 63, 64) da se
ima ta skrivnost samo s gnado in s razsvetlenjem svetega
duha verovati, ne pa zapopasti, in da ljudje njegovo meso
in njegovo kri ne bojo tako vživali, kakor drugo meso in
kri na sirovo, telesno vižo, temuč oni bojo vživali na
skrivno, čudno vižo. Vender se je ti govor nekterim učen-
Com preterd zdel tako, da so od njega odšli in niso več k
ujemu prišli. Vzrok pa, zavolj kterega se jim je ti govor
preojster zdel, je bil, kakor je izveličar očitno povedal,
(v. 65) ker jim je prava vera majnkala. Pustil jih je oditi in
je vprašal svoje aposteljne rekoč: „Hočete tudi vi pročiti?“
S tem jim je dal na znanje, da so ga odivši učenci prav in
dobro zastopili in da je on govoril š njimi od nekej takega,
kar verovati se človeku res težko zdi. Alj apostelini niso
odšli, zakaj oni so bili premočno prepričani, daje Jezus
pravi, resnični Bog, kteremu je vse mogoče; to je sveti
**eter očitno spoznal rekoč: »Gospod, h komu pojdemo?
Ti imaš besede večnega živlenja in mi smo verovali in spo¬
znali, da si Kristus, Sin božji.“ (v. 69, 70.)

Iz te povesti svetega Janeza se očitno spozna, da je
Jezus gotovo obetal, nam svoje presveto meso in kri v
resnici in v djanju na čudno, skrivno vižo jesti dati in ne
kakor nasprotniki in zaničevavci tega presvetega zakra¬
menta terdijo, daje le v prilikah govoril od dolžnosti, v
ejega verovati. Ako bi bil Jezus to v mislih imel, bi bil
moral vse bolj razjasniti. Judi in njegovi učenci so njegove
Sovorenje le prav po besedi, po pismenkah vzeli in zato¬
rej tudi niso zastopili, kako jim more Jezus jesti dati svoje

23 *

356

meso in kri. — Jezus bi bil jim moral povedati, da so ga
narobe zastopili, da on tega ne misli. —- Alj Jezus je ostal
pri svojih besedah, da je njegovo rneso resnično jed in nje¬
gova kri resnično pijača in je celo ojstro zaukazal, njegovo
meso in kri vživati (v. 54). Tudi je pokazal kako potrebna
je ta dušna jed (v. 55) in vzrok, zakaj da je ta jed potrebna
in koristna (v. 56); in ko so njegovi učenci zavolj terdega
govorenja odšli, jih je pustil oditi, ker niso hodi njegovim
besedam verovati in ker niso bli v stanu zavolj svoje pre¬
več telesne mišljave verovati. Ta sveta skrivnost namreč
se mora verovati in se ne zamore zapopasti. Jezus je tedej,
kakor je to katolška cerkev zmirej verovala in učila,
resnično obetal, da je njegovo rneso in kri pod podobami
kruha in vina v presvetem zakramentu pričujoča, in da bo
resnična dušna jed, in kar je obetal, je tudi resnično dal.

Kada in kako je Jezus zakrament svetega res-
njega telesa postavil?

Postavil ga je pri zadnjej večerji, na dan pred svojim
terplenjem , ko je poprej s svojimi aposteljni jedel veliko¬
nočno jagnje, ktero je bilo podoba te skrivnosti. Trije sveti
evangelisti : JVIateuž '), Markuž 2 ) in Luka 3 ) povejo
kratko pa jasno, da je Jezus ti večer kruh in kelih v svoje
roke vzel, posvetil in oboje svojim aposteljnom podal re¬
koč: „To je moje meso, ktero bo za vas darovano; to je
moja kri, ktera bo za vas in za mnogo druzih prelita.“ Tu-
kej se je taj na vsegamogočno Jezusovo besedo na čudno
vižo spremenil kruh in vino; tukej seje dal Jezus sam svo¬
jim aposteljnom jesti in je postavil taisto presveto poslednjo
večerjo, ktera, kakor cerkev poje, vso sladkost obseže.
Kar trije evangelisti očitno poterdijo, poterdi tudi sveti
apostelj Pavl 4 ), kateri od vstavlenja svetega rešnjega
telesa pripoveduje, in sledeče besede priloži: „Kdor nev¬
redno (to je v grešnem stanu) od tega kruha je, alj od tega
keliha pije , bo kriv telesa in kervi Gospodove ... sije in
pijesodbo.“ Iz teh in iz besed predimenovanih treh evangeli¬
stov se vidi očitno, da je Jezus resnično svojo obljubo
spolnil, presveti zakrament postavil in svoje presveto telo
in kri vživati dal aposteljnom. Noben evangelistov in tudi
sveti Pavl ne pove, da bi bil Jezus rekel: „To bo  moje telo,

t) Mat. 26, 26. 2) Mark. 14, 22. 3) Luk. 22, 19. 4j I. Kor. 11,23.

357

®lj to pomeni  moje telo, temuč to/<? moje telo, to je  moja
kfi; s tim vsi ti jasno učijo, daje Kristusovo telo in kri pod
Podobami kruha in vina resnično, in bitno pričujoča , kakor
oilro se ta skrivnosti polna prememba zgodi. To tudi pri¬
dejo besede: „ktero bo za vas darovano,® „ktera bo za
Vas  in za veliko druzih prelita;® zakaj za naše odrešenje ni
'lal Jezus ne kruha, ne vina, in tudi ne podobe svojega
Jolesa in svoje kervi, tetnuč svoje pravo telo in pravo kri;
,n  sveti Pavl bi ne mogel terditi, da zamore kdo nevredno
gospodovo telo in kri vživati, ako bi ne bilo pod podobami
kruha in vina pričujoče pravo Kristusovo meso in kri, temuč
n jih sama podoba, ali sam čisti kruh in samo čisto vino.
To pričuje tudi vsakdajna vera in navk katolške cerkve,
ktera je, kakar sveto pismo in staro, neprenehljivo , apo¬
stolsko ustmeno sporočilo dokaže, vselej verovala in učila,
da je pod podobami kruha in vina pravo Jezusovo telo in
prava Jezusova kri pričujoča, kakor to občni cerkovni Tri¬
dentinski sbor očitno razloži *): „Vsi naši pradedi, karkoli
jih je v pravej Kristusovej cerkvi bilo, in karkoli jih je od
lega presvetega zakramenta govorilo, so očitno in jasno
spoznali, da je naš izveličar ti prečudni zakrament pri
zadnjej večerji postavil, ker očitno in jasno pravi in priča
Po posvečenju kruha in vina, da njim (aposteljnom) podari
svoje telo in kri,® in „ako (zatorej) kdo taji, da ni v zakra¬
mentu svetega rešnjega telesa resnično in bitno telo in kri
z dušo in z božanstvom našega gospoda Jezusa Kristusa
Vred, zatorej cel Kristus zapopaden, temuč terdi, daje le
kakor v znamnju, ali kakor v podobi, alj po svojej moči
Pričujoč, taisti naj bo iz cerkve pahnjen.®

Alj je Jezus ti zakrament za vse čase postavili

Jezus je ti zakrament za vse čase postavil ; zakaj nar
poprej je obečal, daje kruh, ki ga bo dal , njegovo meso
k živijenju sveta 2 ); dalej je očitno rekel, da, kdor ne bo
njegovega mesa jedel in ne pil njegove kri ne bo imel
življenja v sebi, in potlej je tudi svojim aposteljnom in njiho¬
vim namestnikom (duhovnim) pri zadnjej večerji s temi be¬
sedami: „to storite k mojemu spominu® 3 ) oblast dal, v nje¬
govem imenu kruh in vino v njegovo meso in kri spremeno-
vati in za dušno jed vživati in drugim deliti, ktero oblast so

t) Ses. 13. c. 1. can. de sacr. Euchar. 2) Jan. 0,52. 3) Luk. 22, t9.

358

apostcljni in njih nasledniki ')  ludi spolnovali in bojo spol-
novali do konca sveta.

Kako dolgo ostane Jezus v presvetem zakramentu
pod podobami kruha in vina pričujoč ?

Dokler so podobe kruha in vina pričujoče. To je bila
zmirej vera svete cerkve; za tega voljo so verni kristjani
tudi že koj od začetka nase sv. vere presveto Jezusovo
telo po dokončanej daritvi sv. maše seboj domu nesli, tam-
kej shranili in z lastnimi rokami jedli; to se je zgodilo, da bi
se ta velika skrivnost pred neverniki obvarovala. To sveti
očaki Justin, Ciprijan, Bazili i. t. d. pričujejo. Ko je pa
preganjanje jenjalo, in ko je cerkev smela prosto in javno
svojo vero oznanovati, se je sveti zakrament v božjih
hišah v nalaš zategavoljo pripravljene drage posode ("cibori,
kelh, monštranco) shranil, in pozdej tudi pri posebnih pri¬
ložnostih izpostavil, da so kristjani pred njim poklekovali,
svoje prošnje razlivali in ga molili.

Alj mi katoličani molimo kruh, kadar presveto
resnje telo v ciborji, alj v monštranci, alj v taber-
naklu molimo?

Ne, mi ne molimo kruha, ker ni več kruh, ampak Je¬
zusovo presveto meso in kri, kteri je pod podobo kruha
resnično pričujoč. Kjer pa je Jezus, se tudi spodobi, da
ga molimo; kakor delajo angelci, tako tudi naj delajo ljudi.
Sveti Auguštin pravi 2 ): „Nihče ne je od tega telesa, da bi
ga ne bil poprej molil, in mi ne samo ne grešimo, ako ga
molimo, ampak mi bi grešili, ako bi ga ne molili,* in Tri¬
dentinski cerkovni sbor prekolne taiste, ki terdijo, da ne
gre moliti Kristusa, edinorojenega Sina božjega v presvet-
tem zakramentu in to tudi očitno na znanje dajati. Kako se
taj motijo taisti krivoverci, ki nas zavolj tega zasramuje'o,
da Jezusa v presvetem zakramentu molimo; saj ni še nobe¬
nemu katoličanu v glavo padlo, zvunajne podobe tega za¬
kramenta moliti, ampak le samo izveličarja Jezusa Kri¬
stusa, kije  pod timi podobami skrit; dalej kako močno se
pregrešijo taisti merzli katoličani, kteri Kristusa v tem za¬
kramentu tako malo častijo, ja še le nečast mu delajo.

1) I. Kor. 19, 16. 2) In ps. 98.

359

Klere so zvunajne znamnja tega zakramenta?

Podobe kruha in vina, to je, belina, pokus, duh, krog-
“ na  in barva kruha; zakaj bitnost kruha in vina se po Jezu-
s °vih besedah, kijih raašnik izrečejo, premeni v pravo Je-*
ZUsovo telo in kri, in same podobe ostanejo.

Kdaj se kruh in vino spremeni v telo in kri
Jezusovo?

Se spremeni na oltarju pri daritvi svete maše, fzatorej
Se  tudi imenuje zakrament svetega oltarja") ker duhoven ne
v  svojem imenu , ampak v imenu in v oblasti Kristusa čez
kruh in vino izreče besede, ktere je Kristus pri poslednjej
Večerji izrekel. Prav lepo piše od tega sveti Ambrož J ):
»Če se k temu pride, da se ima ti zakrament dopernesti, se
duhoven ne posluži več svojih besed, ampak besed Kri¬
stusovih, tedej dopernesejo Kristusove besede ti zakrament."

Alj je Kristus pod vsako podobo cel pričujoč ?

Kristus je pod vsako podobo cel in popolnama priču¬
joč, z božjo in človeško naturo, s telesom in z dušo, z
kervjo in z mesom. To se opira posebno na besede sv.
Uposteljna Paula: „Vemo, da Kristus, potlej ko je od
smerti vstal, več ne umerje 2 ).“ Ker tedej Kristus več ne
Umerje, in ker živo telo brez kervi in duše, in kri brez
telesa živeti ne more, sledi iz resnične Kristusove priču-
jočnosti, da mora biti cel pod vsako podobo zapopaden ;
zatorej tudi Tridentinski cerkovni sbor pravi 3 ): „Kdor

taji, da je cel Kristus zapopaden v častivrednem zakra¬
mentu svetega rešnjega telesa pod vsako podobo, pod vsa¬
kim delom vsake podobe, kjer seje količkaj kej odločilo,
taisti naj bo iz cerkve pahnjen.

Alj prejme vsak, kteri ti zakrament vzije, Kri¬
stusa Gospoda?

Prejme; zakaj tudi vsak svetih aposteljnov je Kristusa
celega prejel, in ako je Bog mogel s svojo vsegamogoč-
Uostjo narediti, da se solčne luči vsi ljudje skup in vsak
človek posebej razveseli in taisto celo vživa, in ako je
mogel storiti, da se en in ravno taisti glas v ušesih vsih

«

1 De sacr. I, c. 4. 2) Rim. 6, 9. 3) Sess. 13, cau. 3.

360

poslušavcov sliši, zakaj bi ne zantogel storiti, da se Kri¬
stusovo telo tolikokrat pomnoži, kolikor jih ga prejme .

Alj je k temu ■potreba , da se presveti zakrament
pod obojno podobo prejme ?

Ne; zakaj kakor seje že reklo, se znajde pod vsako
podobo Kristus cel z mesom in kervjo, z božjo in čl°"
vcško naturo, s telesom in z dušo; zato celega Kristusa
prejeme, ki ga tudi le pod eno podobo vžije. Kristus sam
obeča večno živlenje tistemu, kdor zakrament svetega res-
njega telesa tudi le pod eno podobo vživa. Kristus pravi:
„Kdor od tega kruha je, bo živel do vekomaj: kruh, ki g®
bom dal, je moje meso k življenju sveta® J ). Ze pervi
kristjani so vživali ob času preganjanja skrivno ti zakra¬
ment le pod podobo kruha v svojih hišah. In ako so v po-
prejšnih časih pravovcrniki kakor duhovni kelih dobili, 1°
ni bilo ojstro zapovedano in cerkev je potlej iz važnih
vzrokov obhajilo pod eno podobo namreč pod podobo kruha
zapovedala, in sicer 1. „da se pri veliki gnjeci ljudi ob času
svetega obhajila gospodova kri na tla ne polije in tako ne
ponečasti; 2. ker mora bili sveti zakrament za bolnike zmi-
rej pripravljen, seje bilo bati, da se podoba vina, ako se
predolgo shrani, skazi; 3. se najdejo nekteri, ki vina še
pokusiti ne morejo; 4. v nekterih krajih vina zmanjkuje,
kjer se vino taj le za velik denar in z zelikimi težavami
dobiva; 5. naj se s tim očitno in jasno dokaže in iz tega
vidi, da se tisti hudo motijo, kiterdijo, da ni cel Kristus
pod eno samo obojnih podob pričujoč.® 2 )

Kakor je tedej cerkev iz važnih vzrokov to zapoved
vpeljala, jo zna tudi preklicati, pa vendar mora zmirej za¬
vreči misel taistih krivovercov. ki terdro, da je pod podobo
kruha pričujoče samo mertvo Kristusovo telo in pod podobo
vina samo mertva Kristusova kri, zakaj Kristus, ki živi iu
čez smert gospoduje, nima nobenega mertvega telesa iu
nobene mertve kervi.

Klere gnade donese človeku vredno prejetje tega
presv. zakramenta ?

Gnade, kijih ti presveti zakrament donese, so, kakor
rimski katekizem reče, neizmerne; s ) zakaj on je Studenc

1) Jan, 6, 52, 2) Kat. rom. I. s. §. 66. 3) I. c. §. 47.

361

y sih milosti, ker ima na čudno vižo v sebi Kristusa gospoda,
kije izvirk vsib nebeških milosti in vstanovitelj vsih zakra¬
mentov, od kterega, kakor od studenca, vse dobro in po¬
polno , kar vsi zakramenti imajo, v taiste so napeljuje.
Kakor cerkev uči, jih je šest posebnih gnad, ktere ti za¬
krament donese tistim, ki ga vredno prejmejo: 1. zjedini
taistega, ki ga prejme, z Kristusom, kar je sam očitno po-
v edal, ker je rekel: „Kdor je moje meso in pije mojo kri,
ostane v meni, in jaz v njem.* *) Zato latinsko ime „komu-
Oion" alj po slovensko: „združenje“; sv. papež Leo piše:
»Prejetje Kristusovega telesa in kervi ne stori druzega,
kakor da prestopimo v to, kar prejememo;* in s tim, da se
s  Kristusom, našim poglavarjem, sdružimo, se tudi še
kolje in tesneje sdružimo s našimi brati in sestrami, da
Postanemo eno telo 1 2 ). 2. Ohrani in pomnoži posvečujočo
gnado božjo, kije duhovno življenje duše. zakaj izveličar
pravi: „Kdor mene je, bo živel zavolj mene* 3 ). 3. Pomajn-
s a v nas trojno slabo poželenje in nas včversti proti vse¬
mu zalezovanju peklenskega so\ r ražnika. Sv. Krizostom
P''avi: „Ako se vredno obhajamo, odstopimo od te mize
e *iaki gorečim levom, kferih se hudič boji.* 4. Včini, da
bodimo serčno in stanovitno dobrega sadja, zakaj taisti,
ki je v Kristusu in Kristusa v sebi ima, rodi veliko sadu.*
k. Zbriše odpustljive grehe in nas obvarva pred smertnimi.
"Pedej piše sveti Ambrož; „Ti vsakdajni kruh jemlemo ka¬
kor pomoč proti vsakdajnim slabostim;* in ker po vživanji
tega presv. zakramenta posebno postanemo Kristusovi in
Piegove ovčice, ktere on sam s svojo presv. rešnjo kervjo
>‘edi, nikolj ne pripusti, da bi se mu ta ljuba ovčica od dra¬
ge čede ločila. Vender se to le takrat godi, kedar si s
gnado božjo tudi mi sami prizadevamo, in pridno molimo,
Se  postimo in vojskujemo. 6. Nam zagotovi veličastno usta-
jenje in večno [zveličanje; zakaj taisti, ki se vredno obhaja,
Zadobi taistega, ki je vstajenje in živlenje, 4 ) in ki je rekel:
»Kdor moje meso je in pije mojo kri. ima večno življenje in
jaz ga bom obudil na sodni dan.* 5 ) Ima tedei v Kristusu
zastavo, da bo veličastno vstal in vekomaj živel. To so
tai presvete in prevelike gnade, ki jih zakrament presv.
r ešnjega telesa vsakemu donaša, ki ga vredno prejema.

1) Jan.~6,"57. 2) I. Kor. 10, 17. 3) Jon. 6, 58. i)  Jan. 11,25.

5) Uan. 6, 55.

362

Kako iskreno, s kako priscrčno željo bi imeli hrepeneli,
vžiti lo naj sladkejo nebeško jed, li Studenc vsili milosti
Pcrvi kristjani so jo vsakdan prijemali in zatorej tudi piše
sveti AugušJin: J ) „Prejmi vsak dan, kar ti vsak dan po¬
maga;" in sveti Ciril: „Kerščeni naj vejo, da se dalječ od
večnega živlenja odstranijo, ako dolgo časa k sv. obhajilu
ne stopijo." Ali, od kod pride v sedanjih dnevih, daje
toliko katoličanov mlačnih, slabih in hudobnih i. t. d.! To
pride od tod, ker redko in nar več nevredno k svetemu ob¬
hajilu hodijo. Moj kristjan , ne zatakni svojih ušes, poslušaj
Jezusov glas , ki te tako ljubeznivo k svoji mizi vabi,
rekoč: „Pridite k meni vsi, ki ste trudni in obloženi, in jaz
vas hočem pokrepčati." Hodi tedej pogostama, prav pogo-
starna k njemu; in ako pa k njemu greš, ne zanemaraj se
prav pripraviti, da ga vredno prejemeš, in kmalo bodeš
njegove moči na svoji duši občutil in sam sebe prepričal
resnic, kterih smo te opomnili.

Kako se vredno in ponižno pripravljati k temu
svetemu zakramentu ?

Kar dušo zadene, obstoji častljivo pripravljanje v tem,
1. da se človek svojih grehov prav spove in se vsaj vsih
smertnih grehov očisti; zakaj kdor v smertnem grehu sveto
obhajilo prejme, si je po besedah sv. aposteljna samemu
sebi sodbo in pogubo; 2. da se k sveti mizi bliža z globoko
ponižnostjo, z terdnim zaupanjem, z serčno ljubeznijo in
z gorečo željo. Kar pa telo zadene, obstoji pripravljanje
v tem, da mora biti tešč od polnoči, preden ko se sveti za¬
krament prejme.

Zakrament svetega rešnjega telesa se hrani tudi V
tabernaklu, pred kterim noč in dan gori luč, ki se večna lw
imenuje, ne le pokazati, da je tukej pričujoč Kristus, lun
sveta, ampak nas tudi opomniti, da mora v sebi imeti vsaka
kristjanska soseska luč prave vere, plamen terdnega upanja,
ogenj božje ljubezni in da mora vse to s tim na znanje da¬
jati, da pobožno živi ter za božjo čast živi in gori, kakor
večna luč. Ako tedej moj kristjan veruješ, in kot katolški
kristjan si dolžen verovati, da je Jezus resnično pričujoč
v tabernaklu pod podobo kruha , in da tvoj odrešenik in
izveličar, tvoj kralj in gospod, tvoj nar boljši prijatelj in

1) Serm. n Matih. 2) Serm, in Joau.

363

J ,be J tvoje duše tamkej stanuje, kteri svoje veselje ima
ei ' ljudmi stanovati, je tudi tvoja dolžnost, da ga prav
M>go.$tama v tem svetem zakramentu obiskuješ, ga ponižno
Pobožno častiš in moliš. ^Resnično je,“ pravi sveti
0ns  Liguori, „da je Bogu nar bolj dopadljivo in ljudem
91  bolj koristno, Jezusa Kristusa v presv. rešnjem zakra-
entu prejemati; zatim je nar pervo, Jezusa v zakramentu
P'esv. rešnjega telesa ponižno moliti. Tedej ne mudi sc
moliti; daj slovo vsemu posvetnemu veselovanju in po-
.1 se od danes za naprej vsak dan najmanj pol alj četer-
oko ure v cerkev, da sc tukej s Kristusom v presvetem
i. famentu pogovarjaš in veseliš. Vedi, da ti bojo tiste ure,
1 s > jib na to obernul, nar slajši trošt in veselje na smertni
Postelji, ja! skozi celo večnost." — IVe obiskuj pa Jezusa
‘ a *no v cerkvi, temuč ne zanemaraj tudi sveto rešnje telo
Pfemljati in moliti, ako se v procesji okoli nosi, alj h ktc-
ei »u bolniku nese. Ako to storiš, skažeš svojemu Bogu in
£° s Podu vredno čast, tebi pa nabiraš velike zaslužke in
au paj gotovo , da ti bo to Kristus enkrat stokrat povernil.
. Opomba.  Od zakramenta svetega rešnjega telesa, kot
»otve alj od svete maše in od njenih obredov, so bo bolj
' S| rno govorilo na koncu teh bukev.

Navk za praznik Jezusovega serca.

Od kod ti praznik ?

Že veliko bogaboječih duš je natihoma in skrivši ča-
s ‘ilo presveto Jezusovo serce, kakor se to vidi iz živlenja
Sv etega Auguština, svetega Bernarda, Bonaventura, Fo—
*J* a ža Akvina, Franca Salezia, Fgnacja, svete Klare, Je-
” ar te, Mehtilde, Katarine Sjenenske, Terczje in druzih.
\ e nder je božji izveličar hotel, da bi se neizmerna ljubezen
Pi e govega serca spoznala od vsili ljudi in se tako vnel nov
la  goreč ogenj ljubezni v merzlih sercih. Iv temu seje po-
s  užil neke slabe, neznane ženske, da bi tako cel svet
s P°Znal, daje pobožnost alj andoht k njegovemu ljubezni-
y emu sercu, ktera ni bila do takrat skorej nič poznana,
n Jegovo delo. Ta ženska je bila neka v posvetnih očeh
Uialo veljavna, alj pred Bogom zavolj brumnega živlenja
y e liko vredna nuna, z imenom Margareta Maria Alakokve,
18 r eda Mariinega obiskovanja v Paraji na Burgundskem.

364

Tej svojej čistej in ponižnej nevesti se prikaže božji izve-
ličar večkrat , in jej pokaže svoje ljubeznivo serce kot n*
enem prestolu okoli in okoli od plamenov obdano , previd-
Ijivo kot vledenc (kristal), žareče in bolj svetloče, ko
solnce. Rana, ktero je Jezus na križu dobil, se je lepo
vidila: serce je bilo z ternjem ovenčano in nad taistim seje
blisketalo znamenje našega odrešenja —• sv. križ.

Ko je enkrat po svojej navadi med osmico praznika
svetega rešnjega telesa pred presvetim rešnjim telesom
prav serčno in pobožno molila, se jej prikaže spet božji

izveličar, jej pokaže svoje goreče ljubezni vneto serce m

pravi: „Poglej na to serce, ktero je človeški rod tako Ij u '
bilo, daje vse poskusilo, vse preneslo in se v smert dalo,
le zato ljudem pokazati, kako da jih ljubi! Namesto zahvale
pa ne prejemam večjidel od njih nič kot nezahvalo, ljudi m°
večjidel zaničujejo , se pred meno nespodobno obnašajO)
me nevredno prejemajo, in so merzli proti meni, ki jih v
tem presvetem zakramentu tako serčno ljubim. Kar pa mene
nar bolj žali, je, da ravno tiste serca, ki so meni posve¬
čene, s menoj tako ravnajo. Zatorej terjam od tebe, da naj
bo pervi petek po osmici praznika svetega rešnjega tele sa
posvečen k posebnemu prazniku, da se naj moje serce slo'
vesno in goreče za odpuščanje prosi za vso nečast, ki se
mu godi, in da se naj ti dan obhajilo v ti namen prejem«'
nadomestiti nečastljive hudobije, ki so se presv. rešnjem 11
telesu storile te osem dni, ko je bilo na oltarju izpostavljeno*
Ti obečam, da se bo moje serce razširilo, in da bom moč
božje ljubezni obilniše razlil nad taiste, ki mu bodo to čast
skazali in pripomogli, da se mu tudi od družili skazuje.*

Margareta vboga, alj povsod se jej protigovori, clo
se ona zasramuje in preganja clo od svojih sosester*
Slednič jej pa vender srečno spod rok gre. Ona postane V
samostanu učenica mladih novink (novicin) in jih premore,
da so začele presveto Jezusovo serce častiti. Alj to še m
bilo zadosti, ona je še več želela. Vedno so jej nune se
vstavljale alj ona je skušala to storiti in dognati, kar je J e J
Jezus naročil. Siednič Jezus sam na pomoč pride, terde
serca spreoberne in stori, da so vse nune goreče ljubile
in častile presveto serce Jezusovo. Od tod se razširja ta
slovesnost v bližnje škofije, kjer se precej osnujejo bra-
tovšine k časti svetega serca Jezusovega. Papež Klemens
XIII. je vso to reč natajnko pregledal, in je ukazal, da se

365

ln >a slovesno po celej kristjanskej cerkvi posvečevati praznik
P r esvetega Jezusovega serca vsako leto v petek po osmici
Presvetega rešnjega telesa.

andohti k božjemu sercu Jezusovemu.

/. Kaj je ta andoht ?

, Pod božjim sercom izveličarja si ne smemo misliti no¬
beno neživo alj mertvo od Jezusa Kristusa odločeno serce,
ternuč živo serce Bogočloveka; u tem svetem sercu so se
oživljali vsi njegovi občutki, iz njega so izvirale vse nje-
8°ve čednosti in v tem sercu živo vidimo, kako goreče je
nas  Jezus Kristus ljubil. Ravno tako časti sv. katoljška
Ce rkev sv. križ, sv. kri in sv. rane našega odrešenika in je
Postavila sv. praznike, posebne sv. meše in molitve. Ona
hoče s tim našo ljubezen do Jezusa Kristusa bolje vneti, ki
l e  za nas na sv. križu svojo rešnjo kri prelil in hude rane
dobil. Te rane je on še po svojem vstajenju na svojem
lolesu obderžal, jih seboj v nebesa nesel in jih bode na
s°dnji dan sopet kazal v živo znamnje, kako je On nas lju—
h'l. Pa koliko bolj in več je Jezusovo presveto serce
Vre dno, da ga častimo in ljubimo! Zakaj to serce ni mislilo,
n * občutilo, ni delalo druzega, kakor to, kar je nam za več-
n ° zveličanje; to serce je bilo zmirej pripravljeno, prav
z S r evane grešnike sprejeti, jim odpustiti, jih sopet Ijubez-
111  v o objeti, jih večnega zveličanja deležne storiti.

Za tega voljo so tudi svetniki, kakor seje že zgorej
°pomnilo od nekdaj temu svetemu sercu tako veliko čast in
hvalo skazovali. „Longin,“ pravi sveti Auguštin, „je s
Sv ojo sulico Jezusovo stran odperl, tam noter jaz hodim in
Počivam v miru.“ „Oh kako lepo, kako prijetno je,“ pravi
sveti Bernard, „v tem sercu prebivati... V tem tem-
Peljnu, v tem svetišču, pred to skrinjo zaveze hočem mo¬
di, gospodovo ime slaviti in hvaliti, in z prerokom klicati:
hdtn najšel serce Jezusa, mojega kralja, mojega brata, rao-
Joga prijatla.“ „Verujte mi, o slepotni ljudje,“ pravi sveti
"onaventura, „ako bi znali hoditi v Jezusovo serce skozi
svete rane , bi tamkej ne le same čudne sladkosti za vase
duše najšli, temuč tudi sladki mir za vaše telo. Ako pa telo
tamkej mir vdobi, kako velika mora biti pa sladkost, ktero
duša vživa, kadar se skozi te rane z Jezusovim sercom

366

zjedini! Tako tudi govori sveti Peter Damian: »V tem pre¬
svetem sercu vdobimo orožje, proti sovražnikom se braniti j
zdravila, dušne rane zaceliti, močno pomoč, skušnjave
premagati, naj sladkejo tolažbo, križe in nadloge voljno
nosili in nar večje in slajše veselje v tej solznej dolini-

Kako ljubeznjivo in vse časti vredno da je Jezusovo
serce, ste posebno spoznale in občutile dve svetnici: sv.
Mehtilda in sv. Jedert. Za to ste tudi to sveto serce po¬
sebno goreče častile in molile. Sv. Jedert je od Boga raz¬
svetljena tole rekla: „Gospod je prihranil andolit do tega
sv. serca vpeljati za pozdeje čase , da ljudem še poslednic
pokaže, kako je jih ljubil." Da bi vsi spoznali, kako IjubeZ-
njivo je Jezusovo serce , in da bi ga vsi prav goreče
častili!!

Ta andoht je kaj imenitna.

Je, piše častivredni O. Simon Gourdan,

1. naj svetejša andoht ; zakaj s to častijo ljudje v Kristus 11
nar svetejše namene in občutke njegovega serca, s
kterimi je cerkev posvetil, svojega nebeškega Ocet a
poveličal, in samega sebe ljudjem predpostavil kot
nar popolniši izgled nar višje svetosti.

2. nar stareja andoht  svete cerkve, ktera je, od velikeg a
svetega aposteljna Pavla podučena, veliko dobrotlj 1 '
vost božjega Jezusovega serca zmiraj spoznala.

3. naj bolj priporočena andoht-,  zakaj sveto pismo nas P°
vsih krajeh opominuje , da moramo z poboljšanj elB
svojega živlenja sVoje serca ponoviti, z pravo pokoro
zatreti, z ognjem božje ljubezni vneti in s vsimi čed¬
nostmi okinčati. Za tega voljo se nam obeta novo
serce, po kterem bi imeli tudi naše serce ravnati-
Taisto serce pa ne more biti nobeno drugo , kot Jezu¬
sovo serce, ki nas uči vse čednosti, in po kterem se
moramo ravnati, ako hočemo biti izvelicani;

4. naj popolnejša andoht,  ker iz nje izvirajo vse drug®
andohti; zakaj Jezusovo serce je taisti neizprazlj lV J
zaklad, iz kterega je zajemala sveta mati božja in v* 1
drugi svetniki svoje gnade, svoje živlenje, svoje čed¬
nosti in vse druge duhovne dobrote. Polni teh zakla¬
dov so tudi mnogi drugi služabniki božji marsiktere

andohti napravili iti vstauovili;

367

naj koristnika andoht,  zakaj po njej imamo Studenc
živlenja in vsih milosti pred očmi in zamoremo iz tega
naravnost zajemati in tako v vsih krepostih napredo¬
vati, ako imamo to božje serce vedno pred očmi,
taisto častimo, taistega svete občutke premišlujemo in
si prizadevamo, taistemu enaki biti;

6, Kristusu naj ljubša andoht;  zakaj na tako vižo molimo,
kakor Kristus od nas terja, Boga v duhu in v resnici,
ker tako služimo znotrej in v sercu Bogu in mu sker-
birno tudi dopasti;

7. naj potrebnejša andoht,  ker nje cel namen tjekej meri,
da se iz cele duše zjedinimo kot soudniki z Kristusom
Jezusom, našim poglavarjem; da po njega duhu živi¬
mo in eno telo bomo, da imamo z Kristusom samo eno
serce in eno dušo in se po njegovej milosti z njim zje¬
dinimo, kar je in biti mora namen vsih andoht.

Ker je tedej ta andoht tako važna in imenitna, se ne
ftore zadosti vsim dušam, kterim njih večno iz\eličanje na
Se rcu leži, svetovati in priporočevati. Scer zna vsakdo pose¬
bej za se to andoht opravljati in Jezusovo serce častiti,
^endar je bolj koristno, ako jo bogaboječe duše skup in
kot v bratovšini zjedinjene opravljajo. Takih bratovšin seje
leta 1726  več kot tri sto štelo in zdej so po vsih katolških
deželah razširjene. Za tega voljo ne mudi se kristjanska
duša, to andoht opraviti in zjedinjena z druzimi dušami
“ožje serce Jezusa častiti; zakaj v tem visoko češčenem
sercu vsi ljudje dobijo njih spravo, pobožni njih zagotov¬
ljene, grešniki njih zaupanje, zatirjani njih tolažbo, bolni
®jih polajšanje, vojniki njih hrabrost, vmirajoči njih pribe¬
žališče , in izvoljeni njih posebno veselje in radost.

Vvod maše v teh dnevih se glasi: »Gospod se bo
Vs milil po velikosti svoje miloserčnosti; ker ni ljudi od
svojega serca odgnal in pahnil; gospod je dobrotljiv proti
te m, ki v njega zaupajo, dobrotljiv proti duši, ki po njem
v ptaša.“ — »Večno bom pel gospodovo dobrotljivost od
l '°da do roda.“ *)  Čast bodi i. t, d.

Cerkvena molitev.  Prosimo te, vsegamogočni Bog, do¬
deli nam, da bomo mi, ki se v presvetem sercu Tvojega
ljubeznivega Sina hvalimo in se naj večjih dobrot njegove

tj Žalost, p. Jerem. 3, 32. 2} ps. 88.

368

ljubezni proti nam spomenemo, da bomo mi po tem v djanju
in v vživanju razveseljeni. Skozi taistega Gospoda i. t. d.

Berilo na praznik presv. Jezusovega serca, lzaia 12, 1 —

Zahvalim se ti, o Gospod! da si ti bil jezen na me, ' ttl
da se je tvoja jeza spreobernila in sitne potolažil. Glej Bog jo
moj zveličar , potolažen sem in se ne bojim ; kajti moja moc
in moja hvala je Gospod, in on mi je postal moje zveličanji'
Vi bote vode veseli zajemali iz vrelcov zvelicarjevih in rekli
tisti den: Proslavujte Gospoda in kličite njegovo ime: ozna-
nujte med narodi njegove naklepe: spomnite se, da je visoko
njegovo ime. Zapojte Bogu, zakaj on je slavno storil, ozria-
nujte to po celej zemlji. Radujte se in ukajte vi, ki v Sion 11
prebivate; kajti velik je v tvojej sredi sveti Izraelski.

Razlaganje.  Tega berila besede so zahvalna pesem z a
to, daje Bog rešil Jude iz sovražnikovih rok, in zraven se
prerokovanje preroka, da bo poslednič celo človeštvo odre¬
šeno od greha in smerti po Jezusu Kristusu. Z veseljem?
pravi prerok, bodo potlej ljudje iz izveličarjevega studenca
zajemali. Ti studenci so milosti, ktere nam je Jezus na kri¬
žu zadobil, posebno pa, piše sveti Auguštin, sta zakramenfa
svetega kersta in svetega rešnjega telesa, ki sta iz operte
strani izveličarja v katoljško cerkev pritekla. Čez  te milosti
se smemo veseliti in posebno čez milost, da Izraelski svet¬
nik, to je Jezus, sin božji, vsred Siona, to je katolšk 0
cerkve v zakramentu presvetega rešnjega telesa stanuje m
tukej do konca sveta ostane. Bližajmo se tedej večkrat term 1
zmirej tekočemu studencu vsih milosti, zakramentu sve¬
tega rešnjega telesa in izčrepajmo iz tega ljubezniveg a
studenca s pravim zaupanjem tolažbo, pomoč, krepost m
serčnost.

Evangeli svetega Janeza 19, 31—35.

Judje tedej, ker je bil dan pripravljanja, da bi n e
ostale na križu trupla v saboto (tisti sabotni den namreč j e
bil velik praznik) so Pilata prosili, da bi se jim kosti poterle,
in da bi se sneli. Vojščaki so toraj prišli, in so pervemu
sicer sterli kosti in drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko
so pa do Jezusa prišli, so vidili, da je že mertev, in ® u
niso kosti sterli, ampak eden vojščakov je s sulico njegovo

369

^an odperl, in zdajci je tekla kerv in voda iz nje. In kteri
i e  vidil, je pričeval in je resnično njegovo pričevanje.

Razlaganje.  Po Judovskej postavi se ni smel v saboto
ae pregrešnik obsoditi in tudi ni smelo telo obsojenega na
jaorišču ostati; zatorej so Judje deželnega poglavarja Pi-
'aiuža prosili, da bi jim pripustil, mertve telesa Jezusa in
°bojnih razbojnikov pokopati. Poprej pa ko seje to zgodilo,
so se morale po Rimskej postavi križanih kosti z železnimi
oaticami razbiti. To so tudi storili vojščaki pri obeh razboj-

«‘kih.

ki so še živeli, ko pa k Jezusu pridejo , ga ne naj-

dejo več živega. Zatorej zabode eden izmed vojščakov, po
'nienu Longin, svojo sulico v Jezusovo stran, kakor je bilo
Vs e to že od prerokov prerokovano.

Jezus pa si je pustil odpreti svoje presveto serce
*• spokoriti in potreti taiste grehe, ki iz človeškega serca
'Zvirajo. Kristus sam reče: J ) „Iz serca pridejo slabe misli,
v moritve, prešestovanje, nečistosti , tatvine, goljufue
spričbe, bogokletvc; 44  2. nam pokazati svojo neskončno
ljubezen, z ktero je nas poprej ljubil in na ktero bi nas
Uttela sulica opomniti; 3. nam spričati, da mu ni bilo nič
predrago, kar bi za nas ne bil dal, ker je zadnjo kaplico
? v oje rešnje kervi za naše izveličanjc prelil; 4) nam v svo-
J e m odperteni sercu pribežališče zapustiti, kakor sveti Augu-
stin pravi: „Evangelist je v svojih besedah previden; za¬
kaj

ne reče: vojščak je prehodil alj ranil njegovo serce,
?ntpak je odperl, da bodo tamkej odperte življenja vrata,
kterih tečejo za cerkev zakramenti, brez kterih se ne
"tore priti k taistemu življenju, ki je pravo živlenje.“ Za¬
torej kolikorkrat nas skušnjava napade, alj kakšno terplenje
nas teži, pojdimo k imenovanemu mestu in stanujmo tam-
koj, dokler se vihar ne vleže; zakaj sveti prerok pravi: -)
»Zlezi v pečino in skri se v votlino. 4 * Kaj jo pečina, ako
Ue Kristus, in votlina, ako ne njegova rana? —

Zdihlej k presvetemu Jezusovemu sercu.

(Kdor to molitev pred podobo Jezusovega serca z pra¬
nim kesom čez svoje grehe moli, zadobi vsakikrat odpu¬
stek na 100 dni in ako jo čez cel mesec vsaki dan moli, zna
*'a kteri den si bodi še popoln odpustek zadobiti, ako se
,s Pove , obhaja in po volji cerkve moli.)

*) Mat. 15, 19, 2) Iza. 2, 10.

Ctoftine,

n

370

O preljubeznivi Jezus , da se Ti zahvalim in Ti zai o-
slim za mojo mnogoternato nezvestobo, darujem Tebi moje
serce in se posvetim celega in za zmirej Tvojej službi; z
Tvojo milostjo sklenem tudi resnično, Tebe nikoli vec ne
razžaliti. Amen.

Navk za  drugo nedelo po binkuštih.

Vvodsv. maše: »Gospodje bil moj branitelj; peljal
je na dalje in me je obvarval, ker me je ljubil *). Bom Um’ 1
Tebe, Gospod, moja moč, moja terdnjava, moje pribe¬
žališče in moj rešnik.“ Čast bodi Bogu i. t. d.

Cerkvena molitev.  Stori v nas, o Gospod! da bomo do
tvojega svetega imena ne le strah , ampak tudi vedno
ljubezen imeli: ker tistih nikdar z svojim vižanjem ne z a '
pustiš, katere v zvestobi svoje ljubezni poterdiš. Skoz
Gospoda i. t. d.

Berilo iz pervega lista sv. Janeza aposteljna 3, 13 — 18.

Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovra% l -
Mi vemo , da smo bili preneseni iz smer ti v življenje, k c*
ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smerti. Slekel'* 1 ’
kteri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste, da nobe**
ubijavec nima večnega življenja v sebe obstoječega. V t ern
smo spoznali ljubezen Božjo , da je on svoje življenje %a
nas postavil; tudi mi moramo za brale življenje postavili-
Kdor ima premoženje tega sveta , in vidi svojega brat**)
da je v potrebi; in zapre svoje serce pred njim, kako p*' e "
biva ljubezen Božja v njem? Otročiči moji! ne ljubimo  ®
besedo, tudi ne  * jesikom, ampak v djanji in resnici.

Razlaganje.  Resnično bogaboječi imajo zmirej kaj od
hudobnega sveta preterpeti, kakor je že Jezus sam rekel ;
alj vendar ne jenjajo svojih sovražnikov, kot svojih n a J
bolših prijatlev ljubiti, in bi bili pripravljeni, ako bi bil°
treba, za sovražnike, kakor Kristus , svoje živlenje daro¬
vati. Taki bi imeli biti vsi kristjani; zakaj bližnjega, tudi
neprijatla ljubiti, je božja zapoved, ki vse zadene in veze;
je dušno živlenje, kakor jeza dušo ob duhovno živlenje p 1 ' 1 '
pravi in stori, da človek vmori, ker je jeza začetek vmo-

1) Ps. 17.

371

rUve in marsikrat z pobojem in vmorltvo konca. Na lju-
^ e zni se morajo pravi kristjani od družili poznati in ločiti 1 ).
* v eti Janez clo pravi, da je ljubezen očitno znamnje več-
1,e ga živlenja rekoč : „Vemo, da smo od smerti k življenju
Prestavljeni, ker svoje brate ljubimo." O kako malo izvo¬
rnih se bo vidilo med donešnimi kristjani, ker je tako
redka ljubezen med njimi! Sladke besede dajati, se objemati
I 11  kuševati, se prijazno priklanjati, to se pravile z besedami
1,1 z  jezikom ljubiti in taka prazna malovredna ljubezen sc
Povsod po svetu najde; kako redka pa je ljubezen v resnici
* r ' v djanju, ktera je proti revnemu bližnjemu miloserčna!

. endar je obečano večno življenje samo takej ljubezni, ker
lz  božje ljubezni izvira!

Zdihlej.  O Bog, ki si ljubezen sama: dodeli mi lju¬
beznivo serce, da pokažem ljubezen do Tebe z tim, da
dobro delam svojemu bližnjemu, ki se v potrebi znajde !

Evaugeli svetega Lukeža 14, 16—24.

Tisti čas je Jezus farizejem to priliko govoril: Neki
elovek je napravil veliko večerjo, in jih je veliko povabil.

je poslal svojega hlapca ob uri večerje reči povabljenim,
d^ nej pridejo, ker je že vse pripravljeno. In so se začeli
Vs i skupej izgovarjati. Pervi mu je rekel: Pristavo sim ku-
Pil, in moram iti, in jo ogledati; te prosim, imej me izgo-
v ° r jenega. In drugi je rekel: Pet jarmov volov sim kupil,
in  jih grem poskusit; prosim te, imej me izgovorjenega,
bi drugi je rekel: Oženil sim se, in torej ne morem priti,
bi hlapec sc je vernuI, in je povedal svojemu gospodu.
Tedaj se je hišni gospodar razserdil, in je rekel svojemu
hlapcu: Pojdi berž po cestah in ulicah mesta, in pripelji
Se m uboge, in hrome, in slepe, in kruljeve. In hlapec je
'ekel: Gospod! zgodilo se je, kakor si ukazal; in še je
Pfostor. In gospod reče hlapcu: Pojdi na pota in prelaze,
h* primoraj jih noter iti, da se napolni moja hiša. Povem
Va m pa, da nobeden unih mož, kteri so bili povabljeni, ne
h° okusil moje večerje.

*) Jan. 13, 35.

24 *

372

Kaj je ta velika večerja ?

Jezusova cerkev in sicer vojevavna  na svetu, v literej
se daje vživati pravi Jezusovi navk in njegovo presveto m e
so in kri taistim, ki v nja verujejo, in zmagovavna  v ne¬
besih, v kteri bo Bog sam naša jed s tim, da ga boj 11
gledali od obličja do obličja. Ta večerja se imenuje veli« ?
ker je Bog sam cerkev vstanovil, ker ta cerkev nebo m
zemljo obseže, toljikanj ljudi obseže in ki vsi v njo iti
rejo, in ker bo ona po dokončanem vojskovanju na zernj
v nebesih vedno obstala. Tam bodo služabniki božji večno
vživali naj večje sladkosti, tam ne bodo le trohice vec po
želeli, tam se vse njih želje spolnijo. O kakšna sreča, 0
smo že k tej gostii povabljeni, da smo clo nje svati, 1
kot takšni bomo nasiteni že tukej na zemlji z Jezusovi ^
navkom in z njegovim presvetim mesom in s njegovo J es
njo kervjo, in, ako v dobrem stanovitni ostanemo, tudi V n®
besih, kjer bomo Boga imeli in posedeli!

Kdo je ti človek, ki to večerjo napravlja ?

Kristus , bogočlovek , ki je k našemu izveličanju vsta¬
novil svojo sveto cerkev, njej svoj nebeški navk in zakra¬
ment svojega mesa in svoje kri izročil, njej z svojim 1 e |'
plenjem in smertjo večno izveličanje zadobil; na to večer] 0
je nas povabil naj pervič po prerokih, ki so prerokvali uj®'
ga in njegovo kraljestvo (cerkev), potlej po aposteljnih, k
nas zmirej skozi svoje namestnike vabijo.

Kteri so tisti, ki so se izgovarjali?

Narprej so Judje; ti niso hotli Jezusa spoznati in vnjeg° v °
cerkev iti, zakaj prevzetnost ,prenapeta ljubezen do p°
svetnih reči in do posvetnega veselja je jih omotila in oSj
pila. Posebno pa pomeni tisti, ki je rekel, dajeprisla v °
kupil, in da mora iti jo ogledat, taiste prevzetne lakom 11
posvetneže, ki iz prevelike skerbi za posvetno blago in r  ‘
posvetno bogatijo za večno izveličanje ne skerbijo. Tis ?
ki je pet jarmov volov kupil, pomeni tiste marljive ljudi?
si toliko del in opravil naložijo, da jim ne ostane nič časa?
za nebesa delati, ker celo nedele in praznike na posven
opravila porabijo. Tisti, ki se je oženil in naravnost rec j
da ne more priti, pomeni mesnemu poželjenju in u e
čistoti vdane ljudi, ki so jih mesene sladnosti tako omanu e?
da za dušne in nebeške veselja clo nič ne marajo. Te J

373

^ er  te tri sorte ljudi nočejo priti k nebeškej večerji in se
tftko taiste same nevredno storijo, je jih Bog zavergel
111  druge poklical.

** so ti drugi, vboai, hromi i- t. d., hi so bili
potlej za pervic povabljenimi poklicani?

Ponižni in podučljivi Judje, očitni grešniki , potlej pa
tudi Samaritani in neverniki, ki niso Jezusa in njegovega
uavka zavergli, kakor prevzetni, napuhnjeni, spačeni lari-
Ze ji in pismouki, h katerim je Jezus v tej priliki govoril,
temuč ki so v njega verovali, k njega cerkvi pristopili, in
tako se večnega izvelicanja deležne storili. — To se zgodi
vsaki dan; Bog bo napuhnjeue, lakomne in nesramne
kristjane od nebeškega veselja izklučil. Še zmiroj njegovi
služabniki, duhovni, take kristjane vabijo, to presveto ve¬
čerjo vživati, ti nevredneži pa povabilo odveržejo; Bog pa
k° vboge in siromaške, zaničevane ljudi, spokorne grešnike,
v svoje kraljestvo vzel. On jih s svojo gnado od posvetne
ljubezni in nje slabih želj odganja, on jim pošilja težavo in
uadloge, in jih, tako reči, s silo naganja, brumno in pobožno
Živeti in se tako vdeležiti dušnih veselj v njegovej cerkvi
11  ft zemlji in večnega veselja v nebesih.

Zdihlej.  Te zahvalim, o premiloserčni Jezus! da si me
v  Tvojo cerkvo poklical, da me Tvoje posledne ljubeznjive
večerje še tolikrat vdeležiti pustiš in da si mi nebeške rado¬
sti s Tvojim terplenjem in s Tvojo smertjo pridobil. Na¬
ganjaj me po Tvojej volji, sili me clo s časnimi težavami
Ponižno, trezno in lepo živeti in tako vrednim postati, da
kom posedel pri nebeškej večerji tisto mesto, ki je za me
že pripravljeno.

Nekaj od gerde nečistosti.

„Sim se oženil in zatorej ne morem priti.“ Luk. 14, 20.

Iz tega neumnega izgovora bi se zdelo, kakor da bi
zakonski stan človeka zaderževal k poslednej večerji nebeš¬
kega veselja priti; to pa ni res; sv. zakon, ako se prav
sklenjen lepo derži, le pripomaga, večno izveličanje zado-
kiti, taistim, kterim ni dano, se zderžati in deviško živeti.
Tedej ne pride to, da seje oženjeni tako izgovarjal, od nje¬
govega stanu, temuč od njegovega prevelikega in zatorej
n «pčnega nagnjenja k mesnemu poželjenju; to stori, da člo-

374

a  ek, ki se (emu nagnjenju vda, ni več za dušne in nebeške
reči, zakaj .,mesen človek ne razume, kar je dušnega.* ')
Kako nesrečni so pa (isti, ki se dajo od mesnega po¬
želenja zapeljati, da čisto in nedolžno serce, ki človeka
enakega angelcu stori in ki je človeka nar večje bogastvo,
prodajo za kratko, gnjusno veselje in zapravijo taisto belo
in predrago oblačilo nedolžnosti, s kterim bodo čiste duše,
ki ga neomadeževano ohranijo, večno v nebesih svetlele
pred obličjem božjim! In kakšen dobiček ima nesramnež
potlej, ko sc je napčni želji vdal in jej postregel? Nič dru-
zega ne dobi, kot da se mu gnusi nad storjenim grehom, <la
ga vest hudo peče, da se boji pred Bogom in njegovo jezo,
in da, ako se ne spokori, pride v večno pogubljenje. Sveti
apostelj piše: 1 2 ) „Nc pustite se goljufati, ne nečistniki, ne
prešestovavci, ne mehkužniki — ne bodo nebeškega kral¬
jestva posedli.“ Kako močno pa Bog nečistosti grehe sov¬
raži, se vidi že iz sv. pisma stare zaveze; zakaj se je Bog
kesal, daje bil človeka stvaril? s ) Zakaj je pokončal vse
ljudi na celem svetu razun nekih v občnem potopu? ’)
Zakaj je mesta Sodomo in Gomoro z ognjenim in žveple¬
nim dežjem požgal? 5 ) Zakaj je oba brata Ilera in Onana
z naglo smertjo kaznil? Zakaj je vkazal cel rod Benjamina
pokončati, kot ravno zavoljo ostudnega greha nečistosti? 6 )
Ali ni v resnici ta napaka ostudna in prave jeze božje vred¬
na? Nesramnež oskruni s svojimi grehi svoje telo, ki bi
imelo biti Kristusov ud, tempelj svetega duha, oskruni svojo
dušo, ki je božja podoba z drago Kristusovo kervjo očiš¬
čena in odkupljena , se zaverže pod živino , ktera brezumno
le po svojem naravnem nagibu dela, slabi moč svojega tele¬
sa in svoje duše, si podkopuje svoje zdravje; se opravi za
poštenje pri vsili dobrih ljudeh, dela pohujšanje svojemu
bližnjemu, se odloči prostovoljno od družbe svetnikov, se
opleni posvečujoče gnado božje in nima več deleža na vsih.
zaslugah Jezusa in njegovih svetnikov in nazadnje, ako
terdovraten ostane, da se ga več ne primejo večne resnice
od smerti, od sodbe, od pekla in od večnosti, da derži gro-
zopolne grehe nečistosti le za malenkosti, le za človeške
slabosti, clo za noben greh, in se tako redko alj nobenkrat
ne spokori. Slaba navada je postala druga narava, železna

1) I. Kor. 2, 14. 2) I. Kor. 6, 9. 3) Moz. 6, 6. 4) Moz. 6,

17. 5) Moz, 19. 6) Moz. 38. 7) Lib, jud. 20.

375

‘ Sra jca; on je že preslab se poboljšati, rad bi to srajco raz-
er gal, pa ni več u stanu. Za tega voljo obupa in samega
s cbe pahne v brezen večnega ognja, kjer notrajni červ
grize , in kjer nečistniki z hudičem in njegovimi an-
Sdci terpijo noč in dan na celo večnost.

Moj kristjan, ne pusti se goljufati od sveta ; on bi rad
Sousobo tega greha tako rad z besedami: »ljubezen ir* pri—

■j a  Zn ost “ pokril in zavil; on bi rad spričil, daje ta pregreha
, e  človeku prirojena slabost. Ta nesramna ljubezen je ogenj,
vj v  peklu izvira in ki bo večno terpinčal v peklu telesa ne¬
čistnikov, ki so sc jej vdali: Ne more biti nobena malen¬
kost, nobena človeška slabost, kar sam Bog tako močno
s °vraži in kazni! Temveč vtisni si globoko v serce, da že
Vs o prostovoljne nečiste misli, želje in pogledi, v kterc do-
v °ljiš, vse nečiste besede, pesmi, odkrivanje, potipanje,
|’°rčije i. 1 . d. so veliki grehi , ki od nebeškega kraljestva
vključijo, ker nič nečistega ne more priti v nebesa, in
Jftisti, ki ženo z željnimi očmi le pogleda, je zev sercu, ka-
k°r Kristus pravi, z njo prešestoval. J ) Zatorej se moramo
skerbljivo varvati takšnih malenkost, kakor jih hudoben svet
Remije, ako sc nočemo v preveliko nesrečo podati, izve-
"Canje zgubiti. — Akoravno je težko, da se nesramnež
1'i‘av spokori, vendar nima nihče obupati, ker Bog nobcnc-
§ a , tudi naj večjega hudobneža, ne zaverže in ker je Jezus
v  tempeljnu prešestvavki milost skazal, sveti Magdaleni
Prizanesel in jej odpustil; alj on mora z vso močjo in z go¬
ječo izkrenostjo pripomočke rabiti, da se poprejšnih gre¬
hov zvesto obvaruje, si gnado božjo pridobi, in v stare
& |- ehe ne pade. Pripomočki, nečistosti se ovarovati, so:

1. Neprenehljivo moliti;  že modri kralj opominja: »Ker
Sl| n vodil, da sc ne morem drugače zderžati, kakor da mi
Hog pomaga, sim stopil pred Gospoda in sim ga prosil." 2 )
Meso krotiti iti sc postiti:  zakaj, pravi Jezus, ta sorta
(nečistih duhov) se ne more drugače odpodili, kot z molitvijo
jn z postom. 3 ) 3) Večkrat premišlovati  štiri poslednje reči
'n britko terplenje našega Gospoda. »Ni tako koristnega in
bočnega pripomočka v sili nečistosti, pi® e  sveti Auguštin,
kot je terplenje mojega izveličarja. 4 . Mirno premišlovati
c <isne in večne nesreče , ki jih nečisti greli nanaša, kakor so
Se  zgorej popisale. 5. Častiti in ljubiti  prečisto devico Ma-

1) Mat. 5 ,  28. 2) Modr. 8, 28. 3) Mat, 17, 20.

37<5

rio, ki je, kakor sveti Bernard od nje piše, mati lepe ljubezni,
pribežališče vsili grešnikov ; tudi jo ni še noben v silah n®
pomoč klical, brez da bi mu ne bila pomagala. 6 . Skerbljivo
paziti na oči,  „s katerimi je bil pobožni Job zavezo naredil,
da nobene misli ne bo imel na nobeno devico.* *) 7. „Se va~
rovati slabi/l priložnosti ,  posebno se ogibati slabih tovarsij
z osebami druzega spola.* Premisli, piše sveti Hieronim,
da je žena prebivavca iz paradiža pahnila, in da nisi sveteji
od Davida, močneji od Samsona, modreji od Salomona, k*
so bili se pajdaših s slabimi ljudmi in so padli.* 8. Varovali
se vse lenobe in postopanju ;  zakaj lenoba, pravi pregovor,
je bogata mati vsih hudobij. 9. Hitro iz glave zbijali vse  neči¬
ste misli, izrekovati velikokrat presvete imena Jezusa m
Marie, klere imajo, kakor sveti Alfons Liguori pravi, po¬
sebno moč, slabe misli odganjati. Zadnič 10. popostno p>' e '
jemali zakramenta  svete pokore in svetega rešnjega telesa.
Posebno zadnji pripomoček nam pridobi gotovo dušno
zdravje, ako odkritoserčno odkrijemo svoje slabosti spo¬
vedniku in sicer, ako je mogoče zmirej enemu, in ako pra^
in zvesto spolnujemo to, kar je nam spovednik zaukazal.
Kar pogostni prejem svetega obhajila zadene, pravi sveto
pismo, daje pšenica, iz katere se device rodijo, indaj e
miza, ktero je Bog postavil, proti vsim skušnjavam, ki nas
hočejo napasti.

Cerkvena molitev za zde/ žanje in čistost.  Vžgi , o Go¬
spod , naše misli in naše serca z ognjem svetega duha, da
bomo s čistim telesom Tebi služili in s čistim sercom Tebi
dopadli! Amen.

Navk za tretjo nedeljo po binkuštih.

Pri vvodu sv. maše moli z duhovnim prav ponižno in
serčno : „Ozri se na me in vsmili se mene; zakaj jaz sim
zapuščen in vbog. Poglej 1 kako sem stiskan in reven: m
odpusti mi vse moje pregrehe. K tebi, o Gospod! povzdi¬
gujem mojo dušo, moj Bog; na tebe zaupam, ne daj me v
sramoto priti. (Ps. 24.) Čast bodi i. t. d.

D Job. 31 , 1 .

377

Cerkvena molitev.  O Bog! varil v (c zavupajočih, brez
katerega ni nič močnega, nič svetega; pomnoži nad nami
Sv oje usmilenje, da pod tvojim napelovanjem ino varstvom
l ako skoz časne dobrote pridemo , da večnih ne zgubimo,
^koz Gospoda i. t. d.

Berilo iz pervega lista sv. Petra »posteljna 5, 0—lt.

Predragi! ponižajte se pod mogočno roko JI ožjo, da

Bog poviša ob času obiskanja. Vso svojo skerb njemu
Častite, ker njemu je skerb za vas. Bodite trezni, in čujte;
ker hudič, vaš zopetnih , hodi kakor rjoveč lev okoli, in
koga bi požeti. Temu se ubranite ter dni v veri, ve¬
doč , da so vaši po svetu razkropljeni bratje v ravno takem
'erpije nji. Bog vse milosti pa, Jeteri nas je poklical k svoji
v ečni časti v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem terplenji
Popolne storil, uterdil in vkorenjnil. Njemu bodi slava in
gospostvo od v e kotne j do vekornej. Amen,

Razlaganje.  Ker sc Bog, kakor sveti Peter vpoprejšnej
Petcj vcrsti pravi, prevzetnim zoperstavi, ponižnim pa svojo
milost deli: nas opominuje, da nase slabosti, in nase pre¬
grehe spoznamo in se ponižamo pod mogočno roko božjo,
ki s tremi persti cel svet derži, da se tedej ne smemo na
'>as nič zanašati in se ne poviševati; potlej bomo od Boga
°h času obiskovanja, to je na sodni dan, povišani. Ta tako
Potrebna ponižnost se mora pri nas skazati s tem , da znu-
Paje vse naše skerbi prepustimo vsigamogočnej previdnosti
hožjej, katera, kakor sveti Auguštin pravi, 1 ) skerbi za
onega človeka, kot za vse, in za vse, kot za enega same¬
ga. Zraven pa tudi ne smemo zanemarati, trezni biti in ču-
v ati, se dalječ posvetnega veselovanja ogibati in nikoli brez
s kerbi živeti; zakaj hudič, kakor rjoveč iti lačen lev okoli
hodi in išče, našo dušo pogubiti. Zakaj naganja vernim s
skušnjavami in britkostmi; vender se imamo in moremo njc-
niu zoperstavljati in terdno zaupati na božjo pomoč. Mija
v hlimo, da se tudi drugim taka godi, in da nas bo Jezus ob
^nsu (e kratke skušnje podpiral in nas za to z večnim zve¬
ličanjem poplačal. Zmagati nam pomaga Jezus Kristus,
kteremu bodi čast in hvala od vekomaj do vekomaj.

O 3. Conf. tl.

378

Navk pijanosti se varovati.

„Bodi(e trezni in čuj(c.“ 1. Pctr. 5, 8.

Treznost stori, da čujcmo, nezmernost pa, posebno v
pijači, je mati lenobe in veliko družili pregreli, ktcrc veliko
duš peljajo v oblast hudičevo, ki kot stradati lev noč in dan
svoj plen išče. Gorje tedej taistim, ki zavoli pijanosti vedno
v temnej noči tavajo in terdno spijo grešno spanje! Kaka
jim bo, kader jih bode iz spanja nagloma zbudila nesrečna
smert, jih zdramila in jih postavila pred sodni stol nebeške¬
ga sodnika! Imeli bojo na sebi neštevilne grehe, kterih niso
spoznali, niso hoti! spoznati! Zakaj kdo zamorc prešteti
grehe, ki se v pijanosti storijo, za ktere pijanci nič ne ma¬
rajo, in kterih se niso torej ne skesali, ne jih spovedali-
Pijanci namreč večji del živijo, kakor neumna živina, in
zatorej ne vejo, kaj so v pijanosti mislili, govorili, a ll
delali.

Pa nebeškemu sodniku ni nič skritega, On ničesar ne
pozabi. Alj ne bo nebeški sodnik pri ujeli nobenega greha
najdel? Alj se ne bo maral za grehe, njih kletve, njih prc-
klinovanje, zmerjanje, pohujšanje V On, kateri bo nas na
sodbo postavil zavoljo vsake brezpofrebno izrečene bese¬
de? —• Kaj ne, alj ne bo pijance ojstro sodil, da so toliko
zlatih ur zapravili toljkanj dnara zagnali, toliko službe
božje zamudili, da so svoje otroke in podložne tako slabo
učili, svoje gospodarstvo tako slabo oskerbovali in še druge
velike grehe dopernašali? Takrat se bojo hotli izgovarjati
s tem, da so to storili nevedno v pijanosti, alj da so se le
norčevali, in da so imeli slabo glavo , kfera ni mogla veliko
nositi. Alj bo pa Bog te izgovore poterdil , alj ne bo vse to
le v njih pogubljenje? Zakaj ravno to ni bilo prav in zato¬
rej je kazni vredno, ker so preveč čez svojo potrebo in
moč od teh pijač vživali, se tako ob pamet pripravili in tako
prostovoljno dovoljili v grehe, ki so jih v pijanosti storili.

Kaj tedej na nje čaka? Kaj druzega , kakor to, kar se
je zgodilo bogatinu, kije bil zavolj požrešnosti in nezmer¬
nosti. v pekel pahnjen, tam sedaj njegov jezik po kaplici
merzle vo4e serka, da bi se ohladil, pa je ne bo dobil na
večne čase ne. *) Da! tam je kraj za taiste nespokorne pi¬
jance, od kterih sveti Pavl 2 ) pravi, da ne bodo kraljestva

1) Luk. 16, 22. 2) I. Kor. 6, 10.

sn

“ožjega posedli. Pred (o strašno nesrečo jih zamore ova-
''Ovati samo prava pokora; alj kako redko in kako težko sc
!>rav spokori vsak pijane. Pijančevanje je za njega huda
navada, kakor pri nečistniku, in vcčjidcl nočejo sc po¬
dučiti izveličanskih pripomočkov zakramenta svete pokore
'n svetega rešnjega telesa.

Alj bi to ne imelo vsakega od pregrehe pijanosti ostra-
siti in odverniti? Kdor pa na vse to nič ne porajta in dalej
Pijančujc, naj pregleda in premisli, kako nespodobno, gerdo
* n  škodljivo je pijančevali; morebiti ga to bolj gane, sc tega
greha varovati.

Kako nespodobno je to, da se človek, z umom obdaro¬
vani in za nebesa stvarjeni, vda živinskej pijanosti! On
°skruni svojo po podobi božjej stvarjeno dušo, in podoben
Postane brezumnej živini in sc celo pod živino zaverže!
Ktcra žival, kader se je že za žejo napila, sc da presiliti
kaplico več, kakor ji je treba, vziti? „Alj niso tedej,
kakor sveti Krizostom piše, slabeji od živine?* Da! pa ne
s amo zavolj tega, da so pijani, temveč zavolj tega, kako
Nespodobno se nosijo in valjajo, kako nesramno in gerdo
govorijo in delajo ! Kako gerdo odkrit je ležal na tleh Noe,
akoravno seje bil po nevednosti opil! Njegov lastni sin Kam
gaje zasmehoval! ') Za kakšno veliko sramoto so neverni
Rimljani imeli, vpijaniti se, to priča, da so sužnika vpija-
Nili in pred otroke postavili, da bi jim pokazali, kako
gerdo in ostudno je pijan biti in da bi jih tako obvarovali pred
Pijanostjo.

, Zadnjič, kar bi moglo vsakega od tega greha odverniti,
Je to, da je tako škodljiv. On škoduje duši in telesu.
»Veliko jih je pijanost pokončala,“ pa še več ob zdravje
Pripravila. „Komu gorje? Čigar očetu gorje? Kdo se rad
Rekarja? Kdo pade v jamo? Kdo dobi rane bez potrebe?
Kdo ima slabe oči? Kaj ne tisti, ki se vedno pri vinu znaj¬
mo, in si prizadevajo, bokale prazniti?" 2 ) Te besede
Sv etega pisma vsakdanja skušnja poterdi in pijanci, ki so
stare dni vsi klaverni in poterti, tudi očividno pričajo,
kako škodljivo je pijančevanje.

I. Moz. 9, 31. 3) Prisl. 33, 39.

380

Evangeli svetega Lukeža 15, 1 —10.

Tisti čas so se čolnarji in grešniki Jezusu približali)
da bi ga poslušali. In farizeji in pismarji so godernjali, r e "
koč: Ta grešnike sprejema , in je z njimi. Pa povedal jim
je to priliko, rekoč: Kteri človek zmed vas, ako ima sto
ovac , in eno zmed njih zgubi, ne popusti devet in devet-
deseterih v puščavi , in ne gre za zgubljeno, dokler je ne
najde? In kadar jo najde, jo zadene vesel na svoje rame.
In ko pride domu, pokliče prijatle in sosede , in jim reče.
Veselite se z menoj , ker sim najšel svojo zgubljeno ovco.
Povem vam, da tako bo v nebesih veče veselje nad enim
grešnikom, kteri sc spokori, kakor nad devet in devet¬
desetimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo pokore. Alj ktera
žena, ki ima deset denarjev, ako en denar zgubi, ne
prižge luči, in ne pomete hiše , ter ne išče skerbno , dokler
ga ne najde? In kadar ga najde, pokliče prijatlice h*
sosednje, rekoč: Veselile se z menoj, ker sim najšla

denar, kterega sim bila zgubila. Tako, vam povem , bo
med angeli Božjimi veselje, nad enim grešnikom, kteri sc
spokori.

Kaj je ganilo grešnike, se Jezusu bližati?

To, daje tako prijazno, ljubeznivo in vsmiljeno spo¬
korne grešnike sprejemal. Bližaj se mu tudi ti ponižno in
zaupljivo, in bodi prepričan , da dobiš od njega milost in
odpuščanje, ako bi tudi bil nar večji grešnik.

Kaj hoče Jezus reči z to priliko od zgubljene ovce
in od zgubljenega denara ?

S tem nam hoče povedati, kako močno želji grešnike
izveličati in nam oznani veselje, ki ga on in z njim cele
nebesa občutijo, če se grešnik spokori. Tudi hoče s tem
pokazati farizejem , ki niso hotli z očitnimi grešniki se to-
varšili, le samo sebe za pravične imeli, in čez Jezusovo
dobrotljivost godernjali, kako zaslužijo grešniki, ki so v
rosnici nesrečni, da bi jih rajše pomilovali, kot na nje
jezni bili.

381

Zakaj imajo angeli večje veselje nad enim grešni¬
kom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi
pravičnimi?

1. Ker se tako prazne mesta, ki so jih hudobni angeli
zgubili, spet polnijo, 2. ker grešnik, ki se spokori, jim po¬
doben postane; 3. ker vidijo, kako se vsmiljeni Bog čez to
^eseli; 4. ker vidijo , da njih molitev za poboljšanje grešni¬
kov ni bila zastonj; zatorej piše sveti Bernard: „So!ze spo¬
kornikov so vino za angelce;" 5. ker, kakor sveti Gregor
P*še, pravi spokorniki začnejo bolj iskreni in goreči biti v
Pokori, kot še nedolžni. —

Zdililej.  Sim zablodil, kakor ovca, ki je bila zašla:
nlj tebi, o Jezus, ti dobri pastir, se zahvalim, da si me obis¬
kal, ker si me tako skerbljivo svaril, opominval in oserčil :
Pelji me po pravej pokori h Tebi nazaj, da tvoje angele
•'azveselim! Amen.

Navk za ceterto nedeljo po binkuštih.

Pri začetku sv. maše obudi zvesto zaupanje in moli s
duhovnim: „Gospod je moja luč , in moja pomoč, koga se
kom bal? Gospod je varh mojega živlenja, pred kom se
bom tresel? Moji preganjavci in moji sovražniki so oslabeli
ln  padli. Akoravno bi boj proti meni vstal, se moje serce
^e bo baIo.“ Čast bodi . . .

Cerkvena molitev.  Daj nam, prosimo, o Gospod , da
nam bojo po tvojej previdnosti vse prigodbe sveta k zveli¬
čanju, in da so tvoja cerkev veseli, tebi v miru služiti.
Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Paula aposteljna do Rimljanov 8, 18 — 23.

Bratje! menim, da se ierpljenje sedajnega časa ne
da primeriti prihodnji časti , ktera ima nad nami razodeta
bdi. Zakaj vse stvari željno čakajo razodenja Božjih otrok,
dter stvari so ničemernosti podveržene , ne iz svoje volje,
ampak zavoljo tistega, kteri jih je podvergel , v upanji, da
bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnjenja v častit¬
ljivo prostost otrok Božjih. Vemo namreč, da dozdaj vse

1) Ps. 26.

382

stvari zdihujejo in stokajo, kakor na porodit. Pa ne samo
one, ampak tudi mi, kteri imamo penine Suha, tudi nu
satni per sebi zdihujemo, ko čakamo pootročenja Božjega
in odrešenja svojega telesa, v Kristusu Jezusu Gospoda
našem.

Navk.  Ni boljše tolažbe v nadlogah in terplenju, ni
močneje pomoči v stiskah in težavah pobožnega in bogabo¬
ječega živlenja, kakor misel, da vse terplenje sedajnega
časa ni nič proti prihodnej časti v nebesih, in da nam naša
sedajna celo kratka in lohka nadloga prinese večno in čeZ
mero visoko čast, katera vse preseže. ] )  Za tega voljo
pravi sveti Auguštin: 2 )  „Ako bi morali vsak dan vse muke
terpeti, celo nekaj malo časa peklenski ogenj prenesti, da
bi potem Kristusa vidili in številu njegovih svetnikov bik
prišteti, kaj ? alj bi ne bilo to vredno vse žalosti prestati, da
se takšne sreče , takšne časti vdeležimo ?“

Zdihlej.  Ah Gospod, kadaj se bomo od tega revnega
živlenja rešili in se vdeležili taistega nepopislivega veli'
čanstva, ki si napravil svojim otrokom? Tam bomo od tako
velike revščine in od tako velikih skušnjav oteti večno ve¬
selje vživali? Stori tedej , da zmirej bolj spoznamo, kako
je to posvetno živlenje polno rev in težav, da bi nas to
spodbodlo, za čast in veselje v tvojem kraljestvu skerbeti
in se truditi.

Evangeli svetega Lukeža 5, 1 — 11 .

Tisti čas, ko so Jezusa množice obsule, da bi poslu¬
šale besedo Božjo, je on stal pri Genezareškem jezeru. In
je vidil dva čolna ob jezeru stati; ribiči pa so bili vun sto¬
pili, in so izpirali mreže. Stopil je pa v en čoln, kteri je bil
Simonov , in ga je prosil malo od kraja odriniti. In je sede
množice iz čolna učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel
Simonu: Pelji na globoko , in verzite svoje mreže na lov.
In Simon je odgovoril, in mu rekel: Učenik! vso noč smo
delali, in nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa bom vergel
mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli veliko število rib;
njih mreža pa seje tergala. In so mignuli tovaršem, kteri

II. Kor. 4, 17. 2) Serm. 2. d. fesi. oinn. Ss.

383

So  bili v unem čolnu , da naj pridejo, in jim pomagajo. In
s ° prišli, in napolnili oba čolna, lab o da sta se topila. Simon
Peter pa, boje to vidi!, je padel Jezusu h kolenom, rekoč:
Gospod! pojdi od mene, ker sim grešen človek. Groza
namreč je bila obšla njega in vse, kteri so bili z njim, nad
'lakom rib, ki so ga bili storili; ravno tako pa tudi Jakoba
111  Janeza Cebedejova sinova, ki sta bila Simonova tovarša.
In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, odslej boš ljudi
lovil. In so potegnuli čolna h kraju, in vse popustili, ter za

njim šli.

Kaj se imamo od ljudstva ubiti, ktero je Jezusa
obsulo, da bi božjo besedo poslušalo?

Da moramo tudi mi z ravno tako veliko gorečnostjo in
55  ravno tako notrajno željo besedo božjo poslušati, ker za¬
robi tako človek dušno živlenje in izveličanje.

Zakaj je Jezus iz Petrovega bolna ubil?

S tem je hotel pokazati, *) da se dobi pravi in čisti
Jezusov navk le iz taiste cerkve , kterej bo Peter za po¬
glavarja postavljen in ktero je tukej z Petrovim čolničem
Pokazal. Akoravno se je proti temu čolniču alj pravej cer¬
kvi od nekdaj toliko hudih viharjov vzdignilo, in se jih še
z a naprej vzdignilo bo, vendar se ne bo Petrov čolnič, ka¬
kor je Jezus obečal, (Mat. 16, 18.) nikoli ne potonil. Iz
( °ga čolniča uči še zmirej Jezus po naslednikih svetega
Petra in po svojih namestnikih, škofih in duhovnih, kterim
Je obečal, da ostane pri njih do konca sveta. 2 )

Zakaj Peter in njegovi hlapci niso celo nob nic
vjeli in potlej toliko ?

Ker so poprej na se zaupali. „Se vidi, pravi sveti Am-
brož, iz prigodbe, kako prazno in nič veljavno daje pre¬
drzno zaupanje, in kako močna da je ponižnost, ker so
taisti, ki so poprej lepo zastonj delali, zdej na samo odre-
šenikovo besedo polne mreže nalovili.* 3 ) Učimo še tedej
iz tega, naše slabosti ponižno spoznovati in vse naše dela

*) Corn. a Lap. 2) Mat. 28, 20. 3) Hom. in Math.

384

Je z Bogom, to je v zaupanju na njegovo pomoč, in iz lju¬
bezni do njega, začenjati, opravljati in dokončevati. Zares!
Gospodov bogoslov bo prebival pri nas!

„To so resnične besede naše sv. vere, pravi sv. Am¬
brož; iz teh so evangclske pridige stkane in spletene, inž
njimi apostolski nasledniki, škofi in duhovni —vlačijo naše
duše iz teme nevednosti, jim luč večne resnice prižigaj 0 )
jih večnega pogublenja rešijo in v svete nebesa vozijo."

Kaj pomeni to, da so tovariše na pomoč klicali?

S tem se mi učimo, da moramo pri spreobračanj«
grešnikov učenikom in duhovnim pastirjem pod ramo segati,
da za grešnike molimo, sc postimo, vbogaime dajamo m
druge dobre dela dopernašamo, to je, lepo živimo in tako
lepe izglede dajamo; to je prav zaslužljivo delo. (Jak. 5,20.)

Zakaj je Jezus izvoljil vboge in neucene ribče 5(1
svoje aposteljne?

Da bi bilo tako očitno, da vstavlenje in razširovanj®
svete katolške cerkve ni človeško , ampak božje delo ; za¬
kaj kako bi bili mogli vbogi, neučeni ribci napuhnje« 0
paganstvo potreti, in ljudstvo nagniti, da bi poprijeli navk
križanega bogočloveka Jezusa, ki je bil Judom gnusob«?
ajdom pa neumnost?

Navk od dobrega namena.

^Učitelj! vso noč smo delali, in nismo nič vjeli; na tvojo
besedo pa bom vergel mrežo.“ Luk. 5, 5.

Veliko ljudi je, kteri po nekej posebnej božjej naredbi,
kije ne poznamo, kor smo kratkovidni, pa je vender vselej
modra in ljubezni polna, se zdijo tako rekoč že rojenic«
ubožno trudapolno živlenje, in (kar je naj bolj obžalovanj«
vredno) vender ne morejo na drugem svetu plačila se nadjati?
ker svojega siromaštva in svoje revšine, ktero jim je B°S
dal, da bi se po njej zveličali, ne porabijo v svoj prid*
dobrim namenom.

V čem obstoji dober nameri?

Dober namen obstoji v tem , da se vse misli, besede
in djanja, tudi naj manjše, storijo v božjem imenu, to je, da
»e v«e oberne v njegovo čast in vse opravi po nj ego vej

385

presvetej volji, in da se vse terplenje in nadloge rade sprej¬
mejo iz njegove roke in z Jezusovim terplenjem vred Bogu

darujejo.

Kako se ima obuditi dober nameni

Precej zjutro daruj Gospodu Bogu vse misli, besede
'j* djanje , križe in terplenje , vse djanje in nehanje celega
dneva, in scer: 1. kot daritev,  s katero mu skažeš dolžno
^užbo, čast in hvalo; 2. kot zahvalno daritev , da se mu
z ahvališ za prejete dobrote; 3. kot spravno daritev , da z
n jo božjej pravici nekako zadostiš za svoje in za tuje grehe;
d- kot prosivno daritev,  da po Jezusovih zaslugah za se in
?, a druge novih gnad in darov zadobiš. Ne sme se pa poza¬
biti pri obudenju dobrega namena vsih svojih djanj z Jezu-
s °vimi zaslugami skleniti, ker le tako zadobijo pred Bogom
peno in zaslugo; in varovati se je treba, da se zjutro stor¬
jeni dobri namen ne opravi ob svojo moč z nepoterpežlivostjo
s grešnim djanjem, ker dober namen ne more s grehom
bbstati. Tudi je prav koristno, če se vse djanje in
Uehanje položi v Jezusove sv. rane, in se ga po Mariinih ro-
*ah, ki je Mati blažena božja, Bogu daruje; svetuje se
‘udi, da' se dobri namen večkrat čez dan ponovi, kar se
juhko s temi alj enacimi besedami stori: „Gospod, tebi za
ljubo! zavoljo tebe! Vse k božjej časti! Z ravno tim name-
b°m, ki sim ga dans zjutro storil." Prizadevaj si, priproste
ljudi in tiste, ki brati ne znajo, podučiti, kako se dober
n amen obudi, in tako se boš tudi njih dobrih del vdeležil.

Čemu je dobri namen ?

Dobri namen, po besedah svetega Anzelma: 1. tudi
na j manjše dela v zlato preoberne in stori, da so Bogu kej
ušeč; 2. po besedah svetega Gregorja stori, da so zaslu¬
žne vse misli, vse besede, in vse djanja; in 3. stori, da
2 amoremo o smertnej uri, kakor petero pametnih devic,
Ve selo pričakati nebeškega ženina Jezusa, kteri nas bo za
to  obilno plačal.

Zdihlej.  Daj, o Bog! da bo moje serce tvojim zapo-
v cdim udano. Ovaruj me, da ne delam v grešnej noči, in si
tedej s svojim djanjem nič ne zaslužim. Stoj na strani tudi
v sim dušnim pastirjem, da dobijo duš za tvoje kraljestvo s
tv °jo božjo besedo, in da jih k tebi pripeljejo.

Goffine, 25

Navk za peto nedelo po binkuštih.

Pri uvodu  sv. maše prosi Boga pomoči, in reci z mas-
nikom: „Usliši, Gospod! moj glas, ki k tebi vpijem; usmih
se me in vsliši me. Bodi ti moja pomoč: ne zapusti me in
ne zaničuj me, o Bog, moj Odrešenik! — Gospodje moja
luč in moja pomoč, koga se bom bal?“ (Ps. 26.) Gast
bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  Bog, kteri si tistim, ki te ljubijo,
nevidne dobrote pripravil, izlij v naše serca svojo živo lju¬
bezen, da te v vsem in čez vse ljubimo, in tako deležni
postanemo tvojih obljub, ki vse želje presežejo. Po Go¬
spodu našem i. t. d.

Berilo iz pervega lista sv. Petra aposteljna 3, 8 — 15.

Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, bratoljubm ,
miloserčni, krotki, ponižni. Ne povračujte hudega za hudo,
ne kletve za kletev , ampak nasproti blagoslovile, ker ste
v to poklicani , da blagoslov v del posedete. Zakaj kdoi
hote življenje ljubiti , in viditi dobre dni, naj derži svoj
jezik od hudega, in njegove tista naj ne govore golj/ijej
naj se ogiba hudega , in naj dobro storij naj išče miru, i' 1
naj se ga derži. Ker oči Gospodove so obernjene v pra¬
vita e, in njegove ušesa v njih molitve; obraz Gospodov
pa je zoper hudodelnike. In kdo vam bo škodoval, ako ste % a
dobro vneti ? Pa če tudi kaj terpite za pravice voljo, bld-
gor vam! Njih strahovanja pa se ne bojte, in ne pustite se
zmotiti. Gospoda Kristusa pa posvečujte v svojih sercih.

Kako moremo in moramo Kristusa Gospoda posve¬
čevati v svojih sercih?

S tem,'da si tiste čednosti prilastimo in se v njih vadi¬
mo, ktere sveti Peter tukej na tanjko popiše in jih svetuj®
vsim kristiahom- Ker, če si prilastimo te čednosti in jih v
djanju kažemo, častimo Kristusa, kakor je njemu dopadlji¬
vo, in storimo , da ga tudi drugi časte, kteri se zgledujejo
nad našimi dobrimi deli, ter Kristusa in njegov navk spo¬
štujejo in za njim hodijo. Na ti način častimo in posveču¬
jemo Kristusa ne le v svojih sercih, ampak tudi v drugih,
in se delamo vredne božje milosti in brambe, tako da se
nam ni nič bati, ako nas tudi hudobni ljudje za pobožnosti

387

v °ljo preganjajo, ker je Bog s nami, in nam v plačilo da
Ve čno izveličanje.

Zdihlej.  O naj dobrotlivši Izveličar, Jezus. Kristus!
'’ a j) da si prilastim tvoje čednosti, posebno pa tvojo poniž¬
nost, poterpežlivost, vsmilenost in ljubezen, in da se v
a j>b marno vadim, Tebe tako poveličujem, sebe posveču-
J e m in se vrednega storim tvoje milostive brambe!

Evangeli svetega Matevža 5, 20—24.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Resnično
Vft m povem, ako ne bo obilniša vaša pravica, kakor pis¬
arjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Sli—
^ali ste, daje rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo
S( >dbe kriv. Jaz pa vam povem , da vsak, kteri se jezi nad
Sy ojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu bratu reče
ra ba, bo kriv sbora ; kdor pa reče norec, bo kriv peklen¬
skega ognja. Če tedaj svoj dar prineseš k altarju, in se tam
spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi svoj
dor pred altarjem, in pojdi poprej spravit se z svojim bra-
to m, in tedaj pridi in daruj svoj dar.

Kokoma je bila pravica farizejev?

Pravica farizejev je ostajala v zunajnih djanjih pobož¬
nosti , in v tem, da so se skerbno ogibali velikih grehov,
kteri ne morejo skriti ostati in sramoto in škodo sabo prine¬
sejo. V sercu pa so farizeji hranili hudobne, slabe nagnenja
‘n želje napuha ,  nevošlivosti, lakomnosti i. t.. d., in so
^Uslili vedno na hudobne kovarstva in maščevanje, zato jih
jo tudi Jezus klical hinavce, pobeljene grobe, in sveti
Janez jim je rekel: gadova rodovina. — Prava pravica pa
ne obstoji samo v zunajnih delih pobožnosti, n. pr. molitvah,
jniloščini i. t. d., temuč posebno v čistem, pohlevnem, od¬
kritem , proti Bogu in bližnemu dobro mislecem sercu. Brez
| e ga niso vse druge tudi naj boljše dela nič druzega kakor
* u pina brez jedra.

Kako je razumeti, kar tukej Jezus pravi od jeze
in od sramotivnih besed?

Pomen Kristusovih besed je ta le: Slišali ste: daje

Postava vašim prcdcdom v puščavi prepovedala, koga

25 #

vbiti, in da se mora ubijavec sodbi izdati, zato da se kazni;
jaz pa vam povem, da vsak, kteri se hudobno jezi nad svo¬
jim bližnim, bo kriv sodbe božje ; se bolj pa , kdor svojo
jezo skazuje s sramotivnimi besedami, kakor raku , nemar-
nik, brez da s tem kej druzega razodene, kakor svojo ne-
voljo, ki jo občuti v sercu; J ) naj bolj pa tisti, kteri svojo
jezo proti bližnemu s ponečastivnimi govori zaničvanja m
zasramvanja na znanje daja, da mu reče : norec, hudobnež,
neznabožec. Te tri sorte jeze bodo s peklenskim ognjem
štrafane, vender pa na različno vižo; kar pa ne moremo
razložiti, pravi sveti Auguštin, 1 2 )  ker se bo nevidno godilo-

Alj je vsaka jeza greh ?

Vsaka jeza ni greh ; pogrešna je jeza le takrat, kadar
se svojemu bližnemu veliko zlo privošči alj storiti želi na
životu, na časti ali na blagu, ali kadar se tako zasramuje,
ali zaničuje, daje njegovo dobro ime razžaljeno, in on sam
s tem razjezen ali v žalost pripravljen. — Ce se pa kdo
vgreje in zjezi zavoljo pregreškov in napčnost, grehov ifj
hudobij druzih ljudi, ker od njega terja služba, ki jo ima, ali
stan, v kterem je, da mora čuti, bediti nad zaderžanjem
svojih podložnih, jih štrafati in poboljšati, (kakor so posta¬
vim: starši, odgojitelji , predstojniki) ta njih jeza ni greh j
in če se človek iz zgol ljubezni do Boga vgreje zavoljo
grehov in hudobij svojih sobratov, kakor kralj David, ali če
kdo hudobnega zapelivca, ki k grehu vabi, z nejevoljo od
sebe pahne, je to še clo sveti serd. Zato pravi sveti Gre¬
gor: 3 ) „Vediti je treba, da jeza, kiprideiznepoterpežlivosti,
je vse kej druzega, kakor pa jeza, ktera pride iz gorečnosti
za pravico. Una jeza se rodi iz hudobije, ta pa iz čednosti.“
Kdor se tadaj zjezi za pravice voljo, ne greši, temuč dela
prav in po božjej volji; ker seje bil tudi Kristus zjezil čez
kupčevavce in prodajavce v tempelnu, 4 ) sveti Pavel čez
čarovnika Elima, 5 ) in sveti Peter čez goljfijo Anania in
Satire. 6 ) Zato da tedej jeza je brez greha, mora priti i z
prave gorečnosti  za čast božjo in za duš zveličanje, ker sc
hoče druge tako od pomot in od grehov ovarovati, in jih
poboljšati. Vender pa se mora tudi v tem velika skerb imeti
in ne pripustiti, da bi jeza pamet otemnila, temuč jo je treba
imeti samo za pripomoček k dobremu; zakaj lahko se zgodi,

1) S. Aug. hom. lib. I. de serm. D. in monte. 2) lbid. 3) I>ib.

moral 31. c. 17. 4) Jon. 3,15. 5) Ap.dj. 13, 8. 6) Ap. dj. 5, 3-

389

človek misli, daje njegova jeza samo pravičen serd, in
Vc nder pride iz častiželjnosti in iz sebičnosti.

Žakelj je treba iti se spravit z bliznim, preden se
Rogu dar prinese, cilj kako drugo dobro delo stori?

Ker Bogo ne more bili dopadliv noben dar, ne drugo
dobro delo, če se živi s svojim bliznim v sovražtvu, jezi,
fazpertii, ker se s tem dela njegovej svetej volji nasproti. To
naj pomnijo posebno tisti kristiani, kteri se podstopijo iti k
svetej spovedi in k presvetemu obhajilu, brez da bi odpustili
svojim razžalivcom , ali da bi odpuščanja prosili tiste, kterc
so oni sami razžalili; vedeti morajo taki, da oni namest
odveze svojih grehov si z nevredno spovedjo nov greh na¬
kopajo in v svetem obhajilu svojo sodbo jejo.

Kako se ima zgoditi spravlenje z bliznim?

1. Hitro,  ker apostel pravi: „Solnce naj ne zajde v
vašej jezi. a  ’) Če pa ni blizo tistega, kterega si  razžalil,
pravi sveti Auguštin, 2 ) in če ne moreš lahko k njemu priti,
si dolžen, se v duhu z njim spraviti, to je, se pred Bogom
ponižati. Ga prositi odpuščanja, in terdno skleniti, se pri
pervej priložnosti s sovražnikom spraviti. Če je pa pričujoč,
in ti lahko k njemu prideš , idi k njemu , prosi ga za od¬
puščanje, alj če te je on razžalil, odpusti ti mu iz serca.
2. Odpuščanje mora biti resnično  in ne samo na videz, ker
Bog vidi v serce; 3. stanovitno,  zakaj če ni stanovitno, je
bilo težko kedaj resnično.

Od te Kristusove zapovedi, se pred darovanjem s svo¬
jimi sovražniki spraviti, je prišlo v navado, da so v starih
časih pri svetej maši pred obhajilom verni se buševali (kuše-
vali). Še dan današni store to pri petih mašah mašniki in
leviti, da se namreč bušnejo, ali pa da si dajo poljubiti kako
svetinjišče, in s tem pričujoče verne opominjajo, da se
imajo med saboj sveto ljubiti, in pred svetim obhajilom po¬
polnoma spraviti s svojimi sovražniki.

Zdthlej.  O Bog! ne kazni me s slepoto farizejev, da
ne bom tako, kakor oni, si prizadeval s svojim djanjem lju¬
dem dopasti, in tako zgubil večnega plačila. Izženi iz mo¬
jega serca vsako pregrešno jezo, in daj mi sveto gorečnost
ljubezni, da ne bom skerbel, kakor le za tvojo čast in za

1) Efez. 4, 26. 2) Hom. de Senu. D,.in roont. 1. c.

390

zveličanje bližncga. Daj mi (udi gnado, da no bednega ne
razžalim, svojim razžalivcom rad odpustim, tako pravo,
kerščansko pravico spolnujem , in tebi dopadliv postanem.

Kako se jeze ovarovati.

Pervo in naj boljše sredstvo, jezo premagati, je poniž¬
nost; zakaj kakor so med prevzetnimi vedne svaje in ra-
spertije, tako so ponižni, ki se ne povzdigujejo v svojih
mislih, mirni, krotki in poterpežlivi. 2. Kdor pa hoče biti
tako ponižen, krotek in poterpežliv, naj pogostoma mish
na Kristusov zgled, kteri ni greha storil, tudi ni bila naj¬
dena goljfija v njegovih ustih, 2 ) in jevenderpreterpel toliko
suprotivnost grešnikov, toliko progonstva, zaničvanja in
zasramvanja, 3 ) ko je bil preklinjan, ni klel, in pri vsem
svojem tolikem terplenju ni nobenemu protil svoje osvete.
Zato nam je tudi po vsej pravici rekel: „ Učite se od mene,
ki sim krotek in ponižnega serca 4 ) 3. Posebno dober po-
mocek zoper jezo je na dalej ta, da si človek že zjutrej
pomisli, kaj bi ga utegnulo čez dan v jezo pripraviti, in da
že zjutrej terdno sklene , vse tiho in poterpežlivo prenesti;
če se mu pa potem v resnici kej prigodi, kar ga nevoljnega
stori, naj te alj enake misli obudi: Kaj mi pač tudi pomaga,
ako se razjezim ? Ali morem znabiti to stvar z jezo prena-
rediti? Ali se ne storim s tem, da sim zasmeha vreden, in,
alj ne škodi jeza clo mojemu zdravju? ( Zakaj skušnja in tudi
sveto pismo uči, da jeza živlenje prikrajša. 5 ) 4. Naj po-
trebniši pomoček poslednič, jezo krotiti, je goreča molitev
za dar krotkosti in poterpežlivosti; ker, če se tudinašejna-
tori težko, in morebiti tudi nemogoče zdi, poterpežlivim
biti, nam vender to s božjo pomočjo postane ne samo mo¬
goče, ampak tudi lahko.

Navk od daritve.

„ Daruj svoj dar.“ Mat. 5, 23.

V daljnem ali splošnem smislu  pomeni dar  ali daritev
(oferj)  vse djanja pobožnosti, s kterimi se razumna stvar
Bogu podari, da se z njim sklene, in v tem smislu je moli¬
tev, zahvala, skesano serce, usmiljenje do bližncga, vsako

t) Prig. 13, 10. 2) 1. Pet. 2, 22. 3) Hebr. 12, 2. 4) Mat.

29. 5) Sir. 30, 36.

391

dobro delo in spolncnje božje postave že daritev, kakor
plavi sveto pismo: „ Darujte Bogu dar pravice in zaupajte v
Gospoda. 11  ] ) y,Daruj Bogu dar zahvale 1 2 ) „Daritev je
pred Bogom žalosten duh; stertega in ponižanega serca ne
f, os, o Bog! zaničeval .“ 3 ) n Sker6no gledati na zapovedi in
se od vsih grehov oddaljili , je zveličavna daritev 4 ) —
»Zato je, pravi sveti Auguštin, 5 ) vsako dobro delo, ki se
g a stori, da se človek z Bogom sklene, in v njem ostane,
prava daritev, ker se nanaša na cil dobrega, na Boga, kar
n as zamore zveličati.* Kadar se tadaj v molitvi pred Bogom
ponižaš, se Bogu vsega podariš in svojo lastno voljo nje-
govej svetej volji podložiš, prineseš daritev Bogu. Kadar
svoje telo krotiš s zderžanjem, svoje občutke s zatajevan¬
jem, in to po dolžnosti zavoljo Boga storiš, mu dar daruješ,
ker jih Bogu ponudiš kot orodje pravice. 6 ) Kadar krotiš
hudo poželenje svojega mesa, spačene nagnenja svoje duše,
in se odpoveš enemu posvetnemu veselju, enej posvetnej ve¬
selici zavoljo Boga, mu dar daruješ i. t. d. Take darove
daruj Bogu vsaki dan, brez takih darov nimajo vse druge
daritve nobene cene, in ne dopadejo Bogu, in take daritve
zamoreš tudi Bogu vsaki čas darovati, ker zamoreš vsaki
hip Boga ljubiti, in Bogu za ljubo misliti, govoriti in delati.

Prizadevaj si torej, moj kristian! Bogu najvišemu
take njemu dopadlive dare darovati, in kakor bodeš ti Njega
s tem poveličeval, bo tudi On tebi enkrat plačal z neizrek-
livim zveličanjem.

(Od daritve v tesnem smislu,  posebno od Jezusove
kervave daritve na svetem križu in njenega ponovlenja pri
svetej maši, glej zdolej na koncu te knjige).

Nauk za šesto nedelo po binkuštih.

Uvod  sv. maše je molitev duše, ki zaupa v mogočno
hrambo dobrotlivega Boga: „K tebi, Gospod, moj Bog!
hočem vpiti, ne obmolkni mi; zato da, če mi obmolkneš,
nc postanem tistim enak, ki v jamo padejo. (Ps. 27.)
Gospod je moč svojega ljudstva, in brambovec zveličanja
svojega maziljenca. Pomagaj svojemu ljudstvu, Gospod!
in žegnaj svoj delež, invižajjih, in vslišuj jih vekomej.*
C ast bodi itd.

1) Ps, 4, 6. 2) Ps. 49, 14. 3) Ps. 50, 19. 4) Sir. 35, 2

5) De civ. Dei lib, 10. 1. 6. 6) Rim, 6, 13.

m

Cerkvena molitev.  Bog moči in začetek vse dobrote!
vsadi ljubezen svojega imena v naše serca, in daj češčenju
svojega veličastva rast in tek, da se vse dobro po tebi
prične, in po tebi pričeto tebi v pobožnih sercih ohrani; po
Gospodu našem itd.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 6, 3 — tl.

Bratje! liter i koli smo ker sceni v Jezusu Kristusu,
smo u njegovi smerti kerščeni.  Z njim namreč smo pokopani
s kerstom v smeri, da, kakor je Kristus vstal od merlvih s
častjo Očetovo, tako tudi mi v novem živlenji hodimo. Za-
kaj ako smo vanj vsajeni v podobnosti njegove smerti, bomo
tudi v podobnosti njegovega vstajenja; ker vemo , da je bil
naš stari človek z njim vred križan, da bi se razdjalo telo
greha , in da bi več ne sluzili grehu. Ako smo pa umeril
s Kristusom, verujemo, da bomo tudi živeli z njim vred;
ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvih, več ne umerje,
smeri ga ne bo več gospodovala. Zakaj da je umeri , je
zavoljo greha enkrat umeri; da pa živi, živi Bogu. Tako
mislite tudi vi, da ste namreč grehu odmerit', živite pa Bogu
v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Razlaganje.  Apostol uči tukej, da smo po kerstu v
Kristusa vsajeni, to je, da smo postali udje njegovega
telesa in da moramo torej tudi grehu umreti, kakor je Kri¬
stus s svojo smertjo po telesu umeri, in da, kakor je bil
Kristus po svoji smerti zokopan, pa je zopet vstal, moramo
tudi mi z vednim ponovlenjem kerstne zaveze in s zataje¬
vanjem samih sebe greh pokopati in vstati k novemu kerš-
čanskemu živlenju. Treba je torej, da, kot udje Kristusovi,
po duhu posnemamo Kristusa. Kakor je on svoje telo
dal na križ pribiti, da je zadostil za naše grehe, imamo
tudj m i svoje telo greha, to je, hudo poželenje, s zataje¬
van jem križati, moriti in pokopati, in kakor On po svojem
vstajenju na veke živi za Boga, to je, božje živlenjc ima,
k časti božjej, imamo tudi mi, potem ko smo vstali od smerti
greha le Bogu živeti, po Kristusovi zapovedi in z njegovo
gnado pobožno živeti in ne več se v stare grehe verniti.

Zdihlej.  O Gospod Jezus! jaz zaupam, da sim po
zaslugah tvojega groznega tcrplenja od smerti greha vstal,
da, kakor ti več ne umerješ, temuč Bogu živiš, tudi moja

393

duša več z grehom no umerje, lemuč po tvojej zapovedi le
Boga živi.

Evangeli svetega Marka 8,1— 9-

Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Jezusu, iu niso
’*eli kaj jesti, je poklical Jezus svoje učence, in jim reče:
Množica se mi smili; ker glejte! tri dni so že pri meni, in
n unajo kaj jesti. In ako jih lačne spustim na njih dom , bodo
0( uagali na poti; nekaj namreč jih je bilo od deleč prišlo.
Iu njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih bo kdo mogel
( ukej v puščavi nasititi z kruhom? In jih je vprašal: Koliko
•uiate kruhov? Oni so rekli: sedem. In je ukazal množici
s esti po tleh. In je vzel sedmere kruhe, in je zahvalil, ter
r azlomil, in dal svojim učencom, da bi predpoložili, in so
Položili pred množico, in so imeli nekaj ribic; in jih je
^ e gnal, in ukazal predpoložiti. In so jedli in se nasitili, in
s ° pobrali ostanke koscov, sedem jerbasov. Njih pa, kteri
s ° jedli, je bilo okoli štiri tavžent. In jih je spustil.

Zaltaj pravi Kristus: Množica se mi smili?

Jezus govori tako nekej, da skaže svoje usmilenje in
d°brotIivost do ljudi, nekej tudi da v djanju pokaže to, kar
J e  pri drugej priložnosti 1 ) učil, namreč, da tistim, kteri
P r ed vsem drugim iščejo nebeško kraljestvo in pravico, bo
Pridano vse drugo, če tudi za tisto ne prosijo; ker nobeden
12  te množice ni Kristusa prosil zajed, in vender je on za
Vs e poskerbel.

, Opazk  a. Dans lahko bereš tudi nauk čez evangeli
c eterte postne nedele, ki govori tudi od takega čudeža
kakor dnešni evangeli.

^auk od žegnov in posvečevanj v katolškej
cerkvi.

„In jih je žegnal.“ Mark. 8, 7.

Pervi človek je od satana zapeljan božjo sveto zapoved
Prelomil, in ko je zavoljo greha v prekletstvo božje padel,

I) Mal, 0, 33, (Poglej evangeli štirnajste nedele po binkuStih.)

k

394

jc bila prekleta ‘) tudi zemlja, njegovo prebivališče, in tako
je prišel v oblast satana, kterega Kristus tudi poglavarja
tega sveta imenuje, on sam in vse stvarjene reci. — Pred
grehom je bil človek od Boga za gospodarja postavljen
vseli stvari na zemlji; človek bi imel biti podložen Bogu,
človeku pa so imele pokorno služiti vse stvari na zemlji*
Kadar je, pa človek Bogu pokoršino odrekel in grešil, so
se tudi zoper njega spuntale vse stvari: živali so pred njim
bežale, polje mu je le osat in ternje rodilo, zelišča postale
strupene, ali pa so zgubile svojo prejšno zdravilno moc
itd.. S grehom je tadaj prišla velika poguba čez vse ljudi
in čez vso zemljo, hudič je človeka in zemljo sebi podver-
gel, v svojo sužnost spravil, in ta hudobni duh se zdaj
posluževal stvarjenih reči, da bi človeka popolnoma od Boga
odtergal in za veke pogubil. Bog pa ni hotel, da bi človek
in zemlja v tem stanu ostala. Kristus, Sin božji, je prišel,
je odrešil svet iz satanovih verig in je dal vsem ljudem
oblast, da spet otroci božji postanejo. Hudič je bil na
križu premagan, pa ne umorjen, človek in zemlja sta bila
vzeta iz njegovega gospodarstva, pa ne popolnoma vsake¬
mu njegovemu uplivu odtegnena, ker še vedno, kakor piše
apostel, 2 ) v podnebji gospoduje, še vedno okoli hodi
kakor rjoveč lev, in išče, koga bi požerl. 3 ) Kakor je
tedej v raju se bil poslužil prepovedanega sadu, daje člo¬
veka zapeljal, tako se posluži še vedno stvarjenih reči te
zemlje, da človeka skuša, kteri je že sam na sebi bolj k
posvetnemu nagnen, kakor pa k nebeškemu, in da ga p°
grehu zopet pripravi v svojo sužnost. — Temu pogubli-
vemu uplivu satana se imajo torej človek odtegnuti in vse
stvari, se imajo rešiti sužnosti pogube, in zopet zadobiti
svobodo otrok božjih. 4 ) In to se godi v cerkvi z žegm
in posvečevanji; cerkvi je Kristus dal oblast vezati in odve¬
zovati, in jej zaupal delo posvečevanja v svetem Duhu.
Opiraje se na Kristusove zasluge in na pomoč svetega
Duha zegnuje  in posvečuje  torej cerkev, ali duhovnik V
imenu cerkve osebe in druge stvari, ki so ljudem za rabo,
ali pa ki so cerkvi potrebne pri božjej službi. — Cerkev
posnema v tem zgled Jezusa in apostelnov. Jezus j e
objemal otročiče in svoje roke nanje pokladal in jih tako

1) 1 Mojz. 3, 17. 2) 2 Efez, 6, 12. 3) Pet. 5, 8. 4) Rim 8, 19*

395

žegnal; 1 ) On je žegnal kruli in ribe, in taužente z  njimi
nasitil; On je žegnal kruh in vino pri zadnjej večerji; 2 * ) ko
J® kruh požegnal v Emausu, sta ga ucenca spoznala; ' ! j
učence žegnaje je sel v nebesa. 4 )  Apostelnom je Gospod
ykazal, 5 ) da imajo mir voščiti vsakej hiši, v ktero stopijo,
j 11  sveti Pavel pravi razložno, da se vsaka stvar posveti z
besedo božjo in molitvijo. 6 ) V starej zavezi najdemo že
podobe cerkvenih blagoslovov. Bog je vkazal duhovnikom,
( la naj blagoslovijo in posvetijo, kar je bilo namenjeno za
b°žjo službo,’) in stara postava je polna svetih blago¬
slovov in posvetenj, ki so bili zapovedani duhovnikom. 8 )

se je pa v starej zavezi žegnovalo osebe in reči, ki so
bile namenjene za božjo službo, ktera božja služba je bila
1® podoba, kolikajn bolj se mora to zgoditi v novi zavezi,
kjer je resnica stopila na mesto podobe. Kar tako sveto
Pismo skazuje, spričujejo vsi sveti očaki in cerkvena
navada vsih časov, ker cerkev je dobila j,od svoje glave,
Kristusa, oblast žegnovati in posvetjevafi.

Cerkveni blagoslovi  pa ali zegni  so prošnje in molitve,
s  katerimi duhovnik v imenu cerkve Boga prosi, da naj On
P° zaslugah Kristusovih (zato se dela znamnje svetega
Križa) in prošnjah svetnikov kakej osebi ali pa kakej reči
svoj sveti blagoslov podeli, jo posveti. S posvečevanjem
P a , kjer se raznn molitve in znamnja svetega križa tudi
v ečkrat mazilenje s svetim oljem rabi, se reči, ki so k
božjej službi potrebne, od družili posvetnih reči odločijo in
Posvetijo. Blagoslovijo  se tedaj alj žegnajo ljudje, sadje,
kruh, vino, hiše, ladje, polje i. t. d.; cerkve pa, oltarji,
z Vonovi i. t. d. se posvečujejo.

KaJcošno mor imajo zegni ?

Tu moramo ločiti žegne oseb od žegnov reči. Naj po-
glavitniši nasledki žegnov oseb so: 1. človek se o varuj c
a }j reši satanovega upliva, 2. duša se ovarje njegovih skuš¬
njav in zmotnjav, 3. život in blago človeka sc ovarje nje-
gove škodoželjne hudobnosti; 4. odpustlivi grehi se odpuste
1,1  se dobi moč, zatirati hudo poželenje, 5. zadobi se zdravje
na  telesu, naj si bo bolezen natorna alj čeznatofua, fi. se
2i *dobi blagoslov za človeka celega in vse, kar ga obdaja,

i) Mark. 10, 16. 2) Mat. 26, 26. 3) Luk. 2i, 30. 4) ib. 51.

5) Mat. 10, 12. 13. 6) 1 Tim. 4, 5. 7) 3 Moja. 8.

8 )  2 Mojz. 29, 36, 30, 25, 40 , 9.

396

gnada, ki človeka budi k pokori alj ga spreobcrne,
8. cerkvene molitve deležen postane človek, in zadobi
gnado, da se mu odpuste časne kazni. — Blagoslovljene
reči pa 1 . so odtegnenc uplivu hudiča, da se jih ne more
več poslužiti k zapelevanju v greli; 2.  po njih boiho deležni
žegna božjega v blagor duše in telesa, in 3. so nam bramba
proti hudobnemu duhu in pa pripomoček našega zveličanja.

Od kod imajo žegni to svojo moč?

Žegni imajo to svojo moč od Jezusovih zaslug, kteri
je s svojo darivno smertjo na križu satana premagal; zato
moli cerkev po Njem in v Njegovem imenu k Bogu, da naj
zavoljo zaslug Svojega Sina in na prošnjo svetnikov, ko
poveličanih udov njegovega telesa, kako osebo ali rec
žegna, in stori, da nam bo njena poraba na duši in na
telesu koristna. Ker je cerkev živo telo Kristusa, kteri jo
njena glava, in ker cerkev vedno na ta način moli, kakor
je molil Kristus sam k svojemu Očetu, sledi iz tega, da tudi
vsi njeni žegni zares dobijo in imajo tisto moč, ktero jim
hoče dati cerkev. — Ali so pa ta moč žegna pokaže ali ne
v človeku, kteri ga prejme ali rabi kako žegnano reč,
zavisi nekej od njegovega zaupanja in čudorednega stanu,
nekej tudi od tega, ali mu je zares koristno ali no, kar
žegen deli. — Človek ne sme tedaj napotlejev staviti žeg-
nom z nezaupanjem v Boga in v cerkvene molitve, in s pre¬
grešnim živlenjem, in naj terdno veruje, da ti žegni človeku
pridstvajo in dobro teknejo, če so mu le zares koristni p°
božjej volji, in če jih tako porabi, kakor želi cerkev, nam¬
reč kot pomoček, v sebi in v družili greh premagati, Se tako
posvečevati in Bogu dopasti.

Zakaj se žegnuje sol in voda?

To se jasno vidi iz molitve, ki jo duhoven pri žegnanju
moli; on prosi namreč u imenu cerkve, da naj bi Bog moc
svojega blagoslova nad vodo  izlil, da zmaga hudiča,
bolezni odverne in vse, kar se po hišah in drugih krajih
z nj6 poškropi, ovarje vse nesnage in vsake škode; prosi,
da naj sol  posveti in žegna, da bi vsem dobro tcknula na
duši in na telesu, kteri jo bodo rabili.

397

^altaj ob nedelah pred sveto mašo in po božjej službi
duhovnik ljudstvo poškropi s žegnano vodo?

1. V opomin, da imamo priti k božjej službi z nedolž-
1)0 sfjo, ktero smo pri svetem kerstu zadobili; če smo jo pa
z  grehi zgubili, pa se imamo s solzami pokore oprati. 2. V
s Pomin, da nas je Jezus s svojo sveto kervijo odrešil in od
grehov očistil. Na to kažejo tudi besede 50. psalma: Asper-
9 es me  fiyssopo  etc., to je, poškropi me s isopom, in bom
°čiščen i. t. d., ki jih mašnik moli, in pa trikratno poškro-
Plenje oltarja, kar pomeni, da imamo čisto in vredno se
zaderžati pri svetih skrivnostih, ki se na oltarju godijo, in
da vsa moč čiščenja izhaja iz Kristusa, čigar podoba je
°har. 3. Da se želja obudi, da bi vse skušnjave sovražnika
°d vsih daleč bile, zato pa bi brez raztrešenja in bolj goreči
bili pri službi božjej.

Kaj je še posebnega pomniti od rabe posvečenih ali
zegnanih reči ?

Da se jih vedno z velikim spoštovanjem in z vernim
Zaupanjem poslužimo k temu, za kar jih je cerkev posvetila ali
dognala. Spoštovanje gre takim rečem zato, ker so po¬
svečene od cerkve v imenu Jezusa, in veči del so iz sta¬
rodavnih časov kerščanstva. 2. Kristian naj nikar ne misli,
da ga svete ali žegnane reči že zato posvečujejo, če jih
Posede, saboj nosi ali rabi; temuč naj si dobro v serce
vtisne, da so posvečene reči le sredstvo in pripomoček
Posvečenja, in da svojo moč skazujejo le takrat, če ima
Verni resnično voljo, grehu odmreti, z vso močjo se voj¬
skovati zoper sovražnike svojega zveličanja, za Kristusom
hoditi in ga posnemati, in tako v svobodo otrok božjih in v
Nebesa vzet biti.

Nauk za sedmo nedelo po binkuštih.

V uvodu  sv. maše nas vabi cerkva, da naj Boga hva¬
limo, ker pravi: »Ploskajte z rokami vse ljudstva, ukajte
rau v radosti! ker Gospod naj vikši je strašen: kralj čez
c clo zemljo' 1  (Ps. 46) Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  O Bog, cigar previdnost je v svo¬
jih naredbah negoljfiva, ponižno te prosimo , da odverneš

398

od nas vse, kar nam škoduje, in vse podeliš, kar nam j®
koristno •  po Jezusu Kristusu i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov G, 19 —23.

Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vašega
mesa: Kakor ste podali svoje ude služiti nečistosti in. krivici
v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude služiti pravici V
posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji greha, ste bili pro¬
sti pravičnosti. Kakošen sad ste tedaj takrat imeli v teni,
česar se zdaj sramujete? Konec tega namreč je smeri-
Zdaj pa, ko ste prosti od greha, služite pa Bogu, imate
svoj sad posvečevanje, konec pa večno življenje. Zakaj
plačilo za greh je smert; milost Božja pa je večno živlenje
n Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Razlaganje.  Pavel je hotel reči tukej Rimljanom, ki
so bili že kerščeni, pa še slabi v dobrem in še preposvetni,
da imajo biti v službi božjej, v krotenju svojih strast dosti
bolj gorečni; pa ravno zato, ker so še slabi, terja od njih,
da naj si ravno toliko prisadevajo zdaj svoje duše posveče¬
vati, kolikor so si poprej prizadevali pogubovati. To je
pač pravično, ker nekteri bi gotovo pravično in sveto
živeli, če bi za nebesa le tolikajn storili, kolikor delajo za
greh in za pekel. Da bi pa spoznali, kako koristno je,
svoje ude pravici in posvečenju dati, naj premislijo, kaj so
z grehom pridobili. S grehom se ne dobi nič druzega,
kakor sramota, kes, in smert, s pobožnim živlenjem pa
se zadobi gnada božja in večno živlenje. — Premišluj
večkrat leto, moj Kristian! in ne omadežvaj se z grehi,
kteri ti nič druzega ne prinesejo, kakor sramoto, kes in
maščevanje božje.

Evaugeli svetega Matevža 7, 15 —21.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Varujte se
lažnjivih prerokov, kteri pridejo k vam v ovčjih oblačilih,
znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Po njih sadu jih bote
spoznali. Se li bere grozdje iz ternja, ali fige iz osata?
Tako rodi vsako dobro drevo dober sad; malopridno drevo
pa rodi malopriden sad. Dobro drevo ne more maloprid¬
nega sadu roditi; tudi ne malopridno drevo roditi dobrega

399

s '*u1h.  Vsako drevo, ktero ne stori dobrega sadu, bo
posekano in v ogenj verženo. Tedaj iz njih sadu jih bote
s Poznali. Ne vsak, kferi mi pravi: Gospod! pojde v
ne beško kraljestvo; ampak kteri stori voljo mojega Očeta,
^ je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.

Kaj zna pomenili beseda „lažnjivi preroki“?

1. Pomeni tiste zapelivce, kteri odvračajo nedolžne,
P r iproste duše na mnogotere viže od poti čednosti, in jih
na  videz krepostni in pošteni zapelujejo u nesramne,
»udobne dela. S sladkimi besedami, n pr.: Bog je nes¬
končno dobrotliv, on ne gleda tako ostro na greh, ne terja
*°likajn od nas, ker dobro ve, da smo slabi, šebki, če se
8 r eši, zamore zopet spokoriti se i. t. d., skušajo priprostim
dušam vzeti ves strah božji in sveto sramožlivost, in jih
potem v pogublenje pahnuli. Varuj se takih hinjavcov, oni
lni ajo strup modrosa pod svojim jezikom! 2. Pomeni tiste
lažnive učitelje in razširjavce krive vere in pomot, kteri s
2v itimi besedami pravo vero zaničujejo, vedno od razsvet-
Ipnja in svobode govore, in mnogotere duše z obljubo, da
J'b hočejo osvoboditi in osrečiti, v dvome in pomote zaple¬
tajo in jih ob pravo vero in ob dušni pokoj pripravijo,
f^tkar ne poslušaj takih ljudi; ne beri pisem in knjig, ki ti
Jjn morebiti dajo, ali pa nesi jih k svojemu gospodu fajmo-
s hu in svetvaj tudi drugim, da naj to store.

Kako je mogoče spoznati lažnive preroke?

Zapelivce zamoremo spoznati po njih djanju, ker
s Jabo, malopridno drevo zamore le malopridno sadje roditi,
pe se tedaj gleda na njih živlenje, če se skuša pozvediti,
kako se obnašajo, najde se, da imajo skaženo spačeno serce,
ha so hudobni hinjavci, in sena videz dobro vesti prizadevajo,
?ato da zamorejo ložej svoj strup širiti, kaznive učitelje
*U razširjevcc krive vere lahko deloma od tod spoznamo,
heloma in posebno pa iz njih namenov, kteri so: ves red
n a svetu, od Boga vstanovlcn, prebcrnuti, in na mesti njega
Postaviti neobcrzdano mesno sladnost in samovoljo. —

Koga zamore še pomeniti beseda n lažnivi preroki u ?

Zamore pomeniti tudi liste goljufe, kteri obetajo lah¬
kovernim ljudem, da jih hočejo obogatiti in osrečiti, ter jih

400

tako zapeljejo, da se poslužijo vraž, zvijačnosti, golufij®
in krivice; posebno pa pomeni tiste hudobneže, kter*
ljudstvo suntajo k skrivnemu ali očitnemu puntu proti du-
hovskej in deželskej gosposki pod goljfivo obseno svobode m
enakosti, občne sreče in neodvisnosti. Oj, ne daj se nikar
zapeljati od teh, ki se imenujejo osrečivce ljudstva, ki p a
vedno le na svoje lastno korist gledajo, temuč zaupaj v
Boga, živi se pošteno, živi po kristiansko, in tako bos
pravo svobodo in pravo srečo dosegel tukej in tamkej.

Zakaj pravi Kristus: Vsako drevo, ktero ne stori
dobrega sadu, bo posekano in v ogenj verzeno?

Kristus hoče s tem reči, daje k pogublenju že zado¬
sti, ako se ni nič dobrega storilo; zato pristavi: Ne vsak,
kteri mi pravi: Gospod, Gospod! (kteri se torej na videz?
od zunej, z ustmi vede za mojega služabnika, in v djanu
in v resnici ni moj služabnik) pojde v nebeško kraljestvo,
ampak tisti, kteri spolnuje dolžnosti svojega stanu in 2
dobrimi deli stori voljo mojega Očeta, in si tadej s pomočjo
božjo tako nebesa zasluži. Prizadevaj si torej, moj kri—
stian! v vsem spolniti voljo božjo, in posebno vse svojo
vsakdanje opravila in dela z dobrim namenom opravljati?
tako boš gotovo dosegel nebeško kraljestvo.

Navk od dobrih del.

Kaj je dobro delo?

Dobro delo je vse, kar je po božjej volji, dobro samo
na sebi, in se tudi z dobrim namenom stori, namreč i 2
ljubezni do Boga in v stanu gnade božje.

Ktere so naj poglavitniše dobre dela?

Naj poglavitniše dobre dela so: molitev, post ib
almožna, ktere sveto pismo posebno priporoča. *} Pod
molitvijo pa se zapopadejo bogoslužne dela, pod postom
zatajevanja telesne in dušno, in pod almožno vse dela
usmilenja.

Kolikere so dela usmilenja?

Dela usmilenja so dvojne, telesne in duhovne.

i) T 0 b. 12, 8 .

401

Ktere so duhovne dela vsmilenja?

Duhovne dela vsmilenja so liste, ktere se store za duš
^zveličanje, kakor: Grešnike svariti, nevedne podučiti,
dvomlivim prav svetovati, žalostne tolažiti, krivico pofer-
Pežlivo prenesti, odpustiti radovoljno, in Boga prositi za
žive in za mertve.

jKtere so telesne dela vsmilenja ?

Telesne dela vsmilenja so tiste , s kterimi se bližnemu
telesu pomaga, kakor so: lačne nasititi, žejne napojiti,
n «ge obleči,- popotne sprejeti pod streho, jetnike rešiti,
bolnike obiskati, merliče pokopati.

Alj je mogoče se zveličati tudi brez dobrih del?

Brez dobrih del ni mogoče se zveličati, ker Kristus
Pravi: Vsako drevo, ktero ne stori dobrega sadu, bo po¬
sekano in v ogenj verženo. In tisti hlapec v evangeliu, ’)
kteri ni zapravil svojega talenta, temuč ga le ni porabil in
ga je v zemljo zakopal, je bil že zavoljo tega v zunajno
te *no pahnen. Zato se tisti grozno motijo, kteri se nadjajo
v  nebesa priti, ako le nič hudega ne delajo. Lepo govori
Proti tej pomoti svetiKrizostom, kjer pravi: Ako bi ti hlapca
lr nel, kteri sicer ni, ne tat, ne požrešnež, ne pijanec, bi
Pa vedno doma lenaril, nič ne delal, in vse zanemarjal, za
bar si ga v službo vzel; alj bi ga ti ne plačal s tepenjem in
bi ga iz svoje hiše ne zapodil? Alj ni že to zadosti hudo, če
s e tega ne stori, kar dolžnost terja? .. . Ravno tako je kri-
stian že zadosti hudoben, če sicer nič hudega pa tudi nič
dobrega ne stori, in zgubi svoje plačilo; zakaj, nebeško
v eselje je plačilo za storjeno delo; kdor tedaj ni delal, ne
Utore tudi nobenega plačila pričakovati.

Zdililej.  Ovaruj me, o Gospod! lažnivih prerokov,
krivovercov in zapelivcov, in daj mi gnado , da bom
Po nauku svetega Pavla rodoviten dobrih del., Vilami
tttoje serce, da bom z njimi svojo vero okinčal, tako
s polnil voljo nebeškega Očeta in vreden postal nebeškega
kraljestva.

1) Mat. 25, 25.
Goffine.

26

40Ž

Navk za osmo nedelo po binkustih.

Uvod sv.  maše se glasi takole: „Prejeli smo, Bog! tvoje
usmilenje v sredi tvojega tempelna. Kakor tvoje ime, o Bog!
tako sega tvoja hvala do mej zemlje: polna pravice je tvoja
desnica. — Velik je Gospod, in velike hvale vreden
mestu našega Boga, na njcgovej svetej gori." (Ps. 47.) čast
hodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  Daj nam, Gospod! dobrega duha,
vselej misliti, kar je dobro, in storiti, kar je prav; da,
kakor ne moremo biti brez tebe, tako tudi popolnoma p°
tebi —• po tvojej svetej volji živeti zamoremo , po Gospodu
našem i, t. d.

Berilo i/. lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov. 8 , 12 — 17.

Bratje! nismo dolžniki mesa , da bi po mesu živeli-
Zakaj ako bole po mesu živeli, hote umerit; ako bole pa delu
mesa z duhom morili, bote živeli. Ktere koli namreč Duh
Božji vodi, ti so otroci Božji. Saj niste prejeli duha sni-
nosti spet v strah , ampak prejeli ste duha posinovljenih
otrok, v kterem kličemo: Aha, Oče! Duh sam namreč

daje pričevanje našemu duhu, da smo otroci Božji; ako pa
otroci, tudi deleži, deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi.

Kteri živijo po mesu ?

Po mesu živijo tisti, kteri živijo po hudobnem pože¬
lenju in nagibih spačene natorc, in doprinašajo dela mesa:
nečistost, nesramnost, požrešnost i. t. d. Take ljudi ne
vodi Duh božji, ker on ne stanuje v človeku, ki po živinsko
živi; J ) oni niso otroci božji, tudi ne bodo deleži božji, in
bodo večno smert storili. Kterega pa vodi Duh božji, kteri
z Njim in po Njem svoje meso in njegovo poželenje križa,
mu sveti Duh, ki v njem prebiva, otroško zaupanje v Boga
vdiha, da kliče: Abba (Oče)! in mu daje pričevanje, da
je otrok božji, in delež božji in sodelež Kristusov. — P 0 '
prašaj in izprašaj se torej dobro, alj ne živiš morebiti tudi
ti po mesu, in prizadevaj si, pokroti mesne in občutne
sladnosti z molitvijo, s postom i. t. d., da postaneš otrok
božji in delež nebes.

1 ) Mojz. e, 3 ,

403

Zdihlej.  Podeli mi moč, Gospod ! da ne bom živel po
na gibih mesa, temuč da se jim s pomočjo tvojega Duha
Se »’čna stavim, in jih zatrem, da ne storim večne smerti.

Evangeli svetega Lukeža 19, 41 — 47..

Tisti čas je Jezus sv r ojim učencom to priliko govoril:
®dje neki bogat človek, kteri je imel hišnika, in ta je bil
^dolžen pred njim, kakor da bi bil zapravljal njegovo pre¬
moženje. In gaje poklical, in mu rekel: Kaj, to slišim od
tebe? Daj odgovor od svojega hiševanja; zakaj posihmal
ne  boš mogel več gospodariti. Hišnik pa je sam per sebi
1- ekel: Kaj bom storil, ko mi moj gospod odvzame hiše-
v anje? Kopati ne morem, vbogajme prositi se sramujem,
^em, kaj bom storil, da me, kadar sim odstavljen od hiše-
Vat \ja, vzamejo v svoje hiše. Tedaj je poklical vse dolžnike
Sv °jega gospoda, in je rekel pervemu: Koliko si dolžen
mojemu gospodu: On pa je rekel: Sto čebrov olja. In mu
J e  rekel: Vzemi svoje pismo, usedi se hitro, in zapiši pet¬
deset. Potlej je rekel drugemu: Ti pa, koliko si dolžen?

pa je rekel: Sto starjev pšenice. In mu reče: Vzemi
Sv °je pismo, in zapiši osemdeset. In gospodje hvalil kri¬
lnega hišnika, da je bil modro storil; zakaj otroci tega
Sy eta so modrejši kakor otroci luči v svojem redu. In jaz
Va »« povem: Delajte si prijatle z krivičnim mamonom, da
v as, kadar obnemagate, vzamejo v večne prebivališča.

Kdo je bogati mož in njegov hišnik ?

, Bogati mož je Gospod Bog, njegov hišnik je človek,
bteremu je Bog zaupal svoje blago, to je, mnogo darov
telesnih in dušnih, darov natore in gnade, namreč P e t ob¬
eskov, zdravje, telesne moči, lepoto, ročnost, moč in
°blast čez druge, spomin, um, in prosto voljo, vero,
v dahnenja in razsvetlenja, čas in priložnost dobrih del, čas¬
tjo premoženje i. t. d. Teh raznoverstnih darov telesa in
duše pa nam Bog ne da v vlast, temuč da jih rabimo k nje-
Sevej časti, k svojemu lastnemu izveličanju in k izveličanju
bližnega; in za tega voljo bo on od nas ostro rajtengo ter-

26 *

m

jal, ako jih neprav porabimo , in se jih poslužimo k grehu,
nasladnemu živlenju, k zapelanju in zatiranju družili.

Vernu se je Kristus posluzil te prilike ?

Kristus je to priliko povedal, da bi nas spodbodel
dela vsmilenja dopernašati, posebno vbogajme dajati in
tako vbogim djansko in resnično pomagati.

Kakošne prijatle si moremo z almozno pridobiti?

Ti prijati! so za ubogimi, kakor uči sveti Ambrož, svet¬
niki božji, angeli, in Kristus sam; ker to, kar damo ubo¬
gim, damo Kristusu samemu. 1 ) In: n kdor se bli&nega
usmili, posodi Gospodu na obresti; On mu bo povernul. u 2 )
lloke ubožčeka, govori Peter Krizolog, so Kristusove roke.
Po ubožčekovih rokah pošiljamo svoje blago v nebesa, kjer
ga bomo po smerti zopet dobili; ker molitev ubozih in svet¬
nikov, ktere si s tem prijatle storimo, bo Boga gotovo pri¬
morala, da nam bo dal gnado srečne smerti.

Zakaj hvali Gospod svojega hišnika ?

Gospod hvali hišnika zavoljo njegove umnosti in pre¬
vidnosti, ne pa zavoljo njegove krivičnosti, zato pristavi:
Otroci tega sveta so modrejši kakor otroci luči, to je, po¬
svetni ljudje so bolj umetni in bolj skerbni zadobiti kej po¬
svetnega blaga, veselja in časti, kakor pa otroci luči, po¬
božni ljudje, si nabirati zakladov za nebesa, ker ne skerbe
s tako gorečnostjo z dobrimi deli Bogu dopasti.

Zakaj se imenuje bogastvo krivično?

Bogastvo se krivično imenuje, 1. ker se pogostoma s
krivico spravlja in hrani, 2. ker nektere ljudi h krivici mika
in naganja, in 3. ker sc ga večkrat krivično zapravlja ifl
porabi.

Zdihlej.  Dodeli mi vender svojo gnado, o moj pravični
Bog in sodnik ! da se na tem svetu blaga, kterega si mi 11
dal, tako poslužim, da si z njim prijatle zadobim, ki m e
bodo enkrat po mojej smerti v večno veselje sprejeli.

D Mat, 25. 2) Prig\ 19, 17.

405

Od obrekovanja.

„1» ta je bil obdolžen, da zapravlja.* Luk. 16, 1.

Hišnik dnašnega evangelia je po pravici bil obdolžen,
da zapravlja; ali, kolikajn ljudi pride po nedolžno ob čast
in dobro ime, ker se jih krivo dolži in s hudobnim obreko¬
vanjem stori, da se slabo od njih govori. Oj, koliko hudega
narede obrekovavci na svetu! kako navadna je pregreha
obrekovanja, pa kako malo se za njo porajta, in kako težko
je, s tem storjeno škodo popraviti!

Kako se godi obrekovanje ?

1. Kadar se od svojega bližnega, tudi če je že mertev,
en greh, kterega ni imel, razglasuje, alj pa veči dela, ka¬
kor je na sebi bil; 2. ako se na skrivnem storjen in še
skrit greh alj hudobija bližnega s tem namenom razode¬
ne, da se mu škodi, alj pa, kadar se nima dolžnosti, ga
razodeti; 3) če se zmišluje in brez uzroka pravi, da ima
bližni pri vsem svojem djanju in nehanju hudobne namene,
alj če se krivo sodi čez njegovo djanje; 4. če se dobro dela
in lastnosti bližnega tajijo ali zmanjšujejo ali se njego¬
ve zasluge ne spoznajo; 5. če se o priložnostih, ko bi se
imel bližni hvaliti, molči, alj pa le merzlo od njega go¬
vori; 6. če se rado posluša obrekovanje in se ga ne brani,
kadar je to mogoče, ali če sedo  veseli takega obrekovanja.

Ali je obrekovanje velik greh ?

Obrekovanje je velik greli, 1. ker je naravnost ljubezni
do bližnega nasprotno, tedaj tudi proti ljubezni do Boga, in
Zatorej, kakor pravi sveti Ambrož, človeka Bogu in lju¬
dem pristudi; 2. ker se z njim bližnemu vkrade veci
blago, kakor je bogastvo, *) se ga večkrat pahne v revo
in nadloge in v nai veči hudobije; 3. ker se z obrekovanjem
satan posnema. Zato pravi sveti Krizostom: „Bežimo pred
obrekovanjem, ki je satansk brezden poln njegove zvijačno¬
sti. “ 4. Poslednič je obrekovanje velik greh, ker se težko
popravi škoda, ki jo stori, in večkrat je nemogoče jo ke-
daj popraviti, zakaj, kakor listje, ki se iz Žaklja izsuje,
veter na vse strani raztrosi in odnese, da se ne more
Več vkupej spraviti, ravno tako se ne more vcc obreko-
vavnih besed preklicati in storiti, da ne škodjejo.

1) Prig;. 22, 1.

406

Kaj je storiti, ako se je kdo obrekoval ?

Treba je 1. kakor hitro je mogoče, obrekovanje pre¬
klicati, in škodo popraviti, ktera se je tako bližnemu sto¬
rila na blagu ali na časti; 2. ta greh studiti, ga obžalovati,
in s pravo pokoro zopet izbrisati; in ker je silno težko,
obrekovanje popraviti, naj se 3. vsakdan moli za tistega,
kteremu sc je z obrekovanjem škodvalo , in seje za naprej
treba varovati, zopet tak greh storiti.

Alj se ne smejo nikoli razodeti pravi pregrešiti
bliznega.

Pravih pregreškov svojega bližnega razodevati samo
v razveseljevanje pohajačev, alj samo za to, da se ima kej
novega povedati in da se vslreže radovednosti drugih ljudi,
ni nikoli pripuščeno, je vselej greh. Vse kej druzega pa
je, če se pomote in grehi bližnega, kterih ne moremo z
bratovskim posvarjenjem na skrivnem popraviti in poboljšati,
starišem ali predstojnikom pove, da se štrafa in spreoberne;
ker to ni le samo noben greh, ampak je veliko bolj dolžnost
in dobro delo, in proti temu se pregrešijo tisti, kteri molčijo
k pregreham bližnega, ker bi vender s takim ovajcnjem jih
vbranili in veliko žalosti prihranili njemu in njegovim ljudem.

Ali je greh, če se rado posluša obrekovanje.

Tudi to je greh; ker se s tem obrekovavcu priložnost
da in nagon, da še bolj in več govori. Zato pravi sveti Ber¬
nard: J ) „IVe denem se razsoditi, kdo več greši, obreko-
vavec, ali pa, kdor obrekovavca posluša.* V takih
priložnostih je treba konec storiti obrekovavnemu go¬
vorjenju, alj pa si prizadevati, tako govorjenje vbraniti,
alj pa proč iti: alj če se tudi tega ne more storiti, treba
se resnobno zaderžati in temno, in tako pokazati, da
se nima nad takim govorjenjem nobenega dopadenja, ker,
po besedah svetega Duha, temni obraz razžene obrekovavne
jezike , kakor sever dež odžene .“ 2 ) Ravno to naj se stori
pri nečistih pogovorih.

Kako se še drugi obrekujejo?

Posebno ostudno obrekovanje je, če se z ostroumnimi in
zasmehovavnimi besedami drugi zaničujejo in zasmehujejo;

1) lab. 3. de consid. 2) Prig. 25, 23.

407

še gerši je, če se resnične alj (udi zmišlene pomote in pre-
greški drugih ljudi okoli nosijo, in (ako (isti, kteri mirno
med sabo živijo, eden prod druzemu nadraži alj pa listi
se bolj k sovraživa vnamejo s razodevanjcm tega, kar govo¬
rijo eden od druzega, kteri živijo v sovražtvu med sabo.
Sveti Duh govori: ‘J „ Podpikovavec in dvojezični k se pre¬
klinja, ker med mnogimi , kteri v mirti žive, smešnjave
napravi. 11

Kaj ima. človeka vderzati od obrekovanja ?

Da človek tega greha ne stori, naj misli, 1. kako velik
je ta greh, 2. kako je težko, ja, nemogoče, škodo z obre¬
kovanjem storjeno zopet popraviti, 3. kako se ta greh štra-
fuje, ker sveti Pavel očitno pravi, I) 2 ) da obrekovavci ne
bodo posedli nebeškega kraljestva, in Salomon piše: „iVe-
nadoma se prikaže pogin obrekovavca.  “ *_)

Zdihlej.  Ovaruj me, preljubeznivi Jezus! da me ne
oslepi ne sovražtvo ne nevošlivost, da vkradem z obreko¬
vanjem čast bližnega, in se krivega storim tolikega greha.

Tolažba v obrekovanju.

Če  so ti hudobni jeziki tvojo čast vzeli, tolaži se s
tem, da je Bog to pripustil k tvojemu ponižanju, zato da
se vadiš v poterpežlivosti in se rešiš prevzetnosti in praz¬
nega dopadenja nad samim sabo. Oberni svoje oči na
svetnike stare in nove zaveze, n. pr. na sramožlivega Jo¬
žefa, ki je bil po krivem obdolžen presestvnnja, in v
ječo pahnen, 4 ) na krotkega Davida, ktercga je Semei očit¬
no zasramoval in ga kervoželjnega grozovitneza imeno¬
val; 5 ) na sramožlivo Suzano, klora je bila tudi prcšestva-
nja obdolžena, in k smerti obsojena; posebno pa glej na
Jezusa, glavarja vsili svetnikov, ktercga so kot bogokletna,
pijanca, požrešneža, s hudičem sprijaznenega, šuntarja
ljudstva zasramovali, tožili, in obsodili, in kot naj večega
hudodelnika, med dvema razbojnikoma na križ pribili. Po¬
misli na dalcj, da ti to pri Bogu prav nič ne škodi, če tudi
vse mogoče hudo od tebe krivo govorijo, in da Bog za čast
tistih vselej skerbi, kteri so njemu popolnoma udani; ker,

I) Sir. 28, 15. 2) I. Kor. 0, 10. 3) Pri£. 24, 22. 4) I. Mojz.

39. p. 5) 2. Kralj. 16. p. 6) Dan. 13. p.

408

kdor sc tasti tistih dotakne, kteri se Boga bojč, se do¬
takne tako rekoč očesa božjega, J ) kar gotovo brez kazni
ne pusti.

Zdihlej.  O naj nedolžnimi Jezus! ki si bil tako hudo
obrekovan, jaz se udam popolnoma v tvojo božjo voljo, sim
pripravlen, kakor ti, vsako zasramovanje in obrekovanje po-
terpcžlivo prenesti, ker z vsem zaupanjem tebi darujem in
priporočim svojo čast, in sim prepričan, da jo bos po svo¬
jem dopadanju branil in ohranil; in me rešil iz rok mojih
sovražnikov.

Nauk za deveto nedelo po biukuštih.

Klici Boga na pomoč zoper vse skušnjave in zmotnjavc
vidnih in nevidnih sovražnikov, in reci z inašnikom k uvodu
sv. maše: „Glej! Bog mi stoji na strani, in Gospod varje
mojo dušo. Odverni zlo nad moje sovražnike , in v svojej
pravici jih zatri, o Gospod, moja bramba! — V svojem
imenu reši me, o Bog! in v svojej moči stori mi pravico! 4
(Ps. 53.) Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  Odpri, o Gospod! ušesa svojega
usmilenja molitvam teh, ki te prosijo, in da v resnici dose¬
žemo, kar želimo, vodi ti naše prošnje, da samo to pože¬
limo, kar je tebi všeč. Po Gospodu i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 10, 6 — 13,

Bratje! nikar ne poželimo hudih reti , kakor so jih
Judje poželeli. Tudi vi ne bodite malikovavci , kakor njih
eni, kakor je pisano-. Ijjudje so sedli jest in pit, in so
vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se , kakor so se njih eni
kurbali; in jih je padlo en dan tri in dvajset taužent.
Tudi ne skušajmo Kristusa , kakor so ga njih ne kteri sku¬
šali; in so jih kave pokončale. Tudi ne godernjajte , kakor
so njih nekleri godernjali; in so bili pomorjeni od angela
morije. Vse to pa se jim je v podobi zgodilo; zapisano
je pa v posvarjenje, na ktere je konec sveta prišel. Kdor
tedaj meni, da stoji; naj gleda, da ne pade! Skušnjava
nuj nad vas ne pride druga, ko človeška! Bog pa je
zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj, ko uterpite, temut
bo storil, daje bo skušnjava tudi dobro izšla , da jo zmagate.

1) Zah. 13 . p.

409

Ali zamoremo grešiti tudi z željami in s mislimi?

Tudi s željami grešimo in z mislimi, če pregrešne in
nepripuščene reči želimo ali radovoljno in z dopadanjem
nanje mislimo, akoravno (udi djanja ne storimo; ker Bog
ne prepove *) samo hudobnega djanja, ampak (udi pre¬
grešne misli in želje, kjer pravi, da nimaš poželeti svo¬
jega bližnega žene, blaga i. t. d. Kristus pravi, 2 ) da, kdor
eno ženo pogleda, in poželi z njo grešili, je že prešestoval
z njo v svojem sercu. Vender pa so pregrešne misli, in
domišlovanja še le takrat pregrešne, kadar jih za pre¬
grešne spoznamo, vanj e privolimo in v njih več časa ostanemo;
če se jim človek pa upira, če jih studi, si zamore z njimi še
clo kej pri Bogu zaslužiti. Zavoljo tega nekterikrat Bog
pripusti, da so tudi pravični tako skušani.

Kaj se pravi Boga skušati?

Boga skušati se pravi, prederzno terjati znamnje ali
dokaz božje vsegamogočnosti, dobrotlivosti, previdnosti,
pravice i. t. d. Ta greh se stori 1. če se brez uzroka terja,
da bi se verske reči z novimi čudeži razodele ali poterdile;
2. če se kdo sam poda v nevarnost telesno ali dušno s
zaupanjem, da ga bo Bog rešil; 3. če se v navadnej bolezni
noče vzeti navadnih zdravil in se le na božjo pomoč zanaša.

Ali je velik greh, godernjati zoper Boga?

Kakošen greh je, zoper Boga godernjati, se zamore
spoznati iz tega, kako so bili Izraelci štrafani, ki so go-
dernjali: ker brez Koreta, Datana in Abirona, ktere je
zemlja požerla, jih je več tavžent v ognju poginulo. In
Vender niso oni naravnost zoper Boga godernjali, temuč le
Zoper Mojzesa in Arona, ki sta jim bila od Boga predpo-
stavlena. Iz tega se vidi, da godernjanje zoper duhovsko
in deželsko gospojsko, ki je od Boga postavlena, je go¬
dernjanje zoper Boga samega, zato je tudi rekel Mojzes
izraelcom: „ Vi ne godernjate zoper naju , ampak zoper
B 0 ga a . 3 )

Zdihlej.  Očisti, te prosim, Gospod! moje serce od
Vsih pregrešnih misel in želj. Ne daj, da bi te hotel jaz
* e daj skušati, ali da bi godernjal zoper tvoje očetovske
na *'edbe. Ne pripusti tudi, me bolj skušali, ko uterpim,

1) 2 Mojz. 20, 17. 2) Mat. 5, 28. 3) 2 Mojz. |6, 8,

410

temuč daj mi (oliko moči, da vso skušnjave zmagam, in da
so mi dobro, k zveličanju moje duše, izidejo.

Evangeli svetega Lukeža 19, 41 — 47.

Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu , in je
mesto ugledal, se je zjokal nad njim, rekoč: Da bi bilo
sposnalo (udi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir!
Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo dnevi
nad te, in tvoji sovražniki te bodo obdali in stiskali od
vsih strani. In bodo v tla pomandrali tebe in tvoje otroke

v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ko
nisi spoznalo časa svojega obiskanja. In je šel v tempelj,
in jih je začel izganjati, kteri so v njem prodajali in kupo¬
vali; in jim je rekel: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve;

vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. In je učil vsak dan v
tempeljnu.

Zakaj se je Jezus zjokal nad mestom Jerusalem?

Zjokal se je 1 zavoljo nehvaležnosti, slepote in oter-
pnenja njegovih prebivavcov, ker ga niso spoznali za svo¬
jega božjega Odrešenika; 2 zavoljo njegovega bližnega
pogina, in 3 ker je pomislil, da je vse njegovo prizade¬
vanje in terplenje pri njih zastonj 'j

Kteri čas je bil čas obiskanja ?

v *

Cas obiskanja za Jude je bil čas, ko je Bog enega
preroka za drugim k Judom pošiljal , jih in k pokori vabil,
ktere so pa oni zasramovali, kamnjali in morili. 2 ) Poseb¬
no pa bil je Čas obiskanja čas Kristusovega učenja, ko je Je¬
zus svoj zveličavni nauk tolikrat \ Jeruzalemskem tempelnu
pridigal, s čudeži poterjeval in tako dokazoval, da je On
Mesia Odrešenik sveta, kterega pa je to ferdovratno, ne-
spokorno mesto zaničevalo in overglo.

V

Cigar podoba je ferdovratno in nespokorno mesto
Jeruzalem?

Nespokorno in terdovratno mesto Jeruzalem je podoba
terdovratnih in nespokornih grešnikov, kteri ne spoznajo

O Ciril. Beda. 8) Mat. 23, 3i.

m

Časa božjeja obiskanja, kakor Jeruzalemci, to je, časa, o
kterem jih Bog po pridigarjih, spovednikih, predstojnikih,
s znotrajnim vdihvanjera i. (. d. opominja, da naj poboljšajo
svoje živlenje in skerbe za zveličanje svoje duše; kteri ne
poslušajo opominvanja in svoje spreobernenje odlašajo do
smerti. Pa na koncu živlenja se jim bo godilo, kakor temu
hudobnemu mestu: sovražniki, to je, hudobni duhovi

bodo obdali nih dušo, jo skušali, nadlegvali in v brezden
pogublenja potegnuli. — Oj, pač je nespametno, tako la h—
komišleno zapraviti čas milosti, dni izveličanja! Oj, kako
bi pogubljeni radi pokoro delali, če bi smeli zopet na ta
svet priti; kako marno bi s časom obračali tako, da bi rešili
svoje duše! Porabi torej, moj kristiau! čas milosti, ki ti ga
je Bog odločil; če ta steče in ga nisi dobro porabil, temuč
zapravil, bo gorje tebi, ker ti ga ne bo Bog ne za en sam
miglej podaljšaj.

Ali prikriva Bog hudobnim, kar jim jek zveličanju?

Nikakor! temuč, pravi sveti Gregor, *) ko grejo za
sladnostmi tega živlenja, oni sami ne vidijo nesreč, ktere
jim zaherbtom slede; in ker jim misel na prihodnost v sredi
posvetnih veselic , ki jih uživajo , nepokoj dela, si oni pri¬
zadevajo , ta strašni pogled v prihodnost le daleč od sebe
odrinuti, in tako tečejo oni med veseljem z zavezanimi očmi
naravnost v večni ogenj. Ne Bog, ampak oni sami si pri¬
krivajo spoznanje tega, kar jim je v mir, in se tako
pogubijo.

Zdihlej.  O Gospod Jezus! kteri si ze zjokal nad Je¬
ruzalemskim mestom, ker ni zpoznalo časa svojega obis¬
kanja, razsvetli, te prosim, moje serce, da spoznam čas
milosti in ga v dobro porabim.

Koristen nauk od odlašanja pokore do
sinertne ure.

Ali se zamore grešnik zanesti, da se bo spreobermil
o smerlnej uri?

Nobeden se ne zamore zanesti, da bo konec živlenja
se spreobernul, ker to se pravi grešiti na božje vsmilenje,
in bi bilo greh zoper svetega Duha. Sveti Auguštin 2 )

1) Hom._39. in evang;. 2) Serm, 10. (le omn. sanct.

412

pravi: „Bog štrafa navadno take hudobne grelnike, da
sami na se pozabijo o smertnej uri, ker so poprej na Boga
pozabili, dokler so bili že zdravi." In Bog sani ‘) pravi:
„Oni mi lierbet obračajo, in ne obrazci. Pa, ko jim pride
stiska , vpijejo : Vstani in pomagaj nam ! Jaz pa jim pore-
čem: Kje so vasi bogovi, ki ste jih si naredili'? naj oni vsta¬
nejo in vas rešijo ob Času vaše stiske  /“ In akoravno imamo
tolažbe poln zgled poznega spreobernenja v spokornem
razbojniku na križu , je to vender, po besedah svetega Au-
gustina, en sam  zgled, zato da bi noben grešnik ne obupal:
je pa tudi edin  zgled zato, da se noben grešnik ne prederzne
pokore odlašati.

Kaj se ima misliti od tistih, ki se spreobernejo še
le o smertnej uri?

Od takili imamo misliti zmirom, kar je bolje, akoravno
se po besedah svetega Auguština 1 2 ) ne more za gotovo
terditi, da je odpuščanie zadobil, kteri se je kesno spreo-
bernul. Zakaj sveti Hieronim piše, 3 ) da izmed tavžent
njih, ki so hudobno živeli, se javalne eden  o smertnej uri
v resnici spreobeme in zadobi odpuščanje svojih grehov; in
kakor govori sveti Vincenc Fereri, dobra srečna smert
človeka, ki je hudobno živel, je veči čudež, kakor obuditi
merliča k živlenju. Ni treba se temu čuditi, ker je pokora
konec živlenja navadno le prisilena pokora, zato ker strah
pred smertjo in sodbo, ki se naglo bliža, človeka k pokori
naganja. Sveti Auguštin pravi: „Ne zapusti on greha,
ampak greh zapusti njega, in on bi ne jenjal grešiti, ako bi
ne imel jenjati živeti." Ali kaj se zamore upati od takega
spreobernenja?

Kdaj je treba tedaj pokoro delati?

Pokoro delati je tedaj treba, dokler je človek še pri zdra-
vej pameti in pri moči, ker je, po besedah svetega Augu¬
ština, pokora bolnega človeka tudi bolna, in pokora umira¬
jočih tudi umira. 4 ) Človeka martrajo ob času bolezni,
kakor spričuje skušnja, bolečine bolezni, strah pred smert¬
jo, grizenje vesti, skušnjave hudobnega duha, skerb za
svoje ljudi i. t. d., in to ga tako moti, da zamore komej kej
jasno misliti, in tedaj ne more misliti na resnično pravo pokoro-

1) Jer. 8, 27. 28. 2) Senu. 3G. 3) In ep. de mort. Euseb-

4) Senu. 57. de temp.-

413

Če se nekterim tako silno težko zdi, pokoro delati, dokler
so še zdravi, in jim nič ne brani, svojega duha k Bogu
povzdignuti, kako se jim bo to še le težko zdelo, kadar
bo oslabljena glava in cel život, in jih bodo bolečine mučile!
Skusilo se je tudi pri nekferih bolnikih, da potem, ko so
ozdraveli, niso prav nič vedili od vsega tega, kar se je
med njih boleznijo godilo, in da se vender potlej niso več
mogli spomniti, akoravno so se bili med boleznijo spovedali
in svete zakramente vmirajočih prejeli! — Če si tedaj sto¬
ril velik greh, pojdi brez zamude, obžaluj ga iz celega
serca, in spovej se ga kakor hitro ti je le mogoče, da se
zopet z Bogom spraviš. Ne odlašaj pokore od dneva do
dneva, ker tako ti bo pokora vedno težej , tako, da se na
zadnje človek ne more spreobernuti brez izvanredne
gnade božje; take gnade pa Bog ne skaže tistim, kteri
prederzno na božjo milost grešijo.

Nauk za deseto nedelo po binkuštih.

Pri uvodu  sv. maše hvali Boga, kakor ga cerkev hvali,
za pomoč, s katero naj nas proti našim sovražnikom brani: „Ko
sim na Gospoda klical, je moj glas vslišal, in me rešil od
tistih, kteri so sc mi sovražno bližali. On jih je ponižal,
kteri je pred vsem časom in bo na vekomej. — Verzi svojo
skerb na Gospoda, in on te bo ohranil". (Ps. 54} O Bog!
vsliši mojo molitev in ne zaverzi moje prošnje. Glej na me,
in vsliši me“. Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  O Bog, kteri svojo vsegamogoč-
nost naj bolj s prizanašanjem in z usmiienjem razodevaš;
pomnoži čez nas svojo milost, da serčno potečemo za tem, kar
si nam obljubil, in deležni postanemo po tebi nebeških darov,
po Gospodu našem i. t. d.

Berilo iz 1. lista sv. 1’avla aposteljna do Korinčanov 12, 2 — 11.

Bratje! kadar ste bili neverniki, veste, da ste k muta¬
stim malikom hodili, kakor ste bili peljani. Zato vam na
znanje dam , da nihče, ki v Duhu Božjem govori, Jezusa
ne kolne; in nihče ne more reci Gospod Jesus, drugaci, ko
v svetem Duha. Darovi so mnogoteri', Duh pa je eden,' in
opravila so mnogotere , Bog pa je eden, kteri dela vse v
vsi/t. Slehernemu pa je dano razodenje Duha v prid.
Enemu je po Duhu dano govorjenje modrosti, enemu pa

414

govorjenje učenosti po ravno tistem Duhu, enemu delanje
čudežev, enemu prerokvanje , enemu razlovenje duhov,
enemu mnogoteri jeziki, enemu izlagatije jezikov. Vse to
pa dela en ravno tisti Duh, /deri deli slehernemu, kakor hoče.

Razlaganje.  Apostel opominja tukej Korinčane, kteri
so iz neverstva se k kerščanstvu bili spreobernili, velike
gnade, ki so jo od Boga prejeli pri spreobernenju, in jim
veli zato Bogu se zahvaliti. Ker v neverstvu so Jezusa kleli,
zdaj po od božjega Duha, k spoznanju pripeljani, spoznajo
Jezusa za svojega Gospoda in Odrešnika, kterega se za-
more spoznati le po razsvetlenju svetega Duha. To pa vse,
karkoli so scer od Boga prejeli, je le dar svetega Duha,
kteri vse dela v vsili. — Te darove, namreč: Govorjenje
modrosti in učenosti, druge vpeljevati v skrivnosti kristi-
anstva in jih podučevati; dar ozdravlenja bolezen, dar ču¬
dežev in prerokvanja, razločenja duhov, ali je kteri od
duha božjega ali duha sveta, satana in mesa gnan, dar je¬
zikov i. t. d., vse te davove je delil sveti Duh v pervih
časih kristianstva vernim, posebno pa predstojnikom cerkve,
da seje kerščanska vera zamogla širiti; so se pa vedno bolj
umaljivali, kadar je vera se že razširila in vterdila; tisti
darovi pa, kteri človeka posvečujejo, ostanejo in bodo
.vedno v cerkvi božjej ostali.

(Poglej nauk od darov svetega Duha v binkuštno
nedelo.)

Evangeli svetega Lukeža IS, 9 — 14.

Tisti čas je Jezus enim, kteri so sami v se zaupali,
da so pravični, in so druge zaničevali, to priliko povedal:
Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej, in eden
čolnar. Farizej je stal, in je sam per sebi molil: Bog!
zahvalim te, da nisim kakor drugi ljudje, razbojniki, kri¬
vičniki, prešestniki, ali tudi kakor ta čolnar. Se postim
dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega, kar imam. In
čolnar je od deleč stal, in še oči ni hotel proti nebu vzdig-
nuti; temuč je terkal na svoje persi, rekoč: Bog! bodi
milostliv meni grešniku! Vam povem, ti je šel opravičen V
svojo hišo, uni pa ne; ker vsak, kteri sc povišuje, bo po¬
bran: kdor se pa ponižuje, bo povišan.

415

Kaj nas uci Jezus b priliki od farizeja in od
cestninar ja'?

Jezus nas uči v tej priliki, da nemarno ošabno obsoditi
in zaničevati nobenega človeka, če se nam tudi hudoben
zdi, in nam pokaže, kako lahko se v tej sodbi motimo,
kakor se je grozno motil ta farizej, kije cestninarja zani¬
čeval kot velikega grešnika, kteri je vender pred Bogom
bil opravičen zavoljo svoje spokornosti.

Kaj je treba storiti, preden se v cerkev stopi?

Preden človek v cerkev stopi, naj pomisli, da gre v
hišo božjo se z Bogom pogovarjat; naj tedaj dobro pre¬
misli, kaj bo z Njim govoril, za kaj Ga bo prosil; in da bo
vreden uslišan biti, naj se poniža, kakor Abraham; J ) naj
pomisli, da je prah in pepel, in da zavoljo svojih grehov
ni vreden se prikazati pred božje obličje, še manj pa z
Njim govoriti; ker Bog gleda le na molitev ponižnih , 2 )  in
jim deli svoje milosti, ošabnim pa zoperstoji . s )

Alije bila farizejeva molitev Bogu dopadliva?

Farizejeva molitev ni bila Bogu dopadliva, ker ni bila
molitev, temuč le ošabno bahanje, ker je sam sebe hvalil,
svoje na videz dobre dela naštel, si jih sebi pripisal, in
tako Bogu čast prikratil, pod obseno svetosti svoj napuh
zakril, druge pa zaničeval, ji k krivo sodil, za tatove, kri¬
vičnike, prešestnike imel, tedaj je s tem se še le pregrešil,
ne pa Bogu dopadcl.

Je bila pa cestninarjeva molitev Bogu dopadliva?

Cestninarjeva molitev pa je bila Bogu dopadliva, ker je
bila, akoravno kratka, vender prav pohlevna in spokorna.
On ni šel tje naprej, kakor ošabni farizej, temuč je od de¬
leč stal, in s tem pokazal, da sc nevrednega šteje, biti
Vpričo Boga in v občini ljudi; s pobesenimi očmi je tu stal,
in s tein skazal, da zavoljo svojih grehov ni vreden,
dvojih oči k nebesom povzdignuti, in tako je nam
pokazal, kako moramo tudi mi zavoljo svojih grehov se
nevredne' šteti pred Božje obličje priti. On se spozna
grešnika, in terka zavoljo lega na svoje persi, in

1) Mojz. 18, 87. 2) Ps. 101, 18, 3) Jak, i, 6:

s tem, pravi sveti Auguštin, l ) je hotel on svoje grehe
štrafati, ki jih je storil v svojem sercu. Zato tudi mi med
sveto mašo večkrat terkamo na svoje persi, in spoznamo s
tem, da smo vbogi grešniki, in da iz serca obžalujemo
svoje grehe.

Od napuha in prazne časti.

Iz tega evangelia se imamo posebno učiti, da Bog
gleda na ponižne, in je deleč od prevzetnih ; 2 )  in da poni¬
žuje ošabne, ponižne pa povišuje. Farizej je šel v tempel
ves napuhnjen, in, kakor je menil, poln dobrih del; iz tem-
pelna pa je šel prazen vun in od Boga sovražen; cestninar
pa pride scer pred Boga kot očiten pa spokorjen in ponižen
grešnik, se verne pa opravičen iz tempelna domu. Res
boljši je pred Bogom ponižen grešnik, kakor prevzeten
pravičnik.

Kdor se hvali s svojimi dobrimi deli, ali jih le za to
opravlja, da ljudem dopade, ali da prazno hvalo dobi,
zgubi svoje plačilo pri Bogu, ker Kristus pravi: 3 ) „Glejte,
da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas vidili;
scer ne bote imeli plačila pri svojem Očetu, kteri je v
nebesih".

Da se učimo, prazno hvalo zaničevati, moramo si
dobro v serce utisnuti ta nauk, in pri tem premisliti, da se
bo častiželjnemu na smertnej postelji ravno tako godilo, ka¬
kor tistemu človeku, kteri je dolgo in z velikim trudom
popotval po suhem in po morju, da si je zakladov nabral,
na zadnje pa ladjelom storil in vse zgubil: ravno tako bo
častiželjen, hvale lakomen človek o smertnej uri vidil, da
je zgubil vse zasluge svojih dobrih del, ki bi jih imel, ako
bi bil samo za božjo čast delal. Da se tega zlega ovaruješ,
prizadevaj si vselej, kadar kako delo začneš, v svojem
sercu dober namen obuditi, to je, da hočeš to delo k božjej
časti začeti in dogotovili.

Da pa zamoreš napuh, ki je navadno močno skrit,
dobro spoznati in se ga skerbno ogibati, imaš vediti, da j e
napuh prevelika ljubezen in štimanjc samega sebe in preve¬
lika želja, druge zmagati, biti češčen in hvalen. Napih-
nenec, ošabnež, se tako rekoč v svojih mislih sam čez se
povzdiguje, misli torej, daje kej več, kakor je v resnici,

1) Serm. 8. de verb. Dom, ti) Ps, 137, 6. 6) Mat. 6, 1.

417

zaničuje druge, kakor je delal farizej, kterega je zalega
voljo Bog sovražil; ponižni pa misli od sebe pohlevno in
ponižno, se nepovziguje, ne zaničuje nobenega druzega,
kakor samega sebe, kakor je storil očitni grešnik, kije
zavoljo tega Bogu tolikajn dopadel. Posnemaj ga, in boš
tudi ti milost pri Bogu dosegel.

Zdihlej.  O Bog, ki gledaš na molitev ponižnega,
ošabne pa zaničuješ in pogubljaš, prosim te iz celega ser¬
ca, daj mi ponižno serce, da posnemam ponižnost tvojega
edinorojenega Sinu, našega Gospoda Jezusa Kristusa in
tako vreden postanem , ž njim povikšan biti v nebesih.

Nauk od desetine.

„ Jaz dajem desetino od vsega, kar imam.“ Luk. 18, 12.

Kdo je ukazal dajati desetino ?

Desetino plačevati je ukazal Bog sam v starej zavezi, 1 )
ko je Izraelcom zapovedal, da imajo Levitom (služabni¬
kom altarja) desetino odrajtovati za to, ker opravljajo bož¬
jo službo in varujejo svetišče; in v novem testamentu uči
sveti Pavel apostel, 2 )  da imajo duhovni pravico , terjati,
da jim verni dajo potrebni živež, ker pravi, 3 ) da to Božja
zapoved zapove, in je pravično in se spod ibi, da,
kdor duhovske darove deli, telesnih darov (živež) od vernih v
Zameno zadobi. Pervi kristiani so svoje premoženje apo-
stelnom dajali, 4 ) in so duhovnikom prostovoljno pomagali;
ko se je pa cerkev raširila, in je pogasnula perva goreč¬
nost kristianov, je tudi cerkev zapovedala, da se ima
odrajtovati desetina, kakor pričata sveti Ciprian 5 ) in sveti
Hieronim 6 ); in torej se naslanja ta naredba, po kterej se
ittia destina dajati služabnikom oltarja, na božjo in na cerk¬
veno zapoved. Res da tudi nekteri neduhovniki desetino
vlečejo , ali oni so jo večidel od cerkve dobili zavoljo tega,
ker so cerkvi zvesto služili, in pri tem tudi dolžnost pre¬
vzeli, enokoliko pripomoči k božjej službi, n. pr. k zidanji
c erkve i. t. d.

1) 2 Mojz. 22, 29. 4 Mojz. 18. 2) 1 Kor. 9. 3) ibid. v. II.

4) Ap. dj. 4, 34. 35. 5) lab. 1. ep. 9. 6 j Ep. ad Nepot.

Goffine, 27

418

Alije greh goljfovali pri odrajtovanju desetine, ali,
kadar se kdo brani desetino plačati?

To je greh, ker 1. je prelomlenje božje, cerkvene in
nekdaj tudi deželske postave; 2. ker se krade cerkvi in
ubogim, zakaj po volji katoliške cerkve gre en del dohod¬
kov fajmoštrovih cerkvi, en del pa ubogim. Veči del po¬
božnih zavodov (štifting) je od duhovnikov vstanovlenih;
kako pa morejo oni tako koristne zavode ustanovljafi za
uboge, bolnike, sole i. t. d., če se jim ne da, kar jim gre,
ali če se jim dohodkov prikrajša?

Alije zaslužno, desetino plačevati?

Dobro je in zaslužno, odrajtovati desetino, 1. ker se z
tem izpolni volja božja in cerkve; 2. se kaže človek hva¬
ležnega za duhovne dobrote; 3. pomaga s tem odrajtanjem
ubogim, cerkvam, in drugim miloserdnim zavodom. Sto
namero naj se tadaj vselej dolžna desetina odrajta, in pri
tem se lahko tole moli:

O moj Bog! jaz hočem zdaj dolžno desetino odrajtati,
da ubogam tebe in tvojo cerkev, da se zahvalim za duhov¬
ne dobrote in za obilnost letnih pridelkov, da povikšam
tvojo službo in ubogim pomagam. — Blagoslovi mene in
celo mojo družino tudi v prihodnje, ovaruj me vsake škodo,
in daj, da se posvetnega blaga tako poslužim, da ne zgu¬
bim nebeških darov. Amen.

Nauk za ednajsto nedelo po binkuštih.

Pri uvodu  svete maše prosi z mašnikom vred za bra¬
tovsko spravo in za pomoč in brambo zoper vidne in nevid¬
ne sovražnike: „Bog, ki prebivaš v svojem svetišču , in
storiš, da ljudje spravno vkupej žive: daj svojemu ljudstvu
mogočnost in moč zoper vse njegove sovražnike. (Ps. 67)
Bog! vstani, da se raztresejo tvoji sovražniki, in da pred
tvojim obličjem bežijo, kteri te sovražijo. Čast bodi i. t. d.

Cerkvena motitev.  Vsegamogočni večni Bog! kteri v
svojej preobilnej milosti prosivcom vselej več daš, kakor si
zaslužijo in želijo; izlij čez nas svoje usmilenje, da nam
podeliš, kar si naša molitev komej upati zamore, po Go¬
spodu našem i. t. d.

419

Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do KorinSanov 15 , 1 — ro.

Bratje! opomnim vas evangelija, kterega sim vam
oznanil, kterega ste tudi sprejeli, v kterem ste tudi stano¬
vitni, v kterem bote tudi zveličani, ako ga tako derzite,
kakor sim vam oznanoval, če le niste zastonj verovali.
Zakaj učil sim vas sosebno, kar sim tudi prejel: daje
Kristus za naše grehe umeri po pismih; in da je bil poko¬
pan, in da je tretji dan vstal po pismih; in da seje  Kefu
prikazal, in potem enajsterim; potlej se je prikazal več ko
pet sto bratom vsim kmalo , zmed kterih je še zdaj veliko
živih, eni pa so zaspali. Potlej se je prikazal Jakobu, potlej
vsitn aposfeljnom. Poslednjič pa se je prikazal tudi meni,
kakor negodniku. Zakaj jaz sim tiar manjši aposteljnov, in
nisim vreden apostelj imenovan biti, ker sim preganjal cer¬
kev Božjo. Po milosti Božji pa sim to, kar sim, in njego¬
va milost v meni ni bila prazna.

Nauki.  1. Sveti Pavel svari Korinčane pred tistimi,
kteri so tajili Kristusovo vstajenje in umerlih vernih, ter jih
opominja, terdno ostati v veri, ktero so od njega sprijeli,
in po tej veri tudi živeti. —• Uči se iz tega tudi ti, o kri—
stian! posebno v teh naših časih, ko se prava vera v
Jezusa in njegovo cerkev povsod, bi djal, stiska, zaničuje,
zasramuje, taji, da ostaneš stanoviten v samozveličavnej
kotoliškej veri, kije ravno (ista, kakor jo je učil sveti Pa¬
vel. 2. Sveti Pavel daja tudi v tem berilu Korinčanom in
nam lep izgled ponižnosti, ker se zavoljo grehov, ki jih je
pred svojim spreobernenjem storil, negodnika in naj manj¬
šega apostelnov imenuje, kteri ni vreden, apostel imenovan
biti, akoravno je tolikanj se trudil v službi Jezusovej. Zra¬
ven tega spozna, da vse, kar je, je le skozi božjo gnado. —
Tako dela v resnici ponižen človek: on ne vidi na sebi dru-
zega, kakor slabosti, pomankanje, in grehe, zavoljo kte¬
rih on sam sebe zaničuje in želi, da bi ga drugi zaničevali;
Vse dobro pa, kije na njem ali ki ga dela, pripisuje samo Bogu
in daje le njemu vso čast in hvalo. Prizadevaj si tudi, moj
kristian! za tako ponižnost; ker ti imaš več uzrokov, ka¬
kor sveti Pavel, se ponižati zavoljo grehov, ki si jih
storil po kerstu, ker se nisi poslužil božjih gnad in ker si
nemarno in nezaslužno do sedaj živel!

Zdihlej.  O naj ponižniši Jezus! izženi vun izmene
duha napuha in dodeli mi tolikajn potrebno ponižnost. Daj,

87 *

420

da spoznam, da sam iz sebe nič ne premorem; da, če kej
dobrega na sebi imam ali storim , mi to le od tebe pride,
ker ti sam delaš v meni, da hočem, kar je dobro, in ga tudi
spolnim.

Evangeli svetega Marka 7, 31 —■ 37.

Tisti čas je Jezus šel iz krajev Tira, in je skoz Sidon
prišel k Galilejskemu morju, sred krajev Desetomestja. In
mu pripeljejo gluhega in mutastega, in ga prosijo, da naj položi
roko nanj. In ga je vzel zmed množice na stran , in je
vfaknul svoje perste v njegove ušesa, ter je pljunul, in se
dotaknul njegovega jezika, in je pogledal v nebo in zdihnul, in
mu reče: Efeta! to je, odpri se. In kar odperle so se mu
ušesa in razvezala se je vez njegovega jezika, in je prav
govoril. In jim je zapovedal, da naj nikomur ne pravijo.
Pa bolj ko jim je prepovedal, bo!j[ so oznanovali. In so se
še bolj čudili, rekoč: Vse je prav storil; gluhim je dal
slišati, in mutastim govoriti.

Ktere zamoremo zastopiti pod gluhim in mutastim
človekom?

Tiste, kteri nočejo nič ne slišati ne govoriti od besede
božje in od reči, ki se tikajo duš izveličanja.

Zakaj je Kristus gluhega in mutastega vzel na stran?

Kristus je to storil v naše podučenje, da, kdor se hoče
spreoberniti in pobožno živeti, se mora, kanje le mogoče,
ogibati posvetnega hrupa in nevarnih tovaršij, in mora
samoto ljubiti: ker Bog govori k sercu v samoti.

Zakaj je Kristus prepovedal, da naj se nikomur ta
čudež ne pove?

Zato da se učimo, se ogibati človeške hvale, ktera je
vselej prazna in premenliva.

1) Ose. %,  14,

421

Kaj se učimo od ljudi, kteri so gluhega in mutastega
k Jezusu pripeljali, in so zoper Jezusovo zapoved
čudež razglasili?

Učiti se imamo od teh ljudi, daje treba bližnemu lju¬
beznivo pomagati, kadar je v potrebi in bolen, in da nima¬
mo opustiti, božjih dobrotnih del hvaliti in oznanovati;
zakaj Bog jih zato dela, da se njegova vscgamogočnost in
dobrota spozna in hvali.

Zdihlej.  O Gospod Jezus! kteri si na tem svetu
bolne in nemočne ozdravljal, odpri moje ušesa, da bom
tvojo voljo poslušal, iu odvezi moj jezik, da bom tvoje
dela hvalil in rasglašal. Odverni od meno, naj dobrotlivši
Jezus! poželenje, prazne človeške hvale , da zavoljo nje
svojih dobrih del ne razglasim in tako plačila zgubim pri
nebeškem Očetu. J )

Nauk od obredov.

Kaj so obredi (ceremonije)?

Obredi so neke svete navade in obnašanja, naredjene
k službi in časti božjej, k povišanju pobožnosti in pobolšanju
človeka, ki so s tem, kar se znotrej v človeku godi, v
zvezi in tisto tudi od zunej kažejo.

Zakaj se poslužujemo pri službi božjej takih obredov?

1. Zato da Bogu služimo ne samo s dušo ampak (udi
s telesom , ne samo s znotrajuo ampak tudi s zunajno po¬
božnostjo. 2. Da se pri službi božjej tako lahko ne rastre-
semo, z večjo pobožnostjo molimo, in tako drugim lep
zgled damo, 3. da nas te zunajne stvari povzdignejo,
premišlovati znotrajnih in božjih reči. 2 )

Ali se obredi vpirajo tudi na sveto pismo?

Obredi se naslanjajo tudi na sveto pismo ; tako je Kri¬
stus, kakor beremo dans v evangeliu od gluhega in muta¬
stega, mu svoje perste vtaknul v njegove ušesa, ter je
pljunul, in se dotaknul njegovega jezika, in je pogledal v
nebo, da je s temi znamnji pokazal, kaj se ima od znotrej
zgoditi na tem gluhomutcu in na vsakem 'človeku , namreč,

1) Mat. 6 , 1', 3) Trid. sess. 22.

422

da imajo radi  poslušati božjo besedo, njegovo hvalo ozna-
novali, in samo iz nebes pomoč pričakovati. Tako je tudi
o drugih priložnostih se obnašal, ko je kruh in ribe žegnal,
ko je oči sleporojenega z blatom pomazal, 2 ) ko je kleče
molil, 3 ) ko je na svoj obraz padel im molil, 4 j) ko je dihnul
v svoje učence in jim tako svetega Duha podelil, 5 ) in ko
jih je pri svojem vnebohodu s povzdignenimi rokami blago¬
slovil. 6 )  Tako so bili tudi Judom v starej zavesi od Boga
mnogoverstni obredi predpisani, kteri veči del v novej
zavezi več ne veljajo, nekteri so pa vender še pri nas in z
drugimi pomnoženi. Če tedaj nasprotniki cerkve terdijo,
da so suvišni obredi in nepotrebni, ker je Kristus sam
Judom oponašal njih z obredi preobloženo službo božjo, in
rekel, da se ima Bog v duhu in v resnici moliti, se mora na
to odgovoriti, da, ker se je Jezus sam nekterih obredov
poslužil, ni on grajal obredov, temuč Jude, kteri so z naj
večjo skerbjo natanjko vse obrede spolnovali, si pa pri tem
niso prizadevali, ponižni biti, in niso nič marali, če so tudi
svojega bližnega zatirali in oropali. Zato pravi Kristus,
da je treba Boga moliti v duhu in v resnici, to je, v zno-
trajnem sercu, in ne samo v zunajnem na videz. — Ne daj
se tedaj zmotiti ne z sasmehovanjem in zaničevanjem nepri-
jatlov cerkve, temuč prizadevaj si spoznati pomen tistega
obreda in pa v serce vtisnuti, da zamoreš po tem se ložej
k pobožnosti vnemati, Boga poveličevati in bližnemu dober
zgled dajati.

Kako se greši s jezikom?

Ni ga nevarnišega in škodlivšega uda na našem telesu
kakor je jezik. Sveti Jakob ’) pravi: v  Jezik je majhen ud,
pa veliko stori , in on je med udmi tak , da omadežuje cel
život , naše telo k divjim strastim vname , in ce je peklu
pokoren, ga satan viža. u  Z jezikom,  pravi na dalej , hva¬
limo Boga in Očeta, in z njim preklinjamo človeka, kije
stvarjen po božjej podobi. Iz ravno tistih ust pride hvala in
kletvina .“ Pa tudi se težko najde ena dežela, eno mesto
ja ena hiša, kjer bi hudobni jeziki ne napravljali razdira in
krega, nesprave in sovražtva, ljubosumnosti in obrekovanja,

D Mat. 15, 36. 2) Jan. 9, 6. 3) Luk. 22, 41. 4) Mat. 26, 39

6) Jan. 20, 22, 6) Luk. 24, 50. 7) Jak. 3, 5 — 12.

423

zapeljevanja in nečistosti. Hudoben jezik kolne Boga in
njegove svetnike, preobrača in presekuje božjo besedo,
napravlja krivovere in razkolništva, dela ljudi nezmerne,
nesramne, nevošlive in sovražne i. 1. d. Z eno besedo:
jezik je po apostelnovih besedah ogenj, svet poln krivice.
Kačji jezik je zapeljal naše perve slariše, in je prinesel na
svet revo in smert.‘) Judežev jezik je Jezusa izdal. 2 ) —
In kaj je tolikrat vojsko napravilo med vladarji, punte med
ljudstvi i. t. d., kakor jezik častiželjnih, nepokojnih ljudi,
kteri v vojski in puntu svojo srečo iščejo. Koliko njih se
je pa tudi s svojim neoberzdanim jezikom v naj večjo nesrečo
pogreznulo! — Kako je pa mogoče se ovarovati pred tem
tako nevarnim domačim sovražnikom? Ne drugače kakor
da je človek, po svetu svetega Jakoba, 3 ) počasen v govor¬
jenju, to je, da se malo, pa pametno in dobro premišleno
govori. Na ta način se človek ne bo pregrešil z nobeno
besedo, in bo popoln. 4 ) Ker se pa to ne more zgoditi
brez posebne gnade božje, moramo , kakor svetuje sveti
Auguštin, Boga za to gnado prositi, kar se zamore storiti
s tem le

zdihlejem:  Gospod! postavi eno stražo pred moje usta,
in duri na moje ustnice, da se ž njimi ne pregrešim, in da
me moj jezik ne pogubi. 5 )

Nauk za dvanajsto nedelo po binkuštih.

Uvod  dnašne svete maše je molitev duše, ktera Boga
za pomoč prosi zoper svoje sovražnike: „Bog! naj ti bo
mar, da mi pomagaš: Gospod! hiti mi pomagat. Sramu¬
jejo naj se in sram naj jih bo, kteri mi hočejo živlenje
vzeti. Nazaj naj pobegnejo in sram naj jih bo , kteri mi
hočejo škodovati" (Ps. 69.) Čast i. t, d.

Cerkvena molitev.  Vsegamogočni, milostivi Bog ! či¬
gar gnada stori, da ti tvoji verni vredno in dopadlivo slu¬
žijo, dodeli nam milostivo, da brez napotleja po tem
hrepenimo, kar si nam obljubil, po Gospodu našem i. t. d.

1) 1 Mojz. 3. 2) Mat. 26, 47. 3) Jak, 1, 19. 4) ibld. 3, 2.

5) Vs.  140, 3.

424

Berilo iz 2. 1 is la »v. Pavla aposleljna do Korinčanov 3, š — 9,

Bratje! tukošno zaupanje imamo po Kristusu v Boga,
ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe,
ampak naša premožnost je iz Boga , kteri nas je tudi storil
pripravne služabnike nove zaveze, ne po čer ki, ampak po
duhu. Cerka namreč umori, duh pa oživlja. Ako je tedaj
služba smerti, s čerkami v kamne vdolbena, v časti bila ,
talco da Izraelovi otroci niso mogli pogledati v Mojzesov
obraz zavoljo svetlobe njegovega obličja, ktera mine; kako
ne bo veliko bolj služba duha v časti? Zakaj ako je služba
pogublenja v časti, je služba pravice v veliko obilnišej časti.

Razlaganje.  Sveti Paul govori v poglavji, iz katerega
je to branje vzeto, od sprcobernitve Korinčanov, katero
ni on z lastno, temuč s božjo pomočjo dopernesel; od Boga
je bil izbran služabnik nove zaveze in učenik prave vere
Kristusove, katera človeka skoz darove sv. duha od smerti
greha zbudi, z Bogom spravi, in tako v novem življenju
Bogu dopadljivega stori. Vera stare zaveze pa, ki je več
obredov in manj postav imela, ni spreobernila človeka v
novo živlenje, temuč ga temveč umorila, t. j. ker je tistim,
kteri postavo prelomijo, s smertjo žugala, in človeka od
greha odrešiti in z Bogom spraviti ni mogla, in je tako
revnega v večno smert pasti pustila. To pravo vero Kri¬
stusovo, ki ne obstoji v golej čerki, ampak kije vsa sve¬
tim duhom napolnjena in človeka oživi, ga pravičnega stori
in posveti, je on oznanoval, in ako je Mojzesov poklic,
čeravno je on morivno vero stare zaveze oznanoval, od
Boga tako poveličan bil, da se je svetilo njegovo obličje,
ko se je bil vernul iz gore Sinaj, ker mu je bil Bog postavo
izročil, kolikor bolj mora poklic služabnika prave vere
Kristusove časten in poveličan biti. Uči se iz tega pridi¬
garsko službo častiti, in ponižen biti, kakor Paul, kije na
Boga zaupal ne na se, ne sebi, temuč njemu vso čast dal.

Evangeli svetega Lukeža 10, 23 — 37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Srečne oči 5
ktere vidijo, kar vi vidite. Ker povem vam, da veliko prero¬
kov in kraljev je hotlo viditi, kar vi vidite, in niso vidili; in
slišati, kar vi slišite, in niso slišali. In glej! neki učenik
postave je vstal, kteri ga skuša in reče: Učenik! kaj naj

425

storim, da bom večno življenje zadobil? On pa mu je rekel:
Kaj je v postavi pisano? Kako bereš? On je odgovoril in
rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca,
in iz vse svoje moči, in iz vse svoje misli; in svojega bliž¬
njega, kakor sam sebe. In mu je rekel; Prav si odgovoril,
to stori, in boš živel! On pa je hotel sam sebe pravičnega
delati, in je rekel Jezusu: In kdo je moj bližnji? Jezus pa
je odgovoril in rekel: Neki človek je šel od Jeruzalema doli
v Jeriho, in je padel med razbojnike, kteri so ga tudi obro-
pali, in z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol mert-
vega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven šel po tistem
potu; in ga je vidil, in je memo šel. Ravno tako je tudi
levit, ko jo prišel na to mesto, in ga vidil, memo šel. Neki
popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko gaje vidil,
se mu je v serce smilil. In je pristopil in mu obezal rane,
in je vlil v nje olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče,
ter ga peljal v gostivnico , in ga oskerbel. In drugi dan je
vzel dva denarja, in jih je dal gostivniku, in je rekel:
Skerbi za-nj, in kolikor več izdaš, ti bom jaz nazaj grede
povernul. Kteri teh dveh se ti zdi, da je bil bližnji tistemu,
ki je padel med razbojnike? On pa je rekel: Tisti, kteri mu
je usmiljenje storil. In Jezus mu reče: Pojdi, in tudi ti
tako stori.

Zakaj imenuje Kristus svoje učence zveličane?

Ker jim je bilo dano njegov dohod doživeti, njega viditi in
njegove nauke slišati. Akoravno nismo mi tako srečni,
Jezusa viditi in slišati, smo vender ravno tako zveličani,
kakor aposteljni; Kristus tiste zveličane imenuje, ki ne
vidijo in vender verujejo. ] )

Kaj je zraven vere k zveličanju nar bolj potrebno?

Da Boga in bližnega ljubimo, ker je v teh dveh
Zapovedih cela postava zapopadena. 2 )

Kdo je naš blizni?

Vsak človek, naj bo ptuj ali domač, vbog ali bogat,
n aše vere ali druge; ker Samarijan ni dolgo vpraševal nesrc-

' 1) JanTŽO, 29. 2) Mat. 22, 40.

426

enega popotnika: kdo, in od kod je? — temuč ga je brez
vprašanja za bližnega spoznal, mu hitro pomagal in se
mu tako bližnega skazal.

Kako je treba bližnega ljubiti?

Kristjan mora bližnega ljubiti, kakor sam sebe t. j. mu
mora vse dobro vošiti, želeti in v sili tudi skazati, kar si
sam želi, in temu nasprot mu ne sme nič želeti, vošiti in
storiti, kar si sam ne želi. Tako je Samarijan svojega
bližnega ljubil in v tej čednosti duhovnika in levita močno
prekosil.

Kako se mora ljubezen do bližnega posebno
spolnovati?

Skos dušne in telesne dela milosti. Zraven tega se
moramo pa :

1. veseliti čez dušne in telesne dobrote, ktere je Bog
bližnemu skazal, čez njegovo nesrečo pa se žaliti in
ga po izgledu sv. Paula *) pomilovali.

2. Pomankanje in slabosti bližnega preterpeti, kakor nas
sv. Paul opominja, rekoč: „Eden drugega butaro
nosite, in tako hote Kristusovo postavo dopolnili. 44

Zakaj imamo bližnega ljubiti?

Mi imamo zato bližnega ljubiti, ker Bog zapove;
zraven te zapovedi nas primorajo tudi drugi vzroki: 1 mi
vsi smo bratje in sestre ne samo po Adamu temuč v gnadi
Kristusovej, in mi bi se morali pred živali sramovati, ki svojo
podobo ljubijo, ako bi nas v ljubezni presegle. 2. Vsi
naši bližniki so Božja podoba, odrešeni z drago kervjo
Jezusovo, deležni te kervi in posinovleni in poklicani za
nebesa, kakor mi. 3. K tej ljubezni nas ima Kristusov izgled
primorati, kateri nas je ljubil, ko smo še njegovi sovražniki
bili 2 ) in je za nas vraerl. Ali pa moremo njegovi učenci
biti, ako ga ne nasledujemo, in ljubezni nimamo; ljubezen
je ja znatnnje, da smo učenci Jezusovi s ) 4. Zadnič nas
mora primorati misel, da je ljubezen do bližnega potrebna,
kor brez te se ne more človek zveličati. „Kdor ne ljubi
bližnega, pravi sveti Janez, ostane v smerti, 4 ) in kdor ne

3) I. Kor. 1, 4. 2) Ri m . 5, 10. 3) Jan. 13, 35. 4) X. Jan. 3, 1».

427

ljubi bližnega, ne ljubi tudi Boga, ’) ker nar večjo zapoved
Božjo prelomi in postave ne dopolni. s )

Kaj je potreba, da je ljubezen do Miznega zasluzljiva?

Da meri na Boga t. j. da bližnega samo zavolj Boga
ljubimo, ker to namreč Bog zapove in ker mu je to dopad¬
ljivo. Bližnega iz naravskega nagnenja, iz samoprida, ali
morebiti iz drugega se bolj sramotnega uzroka ljubiti in mu
dobro storiti, je samo naravska, živinska in ajdovska ljube¬
zen, ker tudi ajdi tiste pozdravljajo in ljubijo, kateri jih
ljubijo in pozdravljajo. 3 )

Zdihlej.  O moj Bog, miloserčni Oče, dodeli mi blago-
darno in vsmileno serce, ktero me bo vselej naganjalo,
svojemu bližnemu zavolj tebe dobro storiti, siromakom
pomagati, žalostne tolažiti, nevedne podučevati, zatiranim
priskočiti, vboge krepčati, da tudi jaz od tvoje milosti to
zaslužim.

Kaj pomeni prilika današnega evangelja po duhovsko?

Kakor cerkveni učeniki razlagajo, se ima pod človekom,
ki je med razbojnike padel, naš pervi oče Adam in celo
človeštvo zapopasti, ktere je Adamova nepokorščina v oblast
hudiča in njegovih angeljev spravila. Ti so mu pervo pra¬
vičnost in nedolžnost in gnado božjo slekli, in verh tega še
s slabim poželenjem na vsih duševnih močih ranili in osla¬
bili . Duhovnik in levit, kfera staro postavo pomenita,
nista ne hotla ne mogla tej nesreči pomagati: Kristus pa,
pravi Samarijan ali pomočnik, je pomagal ranjenemu člo¬
veku, ker je olje svoje guade in vino svoje kervi v dušne
rane človeka vlival in ozdravil, njega po sv. kerstu v svojo
sv. cerkev pripeljal in tukaj duhovnim izročil, da naj za nje¬
ga dalej skerbe in mu strežejo. Zahvali Kristusa, miloserč-
oega Samarijana za veliko ljubezen in skerb, ki jejo za
te imel, in prizadevaj si, da storiš dobrega kolikor moreš
in se tako zveličaš.

Nauk od zakramenta sv. poslednjega olja.

In je v njegove rane olja in vina vlil. Luk. 10, 34.

Samarijanovo ravnanje s smertno ranjenim človekom se
•nore za podobo zakramenta sv. poslednjega olja imeti, v

1) I. Jan. 4, 20. 2) Rim. 5, 10. 3) Mat. o,J 6.

428

katerem Kristus, pravi Samarijan, bolniku skoz sv. olje in
mašnikovo molitev svojo gnado za ozdravlenjc duše in
večkrat tudi telesa podeli.

Je poslednje olje zakrament?

Da; zakaj sv. poslednje olje po zvunajnem od Kristusa
postavlcnem zmanju bolniku gnado Božjo deli.

Je Jezus ta zakrament resnično postavil?

Zveličar naš ga je postavil; ker se zdi, kakor rimski
katekizem piše, ') daje on to mazilo v mislih imel, kadar
je dva in dva svojih učencov pred svojim obličjem poslal; sv.
evangelj takole pravi: 1 2 ) In oni so vunkaj šli, in so pridigo-
vali, da bi pokoro delali. In so veliko hudičev izgnali, in
veliko bolnikov z oljem pomazali in ozdravili. Moramo
verjeti, da niso aposteljni sv. poslednjega olja iznajdli,
ampak da ga je Gospod zapovedal. To poterdi Tridentin¬
ski cerkveni sbor, 3 ) rekoč: Sveto olje bolnikov jc bilo
postavljeno resnično za zakrament nove zaveze, pri sv.
Marku naznanjeno, od aposteljna Jakoba pa, brata (soro-
jaka) Gospoda, vernim priporočeno iu oznanjeno (z
besedami) 4 ): „zboli kdo izmed vas, naj pokliče cerkvene
mašnike, oni naj molijo nad njim, in naj ga pomazilijo z
oljem v imenu Gospodovem; in verna molitev bo bolniku
pomagala, in Gospod bo dal, da mu bo boljše, in ako je v
grehih, mu bodo odpuščeni.“ Sv Jakob bi ne bil mogel tega
reči, ako bi mu postavljenje in zapoved Kristusova bila
neznana bila; ravno to tudi apostolsko izročilo priča.

Ktero je zvunajno znamjne pri tem zakramentu?

Mazilo s svetim oljem, ktero blagoslovijo škof na
veliki četertek, in mašnikova molitev.

Ktere gnade dodeli ti zakrament bolniku?

Dosledno olje dodeli: 1. Pomnoženje posvečujoče
gnade božje. 2. Odpuščanje malih, ino tudi tistih smertnih
grehov, katerih se bolnik alj iz nedolžne pozablivosti alj pa
iz nezmožnosti ni spovedal. 3. Rešenje od hudih nastop-
kov greha, ino njegovih ostankov. 4. Moč, se nalezo-
vanju ino skušnjavam hudiča vstavlati. 5. Pomoč zoper

1) Praš 2. C. 6 §. 8. 2) Mark, 6, 12. 3) Sej 14. c. 1. 1)

Jak. 5,14.

429

preveliki strah zavoljo bližne smerti ino sodbe. 6. Več¬
krat tudi telesno zdravje, ako je duši k zveličanju.

Zakaj se ti zakrament poslednje olje imenuje?

Ker se izmed vsih svetih mazil, ktere je Jezus Kristus
postavil, nar zadnje deli. Ali ker se nar zadnje deli, ne
umerje zavoljo tega bolnik, kakor nekteri mislijo, temveč
včasi zdravje zadobi, če je za zveličanje duše.

Kaj dela mašnik, kader v hišo bolnika stopi?

On vosi hiši mir in blagor, in prosi Boga, naj pošle
svetega angelja, da bi prebivavce varoval, naj od njih vse
skušnjave odverne in bolnika potolaži, krepča in ozdravi.

Zakaj pokropi mašnik bolnika s žegnano vodo?

Bolnika opomniti s solzami pokore svojo dušo oprati in
od Boga odpuščanje svojih grehov sprositi, da bi zoper
njega skušnjave hudiča nič ne zamogle.

Zakaj se molijo litanije vsih svetnikov?

Da bi Bog na priprošnjo vsih svetnikov in svetnic vse,
kar mu je za telo in za dušo koristno, dodelil. Zatega-
voljo naj vsi pričujoči in tudi bolnik z mašnikom pobožno
molijo.

Kaj prosi mašnik, kader svoje roke bolniku na glavo

položi?

Mašnik prosi, da bi Bog skoz položenje rok in na proš¬
njo vsih svetnikov moč hudiča, ki na smertno uro bolnika
nar bolj skuša, vničiti in potreti hotel.

Kaj pravi mašnik, kader bolnika s svetim oljem

mazili?

Mašnik prosi Boga, da bi bolniku skoz mazilo in nje¬
govo milost vse grehe odpustiti hotel, ki jih je s peterimi
počutki storil. Pri tem delu naj bolnik s ponižnim in zgre-
v anim sercom Boga za odpuščanje grehov prosi, ktere je s
počutki svojega telesa dopernesel.

430

Zakaj kaže mašnih podobo Jezusovo bolniku in mu jo
da kušniti?

Ga opomniti, da mora vse terplenje poterpežljivo
prinesti, kakor Jezus, da naj v neskončno zasluženje
Jezusovo terdno zaupa, in da ima iz ljubezni do Jezusa
pripravljen biti, terpeti in umreti. Zatorej se ima podoba
Jezusova bolniku večkrat pokazati in kušniti dati.

Kaj ima bolnik storiti, kader so mašnih vse opravili?

Bolnik ima iz cele moči Boga za prejete dobrote za¬
hvaliti, se ranam in za nas prelitej kervi Jezusovej priporo¬
čiti in mirno premišljevati smert in večnost.

Kako dobra in vsmiljena se naša sv. kat. cerkev ska-
zuje, da svojim vernim bolnikom na bolnej posteli tako
lepo streže! Kakor skerbljiva mati je človeka skoz sveti
kerst na svoje naročje vzela, in ga v svetej birmi s potreb¬
nim orožjem proti grehu, krivoveri in neveri oskerbela,
skoz sveto pokoro pa od madežev greha očistila in slabot¬
nega s kruhom življenja okrepčala in za brumno živlenje, in
obranila, da več v greh ne pade, in zdaj na zadnjo uro, na
smertnej postelji ne zapusti revnega človeka, temuč mu
ljubeznivo vso skerb skaže. Na zadnjo uro, kader pri¬
jat li, sorojaki in celo sfariši bolnika zapustijo, katerega neznana
večnost in strašna ostra sodba čaka, katerega v svojo oblast
dobiti skušnjavec na vso moč si prizadeva, v tih silah in
nevarnostih se sveta mati katolška cerkev bliža. Enak
angelju pride mašnik, njeni služabnik, k postelji vmirajo-
čega, mu v terplenju pomagat, boječega z Gospodovo
besedo tolažit, omadežanega očistit, z Bogom spravit po
svetej pokori, slabotnega krepčat in redit s kruhom življe¬
nja, in mu v boju moč delit skoz sveto olje, in tako nje¬
govo dušo z vsimi pripomočki in gnadami, ki jih je Jezus
zadobil in svojej cerkvi izročil, oskerbljeno pred obličje
večnega sodnika spremlja, da bi tam zavoljo njegovega
svetega imena milost zadobila.

Kristjan! ako to premisliš, ali se ne boš' srečnega
štel, da si v tej cerkvi? ali ne boš iz celega serca Boga za
to dobroto zahvalil, in terdno sklenil, njej zvesto služiti,
v  kterej se sicer dobro ne živi, kakor v krivoveri, 'ali do¬
bro vmerje ?!!

431

Nauk za trinajsto nedeljo po Jmikuštih.

Moli dans s cerkvijo pri začetku sv. maše za pomoč
proti njenim sovražnikom: „Ozri se na tvojo zavezo, in ne
pozabi na duše tvojih vbogih za vselej. Vzdigni se o Bog!
razsodi tvojo reč: ne pozabi na besede tistih, ki te
iščejo. 1 ) O Bog! zakaj si nas celo zavergel: zakaj seje
tvoja jeza čez ovce tvoje paše vnela? Čast bodi i. t. d.

Molitev cerkvena.  Vsegamogočni, večni Bog! daj nam
rast u veri, upanji ino ljubezni; ino da zaslužimo doseči,
kar obetaš, stori, da ljubimo, kar zapoveduješ. Skoz
Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 3, 16 — 22.

Bratje ! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile obljube
storjene. (Pismo) ne reče : In zarodom, kakor da bi jih
vek bilo, ampak kakor le enemu: In zarodu tvojemu, kteri
je Kristus. To pa rečem: Od Boga poterjena zaveza s
postavo , kleraje štiri sto in trideset let potlej dana, ni over¬
jena, da bi obljuba nič ne veljala. Zakaj ako je iz postave
delež, tedaj ni iz obljube ; Abrahamu pa ga je Bog po oblju¬
bi dal. Čemu tedaj postava? Zavoljo prelomljenja je
postavlena, dokler bi ne prišel zarod , kt er emu je bil (Bog)
obljubil in je bila po angelih sredniku zrokena. Sr e dni k pa
ni enega, Bog je eden. Je H tedaj postava zoper obljube
Božje? To ne! Zakaj ko bi bila postava dana, klera bi
mogla oživljati, bi bila pravičnost res iz postave. Pa pismo
je vse pod greh zaklenulo, da bi bila obljuba iz vere Jezus¬
ove vernim dana.

Razlaganje.  Sv. Paul hoče v tem listu na Galačane,
kteri so skoz krivo vero zapeljani preveč judovsko posta¬
vo deržali, pokazati, daje ta nezadostna in nepotrebna, in
jim spričati, da so skoz Kristusa od njenega jarma odve¬
zani in da bodo le skoz živo in dobrih del polno vero v Kri¬
stusa zveličani. Zatorej pravi on, da so obljube, ki jih je
liog Abrahamu storil, kije podoba Jezusova bil, le na Kri¬
stusa merile, skoz kterega, bodo vsi narodi zemlje, ki v
njega verjejo, blagoslovljeni in zveličani. Postava sicer ni
nasproti tej obljubi, vender je manj kot obljuba, tale ima

1) ps. 73

432

prednost pred postavo in ima celo jenjati, ker je obljuba
spolnjena s tim, da je Kristus, pravi Mesia prišel, kterije
človeka od greha odrešil, od kterega ga ni mogla židovska
postava odrešiti. O zahvalimo se za to obljubo, še več pak
za Kristusovo včlovečenje, skoz ktero je ta obljuba
dopoljnena.

Zdihlej.  O Bog, kteri nam nisi samo obljubo, temuč
Jezusa, Obljubljenega, poslal, in ž njim vse podaril, dodeli,
da bomo s živo vero v njega nebeško kraljestvo dosegli in
dedovali!

Evangeli svetega Lukeža 17 , 11  — 19 .

Tisti čas, ko je Jezus v Jeruzalem šel, je hodil po
sredi Samarije in Galileje. In ko je šel v eno vas, mu je
naproti prišlo deset gobovih mož, kteri so od deleč stali,
in so povzdignuli glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se
nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite, in zkažite
se duhovnom. In prigodilo seje, ko so šli, so bili očiš¬
čeni. Eden zmed njih pa, ko je vidil, daje očiščen, seje
vernul, in je z velikim glasom Boga častil; in je padel na obraz
pred njegove noge, in se mu je zahvalil. In ti je bil Sama¬
rijan. Jezus pa je odgovoril in rekel: Alijih ni bilo deset
očiščenih? Kje je pa unih devet? Nobeden se ni znajšel, da
bi se bil vernul, in Bogu čast dal, kakor ti ptujic. In mu je
rekel: Vstani in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala.

Kaj se more duševno pod gobami misliti?

Grehi, posebno pa nečistost, skoz ktero se človeška
duša veliko bolj omadežuje in onečedi, kakor telo z nar bolj
ostudnimi gobami. V židovskej postavi so se tri plemena
gob razločile, gobe na mesu, na obleki in po hišah. Dušno
so gobovi na mesu  nečistniki, ki lahko tudi druge s ne¬
sramnimi pogledi, govori in gerdim obnašanjem z gobami
okužijo , zatorej se jih moramo ogibati. Gobe na obleki
pomenijo prebogate oblačila in nesramne noše, ktere ne
samo enega ali drugega ampak cele srenje v božtvo pripra¬
vijo in dosti jih skoz obleko tudi nedolžnost zgubi.

Gobe v hišah  so tam, kjer so pohujšljivi posli, kjer so
nespodobni plesi in igre in nesramne dela; kjer se zakonski

433

pričo drugih nesramožljivo obnašajo in lastnim otrokom
pohujšanje dajajo, svoje že bolj odraščene otroke k sebi v
posteljo jemljejo, otrokom obeh spolov skupej spati pustijo.
Iz takih hiš se mora bežati, ker so s kužnimi gobami greha
ognjusene, in gorje tistim, ki v njih radovoljno prebivajo.

Zakaj so gobovi od deleč stali?

Ker je tako v Mozesovej postavi zapovedano bilo, da
bi od njih noben te bolezni ne nalezel. Iz tega se učimo, da
se moramo pred pobujšljivimi ljudmi in hišami skerbljivo
varovati; kdor se z nasladnimi, prevzetnimi, in nečistimi
peča, jim bo enak v kratkem.

Čemu je jih poslal Kristus k duhovnikom?

1. Da bi spodobno čast duhovnej službi in Božjej za¬
povedi skazal; ker je bilo zapovedano, ')  da se imajo
gobovi du'iov tim pokazati, kteri jih imajo ogledati in za
čiste ali nečiste sposnati. 2. Da bi vero, zaupanje in po¬
kornost gobovih možev skušal. Kristus jih ni hotel na njih
prošnjo ozdraviti, ker je hotel, da bi si zdravje skoz lastno
pripomoč zaslužili. Ozdravljenje je bilo tedaj plačilo za
njih pokorščino in vero.

Zakaj je Jezus po devetih vprašal, ki so bili
ozdravljeni?

Pokazati, kako mu je nehvaležnost zoperna. Ako-
ravno je on vse krivice, ki so mu bile storjene, molče
prenašal, je vender nehvaležnost posvaril. Taka velika
pregreha je nehvaležnost, ki jo Bog in ljudje sovražijo:
»Nehvaležnost, pravi sveti Bernard, 2 )  je dušni sovražnik,
kateri zaslužke vniči, čednosti pokvari in gnade zaderžava;
je ojster veter, ki posuši studenec dobrote, roso milosti, in
reko gnade Božje. Sveti Krizostom 3 )  pa pravi, daje hva¬
ležnost in zmisliti se na prijete dobrote nar bolji pomoček,
prijaznost in dobrotljivost ljudi si tudi zanaprej ohraniti, in
nič Bogu bolj ne dopade, kakor hvaležna duša; ko nam
on vsak dan dobrot brez števila stori, ne tirja od nas dru¬
gega za nje, kakor da smo hvaležni. Zategavoljo ne
pozabi, kristjan! zjutrej in zvečer, predjedjo in po jedi
fioga zahvaliti. Kaderkoli boš na tvojej hiši, tvojih

lj  111. Moz. 14. 2) Serm. 21, in cant. S) Hom. sup. Matih,
Goffme, 28

434

otrocih, tvojim premoženju Božji blagoslov opazil, zahvali
Boga, posebno pa kader pridelke zemlje spravljaš, tako si
boš zmirej nov blagoslov in nove gnade pridobil „Ne more¬
mo nič boljšega, Bogu bolj prijetnega misliti, reči, ali
pisati, pravi sv. Augustin, >) kakor: „Cast bodi Bogu.“

Izdihlej,  O dobrotljivi Jezus! kteri si se do nebeš¬
kega Očeta, dokler si na zemlji živel, nam v izglcd zmirej
hvaležnega skazoval; daj, da jaz zmirej po lem izgledu in
nauku tvojega služabnika Paula nebeškega Očeta za vse
dobrote zmirej hvalim!

Nauk otl sv. zakramenta mašnikovega
posvečenja.

Pojdite in pokažite se duhovnim. Luk. 17, 14.

Tako čast je Bog duhovnim stare zaveze skaza!, da
je k njim gobove poslal, akoravno niso mogli nič pomagati,
jih ozdraviti. Kako čast duhovni nove zaveze tedaj zaslu¬
žijo, kterim je Bog oblast dal, gobove na duši ozdravljati
in zraven te oblasti pri mašnikovem posvečenju tudi druge
še večje oblasti podelil.

Ali je duhovni stan poseben, od Boga izvoljen, svet

stan ?

Da! ker to sveto pismo stare in nove zaveze kaže iti
sv. apostoljsko izročilo spričuje. Bog sani sije v Mozeso-
vej postavi poseben rod, — Arona in njegove rodiče iz
Judovih pokolenj izbral, očitno službo Božjo slovesno
opravljati, za ljudstvo moliti in ga v veri podučevati, a ) po¬
sebno pa vsakdanje darila opravljati; 3 ) k tej službi so bli
skoz sedem dni z mnogoterimi od Boga predpisanimi,
lepimi, in zanimivimi obredi alj ceremonijami posvečeni. 4 )
Bog je v starej zavezi druge nižje duhovne izvolil, da bi
pri službi Božjej v tempeljnu stregli, levite; 5 ) oni so bili
iz roda Levi, in niso prijeli kakor drugi rodovi zemljišč, da
bi jih obdelovali, temuč so živeli od darov in desetin in so
bili posvečeni kakor duhovni. Tega duhovstva, ktero je bilo
predpodoba duhovništva nove zaveze, Kristus ni pereklical,

D Hom. 8. in Ep. od Col. 2) II. Moz. 28, 1. III. Moz. 9, 7.

I, Kralj; 2, 28. 3) III. Moz. I, II. IV. Moz. 18. 4) II.

Moz. 28, 4. 29. 5) IV. Moz. 3, 12. 8, 6.

435

femuč še spolnil in popolnoma storil. ker ni prišel postave
vničjti, femuč izpolniti. Zatorej si je Kristus, ko je uriti
žarel, dvanajst aposteljnov in dva in sedemdeset učencov iz
vernih odbral in k njim rekel: „Jez sem vas izvolil, in sem
vas postavil, da greste in sad prinesete." ') On jim je dal
oblast, grehe odpuščati, ljudi osvečevati in z Bogom spra¬
viti, J ) on jim je vkazal, sv. evangelj vsim narodom ozna-
novati, 3 ) in svojo sveto daritvo opravljati. Kakor apostel-
ni in učenci, tako je bil potle sveti Paul od duha Božjega
za aposteljna izbran, kateri se služabnika Božjega in de-
Ijivca skrivnosti imenuje, 4 ) in je z Barnabom za mašnika
posvečen bil. Tako so tudi apoSfeljni svoje naslednike
izbirali in posvečevali, 5 ) in tudi sedem djakonov za poma-
gavce v duhovnej službi si pridružili. 6 ) Vse to taj očitno
priča, da je Kristus v novej zavezi, kakor Bog v starej,
vižati sveto cerkev, opravljati službo Božjo in oskerbovati
zveličanje vernih, daje On zato poseben stan iz med mož-
kih izvolil in med njimi versto višjih in nižjih postavil, kar
tudi sveto apostoljsko izročilo spriča. Že pcrvi sveti cerkveni
očaki, Ignaci in Klemen, apostolska učenca, pišeta od ško¬
fov, mašnikov in dijakonov, kakor jih sveto pismo ime-
nuje, kteri so za službo Božjo in vernih odločeni; od
poddijakonov, vratarjev, bravcov, izganjavcov, in strežni¬
kov piše sveti Gregor Nacianzenski, sveti Justin, sveti
Ciprian in drugi, in posebno zbor Kartagonski leta 398,
kteri tudi naznani, kako da se imajo novi mašniki posve¬
čevati. Krivoverci sicer terdijo, da rimsko katolška cerkev
svojim vernim čast jemlje, ker le enemu stanu duhovstvo
izroči, in to dokazati se vpirajo na to, kar na dveh krajeh
sv. pisma stoji. Sv. Peter 7 ) verne kraljevo duhovstvo
imenuje in sv. Janez 8 ) pravi, da nas je Kristus za kralje in
mašnike postavil. Ali te besede sv. pisma govorijo od
Znotrajnega duliovstva; to pa v tem obstoji, da more vsak
skoz kerst posvečen kristjan, ki je v gnadi Božjej, tedaj
pravičen in živi ud Jezusa Kristusa, nar vikšega mašnika,
duhovne daritve, to je, dobre dela molitve, pokore, mi¬
losti i. t. d. na aharju svojega serca Bogu darovati, kakor to
sveti apostelj Peter, sveti Paul in David uči. Ako bi mis.el

1) IV. Moz. 18, 21, 8, 6. 2) Jan. 15, 16. 3) Mat. 18, 18.

4) Math. 28, 18. 5) Luk. 22, 19. 6) I. kor. 4, 1. 7) dj.

apost, 13, 2, 8) I. Tim. 4, 14. II. Tim, 1 , 6.

28 *

436

nevernikov, da so vsi verni mašniki, resnična bila, čemu
je Bog že v sfarej zavezi posebno duhovslvo postavil, čemu
je Kristus in čemu so aposteljni prikladne može za službo
Božjo izvolili? Ako imajo vsi verni mašniki biti, zakaj
niso vsi tudi kralji, ker vender sv. Janez pravi, da nas je
Kristus za kralje postavil? Temveč je Bog tiste, ki so se
podstopili, duhovne opravila delati, ostro kaznoval, kakor
je kralju Oziu storil, kterega je z gobami vdaril, ker je v
tempeljnu kadila zažgal, kar so smeli sami duhovni storiti.

Neverni morajo to terditi, ker pravijo, da je sveto
pismo edino vodilo vere, ktero more vsak sam razlagati,
čemu jim je tedaj pridigarjev potreba? In ker nimajo daritve
in samo sveti kerst iz med sakramentov, čemu bi mašnikov
potrebovali? Ker pa v svetej rimsko katolškej cerkvi dari¬
tev Jezusova do konca sveta ostane, ker se v njej vsi od
Jezusa postavljeni zakramenti delijo in naročilo, vse naro¬
de učiti, izpolnuje, morajo tudi mašniki v ti namen iz¬
voljeni in odločeni biti, kteri sveto službo Gospodovo
opravljajo, in ti morajo ne samo zbrani ampak tudi v po¬
sebnem zakramentu posvečeni biti.

Kaj je mašnikovo posvečevanje?

Je zakrament od Kristusa postavljen, kteri da vredno
poklicanim možem, ki se cerkvenej službi posvetijo, du¬
hovno oblast in posebno gnado, službo Božjo prav in sveto
opravljati.

Ktero je zvunajno znaminje, po kterem se mašni -
kom gnada deli ?

Položenje škofovih rok in izročenje kelha s kruhom in
vinom 5 , in ustmeno pooblaslenje, ti kruh in vino v pravo
telo in kri Kristusa spremenovati, in grehe odpuščati ali
zaderževati.

Kadaj je Kristus ti zakrament postavil?

Pri zadnjej večerji, kader je kruh v svoje pravo telo in
vino v svojo pravo kri spremenil in potem aposteljnom rekel:
»Storite to v moj spomin“ , in kor je po svojem slvajenju
njim rekel: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas poš-
lem, jo v nje dahnil, in svetega Duha dal, in oblast grehe
odpuščati ali zaderževati.

437

Alije mašnikovo posvečevanje v cerkvi zmirej sa
pravi zakrament sposnano bilo?

Že sveti apostelj Paul*) svari svojega učenca Timo¬
teja, da naj ne zanemara gnade, ktero je pri položenju rok
starešin (mašnikov in škofov) zadobil, in na drugem mestu
sv. pisma ga opominja, a ) gnado zbuditi, ki jo ima skoz po-
loženje rok. Iz tega se vidi, da je sv. Paul veroval, da se
skoz položenje škofovih ali mašnikovih rok posebna gnada
deli, in v tern obstoji sv. zakrament. Zategavoljo palme
Tridentinski sbor (iste iz cerkve, 3 ) ki terdijo , da mašni-
kovo posvečevanje ni od Kristusa postavljen, resničen
zakrament, temuč samo iznajdba človeška ali pa neka šega,
služabnike Božje besede in zakramentov izbirati.

Kako morajo pripravljeni biti tisti, ki ga prejeti

hočejo?

Morajo vse znamnja imeti, da so resnično od Boga
poklicani v to visoko službo, to je, pobožnost, učenost,
gorečnost, in vse drugo, kar Jezus in cerkev zapovedu¬
jeta. Sveti Paul pravi; Nihče se te časti ne polasti , am¬
pak kdor je poklican od Boga.  Hebr. 5, 4. Kterikoli želi
ti zakrament prejeti, naj prej skerbno premisli, če je
poklican, naj prosi Boga za razsvetljenje, naj vpraša
modre svetovavce, sosebno svojega spovednika, da ne
zajde. Porodniki naj ne vrinejo svojih sinov iz po¬
svetnih namenov v cerkveno službo; in naj jim ne branijo,
ako imajo vse znamnja, da so resnično v to poklicani.

Ali se v duhovni stan poklicani hitro za mabiika
posvetijo?

Ne; popred se preiskuje, alj so zadosti podučeni v
bogoslovstvu, alj so res poklicani za duhovni stan in alj so
lepo in pošteno zaderžali se, potem še le se posvetijo,
in še le potlej so mašniki, kader sedem svetih redov
prejemejo.

1) I. Tim. 4, 14. 2) II Tim, 1,6.  3) Sess. 23. de ord.

can. 3.

438

Koliko je žegnov v katolskej cerkvi ?

V katolskej cerkvi je sedem žegnov, štirje majhni, in
trije veliki imenovani.

Kako se imenujejo štirje majhni žegni, in kakosno
službo opravljajo tisti, ki sojih prejeli?

štirje majhni žegni se imenujejo, in dolžnosti nalože,
kakor bo zdaj rečeno:

Pervi je žegen vartarstva. Kdor ga prejme, ima dolž¬
nost in oblast, cerkvene duri odpirati in zapirati, cerkev
snažiti, čuti, da nevredni ljudje va-njo ne gredo, in da se
notri ne godi, kar se ne sme.

Drugi je žegen pisrnobranja. Kdor ga prejme, ima
oblast in dolžnost, v cerkvi brati sveto pismo, al kar škof
ukaže; tudi otroke in druge nevedne učiti.

Tretji je žegen izganjanja. Kdor ga prejme, ima oblast
nad hudiče, da jih iz človeka izganja. Cerkev to oblast
od Jezusa prejeto svojim majhnim služabnikom daje, da vsi
spoznajo, kako majhno moč ima hudič, ki je njenim majh¬
nim služabnikom podveržcn, in od njih premagan.

Ceterti je žegen strežbe. Kdor ga prejme, ima dolž¬
nost skerbeti, da so svetila, ogenj, kadilo, in druge reči
k božjej službi potrebne, pripravljene: oni tudi pri božjej
službi strežejo.

Kdo je štiri majhne žepne postavil, in zakaj?

Štiri majhne žegne je cerkev postavila, in nimajo
toraj obljube gnade božje. Cerkev je možke pobožnega
življenja in dobrega itnena odbrala, da so narmanje
reči pri očitnej božjej službi spodobno opravljene. — Kar so
prej zgoraj imenovani cerkveni služabniki opravljali, sdaj
neduhovni, al pa duhovni opravljajo.

Kakšen je peti žegen?

Peti žegen je višji od unih štirih, pa vender ni zakra¬
ment. Duhovni petega žegna, al subdiakoni imajo oblast in
dolžnost, brati a! peti list, pripravljati, kar je k svelej maši
treba, duhovnim šestega žegna pri božjej službi streči.
Kdor ta žegen prejme, ne sme več odstopiti; preden ga

439

prejme, je po nekdajnej cerkvenej zapovedi dolžen, vedno
čistost obljubiti, in jo potlej stanovitno ohraniti.

Kakhn je šesti šeg en?

Šesti žegen je od aposteljnov semkaj, in veliko oblast
daje. Duhovni šestega žegna al diakoni, strežejo maš-
niku pri svetej maši, bero al pojejo s. evangeli pri s. maši;
s mašnikovim pripuščanjem smejo pridigovati, verne obha¬
jati, in očitno kerščevati. Imenitniši so bili v starih časih
ko zdaj, ker so vse cerkveno premoženje v oblasti imeli,
da so oskerbovali vdove, uboge, zapuščene otroke in druge
potrebne. Aposteljni so jim to oblast in skerb naložili,
kakor se v njih Djanji bere, 6, 3.4. Sveti Stefan pervi
marternik, in sveti Lorene, tudi marternik, sta bila du¬
hovna šestoga žegna. —• Učeniki terdijo , da šesti žegen
je zakrament, to je, da ima obljubo gnade božje.

Kakšen je sedmi žegen ?

Sedmi žegen, ali mašnikovo posvečevanje, je zakra¬
ment, ki ima obljubo gnade božje, daje veliko oblast, in
vtisne duši znamnje, ktero nikdar ne bo zbrisano.

Kakšno oblast in kakšne dolžnosti imajo duhovni
sedmega žegna, al mašniki?

Veliko oblast in velike dolžnosti imajo, to je :

1) Sveto mašo brati sa žive in mertve. Škof sleher¬
nemu, ki mu mašnikovo posvečanje deli, reče: Prejmi
oblast maševali za Hite in mertve.  Duhoven, ki svojo čedo
ima, je dolžen za-njo maševati 1 , koderkoli so verni dolžni
sveto mašo slišati.

2) Svete zakramente deliti. Vsak mašnik, in soseb-
no če zročeno čedo ima, je dolžen tu li v nevarnosti svojega
življenja, ob času kuge in druge nevarnosti vernim zakra¬
mente deliti. Vsak duhoven je dolžen po volji Jezusovej in
cerkvenej zvesto deliti svete skrivnosti al zakramente.

3) Oznanovati besedo. Jesus je to zapovedal, rekoč:

Pojdite , in učite vse ljudi.  Mat. 28, 19. To zapoved
sveti Paul ponovi, ki svojemu učencu Timoteju, in sledne¬
mu duhovnu reče: Oznanuj besedo , ne jenjaj, bodi si

pritožno al nepriložno; prepričuj, svari z vsim poterpljen-
jem in ukom.  II. Tim. 4, 2. Vsak duhoven, ki zročeno
čedo ima, je dolžen vsako nedeljo in zapovedan praznik

m

oznanovati besedo božjo, tudi posebej učiti in svariti,
kaderkoli je potreba; sosebno pa otroke, da bodo pravi
služabniki božji.

4) Keršansko ljudstvo voditi. Duhovni, kterim je čeda
zročena, so dolžni svoje ovce učiti, svariti, opominjati,
za-nje moliti, jim s dobrim zgledom naprej hoditi, svete
zakramente deliti, in vse druge dolžnosti zvesto opravljati,
kai* vodi ljudi v večno zveličanje.

Ali imajo vsi duhovni enako oblast?

Vsi duhovni nimajo enake oblasti, ampak so v vlada¬
nji katolške cerkve razločeni, in so eden drugemu pod-
verženi, da se mir in edinost ohrani, kakor se spo¬
dobi, in je potrebno v kraljestvu Jezusovem, to je, v
katolskej cerkvi.

Kaj so verni duhovnim dolžni?

Verni so dolžni

1) Ljubiti duhovne. Verni nimajo na svetu tako do¬
brih prijatlov, kakor so jim duhovni, ki skerbe za njih več¬
no srečo. Ce jim duhovni prepovedujejo grešne veselja,
in jim zapovedujejo keršanske čednosti, to iz svetega
evangeliia govore , ker drugači v nebesa ne pridejo. Ne¬
umneži se hudobujejo zoper duhovne, k’jim resnico govore,
pa bodo zvedili, da so svoje dobrotnike zaničevali.

2) Spoštovati duhovne. Duhovni so namestniki Jezu¬
sovi, delivci svetih zakramentov, sredniki med Bogom in
njimi, in so toraj velikega spoštovanja vredni. Modri pravi:
Iz vse duše ljubi Boga, in njegove duhovne spoštuj.  Sirah
7, 33. Spoštovanje do duhovnov je vernim potrebno, ker
brez spoštovanja ni pokorščine, in tudi ne večnega
zveličanja.

3) Bogati duhovne. Duhovni v Gospodovem imenu
uče, in kdor jih ne boga, zaničuje Jezusa , kakor je on
sam govoril: Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas
zaničuje, mene zaničuje.  Luk. 10, 10. Pokorščina do
duhovnov jev zveličanje potrebna, nepokorščina je greh,
nagajivost pa iz hudega serca je še huji greh.

4) Pomagati duhovnim. Verni so dolžni duhovnim
pomagati, da po svojem stanu žive, ker so oni zmiraj pri¬
pravljeni njih dušam streči. Premalo je pa to, in naj jim
pomagajo z molitvo, da svoje velike dolžnosti zvesto

441

spolnujejo; naj jim pomagajo z vsim prizadevanjem, da
svare nepokorne, da zatirajo pohujšanje, in še drugači.
Ako bi se hišni očetje, in drugi po tem ravnali, bi duhov¬
nim butaro polajšali, in bi bilo veliko manj hudega na
svetu. Nekteri, namesti duhovnim pomagati, dražijo druge
v nje, podpirajo hudobneže, zagovarjajo in branijo pohujš-
ljivce, in so enaki unim, od kterih aposteljnov Djanje
pravi: Judje so podpihali ene bogaboječe žene, in imenitne
a mestu, in so obudili preganjanje v Paula.  13, 50.

Kaj so verni Jezusu dolžni, ki jim je duhov¬
ščino dal?

Verni naj bodo Jezusu Kristusu vedno hvaležni, ki
jim je dal, in še daje duhovščino, da pobožno žive, in
večno zveličanje dosežejo. Vse bi bilo pozabljeno al po¬
pačeno, kar je Jezus delal in učil, ako bi duhovščine ne
bilo in hvala bodi višjemu pastirju Jezusu Kristusu, kteri
namestnike pošilja, da vsi dosežejo večno zveličanje.

Nauk za štirnajsto nedeljo po binkuštih.

Pri uvodu sv. maše obudi z mašnikom živo pože¬
lenje po nebesih z besedami: „Bog naš varh! poglej
obličje tvojega mazilenca: zakaj en dan v tvojej vejži je
več vreden, kakor tavžent drugih.* — Kako ljubeznive
so tvoje prebivališča o Gospod vojskinih trum. Moja
duša želi, in omedluje po hiši Gospodovej. ’) Čast bodi
Bogu i. t. d.

Cerkvena molitev.  Vari, prosimo, o Gospod! svojo
cerkev z vednim vsmilenjem; ino ker brez tebe vmerjoči
človek obnemaga: ga vleci z svojo pomočjo vselej od
skodlivega, ino ga obračaj na vse, kar mu je k pridu.
Skoz Gospoda i. t. d.

Iierilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galafianov 5, IG—2š.

Bratje! hodile po duhu, in ne bote želj mesa spol¬
nili. Zakaj meso poželi zoper duha, duh pa zoper meso j
to dva namreč sta eden drugemu zoper, da ne storite, kar

1) ps. 83.

44 *

hi koli kotli. Ako se daste duhu voditi , niste pod postavo.
Dela mesa pa so znane, in te so: prešeštovanje, kurbanje,
nečistost, nesramnost, malikovanje, zav dajanje, sovraživa,
združbe, zavid, jeza , boji, kregi, razpertje, nevošljivosti,
uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar je temu poaobnega.
Od tacih del vam napovem, kakor sim vam napovedoval,
da, kteri take reči delajo, ne bodo kralejstva Božjega do¬
segli. Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, poterpež-
tjivost, miloserčnost, dobrotljivost, prizanašljivost, kratkost ,
vera, pohlevnost, zderžnost , Čistost. Zoper takošne ni
postava. Kteri so pa Kristusovi , so svoje meso križali z
grehi in željami vred.

Kaj pometli po duhu hoditi?

Pomeni vselej in v vsih rečeh svarjenje sv. Duha
poslušati. Kdor to stori, no bo slabih del mesa, ki jih sv.
Paul imenuje, dopernesel, on bo temveč vsako poželcnjo
mesa potlačil in pomoril, in tako svoje meso z vsimi pre¬
grehami in željami križal, in bo tako sadu svetega Duha
vreden, bo Kristusov in večno zveličanje si pridobil.
Tisti pa, ki po mesu živi t. j. kteri poželenje mesa posluša
in tukaj imenovane dela stori, nima zveličanja upati.

Čudno je, da so vsi kristjani Kristusovi in dediči nje¬
govega kraljestva, pa mesa s poželenjem križati nočejo,
ker je vunder Kristus vsim rekel: Ako kdo hoče za meno
hoditi, naj zataji sam sebe (premaga slabo poželenje) in
vzeme svoi križ in hodi za meno. (Mat. t6, 24.)

Zdihlej.  Prosi za me sveti Paul, da mi Bog gnado da,
moje meso s slabim poželenjem križati in tako s tebo moje¬
ga Gospoda Jezusa deležen biti.

Evangeli svetega Matevža 6, 24—33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Nihče ne
more dvema gospo loma služiti; ali bo namreč enega so¬
vražil, in enega ljubil; ali se bo enega deržal, in enega
zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu. Zato vam
povem, ne skerbite za svoje življenje, kaj bote jedli;
tudi ne za svoje življenje, kaj bote jedli; tudi ne za
svoje telo, kaj bote oblačili. Ali ni življenje več, ko jed,
in telo več, ko oblačilo? Poglejte ptice neba, ker no

443

sejejo, in ne žanjejo, in ne spravljajo v žitnice; in vas
Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one?
Kdo pa zmed vas more z svojo skerbjo pridjati le en
komolc k svojej dolgosti? In za obleko kaj skerbite? Po¬
glejte lilije na polji, kako rastejo: ne delajo in ne pre¬
dejo; pa vam povem, da še Salomon v vsej svojej časti
ni bil tako oblečen, kakor njih eno. če pa travo na
polji, ktera dans stoji, in se zjutrej v peč verže, Bog
tako oblači; koliko bolj bo vas, maloverni! Ne skerbite
tedaj, rekoč: Kaj bomo oblačili? Ker po tem vsem
oprašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega
tega petrebujete. Iščite tedaj nar poprej Božjega kralje¬
stva in njegove pravice, in vse to vam bo priverženo.-

Kaj se pravi Bogu služiti ?

Bogu služiti se pravi, voljo Božjo izpolnevati, ali vso
to, kar Bog v našem stanu od nas tirja, zvesto, marljivo
in z ljubeznijo delati.

Ktera sta tista dva gospoda, kterima ne more nobe¬
den vkupej služiti?

Bog in mamon, ali bogatije, pod kterimi se zastopi
tudi drugo blago. Tema dvema se ne more ob enem služiti,
ker ravno nasprotno vkazujeta; Bog, postavimo, prepove¬
duje, bližnega oderati, krasti, goljfovati itd. poželenje bo-
gatstva pa sili te dela dopernašati. Bog vkazuje , nedelje
jn praznike praznovati in posvečevati, ljubezen do bogati¬
jo pa vabi človeka službo Božjo zanemarati, in časen
dobiček iskati, ne da človeku v cerkvi pokoja, da je
farno s telesom pričujoč, serce pa ima doma pri blagu
opravilih?

Komu more bogastvo v prid biti?

Tistim, ki posnemajo svetnike in ž njimi dela mi¬
losti delajo, in si zaklade za nebesa spravljajo.

Zakaj nas pošilja Kristus k pticam v zraku in
liljam na polju?

Naše zaupanje na Božjo previdnost zbuditi, ki tudi
Ptice in cvetlice živi in ohrani, če Bog mladim vranam,

444

ki k njemu vpijejo, živež da 1 ), če ptice, ki ne sejejo,
ne žanjejo in v žitnice ne spravljajo, redi; če cvetlice
na polji tako lepo oblači, koliko bolj bo za človeka sker-
bel, kterega je po svojej podobi stvaril, in za svojega
otroka vzel, ako se kakor njegov otrok obnaša, njegove
zapovedi izpolnuje, in zmirej kakor otrok v njega zaupa.

Tedaj ni treba za hej skerbeti in delati?

Tega ne pravimo; Kristus prepoveduje le nepotrebne
skerbi, ktere storijo, da človek Boga pozabi in zveličanje
duše opusti. Bog sam je tako napravil 2 ), da ima človek
z velikim trudom sadje revne zemlje jesti, in v potu
obličja si kruh pridobivljati, in sveti Paul pravi: „Kdor noče
delati, nima jesti s ).“

Kako se moremo nepotrebnih skerbi znebiti?

S tim, da terdno in živo verujemo, da nam hoče in
more Bog pomagati. Da nam more je očitno, ker je vse-
gamogofien, da hoče, je gotovo, ker jo on v toliko mestih
sv. pisma obljubil, in ker je v svojih obljubah neskončno
zvest. Da imamo živo na Boga zaupati, nas poserčuje
Kristus sam, ter pravi: „Vse, kar koli v molitvi prosite,
verujte, da bote prejeli, in se vara bo zgodilo 4 ).“ Za¬
torej nam ukazuje sv. apostelj vse naše skerbi. Gospodu
izročiti, kteri za nas skerbi 5 ). In kako bi Gospod za
nas ne skerbel, ker nam je sina in z njim vse dal; za-
tegavoljo pravi sv. Auguštin: Kako moreš dvomiti, da ti
Bog dobro da, ker je hudo za te prestati se ponižal?

Zdihlej.  O Gospod Jezus! daj meni terdno zaupanje
v tvojo božjo previdnost, in pomnoži jo vsaki dan v meni,
da bom v vsih rečeh terdno veroval, da bom potrebno
zadobil, če pred vsim Božje kraljestvo in njegovo pra¬
vico iščem.

Tolažba v revšini.

Ne skerbite nezmerno za svoje življenje. Mat. 6, 25.

Ako si revnega rodu, ali ako po kakej nezgodi na
beraško palico prideš, ali če si sam kriv svoje revšine,

1) ps. 156, 9. 2) I. Moz. 3, 17. 3) II. Tesal. 3, 10. 4) Mark.

11, 24. 5)1.  Petr. 5, 7.

445

tolaži se s tem, da ti jo je previdnost božja v tvoje iz-
veličanje naklonila; zakaj sreča in nesreča, življenje in
smert, revšina in bogastvo pride od Boga '). Zatorej
bodi poterpežljiv in ne mermraj, poslal ti jo je Bog, da
bi te greha zanaprej obvaroval. Grešil bi morebiti le in
le, ko bi se ti zmiraj le dobro godilo. Z bogastvom in
razujzdanim življenjem si marsikteri koplje jamo k več¬
nemu pogubljenji. Ako si po zapravljivosti ubožal, misli
si, daje  revšina zdaj tvoja pokora, in bodi hvaležen
Bogu, ki ti priložnost da, se spokoriti. Ako pa svoje
revšine nisi kriv, tolaži se s svetniki, od katerih sv.
Pavl govori, da so se veselili, ko se jim je premoženje
odvzelo, ker so vedili, da jih v nebesih boljši in ne¬
minljiv zaklad čaka 1 2 ). Posebno pa naj te Kristusov iz-
gled spodbada, kateri je, ko je bil bogat, prostovoljno
za nas reven postal 3 ) in tukaj na zemlji ni imel, kamor
bi bil svojo glavo položil 4 ).

V tvojej revšini pogosto z Jobom izdihni 5 ): Bog je
dal, Bog je vzel, kakor je njemu dopadio, tako se je
zgodilo. Njegovo ime naj bo češčeno.“ — Nag sim pri¬
šel iz maternega telesa, nag se bom vernil v naročje
zemlje. Tobija pa je rekel svojemu sinu 6 ): „Ne boj se,
moj otrok, revni smo sicer, toda veliko dobrega bomo
od Boga prejeli, ako smo bogaboječi in se greha varje-
mo in dobre dela doprinašamo.“ Bogu služiti in z malim
zadovoljen biti, se obilno poplača, če ne na tem svetu,
gotovo na unem. Zato je tudi Jezus nebeško kraljestvo
obljubil ubogim v duhu t. j. ne samo ponižnim temuč
tudi revnim, kateri so ponižni in njemu vdani. Posne¬
maj tedaj revnega Jezusa, posnemaj pa (udi prečisto
devico Marijo in posedel boš nebeško kraljestvo. —

Nauk zoper oderfijo.

»Bogu in niamonu ue morete ob enem služiti. Mat. 6, 24.

Oderati se pravi: od svojega bližnjega, kateremu
smo kaj posodili, neprimerjeno obrest terjati ali jo s silo
ztirjati. Navadno se odertniki imenujejo tudi tisti, ki po¬
trebni živež, kakor žito, moko i. t. d. o dragini prider-

1) Sir. 11, li. 2) Hebr. 10, 34. 3) 11. Kor. 8, !). i) Mat. 8.

20. 5) Job. 1 , 21. 6) Tob. 4, 23.

446

žujejo in le po nar vijšej ceni prodajajo, ali pa, ki ga
nakupijo, da ga potem revnim po prevelikej ceni prepu¬
stijo. Odertijaje velik greh; zato Bog oderinikom večno
pogublenje žuga ‘) in tudi Kristus razločno prepoveduje
odertijo s ). — Odertniki so pijavke revnih, izsizajo jim
mozeg in kri in gotovo ne bodo nebeškega kralejstva
posedli, ker prelomijo naravno postavo, še bolj pa se
pregrešijo zoper božjo zapoved, ki razločno veleva svojega
bližnjega ljubiti in revnim dela miloserčnosti skazovati. —
O da bi ti nauk terdoserčni odertniki premislili in
si k sercu vzeli Jezusove besede, ki pravi 3 ): „Kaj po¬
maga človeku, ako ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi."

Nauk za petnajsto nedeljo po binkoštih.

Sv. maša se začne z molitvijo: „Oberni se k meni, o
Gospod in usliši me. Pomagaj Tvojemu služabniku, ki
od Tebe pomoč pričakuje. Usmili se me, o Gospod, Tebe
kličem celi dan. Razveseli dušo Tvojega služabnika; k

Tebi o Gospod povzdigujem svoj glas 4 )." Čast bodi.

Cerkvena molitev:  Tvojo cerkuv, o Gospod! naj ve¬
dno vsmilenje čisti ino vterduje: ino ker brez tebe ne
more terdna ostati, jo vižaj vselaj z svojo pomočjo.
Skoz Gospoda i. t. d.

List sv. Pavla aposleljna na Galačane 5, 25—26. in 6, 1—10.

Bratje! ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo. Ne
hodimo željni prazne časti, da hi eden druzega dražili j
eden drugemu nevošljivi bili. Bratje! ako je kdo od ka-
cega greha prenagljen, tacega vi, ki ste duhovni, pod¬
učite v duhu krotkosti; in glej sam na-se , da ne boš tudi
ti skušati. Eden druzega bremena nosite, in tako hote do¬
polnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo od sebe meni,
da je kaj, ker nič ni , sam sebe zapelja. Slehern pa naj
prevdari svoje delo; in tako bo sam  e sebi čast imel, in
ne v drugem. Vsak namreč bo svoje breme nosil. Tisti
pa, kteri je v keršcanstvu poducevan, naj podeluje tiste¬
mu, kteri podučuje, vse dobro. Nikar se ne motite j  s
Bogom se ni šaliti. Zakaj kar človek seje, to bo tudi žel .
Kdor seje tedaj v svojem mesu, bo od mesa tudi žel

1) Eceh. 18, 13. 2) Luk. 6, 34, 3) Mat. 16, 26. 4) ps, 85.

447

trohnjetije; kdor pa seje v duhu, ko od dt/ha žel večno
življenje. Kadar pa dobro delamo, vikar se ve utrudimo;
ker ob svojem času bomo želi, ako se ne utrudimo Do¬
kler tedaj čas imamo, storimo dobro vsem, zlasti pa do¬
mačim po ven.

Razlaganje.  Ti list je z listom pretečene nedelje
vzet iz pisma sv. Pavla na Galačane. Sv. Pavl je v tem
listu Galačanom naj poprej pomanjkljivost judovske po¬
stave dokazal, in razložil, da zamorejo izveličanje do¬
seči, le ako živo verujejo v Kristusa; potem pa jih je
opomnil, da naj tudi v djanji pokažejo živo vero v Kri¬
stusa. „Vi zdaj v duhu živite,“ jim pravi: „<o je, sv.
Duh vašo dušo s svojo gnado oživlja, razsvetljuje in
kropi, vas vnema, opominja, podučuje in k dobremu
spodbada. Ravnajte se tedaj tudi v vašem djanji po tem
in vadite se posebno ponižnosti in ljubezni, ker ste te
dve čednosti podlaga pravega pobožnega življenja. Po¬
nižnost naj vas vadi, prevzetnost in nečimernost sovra¬
žiti, ljubezen naj vas spodbada k krotkosti in milosti s
vsimi tudi z grešniki, katere ljubeznivo podučujte in na
pravo pot vodite. Pogosto se namreč primeri, da, kdor
grešnike zaničuje in ojstro z njimi ravna, v ravno te
grehe ali še v večje zabrede.

Posebno hote skazali svojo ljubezen, ako si priza¬
devate, eden z drugim poterpeti, t. j. ako ptuje pregre-
ške in slabosti ravno tako poterpežlivo prenesete, kakor
je vam ljubo, da drugi vaše slabosti prenesejo. Tako
hote Kristusovo zapoved, ki veleva, svojega bližnjega
ljubiti, spolnili in se obvarovali veliko druzih grehov. Glo¬
boko v grehe zabrede, kdor misli, da terdno stoji, se
zato čez druge povzdiguje, njih napake oponaša in ne-
pokoj dela. Kdor tako dela, sam sebe goljufa in v sra¬
moti ostane. Pravo čast si bo pridobil le, kdor svoje
slabosti in nagnenja spozna, jih premaga in opusti, ker
ima vsak nad seboj dosti popraviti. Hodite pa tudi hva¬
ležni tistim, ki vas v božjej besedi podučijo in dajte jim
°d vašega premoženja kaj. No motite se v tem, kar sim
°d pravega koršanskega živlenja govoril: z Bogom ne
norčujte se. Kar sejete, bote želi. Ako namreč le mese¬
nemu poželenji služite, se ne poboljšate in vaše pre¬
grešne želje doprinašate, bote želi na unem svelu večno

448

smert in pogublenje; ako pa storite, kar vam sv. Duh za¬
poveduje, bote tudi od sv. Duha večno zveličanje dosegli.

Ravnajmo se po tern nauku, zakaj, tudi nas zadeva
in globoko v serce si vtisnimo, da večnega izveličartja
ne bomo dosegli, če se na duši in na telesu ne poboljšamo.

Zdihlej.  Sv. Pavel! sprosi nam od Boga gnado po¬
nižnosti in ljubezni do bližnjega, da bomo v vsem Kri¬
stusovo zapoved spolnovati zamegli!

Evangeli svetega Lukeža 7, 11—16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najm
itd. (kakor v četertek po 4. nedelji v postu, stran 196.)

Zakaj se je Kristus te vdove vsmilil?

Vsmilil se je je nas prepričati, da Bog žalostne in
zapuščene vdove tolaži in jim pomaga, in nas podučiti,
da smo dolžni ravno tako storiti. Gorje tedaj tem, ki
vdove in sirote stiskajo in zatirajo, namesto jih tolažiti
in jim pomagati. Jok in stok vdov v nebo vpije in Bog
se bo maščeval nad krivico, katera se jim je godila.

So bili pa tudi drugi uzroki, da se je Kristus te
vdove vsmilil. Pokazal je namreč na tem mertvem mla-
denču smert grešnikov, in na žalostnej materi, britkost,
katero naša mati keršanska katol.ška cerkev občuti nad
zgubo toliko svojih otrok, ki od goljufivega sveta^ za¬
peljani hodijo po širokej poti, ki derži v pekel. Žalo¬
vati moramo, ako smo zvesti otroci naše matere katol-
ške cerkve, ko vidimo, koliko jih je, ki dan na dan
v zmiraj večje grehe zajdejo, ali koliko jih duhovsko
spi, koliko jih je zopet, ki so se od prave zveličavne
cerkve ločili in zdaj po gladkej poti k večnemu pogub-
lenji hitijo. — Oh, prosimo vsaki dan Jezusa, naj se
vsmili grešnikov, naj jih zbudi iz duhovskega spanja in
naj razsvetli krivoverne, da bodo vsi njegovo vero spo¬
znali in po poti hodili, ki pelje k večnemu živlenji! —

Zakaj je rekel Kristus tej vdovi: „Ne jokaj?“

Hotel jo je vtolažiti in nas podučiti, da nikar ne
žalujemo preveč po ranjkih, kakor neznabogi, ki ne veru¬
jejo v vstajenje k večnemu živlenji. Kristjanu, ki ve¬
ruje, da bomo vstali in večno živeli, se spodobi poter-

449

pežliva vdanost v božjo voljo; voljno poterpeti, moliti
in druge dobre dela dopernašati nam in ranjkim bolj
hasni, kakor vse solze. —

Kaj se še učimo iz tega evangelia  ?

Da ni nihče, bodi star ali mlad, smerti varen in
da naj bodimo zmiraj pripravljeni umreti. —

Djanski nauk od smerti.

Ko bi bilo sto ljudi v enej ječi vkup zapertih, ka¬
terim bi bila sodba k smerti nepreklicljivo naznanjena,
poslednji dan in smertna ura bi se pa vunder nobenemu
ne povedala; bi ne trepetalo tu sleherno serce, kadar
bi se vrata ječe odperle in bi odpeljali k smerti enega
za drugim, pogosto pa ravno tega, ki bi se nar manj
nadjal? — Ravno to nas vse čaka. —■ Sleherni od nas
tiči v svojej koži, kakor jetnik v ječi 1 ). Enega za
drugim pokoplejo, — in vunder le malo na td porajtamo.
Živimo kakor bi vedno živeli, trebuhu le strežemo, za
njega le skerbimo, za dušo pa nič. — Ali je to pa¬
metno^ gotovo ne.— Truplo bodo červi glodali, duša
pa bo (Bog ve kdaj?) šla v večnost, kamor mora veliko
dobrega seboj prinesti ali že tam pripravljeno imeti, če
hoče večno izveličanje vživati. Kdo bi hotel tedaj tako
nespameten biti, da bi le za truplo skerbel, dušo pa
Zanemaril ?

O človek! je djal sv. Frančišek Salezjan 2 ), misli
s i, da se bo o tvojem poslednjem trenutku svet za-te
končal, vidil boš, kako bo spred tebe zginil. S tvojo
poslednjo uro ti bo minulo veselje, nečimernost, boga¬
stvo, čast in vse, kar ti je bilo ljubo. Kesal se boš, da
si za to malenkost in slepotijo bolj skerbel, kakor za
svoje izveličanje. Temu nasprot te bodo tvoje dobre dela
razveseljevale in rekel boš: O zakaj nisirn zmirej tako
krumno živel?!

Grehi, na katere si malo porajtal, se ti bodo veliki
z deli in tvoje dobre dela čez in čez pokrili. Strah in
groza te bota spreletela, ko boš vidil, da moraš iti v več-
n °st, katera po besedah sv. Bernarda vse požre. Sv. Gregor

D ps. m, 8. 2) Filot. I. 13.

Goffine.

29

450

pravi: „Ložeje je, reči, Kaj da ni (večnost), kakor ka :
daje!“ Trepetala bo tvoja duša, ko bo stala pred Bogom,
katerega v svojem živlenji ni resnično ljubila in častila,
zdaj pa mu mora natanjčni odgovor dati in pravično
sodbo zaslišati!! Ali te to nič ne gane? —

Kako pa zamoreš vjiti temu strahu? Ako zdaj živiš
tako, kakor si boš o poslednej uri želel. Dokler si še
živ, se uči, mirno umreti — le enkrat boš umeri. Umri,
kakor sv. Pavel, vsaki dan t. j. odreci se poželenju
mesa, svetu, njegovemu bogastvu in nečimernosti, pre-
dinj te smert šiloma zgrabi, zakaj: „Kdor umerje, pre-
dinj umerje, ne bo umeri, kadar umerje* pravi moder
in pobožen mož. —

Zdihlej.  O goljufni svet! slovo ti dam že zdaj, ker svoje
poslednje ure ne vem, v katerej te moram zapustiti.
Prijateli in znanci! tudi vam hočem zanaprej le tako
ljubezen skazovati, ki seže tudi unkraj groba.

O Gospod! pomagaj mi, da že zdaj sebi in svetu
popolnoma umerjem, da bora zamogel le Tebi živeti in
tako večno izveličanje doseči.

Nauk od obredov (ceremonij) pri po¬
grebih.

»Nesli so k pogrebu mertvega mladenča, edinega sina svoje
matere, in veliko ijudi je šlo ž njo.« — Luk. 7, 12. —

Od ljudi, ki so mertvega mladenča k grobu spre¬
mili, se učimo, da smo dolžni, mertvemu zadnjo čast
skazati, kar je Bogu dopadlivo '); če se ne stori iz ne¬
čimernosti ali samogoltnosti, temuč iz dobrega namena
in zavoljo Boga. Zlo se tedaj pregrešijo, ki to dobro
delo ali clo opustijo ali se pa na poti k pokopališču
od praznih reči pogovarjajo in se ne spomnijo, da je
treba za merliča kaj moliti. —

Zakaj se kriz nese pred merilcem?

S tem se hoče naznaniti, da je merlič v 'svojem
živlenji križanega Kristusa spoznal, v njega veroval, v
tej veri umeri in da od njega vstajanje zdaj pričakuje.

1) Tob. 1, 20. 2, 3.

451

Zakaj se nese luč pred mer licem,?

Luč se nese pred merilcem, ker cerkev želi, da bi
zdaj večna luč ranjkemu svelila, in da bi mi tudi za-to
za njega molili. Ta navada je že silno stara; že pri po¬
grebu sv. Cipriana, ki je bil o 258. letu po Kristusovem
rojstvu ob glavo djan, so nesli vošene sveče in plame¬
nice, in ga z molitvijo in veliko svečanostjo pokopali').

Zakaj se raka ali grOb z blagoslovljeno vodo pokropi?

Raka ali grob se z blagoslovljeno vodo pokropi, ker
cerkev želi, kakor pravi sv. Tomaž Akv. 2 ), da bi mi
Boga prosili, naj usliši njeno prošnjo in naj duše pravo¬
vernih kristjanov očisti od grehov in polajša njih muke
ali marlre, —

Zakaj se merlič in grob s kadilom pokadi?

S tem naznani cerkev, da je bil ranjki po keršan-
skem poklicu Kristusova dišava 3 ); opomni tudi pravo-
vernike, naj molijo za mertve, ker se bo njih molitev
kakor kadilo k nebu povzdignila. —•

Zakaj se psalmi in druge sv. pesmi pojo?

Pojo se, da bi nas opomnile na nauk sv. Pavla, ki
pravi 4 ): „Ne žalujte nezmerno, kakor neznabogi, ki vsta¬
jenja ne pričakujejo." Mi pa pokažemo s tem, da pri—
vošimo ranjkim večni mir 5 ), katerega zdaj vživajo. —
Kakor terdi sv. Hieronim 6 ), izhaja ta obred od apo-
stelnov, kateri so že pri pogrebu sv. Stefana svete in
hvalne pesmi peli. —

Zakaj merliču zvoni?

Merliču zvoni, da bi se pravoverniki povabili k po¬
grebu in k molitvi za ranjkega, ki je o svojem živlenji
tudi glas zvonov vbogal, ž njimi tudi za nje pri božjej
službi molil; zdaj pa ga je smert od njih ločila. —

1) Ruinart. 2) Lib. 3, art. 21. 3) II. Kor. 2, 14. 4) I, Tes. •

4, 12. 5) Skr. razod. 14, 13. 6) Epist. 63.

29 «

452

Zakaj se pravoverniki z glavo proti izhodu in maš-
niki z glavo proti zahodu obernjeni pokopujejo?

Pravoverniki se pokopujejo z glavo proti izhodu, ker
pričakujejo Kristusa, ki je izhod iz višave 1 ), in čigar
glas bodo na sodnji dan zaslišali, ko jih bo k vsta¬
jenji klical. Mašniki se pokopujejo z glavo proti za¬
hodu, ker bodo na sodnji dan dušam, katere so se jim
izročile, nasproti stali, kjer bodo za nje odgovorni in
pričevali za nje ali zoper nje. —

Zakaj se na gomilo kriz ali kak spominek postavi?

Na gomilo se križ ali kak spominek postavi, ker
se hoče naznaniti, da je ranjki v svojem živlenji križa¬
nega Kristusa posnemal, da memogredijoče zdaj k pri¬
prošnji in na neogibljivo smert opomene. —

Zakaj se pravoverniki v blagoslovljeno zemljo zra¬
ven cerkve pokopljejo?

Pravoverniki se v blagoslovljeno zemljo zraven cer¬
kve pokopujejo: 1) ker so njih trupla po sv. kerstu po¬
stale prebivališča sv. Duha in so tedaj te časti vredne;
2) se s tem hoče naznaniti, da so oni še zmirej udje
sv. cerkve, katerej so se pri sv. kerstu pridružili in jej
zvesti ostali do smerti; 3) da bi se ljudje bali grobov
ogerditi ali poškodovati. —

Zakaj se krivoverci ne smejo pokopov ati s katol-
Škimi obredi?

Krivoverci se ne smejo pokopovati s katolškimi ob¬
redi, ker se v svojem živlenji niso liotli pridružiti sv.
katolškej cerkvi in so njene sv. obrede in molitve za¬
ničevali. Kdor v svojem živlenji cerkvene reči zame¬
tuje, temu cerkev po smerti gotovo ne bo pomagala.—

Zakaj se obsojenim pregreŠnikom in samomorcom
cerkveni pokop ne dovoli?

Obsojenim pregreŠnikom in samomorcom se cerkveni

1 ) Luk. i, 78.

453

pokop ne dovoli, ker se hoče pravovernim ostudnost
takih pregreh pokazati, da bi se jih varovali. —

Nauk z a šestnajsto nedelo po binkoštih.

O začetku sv. maše prosi milost od Boga z bese¬
dami psalm. 85.: »Usmili sc me, o Gospod! Tebe kli¬
čem celi dan. Ti, o Gospod si dobrotljiv in milostljiv
vsim, ki Te prosijo. Usliši me, o Gospod, reven sem
in ubogi. Čast bodi Bogu.....

Cerkevna molitev.  Prosimo te, o Gospod! naj hodi
tvoja gnada vselej pred nami ino za nami, ino naj stori,
da bomo vselej za dobre dela skerbni. Skoz Gospoda itd.

List sv. Pavla aposteljna do Efežanov 3, 13—21.

Bratje! vas prosim, da ne obnemagajte v nadlogah
mojih za vas, liter e so vaša čast. Zavoljo tega prikla¬
njam svoje kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kteri je Oče vsega, kar je v nebesih in na
zemlji, da vam da po bogastvu svoje časti močno uter -
dili se po njegovem Duhu v notranjem človeku, prebivati
Kristusu po veri v vaših sercih, da v ljubezni vkoreninjeni
in uterjeni morete umeti z vsemi svetimi, kakošna je
širokota in dolgota, visočina in globočina; tudi spoznati
ljubezen Kristusovo, ktera um preseže, da ste napolnjeni
z vso polnostjo Božjo. Njemu pa, kteri premore vse obil-
niši storiti, kakor prosimo ali umemo, po moči, ktera v
nas dela, njemu čast v cerkvi in v Kristusu Jezusu v
vse rodove vekoma! Amen.

Sv. Pavel je bil v Rimu v ječi zapert, ker so ga
Judje po krivem zatožili, kakor pripoveduje v listu pri¬
hodnje nedele. Iz ječe je pisal Efežanom, katere je k
keršanstvu spreobcrnil. Pisal jim je, da bi jih v ker-
šanskej veri še bolj poterdil. »Moje terplenje, jim piše,
naj vam bo v čast, ko sem jez, vaš duhovni oče, vre¬
den postal, Kristusu enako terpeti. Hvaležen sem Bogu
za to in ga kleče prosim, naj tudi vas v svojej veri
poterdi, da bote vaše strasti berzdati, vaše serce zmi-
r ej bolj očistiti in dušo posvetiti zamogli. Prosil bom
Boga tudi zanaprej, naj vam pravo ljubezen dodeli, t.
j- da bi ne ljubili Boga zavoljo plačila samo, temuč tudi

454

zavoljo nadlog, katere vam pošlje, da zamorete Kristusu
zmircj podobnejši biti. Le kdor Kristusa stanovitno ljubi,
zapopade velikost in sirokost njegove ljubezni, ker so
vsi udje njegovega života, in vse moči njegovo duše
zavoljo naših pregreh neizrečeno terpele; zapopade tudi
dolgost njegove ljubezni, ker je že pred tri in tri¬
desetimi leti za vse to terplenje vedel, globokost, ker
zunaj njega še nihče ni toliko terpel in tudi ne bo; za¬
popade potem tudi visokost, ker je na križu za grozno
hudobijo naših grehov in za strašno razžalenje božjega
veličanstva dobro vedel in tedaj za nas terpel. Drugi
sv. očetje terdijo, te besede pomenijo vso skrivnost
našega odrešenja, sirokost namreč pomeni, da je bilo
to odrešenje vsemu ljudstvu namenjeno, dolgost pomeni,
da je za vse veke in vedno, visokost pomeni, da nas
od pozemelskih reči odterga in k nebu povzdigne; glo¬
bočina, ker cIo v kraljestvo mertvih seže to odrešenje.
— Kdor te skrivnosti našega odrešenja nekoliko premisli,
spozna neizrečeno božjo ljubezen, Boga zmirej bolj in
bolj ljubi in bo tudi njegove neskončne dobrote deležen.

Promišluj tudi ti te 'skrivnosti našega odrešenja, pre-
mišluj Jezusovo neskončno ljubezen do nas, pomisli,
koliko je terpel za nas, in terpi tudi ti, da mu boš ne¬
koliko podobnejši! Kedar vidiš, kako se cerkev ali njeni
služabniki, škofje in mašniki preganjajo in jih težave in
nadloge tarejo, ne obupaj, temuč pomisli, da le, kdor
terpi, je Jezusov učenec, in da cerkev in njeni služab¬
niki mora : o terpeti, ker je Kristus, njih poglavar, terpel.
Mn ogo je sicer prestala naša mati rimsko - kalolška cer¬
kev o preteklih sedemnajstih stoletjih, tode premagala je
vse njene profivnike, kakor jih je premagal Jezus, njeni
poglavar. Protivniki so poginili, ona pa zmirej še slavno
živi, bo živela do konca sveta in se v nebesih veko¬
maj radovala. —

Evangeli svetega Lukeža 14, 1—11.

Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega višega
farizeja v saboto kruh jest, so oni na-nj gledali. In
glej! neki vodeničen človek je bil pred njim. In Jezus
je spregovoril, in djal učenikom postave in farizejem,
rekoč; Ali se sme v saboto ozdravljati? Oni pa so

455

molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil. In je od¬
govoril, in jim rekel: Komu zmed vas bo osel ali vol
v kapnico padel, in ga ne bo izlekel precej sabotni dan?
In mu niso mogli na to odgovoriti. Povedal je pa tudi
povabljenim priliko, ker je vidil, kako si pervc sedeže
izberajo, in jim je rekel: Kadar si povabljen na gostijo,
ne sedaj na pervo mesto; da, ko bi bil morebiti častit—
Ijivši kakor ti, od njega povabljen, ne pride, kteri je
tebe in njega povabil, in ti ne reče: Ugani se temu; in
se takrat ne začneš z sramoto na zadnje mesto pre¬
sedati. Temuč kadar si povabljen, pojdi in sedi na po¬
slednje mesto, da ti poreče, ko pride, kteri te je pova¬
bil: Prijatel! pomakni se više! Takrat ti bo čast v pričo
tistih, kteri so z teboj vred pri mizi. Zakaj vsak,
kteri se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje,
bo povišan.

Zakaj je Jezus pri farizejih večerjal?

Kakor sv. Ciril terdi *), je Jezus pri farizejih ve¬
čerjal, ker je želel jih podučiti, da je pripuščeno v saboto
ozdravljati. Hotel jim je pa Jezus tudi pokazati, kako
se morajo obnašati, ki vabijo, in kako tisti, ki so vab¬
ljeni. Farizeji niso Jezusa k večerji posabili, da bi mu
delo miloserčnosti skazali, ampak da bi na njem kaj za¬
pazili, česar bi ga potem grajati mogli. Jezus pa jih je
krotko nagovoril in si prizadeval, jih podučiti.— Varuj
se svarivnosti in bodi, kakor Jezus, tudi svojim sovraž¬
nikom dober. —

Kateri so vodeničnemu v današnjem evangelji podobni?

Vodeničnemu v današnjem cvangelji so podobni vsi
nečistniki in lakomniki J ). Kakor vodenični zmirej le po
pijači hrepene in si svoje žeje nikoli ne vgasč, ravno
tako nečistniki, če bolj razujzdano živijo, bolj po ne¬
čistem veselji hrepenijo; in lakomni, če imajo več bo¬

li ln caten. 2) heda et Aug.

456

gastva, še več si ga žele. Kakor se vodenični težko
ozdravijo, ravno tako redko se nečistniki spreobernejo.

Zakaj je lakomnost poglaviten greh?

Lakomnost je poglaviten greh, ker je korenina vsega
hudega 1 ). Kdor sc njej vda, začne kmalo tudi vohro-
vati, krasti, goljfovati pri vagi, meri, kupčii, krivo prisegati,
revne, vdove in sirote zatirati in vero zatajevati; porok
tega nam je Judež Iškariot. Zato pravi sv. apostel
Pavel I. Tim. 6, 10.: „Kteri hočejo obogateti, padejo v
skušnjavo in zaderge hudičeve." Opominja nas on tedaj,
se je ogibati, vnema nas pa tudi zavoljo tega k pravič¬
nosti, pobožnosti, veri, ljubezni, poterpežlivosti in krot-
kosti. —

Naj lože se bomo ostudne lakomnosti ogibali, če
pogosto premislimo, da od vsega premoženja, kar ga
imamo, na uni svet nič seboj ne ponesemo 2 ), in da nam
bo marveč treba, ojstro odgovornim biti, kako smo ga
rabili. —

Nauk od posvečevanja nedele.

»Ali se sme v saboto ozdravljati.« Luk, 14, 3.

Zakaj je Kristus to vprašal?

Vpraša! je to, ker so Judje posebno pa farizeji zastran
praznovanja sabote veliko praznih ver imeli in niso hotli
Jezusa kot Mesija spoznati, ker je v saboto ozdravljal,
čeravno je s tem mnogim veliko dobrega storil. Ce so
Judje ali iz prazne vere ali iz hinavšine saboto tako
vestno praznovali in se jim je greh zdelo, kaj delati na
dan, se moramo zjokati, ko toliko kristjanov vidimo,
kateri clo ne porajtajo na nedelo ali praznik in se pre-
derznejo tudi ob nedeljah in praznikih kakoršne koh
težke dela opravljati.

Ljubi kristjan! celi teden služiš tvojemu životu, od
svita do mraka se trudiš, da bi sebe in svojo družino
pošteno preživel, kar je prav in Bogu dopadljivo. Toda
Bog si je v tednu en dan prideržal, nedelo namreč, m

J) I- Tim. 6, 9. 2) I. Tim. 6, 7.

457

si še nekoliko praznikov izvolil, katere Njemu in tvojej
iluši posveti. Nespametno tedaj ravnaš, če Bogu po¬
svečeni dan k svojemu pozemelskcmu dobičku ali pa k
vživanji nečimernega in pregrešnega veselja oberneš in
ga tako rekoč Bogu vkradeš. Živini dovoliš nekoliko
počitka, sebi ga nič ne dovoliš. Pravi mir in počitek
pa najdeš le v molitvi, pobožnosti, premišlevanji božjih
dobrot, v obiskovanji službe božje, v sv. zakramentih i.

t- d.Kolikorkrat boš svojo, vest natanjko pregledal,

hoš spoznal, da te je gerda dobičkarija pogosto pa tudi
pomankanje žive vere k temu grehu napeljalo. S silo si
hotel obogateti in nisi pomislil, da je to brez božje po¬
moči nemogoče. „Kteri hočejo obogateti, padejo v sku¬
šnjavo in zadcrgo hudičevo“ pravi sv. apost. Pavel I.
Tim. 6, 7. Dobro si hotel živeti in nisi premislil, da
jo naše živlenjc le čas pokore, in ta svet le kraj, si s
*orp]enjem nebesa zaslužiti. Ob nedeljah in praznikih si
Postopal, se lišpal, klafal, kupčeval, hlapčevske dela
opravljal ali clo kaj nesramnega počel. Bog pa bo svoje
zasramovavce osramotil in jim svoj blagoslov odtegnil *),
oesar se vsaki dan lahko prepričamo. O človek! globoko
s > vtisni ta nauk. —

Zdihlej.  O Jezus! Tvoje besede in dela so krot-
kost in modrost. Dodeli nam pomoč, da se bomo v vsem
onšem djanji le po Tebi ravnali, da bomo le Tebi do-
padli in svojega bližnjega k dobremu vnemali. Pomagaj
fmm tudi, da bomo vse nedele in praznike Tebi v čast
j 11  našim dušam v izveličanje obračali; dodeli nam pravo
kfotkost in ponižnost, da Te bomo zmiraj bolj posnemali
m se v nebesih s Teboj vekomaj veselili. Amen. —

Nauk za sedemnajsto nedelo po binkoštih.

O začetku sv. maše hvali pravico in milost božjo s
escdami psalm. 118.: O Gospod! Ti si pravičen in pra¬
mena je Tvoja sodba. Ravnaj s Tvojim služabnikom po
. °jej velikej milosti. Srečni so, ki nedolžni umerjejo
ln  spolnijo zapoved Gospodovo. Čast bodi Bogu.

Cerkvena molitev:  Daj, prosimo, o Gospod! svojemu
ljudstvu, vsega hudičevega zapelovanja se ogibati, ino
D Malah. 2, 3.

458

tebe, samega Boga, sc z čistim duhom deržati. Skoz
Gospoda i. t. d.

Borilo iz lista sv. Pavia »posteljna do Efežanov 4, 1 — 6.

Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da spodobno
živite po poklicu , h ki er emu ste poklicani, z vso poniž¬
nostjo in kratkostjo, s poterp/jenjem; prenesite eden dru-
zega v ljubezni , in skerbite ohraniti edinost duha v za¬
vezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste pokli¬
cani v eno upanje svojega poklica. En Gospod je, ena
vera , en ker st. En Bog in Oče je vsih, kteri je nad
vsemi, in po vsem, in v nas vseh, kteri je hvaljen
vekomaj. Amen.

Opomin.  Prosi vedno Boga za pomoč, da boš za-
mogel svoj keršanski poklic spolnovati s čednostmi, katero
tukaj sv. Pavel priporoča. —

Nauk od edino zveličavne cerkve ali vere.

»En gospod, ena vera, en kerst, en Bog in oče vsih" Efež. 4, 5.

Te besede sv. Pavla razločno pokažejo, da ni vse
eno, te ali une vere biti. Vunder pa se o sedanjih časih
pogosto sliši terditi: Vse eno je, katere vere si je člo¬
vek, v vsakej veri zamore zveličan biti, če le v Enega
Boga veruje in pošteno živi. Le nespametni kaj tacega
terditi zamore! Pomisli, ljubi kristjan! le En Bo g je in
ta je le Enega odrešenika poslal, kateri je le Eno vero
oznanoval in le Eno cerkev vstanovil. Ko bi bil Bog
več cerkev imeti hotel, bi jili bil Jezus gotovo vstano¬
vil. Ne bil bi Ene edino — zveličavne vere oznanoval
in tudi ne Ene keršanske cerkve vtemelil, ker so vsi
Judje že v Enega Boga verovali. Ali Jezus je zaverg e J
krivoverstvo in judovstvo, je oznanoval le En namreč
nov nauk in vtemelil le Eno cerkev. Nikoli Jezus ne govori
od več cerkev, temuč zmiraj le od Ene same.

Zapoveduje nam On, to cerkev slušati in ne pristavi, da
more kako drugo slušati, kdor to zaverže. Govori le od
Enega dobrega pastirja, od Ene čede, od Enega samega
hleva, v katerem naj se vsi združijo. Ravno tako go¬
vori le od Enega božjega kraljestva na zemlji, kakor j c
Je Eno nebeško kraljestvo; nadalje govori le od Enega

459

gospodarja in Ene družine in omeni le Eno njivo, le En
vinograd, cerkev namreč, in le Eno skalo, na katero je
svojo cerkev zidati hotel. Pred svojo smertjo ta dan je
goreče molil k svojemu nebeškemu očetu, naj bodo vsi
pravoverni le Edno, kakor sta On in Oče le Edno. Za¬
povedal je tudi svojim aposteljnom, vsim narodom svoj
sv. evangelj oznanovati in jih podučevati, kar jim je bil za¬
povedal. Kar so tudi natanjko spolnili aposteljni.

Povsod so oznanovali le En nauk, razperfije raz-
sojevali in krivoverce od cerkve odpravili. Kakor so
ravnali aposteljni, so ravnali tudi njih nasledniki. Tudi
sv. očetje priporočajo v svojih spisih edinost v veri in
terdovratnim krivovercom upanje izveličanja popolnoma od¬
rečejo. —

Ljubi kristjan! spoznaj iz tega, da le Ena sama prava
cerkev biti more. Ako je pa le Ena cerkev prava, se
tedaj le v tej izveličanje doseže. Jezus, ki je pot,
pravica in življenje, govori od Ene same cerkve, katero
•noraš slušati, ako hočeš izveličanje doseči. Kdor cerkve
n e sluša pravi, naj ti bo kot odpadenec in očiten greš¬
nik. Nadalje govori Jezus le od Enega hleva in samo
°d tih ovec, ki so iz tega hleva, in s.o glas svojega pa¬
pirja zaslišale, za njim tekle in večno življenje za¬
gabile. Tudi aposteljni so se prepričali, da je le Ena
sama cerkev prava in zveličavna. „Brez vere je ne¬
mogoče Bogu dopasti,* piše sv, Pavel ') in „ta vera je
,e  Ena“ uči Efežane 2 ). — Pa tudi apostelni, ko bi ne
mj'i popolnoma prepričani od Edine zveličavne cerkve
jo gotovo ne bili tako razločno priporočevali in očitno
^glasovali Jezusovega nauka od edinosti svoje cerkve.
^nk° r  so učili apostelni, so učili tudi njih nasledniki in
Vsi 8  v. očetje jednoglasno ierdijo, da zunaj prave cerkve
n ' ^jvlenja. Sveti Ciprian jo primeri Noetovej barki
rekoč 5 ); (Je j e zlIna j Noetove barke kdo smerti vbežal,
J 1  vbeži tudi eden, ki je zunaj prave cerkve.“ —^ Iz
Vs ega tedaj razvidite, da je le Ena prava edino zveličav¬
na vera ali cerkev, zunaj katere ni živlenja, temuč smert
ln  pogublenjc. —

Ktera je tista cerkev? Gotovo le rimsko-katolška,
"Postolska. Samo njo je Jezus vtemelil, samo za njo so

Hebr. n, 9 . 2) Ef. 4, 5. 3) De unit. eccl. c, 7, 4.

460

apostelni delali, samo za njo je tisuč in tisuč svetih mu-
čencov svojo kri prelilo, samo ona ima znamnja prave
Jezusove cerkve J ) in samo njej je Jezus obljubil, da bo
vsim njenim sovražnikom vpor obstala do konca sveta. —
Pač so pred tri sto letini nekteri, ki so od katolške cer¬
kve odpadli, terdili in se zdaj terdijo, da se katolška
cerkev moti in pravega Jezusovega sv. evangelja ne
oznanuje več. Ko bi ti možje prav imeli, bi bil Jezus
tega kriv, ker jo je On vtemelil in jej obljubil, pri njej
ostati do konca sveta in jo s pomočjo sv. Duha veko¬
maj vladati. On bi tedaj ne mogel spolniti, kar je ob¬
ljubil. Kaj tacega le misliti, je gotovo nespametno. Ke-
daj in zakaj bi sc bila zmotila sv. katolška cerkev, ki
je bila vunder naj perva, od Jezusa samega osnovana in
čigar temelj je sv. Peter? Naj večje in naj mogočnejše
deržavc so poginule in naj terdnejši prestoli razpadli, sv.
cerkev še zmirej terdna stoji. Ko bi ne bila kot prava
in edino-zveličavna od Jezusa vtemeljena, ne mogla bi
tako dolgo obstati, ker Jezus razločno pravi, da se bo
vse, kar njegov nebeški Oče ni vsadil, poruvalo 2 ). Davno
že bi bila zginula rimsko-katolška cerkev, ko bi ona ne
bila Jezusova; tako pa stoji še dandanašnji in vsi njeni
protivniki so zginili in bodo zginili, ker je tudi peklenske
vrata ne bodo premagale, kakor govori Gospod, ki bo
spolnil, kar je obljubil! —

Vidiš tedaj, ljubi kristjan! daje le rimsko-katolška cer¬
kev prava in edino-zveličavna. Vidiš tudi, kako nespametni
in zapeljivi so tisti, ki pravijo: „V vsakej veri zamoremo
zveličani biti, če le v Enega Boga verujemo in pošteno
živimo." — Zunaj prave Jezusove rimsko-katolške cer¬
kve ni življenja — so učili apostelni, vsi sv. očetje in so 2
neštevilnimi pravovernimi svojo kerv prelili za to resnico.
Ravnaj se tudi ti po nauku te cerkve, vbogaj, kar ti za¬
pove in stori, kar ti svetje. Hvali Boga za neprecenljiv®
dobroto, ko si tudi ti ud te edino-zveličavne cerkve, moh
pa tudi za tvoje zmotjene brate, ki so še zunaj te cer¬
kve, da tudi te Gospod pripelje in se spolni, kar J c
Jezus obljubil rekoč: „En hlev bo in En pastir." —

1) Glej nauk za pervo nedelo po veliki noči. 2) Mat. 15,

461

Evangeli svetega Matevža 22,  34—46.

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji; in eden
zmed njih, učenik postave, gaje  vprašal ga skušajoč:
Učenik! ktera je velika zapoved v postavi? Jezus pa
mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svo¬
jega serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli.
T a  je nar veči in perva zapoved. Druga pa je tej enaka;
Ujubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. V teh dveh
zapovedih je zapopadena vsa postava in preroki. Ko so
kil* pa farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal, rekoč: Kaj
Se  vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Mu reko: Davi¬
dov. Ji m  reče: Kako ga tedaj David v duhu imenuje
Uospoda, rekoč: Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Usedi se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih so-
v ražnikov v podnožje tvojih nog. Ako ga tedaj David
imenuje Gospoda, kako je njegov sin? In nobeden mu
ni  mogel odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistega
dne nobeden prcderznul še kaj vprašati.

Kaj se pravi: Boga ljubiti?

Boga ljubiti, se pravi: svoje dopadanje, radost in
Veselje nad Bogom imeti, ker je naša naj večja in naj
Popolnejša dobrota; veseliti se njegovega veličanstva in
krasote, le od njega misliti in govoriti, njegovo voljo v
pun z  veseljem spolnovati in vse svoje premoženje tudi
zivlenje rajše zgubiti, kakor njega s kakim grehom raz-

Kaj

se pravi: Boga ljubiti iz celega svojega serca
tz  vse svoje pameti, iz vse svoje duše  t. t. d.. • ■ ■

Te različne besede prav za prav eno in ravno tisto
Pomenijo, namreč: Boga prav, odkritoserčno in goreče
ljubiti. Sicer pa v pomenu „se/'c«“ zamoremo svojo
v °ljo  zastopiti, ko Bogu vse izveličanje in krasoto želimo
’ n  nič druzega nočemo, kakor, da bi ga vsi ljudje spo-
z nali, ljubili, častili in da bi mi vsi drugi njegovo voljo
R atanjko spolnili. — Za pomen „ duše * zamoremo pamet

462

vzeli, ker si moramo vsi prizadevati, ga po premišle-
vanji stvarjenih reči zmiraj bolj in bolj spoznovali in
ljubili. — Pamet  nam zantore spomin pomeniti, ker se
moramo vedno na Boga in na njegove neštevilne dobrote
spominjati, ga za to hvaliti in hvaležni biti. — Z vso
svojo mqČjo  bomo Bogš ljubili, če mu z vsim životom t.
j. s peterimi občutki, z rokami, nogami, jezikom, očmi
in ušesmi služimo in vse storimo, kar On hoče, in zato,
ker On hoče. —

Ali je prava ljubezen, ce Boga le zat6 ljubimo,
ker nam je dober?

Taka ljubezen se imenuje zahvalna in je dobra in
hvale vredna; tode popolna šeni, ker ni brez sebičnosti,
samopašnosti in poželjivosti. —

Ktera ljubezen se imenuje popolna?

Popolno Boga ljubi, le kdor ga zato ljubi, ker je
sam na sebi naj večja in naj ljubeznjivša dobrota; in
tako ga moramo vsi ljubiti ne iz sebičnosti, ali iz strahu
pekla, ali, ker plačilo od njega pričakujemo, ternuč zato,
ker je sam na sebi naj dobrotljivši in vse ljubezni
vreden. —

Ali zarnore  s ljubeznijo tudi bogaboječnost skle¬
njena biti?

Le detinska bogaboječnost zamore z ljubeznijo skle¬
njena biti ne pa hlapčevska.

Hlapčevska bogaboječnost  je bolj bojočnost pred kaz¬
nijo kot bogaboječnost ali žalost, ker smo Boga razžalil*-
Hlapčevska bogaboječnost z božjo ljubeznijo ne mor®
sklenjena biti, ker v ljubezni, kakor pravi sv. Avguštin,
ni boječnosti, popolna ljubezen se nič ne boji. —

Detinska bogaboječnost  je boječnost, Boga naj bolj¬
šega očeta razžaliti. Ta boječnost pride le iz ljubezni
in je začetek modrosti, Obvarje nas greha, nam naše
živlenje slajša in podaljša. O smertnej uri nas blag 0 "
slovi jn po smerti osreči. —

463

Kdo Boga popolno ljubi?

Boga popolno ljubi, kdor: 1. Njegovo neskončno po¬
polnost, vsegamogočnost, dobrotljivost, modrost, svetost in
lepoto premišluje. — 2. Kdor premišluje Njegovo ne-

je v učlovečenji,
sina razodel. —
in bolj ljubiti. —
4. Kdor tudi Boga, za te dar gordče prosi. —

skončno ljubezen do nas, katero nam .
terplenji in smerti svojega edinorojenega
3. Kdor si prizadeva. Bosra zmirai boli

Kdaj smo dolžni, Boga popolno ljubiti?

Dolžni smo, Boga popolno ljubiti: 1. Kadar se po¬
polno pameti zavemo, Boga spoznamo in previdimo, da
smo dolžni, ga ljubiti. — 2. Kadar nas svet, hudič in

poželenje mesa s svojim bogastvom in veseljem zape¬
čati hoče. — 3. Kadar smo se smertno pregrešili. —
L Kadar kak sv. zakrament prejmeno; posebno pa po
s v. obhajilu. —r 5. Kader smo kako posebno dobroto od
Boga prejeli.— 6. Pri jedi, pijači in vsakem pripušče-

Nem veselji. — 7. Kader kako božjo stvar ogledamo. —
O smertnej uri. — 9. Večkrat o dnevi. —

Ljubezen do bližnjega je že razložena v nauku dva-
oajste nedelje po binkoštih.

%ukaj ste zapovedi ljubezni do Boga in do bliž¬
njega naj imenitnejše?

Te dve zapovedi ste naj imenitnejše, ker vse diugc
spopadete in ker v njih, kakor Kristus pravi, vsa po¬
stava obstoji. Kdor te dve zapovedi spolni, spolni vso
Postavo in vse stori, kar je Bogu dopadljivo; zakaj, kdor
Boga resnično ljubi, se ne loči od njega z nevero ali
krivoverstvom, no mermra zoper njega, ne imenuje po
Nevrednem božjega imena s kletvino ali krivo, prisego,
posvečuje praznike, ker ve, da jo vse to Bogu dopad¬
ljivo. Spoštuje svoje starše, svojemu bližnjemu ne stori
žalega, ne tepe in ne vbija nikogar, no prešestuje, ne
krade, no opravlja, ne priča po krivem, ne obrekuje, ni
Nevošljiv, sovražliv, ali neusmilen. Z eno besedo, to vse
® tQ ri zato, ker Boga ljubi in svojega bližnjega zavolj
Bo ga kakor samega sebe. Zakaj pa mi od tega takd

464

malo storimo ali clo nič? ker svojega bližnega ali clo
nič ali pa premalo ljubimo. —

Kuj mislite vi od Kristusa?

Tako je Kristus vprašal farizeje, da bi jih iz njih
lastnega odgovora prepričal, da on ni samo človek in
ne samo po telesu Davidov sin, temuč da je kot edino-
rojeni božji sin od vekomaj Gospod Davidov in Gospod
vsih ljudi. Psalm. 2, 7.  — Tudi dandanašnji je še, žali—
bog, veliko ljudi, ki, kot farizeji, Kristusu, sinu božjemu,
božjo natoro vtajijo in ga kot samo modrega, bogoljub-
nega človeka imajo, in njegovega nauka, čeravno ga je
z mnogimi čudeži poterdil, nočejo kot božjega vzeti.
Varuj se, ljubi kristjan! takih zapeljivcov, ki te z njihovo
lažnjivo vero ob Kristusa, ob dušni mir in upanje prihodnjega
vstajenja pripraviti hočejo. Ako pa veruješ, da je Jezus
sin božji, naš gospod, učenik in odrešnik, ravnaj se tudi
po njegovem nauku in stori, kar govoriš. —

Zdihlej,  Preljubeznjivi Jezus! ki si nas k ljubezni do
bližnjega tako serčno opominjal, dodeli nam milostno, da
se bodo vse naše misli, besede in djanja v ljubezni za¬
čele in jenjale. Dodeli nam, da Te bomo z vso močjo
duše in telesa ljubili in se s Teboj tako sklenili, da nas,
kakor svetega Pavla, nobena skušnjava, nadloga, nevar¬
nost in tudi smert ne bo od Tebe ločila.

Dodeli nam tudi, da bomo zavoljo Tebe zamogli
svoje prijatle in neprijatle kakor sami sebe ljubiti in po
tej ljubezni vredni postati, Te kot svojega izveličarja in
milostljivega sodnika imeti. —

Nauk za osemnajsto nedelo po binkoštih*

Cerkev v začetku sv. maše prosi mir, katerega je Bog
po prerokih obljubil: „0 Gospod! dodeli mir tistim, ki v
Tebe upajo, da bodo Tvoje preroke kot pravične spo¬
znali. Usliši Tvoje služabnike in Tvoje Izraelsko ljud¬
stvo^ Sirah. 3(5, 18. — „Veselim se, kadar se mi reče:
Pojdimo v hišo Gospodovo. “ Psalm. 121, 1. —

Cerkoma molitev.  Daj, prosimo, o Gospod! svojemu
ljudstvu, vsega hudičevega zapelovanja se ogibati, ino

tebe, samega Boga, se z čistim duhom deržati. Skoz
Gospoda i. t. d. ^'

Berilo iz I. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 1, 4- —8.

Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo
milosti Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu ; ker
ste  po njem v vsem obogateli, v vsej besedi in v vsem
z 'ianji (jkakor je bilo pričevanje Kristusovo pote.rje.no med
vami j), tako da vam ne manjka nobenega daru, kteri 'ča¬
kate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki vas
J ° tudi poterdoval do konca, da bote brez greha v dan
Prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa.

Razlaganje.  Sv. Pavel razloži v tem berilu, da ima
P r avo ljubezen do bližnjega, ker se veseli in Boga hvali,
i° j e  Korinčanam veliko pripomogel. Veseli ga posebno,
j er  jim je pogosto božji nauk oznanoval in tako v nji—
b°vih sercih Kristusa vterdil, da zamorejo brez strahu
Pričakovati Kristusov prihod k sodbi. Veseli se tudi ti,
*° vidiš, da je tvoj bližnji v gnadi božjej, zakaj to je
z 'iamnje prave ljubezni do svojega bližnjega.

Evangeli svetega Matevža 9, 1—8.

Tisti čas je Jezus stopil v čolnič, ter se je pre-
P e lial, in je prišel v svoje mesto. In glej! prinesli so
Bur mertvoudnega, ležečega na postelji. In ker je Je-
Zus v <dil njih vero, je rekel mertvoudnemu: Zaupaj sin,
°dpuščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev so
S »mi p r i se jjj re k]i; ja preklinja. In ko je Jezus vidil
PJ'h misli, je rekel: Zakaj mislite hudo v svojih sercih?
a J je ložej, reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi; ali reči:
st uni ; n  hodi? Da pa veste, da ima Sin človekov ob-
15  na zemlji odpuščati grehe, (reče tedaj mertvoudne-
^ u ) ♦ Vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na svoj
In je vstal, in šel na svoj dom. Množice pa, to
Vl( ^ t i, so stermele, in častile Boga, kteri je dal tako
0  tast ljudem.

p f . Nauki:  I. Dobrotniki, ki so tega bolnika k Kristusu
P mesli, so nam v izgled, kako da tudi mi revne bolnike
Goffine. 30

466

pojiščimo in jim po mogočo,sti pomagajmo. Ker je pa
Kristusu tudi njihova ljubezen tako dopadla, da je za¬
voljo tega mertvoudnemu grehe odpustil in ga ozdravil,
se učimo, kako tudi mi marsikteremu na duši bolnemu
pomagati zamoremo ali z molitvijo ali s priprošnjo, ah
če ga z lepim izgledom in podučenjem k Bogu pri¬
peljemo. Molimo saj za spreobernenje grešnikov, če jim
nič dobrega storiti ne moremo. —

II. Kristus je mertvoudnemu najpred grehe odpustil,
potem še le ga ozdravil. S tem nas je hotel podučiti,
da so bolezni pogosto nasledki grehov. Z boleznijo in
nadlogami nas Bog opomni in zdrami iz dušnega spanja-
Ta nauk je Jezus potcrdil, ko je bolniku, ki je bil Že
osem in trideset let bolen, rekel: „Ne greši zanaprej, da
se ti kaj hujega ne zgodi J ). u  — O da hi to vsi tisti
pomislili, ki Boga tolikokrat za polajšanje svojih nadlog'
prosijo in zraven ne pomislijo, da je treba najpred rešit*
se grehov, v katere so tako globoko zabredli. —

III. On Boga psuje. Tako so oslepljeni Judje od

Kristusa mislili, ker so menili, da se je zoper božjo
pravice pregrešil, ko je temu bolniku grehe odpustil; za¬
kaj psovati se pravi: zoper Boga ali zoper svetnike k a J
sramotnega misliti, govoriti ali storiti. Na to pa niso p°"
mislili ti blaznivci, da so oni sami z njihovo prederzno
mislijo Kristusa psovali. Čeravno je mertvoudnega ozdra¬
vil in veliko druzih čudežev doprinesel, so ga vunde*'
natolcevali, da on Boga psuje, tako da jih je mor a
okarati. Če je Kristus Judom, ker so ga psovali in g> a
kot Boga niso liotli spoznati, tako zameril, kaj ho kri¬
stjanom storil, ki ga ali navadno ali samo v jezi psujej 0 ?
preklinjajo, svete zakramente zasramujejo? i. t. d.*'

IV. Ko je Jezus njih misli zvedil, jih je nagovori
„Kaj mislite hudobnega v svojih sercih?" To naj si za¬
pomnijo tisti, ki mislijo, da Bog naših hudobnih misel )**
želj ne bode sodil, se jih tedaj pri spovedi ne obtožil^
in jih tudi ne opustijo. Naj ložje se boš pregreši* 1 ^
misel ogibal, če se pogosto spomniš na Boga, ki. v
tvoje naj skrivnejše misli vidi in jih bo sodil. —

Zdihlej.  O Jezus! dober in milostljiv si proti revn®

mu grešniku, ko revnemu in mertvoudnemu človeku v * a

D Jan. 5, 14.:

467

n ašnjem sv. cvangelji nisi samo grehe odpustil, temuč
ga tudi kot sina imenoval, tolažil in popolnoma ozdravil.
Ta Tvoja ljubezen me spodbuda, Te prositi za pomoč,
l, a bi tudi mi vsi iz naših grehov s pravo pokoro vsta¬

li

'  _ - n - * a  —

se poboljšali in po Tvojej poti v nebesa prišli. Amen.

Nauk od odpustkov.

»Bodi brez skerbi moj sin, tvoji grehi so ti odpuščeni.«

Mat. 9, 2.

Kavno te besede, ki jih je Kristus mertvoudnemu
le kel, reče spovednik vsakemu skesanemu grešniku in
11111  z božjo oblastjo odpusti grehe in večno kazen. Pri¬
zadevajmo si pa tudi, rešiti se časnih kazen, ker imajo
g ,- ehi zraven pregrehe in večne kazni tudi časne kazni
a°t nasledke. Časne kazni so dvojne: dušne ali čezna-
tQ rne kazni, in so: razne žalostne dušne okolšine, in
druge posebne nadloge na tem svetu alj tudi po smerti
v  vicah za terpeti, in naravne kazni, kakor so: revšina, bo-
°zen, razne nasprotnosti iu nesreče. Vsili tih se z od-
Ptbstkom zamoremo rešiti. —

Kaj je odpustek?

Odpustek je popolno odpuščanje kazen, katere bi bil
Jttoral človek na tem ali na unem svetu prestati za grehe,
11 s o mu že odpuščeni. —

°d kod

vemo, da mora grešnik po odpuščenem
grehu še časno kazen prestati?

T° vemo iz sv. pisma. Že naši predstariši so mo-
1  časno kazen prestati, čeravno jim je Bog greh že
ki P Us til *)• Kavno tako je Bog tudi Izraelskim otrokom,
so večkrat zoper njega mermrali, na Mojzesovo priproš-
jJ° greli scer odpustil, kazni pa ne, ter jim je obljub-
jcuo deželo odrekel in jih v pušavi umreti pustil
,lv no to se je Mojzesu in Aronu zavoljo njune ne-
« u pnosti v Boga pripetilo 4 ). Davidu se je po preroku
at han-u prešestvo in vmoritva scer odpustila, vunder

D Glej 4. nedelo v adventu. 2) I. Moz. 3, 3) IV. Moz. 14.

M II. Reg. 12.

30 «

46$

je moral zato se velike časne kazni prestati namreč:

smert svojega naj ljubšega sina Absalon-a i. t. d.

Naposled nas tudi vera uči, da bomo morali po smerti v
vicah zavoljo svojih grehov tako dolgo terpeti, dokler
ne bomo popolnoma čisti ] ). —

Ali je bila sv. kutolška cerkev zastran tega nauku
s sv. pismom zmiraj edinih miseln

Sv. katolška cerkev je bila zastran tega nauka s
sv. pismom zmiraj edinih misel; zakaj sv. katolška cer¬
kev vpirajoča se na sv. pismo je zmiraj učila, da se
pri zakramentu sv. pokore pregreha in večna kazen gre¬
hov zavoljo neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa
sicer odpusti, vunder pa časne kazni ostanejo, katere
mora grešnik prestati. Sv. katolška cerkev je marveč
že v naj pervih časih keršanstva grešnikom zavoljo nji¬
hovih grehov ojstre cerkvene kazni ali pokoro naložila,
čeravno jim je grehe že odpustila. Kdor je, postavim,
kogar vbil ali prešestval se je moral dvajset let, kdor
je po krivem prisegel, se je moral enajst let, kdor je
bil nečist, ali je vero zatajil ali je vračaril ,  se je moral
sedem let pokoriti s postom i. t. d.... Med tem časom
je moral le peš hoditi, in se ni moral vdeležiti daritve
sv. maše in sv. obhajila i. t. d. Ako sc je spokor¬

nik resnično poboljšal ali če so imenitni cerkveni udje,
posebno mučenci za njega prosili, so mu škof odpustek
podelili t. j. odpustili so mu ostalo kazen deloma ali p°'
polnoma. Dandanašnji pa mora cerkev zavoljo slabosti
pravovernih kristjanov krotko v tem ravnati. Zunaj cer¬
kvenih kazen se nam po odpustkih prikrajšajo in polaj"
šajo tudi duhovne kazni, katere bi bili morali na tem svetu
ali v vicah prestati, da bi se grehov popolnoma očistili. —'

Ali ima cerkev oblast, časne kazni odpuščati, t- J'
odpustek deliti?

Da ima cerkev zares oblast, odpustek podeliti, J e
razsodil Trident. cerkv. zbor 2 ) vpiraje se na Kristusove
besede 3 ):. „llesnično Vam povem; »Vse, kar bote na
zemlji zavezali, bo tudi v nebesih zavezano," in: »Vse,

1) Mat. 5 , 26. 2) Sej. 25. 3) Mat. 18, 18.

469

kar bote na zemlji odvezali, bo (udi v nebesih odvezano“
j- katerim bote grehe odpustili, odpuščeni so jim, in
katerim jih bote zaderžali, zaderžani so jim. Sv. Pavel
Je kprvosramnemu Korinčanu ojstro kazen naložil. Ko
je pa resnično poboljšal, mu je v imenu in oblasti
Jezusovej odpustil to, kar bi bil moral še prestati, „da
b° njegova duša dosegla izveličanje o dnevu, o katerem
l| as bo naš Gospod Jezus Kristus sodil. 1 )“

Cerkev iz svojega zaklada ali iz zaklada družbe
svetnikov odpustke deli.

v  S tem se hoče reči, da Bog grešniku po cerkvi
easne kazni le zavoljo neskončnega zasluženja Jezusa
Kristusa in svojih svetnikov grehe odpusti. Nadomesti
tedaj to, kar grešnik zadostiti ne more. —

Kolihoteri so odpustki?

Odpustki so popolni in nepopolni. Popolni odpustek
z t*nše vse cerkvene in časne kazni, zavoljo katerih bi
? e 10  o ral grešnik pokoriti. —- Nepopolni odpustek zbriše
? "ekaj od časne kazni. Taki so odpustki od štiridese-
11  dni, od enega ali več let, —

Kaj je sveto leto ali svetoletni odpustek?

Sveto leto ali svetoletni odpustek je popolni odpu-
, e k, katerega Rimski papež po preteklem vsakem 25.

, u  k^tolškemu keršanstvu vsega sveta iz zaklada ne-
\ ! nic,le ga zasluženja Jezusa Kristusa in svetnikov po-
*■ Svetoletni odpustek zbriše vse časne kazni in vse
25  - v’ od katerih le papež ali škofje odvezati zamorejo.
"^e tudi vse cerkvene kazni, ki so na te grehe po-
v, J«ne. Kdor se hoče tega odpustka vdeležiti, se
5  ’ a  o tem času skesano spovedati, sv. rešnje telo po-
do^ n ° P le j et * in ter dno skleniti, se poboljšati, nagnenje
greha popolnoma opustiti in vsake priložnosti, ki bi
v greh zapeljati utegnila, skerbno ogibati se. Mora
0 ‘ti tudi za razširjenje sv. rimsko-katolške cerkve, za
11  edinost keršanskih vladarjev i. t. d.vsaj 1

H. Kor. 8 , 10. 1. Kor. 5, 6 .

470

Očenašov in Češena si Maria s Čas* bodi Bogu Oč. in
vero i. t. d.... kakor so papež Gregor XIII. naročili.

Ali nas odpustki vse pokore rešijo?

Odpustki nas nikakor pokore ne rešijo; zakaj zra¬
ven tega, da vse opravimo, kar moramo storiti, ako se
hočemo odpustka vdeležiti, kar pa malokdo stori, moramo
tudi sami, kolikor zamoremo, za svoje grehe pokoro sto¬
riti. Zakaj cerkev nas ne more z odpustkom tudi vse
pokore osvoboditi, ker bi nasproti ravnala Kristusu, ki
pravi 1 ): „Ako se ne spokorite, bote vsi poginili," —
Cerkev hoče z odpustkom le našej slabosti pomagati,
nas podpirati v pokori in nadomestiti, kar bi nam še po-
manjkati utegnilo. Kdor se tedaj sam za-se in za svoje
grehe noče pokoriti, se odpustka gotovo ne bo vdeležil.—

Ali odpustki tudi rajnkim basnijo?

Odpustki tudi rajnkim basnijo, če le spolnimo vse,
kar je k odpustku potrebno in Boga prosimo, naj jim za¬
voljo neskončnega zasluženja svojega Sina in svetnikov
kazni odpusti. Ali Bog to našo prošnjo usliši ali ne, ne
vemo, ter se pri tem le po lastnosti rajnkega ravna. Ne
zanašajmo se tedaj na odpustke ali na druge dobre dela,
katere bodo morda drugi za nas opravili, ko bomo mer-
tvi. Prizadevajmo si marveč, dokler smo še živi, brumno
živeti, in si veliko dobrih del in odpustkov za večnost
pripraviti, da si bomo tako svoje izveličanje zagotovili. ■—

Kaj se ricimo iz tega nauka rimsko-katolške cerkve?

Iz tega nauka se učimo: 1. Da nikakor ne smerne
grešiti, misleči, da nam bo Bog te greh po prihodnjem
odpustku odpustil, kakor protivniki cerkve lažnjivo terdijo-
— 2. Da se nam po odpustku ne odpuste grehi, ki sm°
jih že storili, še manj pa grehi, ki jih bomo še le sto¬
rili. — 3. Da katolški kristjan ne sme misliti, da mu F°
odpustku ni treba pokoriti se, dobrih del doprinašati, voj¬
skovati se zoper hudo nagnenje in strasti, krivice po¬
ravnati in popraviti zanemaranega. — 4 .  Da se nam P°
odpustkih le časna kazen naših storjenih grehov popoJnom a

1) I-mk. 13, 3.

471

a 'i deloma odpusti. — 5. l)a nas odpustki opomnijo na
naše slabosti in mlačnosti, ko jih primerimo z ojstro po¬
koro pervih kristjanov. — 6. Da nas spodbadajo, božjej
pravici kolikor mogoče zadostiti. — 7.  Da nas opomi¬

njajo k hvaležnosti do Boga, ki zavoljo neskončnega
z as!uženja Jezusovega in svetnikov nasej slabosti po¬
maga in nam nadomesti, kar s pokoro doseči ne moremo. —

Nauk za devetnajsto nedeljo po binkoštih.

O začetku sv. maše govori Bog: j,Jez zim blagor
ljudstva, v katerejkoli nadlogi me bo klicalo, jez ga bom
uslišal: in bom zmiraj njegov Gospod. Ljudstvo, pazi
*'a mojo zapoved in slušaj me.“ Psalm. 77,  1. —

Cerkvena molitev:  Naj viža, prosimo, o Gospod!
naše serca vsegamogočno vsmilcnje, ker tebi brez tvoje
pomoči ne moremo dopasti. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 4, 2ii — 28.

Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oblecite
novega človeka, kteri je po Bogu stvar jen v resničnej pra¬
vičnosti in svetosti. Za tega voljo opustite laž, govorite
r esnico vsakteri s svojim bližnjim ; ker smo udje med se-
t’°j- Jezite se, tode nikar ne grešite; soltice naj ne zajde
v  vašej jezi. Ne dajajte prostora hudiču! Kdor je kradel,
na j ne krade več; temuč naj raji pridno dela s svojimi
volsami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti potrebnemu.

Razlaganje in nauk.  — Sv. apostclj Pavel opominja
®fožane in tudi nas, da postergajmo stari kvas hudobije
'n malopridnosti in živimo v presnem kruhu čistosti in
re snicc, t. j. poboljšajmo se zunaj in znotraj. Poboljšali
bomo, če svoje navadne pregrehe, postavim: laž, jezo,
krivico i. t. d.opustimo, če svojo dušo z lepimi če¬

dnostmi zalšamo in po keršanskej pravici in svetosti
lrc penimo. Marsikterikrat smo si že morebiti prizadevali,
‘ Se  poboljšati, k čemur nam je sv. leto ali kaka druga
P°sebno cerkevna svečanost priložnost ponudila. Očistili
St u° takrat morebiti svojo dušo z veliko spovedijo, in
s mo terdno sklenili, odsihmal le za Boga in za svojo
dušo truditi se. Zdelo se nam je, . kakor da bi, ne bili

472

več ti stari. Tode, kako dolgo je to terpelo? Žalibog!
kmalo smo v stare grehe zabredli! Zakaj? Gotovo, ker
smo mislili, da že terdno stojimo. Mislili smo, da smo Z
veliko spovedjo vse opravili in si nismo prizadevali, se
obderžati v tem srečnem stanu. Nismo se Bogu zahva¬
lili za pomoč spreoberniti se, in ga tudi ne prosili za po¬
moč stanovitni ostati. Nismo se ogibali hudobnih tovaršij in
nevarnih priložnost, marveč smo, kakor popred, lenobo

pasli, razujzdano živeli i. t. d. Morali smo tedaj

zopet v stare pregrehe zabresti. — „Tudi zavolj od¬
puščenih grehov moramo biti v svetej skerbi„Ce-
ravno smo vse storili vunder ne vemo, ali smo jezo bož¬
jo od sebe odvernili 2 ).“ S strahom in trepetom tedaj
za svoje izveličanje skerbimo s ), da ne pademo v stare
pregrehe, iz katerih je težko ali clo nemogoče vstati. —

Evangeli svetega Matevža 22 ,  1—14.

Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnom in fari¬
zejem v prilikah, rekoč: Nebeško kraljestvo je podobno
kralju, kteri je napravil ženitnino svojemu sinu. In je
poslal svoje hlapce poklicat povabljene na ženitnino; pa
niso hotli priti. Spet je poslal drugih hlapcov, rekoč:
Povejte povabljenim: Glejte! svoje kosilo sim pripravil,
moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je priprav¬
ljeno; pridite na ženitnino. Oni pa niso marali, in so šli,
eden na svojo pristavo, eden pa po svojej kupčii. Drugi
pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in
pobili. Ko je pa kralj to slišal, se je razserdil, in je
poslal svoje vojske, in je končal tiste ubijavee, in njih
mesto požgal. Potlej reče svojim ldapcom: Ženitnina je
sicer pripravljena, tode povabljeni je niso bili vredni.
Pojdite tedaj na razpotja, in ktere koli najdete, pokličite
jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste, in so
jih nabrali, kolikor so jih najšli, hude in dobre; in že~
nitnina je bila napolnjena z svatmi. Prišel je pa kralj
pogledat svatov; in je vidil tam človeka, ki ni bil sva¬

ki Sir. 5, 5. 2) Prid. 9, 11. 3) Pil. 2, 12.

473

lovski oblečen, in mu reče: Prijatel! kako si le sem
prišel, ker nimaš svatovskega oblačila? On pa je umolk¬
nili. Tedaj je kralj rekel služabnikom: Zvežite mu roke
in noge, in verzite ga v unanjo temo, ondi bo jok in
škripanje z sobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali
malo izvoljenih.

Opomba.  Ta prilika je zlo podobna priliki, ki se na
drugo nedeljo po binkoštih bere. Pomeni tudi ravno to.—•
Poglej tedaj razlaganje tega evangelja in razlaganje
evangelja, ki se bere o prazniku sv. Katarine. —

Razlaganje.  — Kralj v današnjem evangelji je nebe¬
ški oče, ki je svojega edinorojenega sina s cerkvijo po¬
ročil in veliko gostijo napravil, ter mu evangelski nauk,
sv. zakramente in nebeško veselje zročil. K tej gostii
je po svojih služabnikih najpred Jude, potem preroke,
apostelne in Kristusove učence povabil. To de Judje
niso marali za čast in pomoč, katero jim je nebeški kralj
namenil, so hudo ravnali z njegovimi služabniki in jih
poslednič vbili. Zavoljo tega je pa nebeški kralj tudi
nje zavergel in z Jeruzalemskim mestom vred pogubil.
Namesto njih je poklical pagane (neznaboge) in vse
ljudstva, katere so hodile po širokej cesti, ki derži v
pekel. Odvernil jih je od pregrešne poti in jih postavil
v  cerkvenej gostii na mesto nesrečnih Judov, katero me¬
sto bodo tudi v nebesih posedli. — Resnično je tedaj od
Judov, na katere je Jezus to priliko obernil, da je
v eiiko od njih poklicanih, pa malo izvoljenih. —

Djanski nauk. - — Tudi nas je nebeški kralj k tej
gostii povabil, tudi mi smo svatje te gostije, ker smo po
Ve ‘'i udje Jezusove cerkve postali. ^Kristjan pa, kije
po veri ud cerkve postal in ne ljubi, je kakor človek,
4 | brez svatovskega oblačila med svatovšino pride“ pra-
Vl  sv. Gregor *). To oblačilo, katero se Jjubez en ime¬
nuje,

je imel naš odrešenik, ko je prišel, da bi s svojo
dvesto namreč s cerkvijo svatboval. Hoče tedaj Jezus
s  tem reči, da je le ljubezen svatovsko oblačilo, katero
moramo imeti na sebi. Kdor veruje in je ud cerkve,
JJtbi pa ne, je sicer pri gostii, toda svatovskega oblačila
n 'ma na sebi. Mertev cerkevni ud je, zato ga pa tudi

Hom. 38. in Evang.

474

nebeški kralj na sodni dan brez svatovskega oblačila ne
bo pustil k »ebcškej gostii, temuč ga bo vergel v večno
temo. — Nepovabljeni svat pa, ko ga je nebeški kralj
po svatovskem oblačilu vprašal, je vmolknil, kar pomeni,
da se nihče pri Bogu zavoljo poinankanja ljubezni iz¬
govarjati ne more, ker jo sleherni lahko doseže, ako
Boga za-njo prosi. —

Zdihlej.  O Jezus! zahvalim se Ti, ker si me k go¬
stii v Tvojej sv. cerkvej povabil; daj mi svatovsko ob¬
lačilo ljubezni, da pridem med nebeško svatovšino in no
v zunajno temo.

Cerkveni nauk od pekla.

»Verzite g  a v zunajno lemo. 11  Mat. 22, 13.

Kaj je pekel?

Pekel jo strašen kraj, kjer obsojeni večne kazni
terpijo. —

Ali je zares pekel?

Zares je pekel. To nam priča pamet, sv. pismo in
cerkveni nauk. Pamet nam pove, da je en Bog, Iti je
pravičen in tedaj vsaki greh kaznuje. Znano je, da se
ne  kaznujejo na tem svetu vsi grehi, mora tedaj biti en
kraj, kjer se kaznuje vsaki greh, katerega nismo s kesoni
in pokoro zbrisali; in te kraj je — pekel. Vse ljudstva
od začetka sveta so verovale, da je pekel. —

Se bolj očividno nam sv. pismo priča, da je pekel-
Že brumni in poterpežlivi Job 1 ) govori od dežele, kjer
je jok in stok, tema in veden strah. To priča tudi pre¬
rok Izaia, ki pravi 2 ) : „Pekel je globok in širok, in ogenj,
ki v njem gori, ne vgasne nikoli.“ — Tudi naš Izvch-
čar primeri pekel z ognjem, ki nikoli ne vgasne, s cer-
vom, ki nikoli gristi ne neha 3 ). To učijo in spričujejo
tudi vsi sv. cerkveni očetje. Sv. Avguštin pravi: »Ne-
skončna modrost božja nam pove, da je pekel, in ne¬
skončna božja vsegamogočnost je, ki bo obsojene sicci
cudivitno todc resnično kaznovala. —

1) Job. 10, 12, 2) Iza. 30, 33. 3) Mat, 9, 42. 10, 28.

475

Kakošne muhe obsojeni v pehli terpijo?

Od muk, katero obsojeni v pekli terpijo, nas uči sv.
pismo in cerkev, ter pravita, da obsojeni v večnem, ne-
vgasljivem ognji gorijo. Te ogenj, pravijo sv. cerkveni
učeniki, nikoli ne vgasne in njegov dim se vzdiga in
vzdiguje od veka. »Zdi se mi, kakor da bi te ogenj
kako pamet imel; ne dela razločka med krivimi in muči
vsacega obsojenega po velikosti njegovih grehov* pravi
sv. Gregor. — »Te ogenj gori in vunder nikoli ne po-
vžije svojih žertev, temuč jim, kakor Kasiodor pravi,
svojo nevmerjočnost deli in jih terpeti pusti, katero ter-
plenje jih ohrani, kakor sol, ki obvarje meso, da ne
zgnije.* — Jezus pa pravi: »Vsak bo z ognjem na¬
soljen.* Mark. 9, 48. — Te ogenj ne sveti, temuč pusti
obsojene v večnej temoti, z njim je sklenjen tudi červ,
ki obsojene neprenehoma muči in grize, kakor pravi Je¬
zus. Te červ ni samo nepokojna vest, kakor pravijo sv.
očetje, temuč obstoji tudi v tem, ker ne gledajo obličja
božjega. Večno muči obsojenega misel: Jez sim Boga,
edino pravo, naj večjo dobroto zgubil, sam sem tega
kriv; zavoljo kratkega veselja sim ga zgubil na veko¬
maj. To je tisti červ, ki obsojene neprenehoma muči in
gloda, je med vsimi mukami in bolečinami naj strašnejša
in večna. V peklu je le večnost. Če čez več tisuč let
kak zaveržen svojega nesrečnega tovariša vpraša: »Ko¬
liko časa kej terpimo* mu te tužno odgovori: »Tukaj je
večnost.* —

Kamenito serce mora imeti, kogar bi te misli ne
ganile in spodbodle k terdnemu sklepu, odsihmal bati
s e pekla in se skerbno ogibati vsacega greha! Vunder
Pa jih je, žalibog, še veliko, ki pekel tajijo in pravijo:
h°g je ljubezniv in ne more z večnim terplenjem kaz-
niti greha, katerega je človek o tako kratkem času do¬
prinesel. Ali možje, ki to govorijo, ne pomislijo, da je
^°g tudi pravičen in sicer zrairaj pripravljen, skesanemu
grešniku grehe odpustiti; tode tudi pravično ravna z greš¬
nikom , kateri njegovo ljubezen zaverže. Ne pomislijo
h možje, da, kolikorkrat sc ali rado voljno ali nevedoma
Pregrešimo, tolikokrat Boga neskončno razžalimo in toli¬
kokrat tudi večno kazen zaslužimo. —

476

Ljubi kristjan! ne slušaj tih zapeljivcov, ki ti pekel
tajijo. Radi bi se ga rešili, zato ga tajijo; toda ne mo¬
rejo ga vtajiti, ker nam ga je Jezus zagotovil, ki je pot,
resnica in živlenje. Da se boš pekla rešil, bodi brumen
in pobožen, podaj se v duhu večkrat v pekel, premišluj
tu muke zaverženih in terdno skleni, posnemati Jezusa,
ki je vsim svojim zvestim posneinovavcom nebeško ve¬
selje obljubil.

Od nebeškega veselja.

»Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kateri je svojemu
sinu gostijo napravil/ 1  Mat. 22, 2.

Kristus primeri nebesa tudi z gostijo, ker so izvo¬
ljeni v nebesih z Bogom popolnoma sklenjeni in večno
veselje vživajo. Tega neizrekljivega veselja ni mogel
popisati sv. Pavel. Rekel je le 1 ): „Nobeno oko ni vidilo,
nobeno uho ni slišalo, in nobeno serce ni občutilo, kar
je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo." Popisuje nam tudi sv.
pismo to nebeško veselje.

Imenuje ga zaklad, katerega moli ne snedo, rija ne
zgloda in tatje ne vkradejo, imenuje ga tudi rajsko sla-
dost, dragi biser i. t. d.

Primeri ga s kraljestvom, s prestolom, s krono, ka¬
tera nas visoko povzdigne, pripodobi ga mestu, katero
je iz zlata, dragih kamnov in biserov sozidano, prelepo
okinčano in sladki mir vživa. Toda vse te prilike in po¬
dobe nam le pozemeljsko krasoto in bliščobo pred oči po¬
stavijo, nas podučiti, da so nebesa še veliko krasnejše
in prijetnejše, kakor si jih mi tukaj misliti zamoremo.
Izvoljeni v nebesih vživajo popolno veselje brez vsega
zlega, brez strahu, da bi kedaj jenjalo.

Zadosti: v nebesih bomo Boga, izvir vsega veselja
in izveličanja gledali in svoje lastno izveličanje vekomaj
z Njim vživali. Daleč od nas bosta zleg in terplenje
in deležni bomo Svojega veselja in popolnosti,
ja „podobni Mu bomo 2 ).“ Zaničujmo tedaj vse neci-
merno, kratko in nepopolno pozcmelsko veselje, poter-
pimo voljno vse nadloge in težave tega sveta, da bomo
v nebesih zato večno veselje vživali. — »Sveti raj je

1) I. Jan, 3, 2. 2) I. Kor. 2, 9.

477

nas dom; dirjajmo torej, kolikor moremo, hrepenimo in
sveto dela dopernašajmo, da srečno s svetniki noter poj-
demo, kjer so naši bratje, in Boga vživamo, kteri je naš
oče,“ pravi sv. Ciprian. —

Zdililej.  O Gospod! prijetne so Tvoje nebesa, po
njih hlepi in hrepeni moja duša. „Veseli se moja duša v
živem Bogu.“ Psalm. 83, 2. 3. „Oh, kako mi na zemljo
merzi, kedar nebesa pogledam.“ Sv. Ignaci Lojol. —

Nauk za dvajseto nedeljo po binkoštih.

O začetku sv. maše se ponižno moli molitev', v ka-
terej spoznamo, da nas Bog zavoljo naše nepokorščine
kaznuje: n O Gospod! vse, kar si mam odločil in storil,
si pravično storil, ker smo grešili in nismo vbogali Tvo¬
jih zapoved. Ali, počasti Tvoje ime in ravnaj z nami po
Tvojej velikej milosti. “ (Dan. 3, 28.) Čast bodi Bogu.

Cerkvena molitev.  Prosimo, o Gospod! dodeli mi-
lostlivo svojim vernim odpuščanje ino mir: da bojo vsih
grehov očiščeni, tebi z zavuplivim duhom služili. Skoz
Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna od Efežanov 5, 15—21.

Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor ne¬
spametni, ampak kakor pametni; odkupljajte Čas, ker so
dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte, kaj
je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom, v kte-
rem je nečistost; ampak hodite napolnjeni s svetim Du¬
hom , in govorite med seboj v psalmih , in hvalnih in du¬
hovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih
sercih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drtige-
podverzeni v strahu Kristusovem.

Kako si zamoremo čas kupiti?

Zamoremo si kupiti čas, ako sv. Avguština vbogamo
1,1  si, kakor on, prizadevamo, vse svoje žive dni za
^ e hesa skerbeti, iz ljubezni do Boga delati, terpeti in v
Ce dnostih rasti.

478

Brumni Komeli a Lapide pravi: „Ako hočeš vediti,
kako drag je čas, vprašaj obsojene, povedali 1i bodo.
Pridi, bogatin, iz pekla in povej nam, koliko bi nam ti
dal za eno leto, za en dan, za eno uro tega časa? Od¬
govori jim: rad bi vam jez dal ves svet, vse veselje,
vse bogastvo in preterpel bi vse muke. O ko bi kak
trenutek časa imel, da bi zamogel svoje grehe obžalo¬
vati! Kupil bi si rad te trenutek s kakoršnim koli delom;
s pokoro, ali z mukami in terplenjem, ali z britkostmi
in bolečinami, katerih zaverženi v pekli še niso poskusili,
če bi jih ravno sto ali tisuč miljonov let terpeti moral,
da bi le potem upati zamogel, rešen biti iz pekla! O
nepreeenjeni trenutek!

Ljubi kristjan! O koliko trenutkov in ur pa ti za¬
mudiš, v katerih bi lahko Bogu služil, Ga ljubil, iz lju¬
bezni do Njega dobre dela doprinašal in si tako večno
izveličanje oskcrbel. Z enim trenutkom časa, ako ga
dobro porabiš, si zamoreš večno izveličanje kupiti; z
vso večnostjo pa ne Enega trenutka dragega časa! —

Zdihlej.  Dobrotljivi Bog in Gospod! meni je iz
serca žal, da sem čas, ki si ga meni dal si zveličanje
zaslužiti, tako slabo porabil. Poravnati tedaj, kolikor
morem, kar sem zamudil, ti darujem vse, kar sim jaz
storil, ali preterpel, od kar sem k pameti prišel, ravno
tako kakor da bi imel vse to še storiti ali terpeti; in to
svoje darovanje sklenem s vsim, kar je naš zveličar
storil in preterpel, in te prosim ponižno, da z njegovim
neskončnim zasluženjem dopolniš, kar meni pomankuje,
in vse moje dela in terplenje prijetno prevzameš!

Ne vpij črnite se z vinom, v kterem je nečistost?

(Od pijanosti poglej tretjo nedelo po binkoštih. Tu-
kej bomo le od tistih govorili, kteri z neznernim na-
pivanjem ali z nagovarjenjem druge vpijanijo.)

Perzijski kralj Asuer je pri velikem gostovanju pre¬
povedal 1 }, kakega siliti piti. Ti hajd, kteri je samo p°
svojem slabem umu spoznal bil, da je krivično, druge v
nezmerno pijančevanje zapeljati, bo enkrat pri sodbi
tiste kristjane tožil in osramotil, kteri, čeravno od luei
sv. vere razsvitlje.ii, niso hotli te pregrehe spoznati in

1) Esth. i, 8.

479

popustiti. Zategavoljo pravi prerok Izaija : Gorje, kteri
ste korenjaki per pijači, in druge vpijaniti zastopite, in
sveti Avguštin 3 ) nas opominja tistih ne imeti za prija-
tele, ki nas z napivanjem sovražnike Božje storiti hočejo.

Evangeli svetega Janeza 4, 46—53.

Tisti čas je bil neki kraljic, kterega sin je boln le¬
žal v Kafarnaumu. Ko je ta slišal, da je Jezus prišel
iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu, in ga je prosil, da
naj pride doli, in ozdravi njegovega sina; začelje nam¬
reč umirati. Jezus mu je tedej rekel: Ako ne vidite
znamenj in čudežev, ne verujete! Kraljič mu reče:
Gospod! pojdi doli, preden moj sin urnerje. Jezus mu
reče: Pojdi, tvoj sin živi! In človek je veroval besedi,
ktero mu je rekel, in je šel. Ko je pa še na poti tje
doli, so mu hlapci naproti prišli, in povedali rekoč, da
njegov sin živi. Tedej jih je vprašal po uri, ob kterej
mu je bilo bolje. In so mu rekli: Včeraj ob sedmej uri
ga je pustila merzlica: Oče je tedaj spoznal, da je
bilo tisto uro, ktero mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi5
in je veroval in vsa njegova hiša.

Nauki:  I. Bog je morebiti sinu tega kraljiča zato
bolezen poslal, da bi od Kristusa zdravje svojega sina
sprosil in tako pravo vero in zveličanje zadobil. Tako
Bog grešnike veči del na pravo pot pripravlja, ker jim
nesreče pošilja ali sedaj pri otrocih, sedaj pri premo¬
ženju, živini i. t. d. Zatorej pravi David 3 ): Za mene je
dobro, da si me ponižal, da se tvojih postav učim;
zategavoljo je tudi Boga prosil, nas grešnike s sramoto
napolniti, da bi po Gospodovem imenu prašali 4 ). To se
je tistim zgodilo, od kterih David pravi 5 ): Nesreča jih
je obsula, potem so oni hiteli k Bogu. O da bi tudi mi
tako storili. Ako nam Bog pošle slabe leta, povodnjo,
t°čo, dragoto, vojsko i. t* d. nas hoče s tem primorati,
ne več grešiti in se k njemu oberniti. Ali kaj delamo

1) Izai. 5, 22. 2) Sermo 23. de temp. 3) ps. 118,71. 4) ps. 82,
17. 5) ps. 18, 4,

480

mi? Namesto hiteti k Bogu, si hočemo pomagati na
grešno, vražno vižo ali pa mermramo proti Bogu, pso-
vamo ali preklinjamo njegovo sveto voljo; namesto se
prav spokoriti, in tako naše grehe omiti, dopernašamo
mi zmirej nove grehe s tim, da mermramo nepoter-
pežljivo terpimo, krivo sodimo in druge dolžimo, da
moramo mi zavolj njih grehov toliko terpeti. Kaj bo zad-
nič Bog počel, ako nas ne more ne s dobrim ne s
hudim poboljšali?

II. Kristus je rekel kraljieu: Ako ne vidite znamnj
in čudežev, ne verujete? Te besede je on zaslužil
slišati zavolj svoje slabe vere; ako bi bil on resnično
veroval, bi ga (Jezusa) ne bil v svojo hišo poklical,
tcmuč bi kakor siotnik verovati imel 1 ), da more Kri¬
stus tudi nepričujoč z eno samo besedo njegovega bol¬
nega sina ozdraviti. Nekteri kristjani zaslužijo od Je¬
zusa ravno tako pokregani biti, ker vso vero in zau¬
panje na Boga zgubijo, ako jim v potrebah hitro ne
pomaga, kakor želijo. 'Kako je pak tako slabo upanje
Bogu neprijetno, on v svetem pismu 2 ) kaže, kjer tistim
strašno gorje žuga, in vso pomoč odreče, ki so tako
nestanovitni, in vse upanje in poterpežljivost zgubijo.

III. Koliko zamore dober izgled hišnih gospodarjev!
Komaj je ta kraljic veroval, se je vsa družina h kri-
stjanskej veri preobernila in je verovala. O koliko do¬
brega bi gospodarji in gospodinje pri podložnih in hiš¬
nih lahko storili, ako bi pogosto in goreče molili, po¬
gosto in vredno sv. zakramente prejemali, ponižno,
zmerno in sramožljivo živeli!

Tolažba v bolezni.

»Sin kraljiča je bolen ležal. 1 ' Jan. 4, 46.

V bolezni se potolažiti, misli, da ti je Bog to bo¬
lezen v zveličanje tvoje duše poslal, da namreč tvoje
grehe spoznaš; ali pa če si nedolžen, da se v poter-
pežljivosti, ponižnosti, ljubezni i. t. d. vadiš in tako več¬
je plačilo v nebesih služiš. Zategavoljo je tisti ranjki
očak ednemu izmed svojih sobratov, kteri je tožil, da
je dostikrat bolen, takole rekel: Moj sin, ako si dobro

D Mat. 8. 2) Sir. 2, 1.

481

zlato, bos skoz bolezen skušen, ako si pa žlindrast boš
očiščen. Sveti Avguštin piše, da jih je, ki so zdravi
hudi grešniki, kteri bi pobožni bli v bolezni; in sveti
Bernard pravi: Boljši je skoz bolezen zveličanje za¬
robiti, kakor zdravje imeti in se večno pogubiti.

Se v bolezni tolažiti, veliko tudi pomaga na terplenje
Kristusovo misliti, kteri od verh glave do podplatov ni
nič zdravega na sebi imel. To premisljivši je sv. Bonaventura
te besede izrekoval: O Gospod, nočem brez bolezni
živeti, ker tebe tako ranjenega vidim.

Ako je človek bolen, naj se marljivo izprašuje, ali
nima krivičnega blaga, ali nima na vesti drugih skriv¬
nih grehov; in ako bi vidil, da je kriv, naj se odkrito¬
srčno spove, serčno zgreva in naj poverne pluje blago
in se tako grehov očisti. Grehi dostikrat storijo, da nam
Bog bolezen pošle in morebiti noben zdravnik je ne bo
ozdravil, dokler imamo grehe na duši. Bog svojega
blagoslova ne da, če se človek ne spokori in ž njim ne
spravi. Še manj se ima pomoč upati, temveč časna in
večna nesreča bati, ako imamo zaupanje na vraže, babjovero
*• t. d. Taka se je godila kralju Ohoziu, kteri je bil zato
s smertjo kaznovan, ker se je v svojej bolezni pri ma¬
liku pri Belzebubu pomoči iskal *).

Zdihlej.  O Jesus, pravi zdravnik naših duš! kteri
r ftniš in ozdraviš; tudi nam dostikrat bolezni na telesu
Pošleš, da na duši ozdravimo se; dodeli mi, da vsako telesno
bolečino iz tvojih rok ljubeznivo prevzemem, poterpežljivo
nosim, in si tako večno zveličanje služim!

Kako za bolnike skerbeti?

»Pojdi, preden moj sin vmerje,« Jan. 4, 49.

Kakor te oče imajo vsi misliti, kteri s bolniki opra¬
viti imajo, to je, morajo naj prej skerbeti, Jezusa v sve¬
tih zakramentih k njim poklicati, dokler je bolnik še pri pameti
*n jih vredno prejeti more. Ničesar hudič bolj vbraniti ne
£eli i n  vse žile napenja, kakor to, da bi bolnik sv. za¬
kramentov o pravem času ne prejel. On nanosi bolniku,
ložej pogubiti, misel v glavo, dabi znal še več časa
siveti, da bo gotovo ozdravel. Per tem mu tisti zvesto
P°magajo, kteri se bojijo, da bi bolnika ne ostrašili ali mu

D IV. Kralj. 1.
Goffine.

31

482

nadležni ne bili, in tako mašnika ne pokličejo o pravem
času, Ta je pač nečloveška ljubezen, ktera bolnika ob
dušo in zveličanje pripravi; oh kako strašna rajtenga bo
za to! Kjer gre za zveličanje, ni nobena skerb prevelika.
Ni modro in varno to reč odlašati, ker se zna bolezen
zhujšati in bolnika tako oslabiti, da ni več u stanu,
dalje za izveličanje svoje duše skerbeti. Nevarnost, v kteri
je, se mu nima skrivati, in dokler je bolnik še pri pameti,
gre inašnika poklicati, kterega si more bolnik sam zbrati
in od njega sv. zakramente prijeti. Zategavoljo mu ni
treba prej vmreti, temuč to mu bo prav koristno in zdravo;
on svojo vest od grehov očisti^ zavoljo kterih morebiti
je ipu Bog bolezen poslal, in morebiti tudi zdravje za-
dobi, ali nannanj saj Božjo gnado in moč zadobi, bolečine
poterpežlivo prenašati, in ložej, bolj mirno in sladko vmreti.
Tudi se ima bolniku priporočiti, da naj se Božjej volji iz¬
roči in v Božjo pomoč zaupa; dobro je tudi, pred njim
potolažljivc molitve moliti, ga žalostnih misel in skušnjav
hudičevih obvarovati in okrepčati; dostikrat se mu naj
podoba križanega kušuiti da, in svete imena Jezus, Maria
in Jožef izrekajo in drugi potolažljivi zdihleji govorijo,
ali iz molitvenih bukvic počasi in ne preveč na glas bere,
čez njega sveti križ stori, z blagoslovljeno vodo po¬
kropi, in se serčno moli, da naj srečno vmerje; ne pa
tolko jokati in tuliti, potem še veliko težje umcrje, tudi to ne,
se od praznih in posvetnih reči ž njim pogovarjati, t°
ga moti, da ne more na Boga in na zveličanje svoje
duše prav misliti, in se k zadnjemu nevarnemu vojskovanju
prav pripravljati. Zadnič se imajo na vsako vižo vse
tiste osebe odpraviti, s kterimi je bolnik morebiti v greš¬
nih zvezah živel, zakaj te bi mu na potu bile, da bi s e
prav spreoberniti ne mogel.

Ni gorše ljubezni, kakor bližnega k srečnej smerti
pripravljati.

Nauk za eden in dvajsto nedelo po bin-

ko stili.

Pri vvodu se moli molitev Mardoheja, rednika kra¬
ljice Ester, ktera je v vsih brhkostih in potrebah moliti:
»Pod tvojo oblastjo je vse, o Gospod! in nikogar ni,
kateri bi se zamogel tvojej volji vstaviti. Ti si stvaril

483

nebo in zemljo, in kar koli pod nebom se najde. Ti si vsega
Gospod 1 )- Blagor (im, kateri^ nedolžno živijo, in po
Gospodovej postavi hodijo 2 ). Čast bodi. , .

Cerkovna molitev . Varji, prosimo, o Gospod! z ved-
nim usmilenjem svojo družino, da bo z tvojo brambo
od vsih zopernost ohranjena, ino v dobrih delih tvojemu
imenu zvesto služila. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov (i, 10 —17.

Bratje! uterdite se v Gospodu in v mogočnosti nje¬
gove moči. Oblecite Božje orožje, da morete obstali pred
■zalezovanjem hudičevim , ker se nam ni vojskovati zoper
meso in kerv, ampak zoper poglavarstvu in oblasti , zoper
gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove
v podnebji. Za tega voljo primite Božje orožje, da se
morete braniti ob hudem dnevu, in v vseh rečeh popolni
obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico ,
in oblečeni z oklepom pravice, in obuli na nogah za ozna-
novanje evangelija miru; v vseh rečeh pa vzemite v roko
škit vere, s kterim zamorete vse ognjene psice hudobnega
ugasili, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar
je beseda Božja.

Razlaganje.  Sveti apostelj uči v tem listu Efežane
in nas, kako je nam treba se bojevati ne proti človeškim
sovražnikom iz mesa in kervi, temuč proti dušnim ne¬
vidnim, kteri so bili nekdaj mogočni knezi nebeški, zdej
pa so skoz greh knezi teme tega sveta, ki so vojvodi
vsih, ki povestno živijo in pregrešno veselje ljubijo in
na zemlji in v zraku gospodarijo kolikor jim Bog pri¬
pusti, nas kaznovati ali skušati.

On nam pa tudi kaže, kako zamoremo v tem boju
stanovitni stati in o hudem dnevu, to je, v nevarnih
skušnjavah, posebno pa na smertno uro zmagati; on nas
k zaupanju na Boga opominja in nam orožje za to voj¬
sko podaja. Mi moramo tedaj 1. se opasati z resnico,
ktera nam kaže, da je čast, sladnost in bogatija prazna
J n ničemurna, in z oklepom pravice, kteri so dobre dela.

Imamo obuti dobro voljo po evangeljskih zapovedih
dvesto živeti, kar nam pravi mir zadobi; 3. se imamo
°rožiti s škitom vere, ktera nas uči, kako Bog brumne

1) Est. 13, 9. 2) ps, 118.

31 «

484

plačuje, in kako strašno tiste kaznuje, kteri v skušnja¬
vah privolijo in grešijo, 4. se pokriti s čelado zveličanja,
namreč z zaupanjem na Boga in upanjem na nebesa, 5.
zgrabiti meč Božje besede, to se pravi v silnih skušnja¬
vah misliti na to, kar sv. pismo pravi, tako bomo hudiča
lahko odpodili po izgledu Jezusa in svetnikov. Posluži-
mo se tedaj pridno tega orožja in ne bomo v tem ne¬
varnem dušnem boju padli, temuč mi bomo zmagali in
z vencom večne zmage kinčani.

Evangeli svetega Matevža 18, 23—35.

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko po¬
vedal: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je
hotel obrajt delati z svojimi hlapci. Ko je pa začel raj-
tati, je bil pred nja postavljen eden, kteri mu je bil
dolžen deset tavžent talentov. Ker pa ni imel z čem
plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, in nje¬
govo ženo, in njegove otroke, in vse, kar je imel, in
poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je pro¬
sil, rekoč: Poferpi z menoj, in vse ti bom povernul. In
gospod se je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in
mu je dolg odpustil. Spred njega grede pa je tisti hla¬
pec najšel enega svojih sohlapcov, kteri mu je bil dol¬
žen sto denarjev; in gaje  zgrabil in davil, rekoč: Pla¬
čaj, kar si dolžen. Tedaj je njegov sohlapec pred nja
padel, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj, in vse
ti bom povernul. On pa ni hotel; temuč je šel, in g a
je vergel v ječo, dokler ne ho splačal dolga. Ko so p a
vidili njegovi sohlapci, kar se je zgodilo, so bili silno
žalostni, ter so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar
se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod,
in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg sim ti odpustil,
ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžen usmiliti
se svojega sohlapca, kakor sim se tudi jaz tebe usmilil?
In njegov gospod se je razserdil, in ga je izdal trino¬
gom, dokler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi

485

•»Oj nebeški Oče vam storil, ako ne odpuslite vsakteri
svojemu bratu iz svojih sere.

Kaj se pod kraljem in pod hlapci zastopi?

Pod kraljem se zastopi Bog in pod hlapci vsak
človek.

Kaj pomeni deset tavzent talentov?

Deset tavžent talentov, po našem denarju petnajst
miljonov križevcov, pomeni vsak velik ali smerten greh,
kterega dolg je tako velik, da ga ni v stanu nobena stvar
poplačati, to je zanj zadosti storiti, tudi vse dobre dela
svetnikov niso zadosti, ker se namreč z vsakim smert-
nim grehom, neskončno dobrotljivi in sveti Bog razžali;
tako hudobno delo pa nemore noben človek poravnati,
kakor vbogi hlapec dolga petnajst miljonov križevcov
plačati ne more. Vendar je Bog tako milostiv, in odpusti
grešniku neskončno veliki dolg zavolj neizmerljivih za-
služenj Kristusa, ako ga skesan odpuščanja prosi, in se
resno pobolšati hoče.

Zakaj je gospodar zaukazal ne samo dolžnika pro¬
dati, ampak tudi njegovo ženo in njegove otroke?

Menda ker so tudi oni dolg povikšati pomagali, ali
pa priložnost dali. To naj svari tiste, kteri so ptujih
grehov ponekako deležni, posebno pak sfariše in do¬
mače ljudi, kteri pri grehih svojih podložnih molčijo, jim
prizanašajo, ne kaznujejo, ali celo greh zaukazujejo; svari
posle, bratje in sestre, kteri si v grehe svetovajo ali po¬
magajo, se grehov deležni storijo, v greh napeljujejo, ga
zamolčijo, jim grešiti ne branijo, celo greh tudi zakrivajo;
kratko svari vse tiste, ki z besedo ali z djanjem, ali z
Zamudo svojih dolžnosti pomagajo, da drugi grešijo.

Kaj pomenijo besede: sto denarjev?

Pod sto denarji, po našem deset križevcov, se za¬
topijo besede ali djanja, s katerimi nas drugi razžalijo.
To je proti našim grehom, s kterimi mi Boga žalimo,
prava malenkost.

486

Kaj hoče Jezus s to priliko reci ?

Hoče reči, tla, če je Bog tako milostiv, in nam
nase velike dolge odpušča, moramo tudi mi milostivi
biti in našim bližnim majhni dolg, in razžalenjc, s kterim
je nam hudo storil, radi odpustiti. Kdor pa tega ne stori,
ne bo od Boga odpuščanja zadobil; nad njim se bo spol¬
nilo, kar pravi sveti apostelj Jacob *): Sodbo brez
vsmilenja bo imel, kateri ni vsmilenja skazal.

Kteri so tisti, ki svoje dolžnike dušijo?

To so nevsmiljeni sploh, k tim se morejo šteti:
1. tisti, ki nimajo z dolžniki, kteri ne morejo hitro po¬
plačati, poterplenja, jih pri sodnijah tožijo in nimajo miru,
dokler so jih ob vse pripravili, tisti 2. ki vdove in sirote
zatirajo, če so jim dolžni, in to je v nebo vpijoč greh;
3. tisti, ki so v pravičnih tožbah proti nasprotnikom ne¬
vsmiljeni, ničesar jim ne prizanesejo, in se nočejo po¬
goditi; zadnič 4. gosposka in grajšaki, kteri podložnim
prevelike davke in teže nakladajo in jih ojstro tirjajo.

Kteri tožijo pri Bogu, terdoserčne?

Sveti angelci varili in lastna vest; tudi nevsmiljeno
delo samo na sebi vpije k Bogu za maščevanje.

Kaj se pravi iz serca odpustiti?

Iz serca odpustiti se pravi: jezo, sovražtvo in maš¬
čevanje iz serca spuliti in svoje žalnike odkritoscrčno
ljubiti, in to ljubezen tudi v djanju kazati. Zategavoljo
niso iz serca tisti odpustili, ki sicer mislijo in pravijo, da
nimajo nič več zoper sovražnike, ki se jim pa vselej
ognejo, jih ne pozdravljajo, se jim ne zahvalijo, zanje ne
molijo, ž njimi ne govorijo, in jim v potrebah ne po¬
magajo, akoravno bi mogli, temveč se čez njih ne¬
srečo veselijo.

Nauk od poterpežljivosti.

»Imej polcrplenje z meno.* Mat, 18, 26.

Bog ima z nami tako veliko in ncpreneliljivo po-
terplenje ali bi nas to ne imelo ganiti, pregreške in sla-

1) Jak. l, is.

48f

bosti naših bližnih voljno preterpeti in sc v vsih težavah
in brhkostih volji Božjej poterpežlivo podvreči ? Ali kaj
ti bo pomagalo nepoterpežljiv biti in mermrati ? AH ti
morebiti ne bo več treba terpeti, ali boš morebiti ložej
terpel? Ali boš morebiti s tim bližnega sprenaredil in po¬
boljšal? Neterpljivost nesrečo in terplenje povekša, in
bližnega bolj terdovratnega štorij da zadnič tudi rahlo in
poterpežljivo svarjenje zaničuje. Neterpljivost zapelje v
Veliko grehov, kakor v prcklinanje, zmerjanje, prepir, boj
in vmor. Poglej na brumnega Joba, kako voljno je vse
preterpel, kako lepo se v sv. voljo božjo podal! On je bil
bogat, spoštovan in bogaboječ, je imel sedem sinov in
tri hčere in je zadovoljno in srečno živel v deželi Hus. Bog
ga je hotel skušati in je pripustil, da mu je sovražnik
mnogo hudega storil. — Job je zgubil vse svoje pre¬
moženje in je zadnič hudo zbolel, ker je bil gobov. Ali
Job je pri vsih teh strašnih nesrečah zmirej miren bil.
Nag, samo z nekterimi cunjami odet, sedi on na gnojišču,
ves v bolečinah, in vender ne mermra, ne kolne, ne zmerja
Boga, temuč Božjej volji vdan pravi: „Bog je dal, Bog
je vzel, Bog more zopet dati, Gospodovo ime bodi češ-
čeno.“ Pri vsej tej nesreči ga je tudi lastna žena za¬
smehovala, njegovi nar boljši prijateli so krivo čez njega
sodili, in mislili, da ga Bog po pravici kaznuje, namesto
ga tolažiti. In vender ni Job čez to, kar mu je Bog
naklonil in poslal, mermral, stanovitno in poterpežljivo je
na Boga zaupal, in Bog ga ni zapustil. On mu je obil¬
no njegovo zvestobo in poterpežljivost plačal, Bog mu
je ljubo zdravje poverili!, in še več premoženja podedil,
kakor je poprej imel. — Poglej, kaj poterpežljivost za-
more, in kako plačilo zasluži! Ti pa, ki si kristjan,
nčenec Jezusa poterpežljivcga, križanega jagneta, mermraš
hitro, si jezen in nevoljen, ako te le kaka mala nesreča
zadene. Sram te bodi zavolj tvoje slabosti, in uči se od
Pobožnega Joba, uči se od Jezusa, tvojega zveličarja
poterpežljiv biti; poterpežliv človek kaže upanje, in upanje
ga ne da v sramoto priti, pravi apostelj. Poterpljivost
Zmirej zmaga, in v nebesih jo čaka gotovo plačilo. Ako
s i nagnjen k nepoterpljivosti, skleni vsaki dan zjutrej, to
napako premagovali in prosi večkrat Boga, da ti da moč,
v se poterpežljivo nositi, ter moli: O Bog! kteri si s po¬
trpežljivostjo svojega edinorojenega Sina prevzetnost

483

starega sovražnika ponižal, dodeli milostivo, da pobožno
premišlujemo, kar je za nas preterpel, in tako vse, kar
nam je zoperno, poterpežljivo terpimo; skoz tistega Je¬
zusa Kristusa i. t. d.

Nauk za dva in dvajsto nedelo po binkoštih.

Pri vvodu sv. mase moli z mašnikom za odpuščanje
svojih grehov rekoč: „Ako bi ti gledal na naše pre¬
grehe: o Gospod! kdo bo obstal? Ali pri tebi je odpuš¬
čanje o Gospod, Bog Izraelski! Iz globočine vpijem k
tebi o Gospod: Gospod vsliši moj glas; ps. 129. Čast
bodi i. t. d.

Cerkvena molitev:  O Bog, ti naše pribežališče ino
moč! poslušaj pobožne prošnje svoje cerkve, ker si ti
sam edini začetnik pobožnosti; ino dodeli, da, kar za-
vuplivo prosimo, gotovo dosežemo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipjanov 1, 6 —lt.

Bratje! zanesemo se na Gospoda Jezusa, da, kteri
je začel v vas dobro delo, ga bo tudi dokončal do dneva
Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi, to od vas vsili
misliti, zato ko vas imam v sercu, tudi v svojem železji,
in v zagovarjanji in poterplenji evangelija, vse, ki sle
deležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako da
vas vse ljubim v sercu Jezusa Kristusa. In to molim ,
da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znanji in v vsej
umnosti , da preudarite, kaj je bolj, da ste čisti in brez
spodtikljeja v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravice
po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo.

Razlaganje.  Te list je sv. Pavl iz Rima, kjer je bil
zavolj vere v ječi, prebivavcom mesta Filipi v Macedo-
nii pisal, ktere je bil on preobernil. Naj prej jim voši
srečo, da so nauke evangelja, ktere jim je pridigoval,
tako zadovoljno prevzeli, in jili do zdaj tako zvesto spol-
novali, in pravi, da zaupa na Boga, da bo On delo, ki ga
je v njih začel, tudi dokončal, in jim stanovitnost do
dneva Kristusovega, to je, do smerti dodelil.

489

Evangeli svetega Matevža 22,  15—21.

Tisti čas so šli farizeji, in so se posvetovali, da bi
Jezusa vjeli v besedi. In pošljejo do njega svojih učen-
cov z Herodijani vred, rekoč: Učenik! vemo, da si res¬
ničen, in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za
nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam te¬
daj, kaj se ti zdi, ali se sme dacija dajati cesarju ali ne?
Jezus pa je poznal njih hudobo, in je rekel: Kaj me
skušate, hinavci? Pokažite mi dacni denar! In oni so
*nu podali denar. In Jezus jim reče: Čigava je ta po¬
doba in napis? Mu reko: Cesarjeva. Tedaj jim reče:
Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar
je Božjega.

Zakaj so hotli farizeji Jezusa v besedi vjeti?

Da bi ga za kej imeli pri cesarju zatožiti ali pa so-
Vražtvo ljudstva proti njemu zbuditi; zakaj če bi bil re¬
kel, da ni treba cesarju davkov plačevati, bi ga bili za¬
ložili kakor puntarja; če bi bil pa rekel, da je dolžnost
davk plačevati, bi ga bili černili pri Judih, kteri so se
z a svobodno in samemu Bogu podložno ljudstvo šteli,
da hoče njih svobodo pokončati. Tim farizejem so vsi
listi podobni, kteri se prijatle delati hočejo, zraven pa
hližnemu jamo koplejo in škodo napravljajo.

Kteri so pravi hinavci?

Tisti, ki se zvunaj pobožne in svete delajo, znotrej
so pa polni hudobije, ki imajo na jeziku med, v sercu
Pa žolč, in kakor škorpjoni koljejo, kader se človek nar
faanj zavzeme. Ker je hinavščina mati tolikanj pregreh
J e  tudi Kristus nar bolj te greh strašno preklel. Hinavci
s° Kajnu, Joabu, in Judežu bratje, pervi je svojega
brata Abelna, drugi stričnika ogoljfal in vrnoril, tretji pa
božjega učenika kušnil in izdal. Bolji je odkriti sovraž¬
nik, pred kterim se moremo varovati, kakor hinavski
Prijatel, pred kterim se ne varvamo. Taki hinavski

U Mat. 23.

490

ljudje so od Boga prekleli ’). Na dvoje govoreče usta
so Gospodu gnjusoba 2 ). „Serca hinavcov posede hudič
in spi mirno v njih, njim pa ne da miru, K  pravi sveti
Gregor, in sveti Hieronim piše}“ Hinavska svetost je
dvojnata hudobija. Varovaj se tedaj o kristjan! hinavščine,
ktero Bog tako sovraži, skerbi raj zmirej biti odkritoser-
čen z Bogom, z sabo in z svojim bližnim, in v pravej
ponižnosti pred Bogom živeti, tako Božjo ^podobo v
sebi nosiš.

Zdihlej.  Pomagaj mi, o Gospod! ker se zmanjšujejo
svetniki in resnica se zgublja med ljudmi. Prazno govori
vsak s svojim bližnim: z goljufnimi ustnicami in z dvoj¬
nim sercom oni govore: Pokončaj, Gospod! vse goljufne
ustnice, in tih bahačev jezike, kateri pravijo: Naj naš
jezik visoke reči govori, mi smo gospodarji naših ust,
kdo je naš Gospod? Gospod reši mojo dušo krivičnih
jezikov, daj mi gnado pobožno in brumno živeti in tako
tvojo podobo v meni ohraniti! Oberni moje serce k
pravici in odverni ga od vohernije, da vsakemu svoje
dam in pustim.

Nauk proti praznemu strahu pred ljudmi.

v Ti si resničen, in tebi ni mar za nikogar, zakaj ti no
gledaš na veljavo ljudi.« Mat. 22, 16.

V tem bi imeli kristjani zveličarja posebno posne¬
mati in se ne preveč in prazno bati pred ljudmi ali
prazno praševati: Kaj porečejo ljudje? To bi nas ne
imelo motiti, svoje dolžnosti lepo spolnovati. Kaj je
pač mar, kaj ljudje od nas govorijo ali mislijo? Če le
Bogu dopademo! Mi smo le v božjih rokah, le on sam
nam pošle srečo ali nesrečo; zatorej se imamo samo
njega bati, kakor Kristus pravi: „Ne bojte se pred temi,
kateri telo vmorijo, duše pa ne morejo vmoriti: temuč
bojte se veliko več tistega, kateri zamore dušo in telo
pogubiti v pekel S ). K

Kako neumno delajo tedaj tisti, ki se bojijo, se ne-
kterim zameriti, in se zavolj tega sramujejo Bogu služiti
in pobožni biti, kteri se pustijo tudi clo v greh za¬
peljati, in Boga razžaliti, kteri hudobnim dopasti, nedolžne,

H Mal. l, 14 . 3 ) Prisl, 8 , 13. 3) Mat, 10, 28.

491

vbogc in zapuščene zatirajo in jih ob primoženje pripra¬
vijo, po novih pohujšljivili šegah živijo; ob pripovedanih
dneh meso jedo in drugim dajajo; grešne pesmi pojejo;
in kar je nar hujši, se prederznijo, svete reči zasmeho¬
vati, da se čez to drugi smejijo, ali jih za ljudi prebri¬
sane glave imajo. — Prosi tedaj Boga vsak dan gor¬
ljivo , da od tebe te prazni in škodljivi strah pred ljudmi
odverne in ti pravi strah Božji podeli; božji strah je
začetek vse modrosti.

Nauk od vrednosti in visokosti človeške

duše.

»Čig-a je leta podoba.® Mat. 22, 20,

Čigava podoba je naša duša, tako bi se imeli mi
pogosto vpraševati, posebno pa kader smo v skušnjavi jo
s grehom vmazati ali pokončati 1 ). „Čiga je leta podoba?"
hi si imeli reči, „ali ni Božja podoba, podoba barvana
z Jezusovo kervijo, podoba, za katero je zveličar svoje
življenje dal? Kako! to podobo bi imel z grehom oskru¬
niti in ogerditi? Bog me tega vari!“ Tako bi imeli
govoriti, tako si terdno predvzeti. In zares kaj je izmed
ysih stvarjcnih reči, razun angeljev, lepši, drajši, kakor
vloveška duša, ki je v gnadi Božjej? Ona je prebivališče
presvete Trojice! Kristus ni za vse bogatije in zaklade
svojega življenja dal, ali za človeško dušo pač. In ven-
der obrajta marsikteri svojo dušo tako malo, da jo za
kratkočasno veselje, za malovreden dar prodaja! Fuj,
sram nas bodi! telo tako visoko obrajtamo, da si na
Vso moč prizadevamo, ga olepšati in ohraniti, in podobo
&ožjo, dušo, v gnadi ohraniti in jo s čednostmi olepšati,
si clo nič ne prizadevamo! O neumnost! O slepota, da
Jc ni večje!

Nauk gosposki odmerjene davke od-
rajtovati.

»Dajte cesarju, kar je cesarjevega.« Mat. 22, 21.

Gosposki dolžne davke dajati, je dolžnost pravice,
ktero storiti nam sveti Duh zapove. Tudi Kristus je za

*) Rim. 13, 6.

492

se in za sr. Petra navadni dauk v tempeljnu (tempelni-
no) J ) plačal: „ako je pa sam Božji Sin muto in davk
plačal, pravi sveti Ambrož, kdo si ti, o človek, ki se
hočeš od tega odšteti?" Deželska gosposka mora slserb
imeti, da se podložni na životu, na premoženju ne
oškodvajo, da so ceste varne, da prebiva mir, edinost
in red med mestnjani, da se blagostanje množi, da zna¬
nosti in umetnosti cvetijo. Vse to oskerbovati je pa treba
sodnikov, beričev, vojšakov in učenikov, ktere je pa treba
plačevati in živiti. Tudi morajo višje oblasti gledati, da
je v deželi mir in pokoj, da se javni poti in mosti po¬
ravnajo, da se cerkve, šole in druge potrebne hiše stavijo
in popravijo; za to je pa denarja treba, za to so davki na¬
loženi. Ako se tedaj tej zapovedi zoperstaviš, se zoperstaviš
Bogu, zakaj po njem kralji vladarijo, in postavodajavci
zaukažujcjo, kar je prav; po njem oblastniki vkažujcjo,
in mogočni pravico delajo 2 ). Temveč naj ti bo, davke
plačevati, Bogu dopadljivo delo, s tim, da jih ti voljno,
iz ljubezni od Boga, ker je božja volja tako, odrajtuješ;
tako so pervi kristjani delali, kteri so tudi paganskim
poglavarjem z veseljem služili, in vsim, kar ni bilo zoper
Božje zapovedi, radi davke dajali.

Nauk za tri in (lvajsto nedelo po binkoštih.

Opomba.  Če je od binkošt do adventa le tri in dvaj¬
set nedel, ta izostane in sledeča 24.  je zadnja.

Vvod sv. maše nas tolaži in nas podbuja, zaupati
na Boga, kteri nam je tako dobrotljiv, in nas ne pusti V
nadlogi brez pomoči: „Jaz mislim misli miru in ne na¬
dloge," pravi Gospod: Na mene bole klicali, in jaz vas
bom vslišal in nazaj pripeljal vaše jetnike izmed vsih
narodov 3 ). O Gospod! ti si svojej deželi dobro storil,
ti si Jakobov rod od sužnosti rešil 4 ). Čast bodi Bogu
i. t. d.

Cerkovna molitev:  Odpusti, prosimo, o Gospod! za-
dolženje svojim ljudstvom, da bomo zvez svojih grehov,
katere smo si po svojej slabosti navlekli, skoz tvojo do¬
broto rešeni. Skoz Gospoda i. t. d.

D Mat. 17, 23. 2) Prisl. 8, 15. 3) Jer. 29, 11. 4) ps. 84.

493

Berilo iz lista sv. Pavla aposteijna do Filipjanov 3, 17—21; in

4, 1-3.

Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri
tako žive, kakor imate zgled nad nami. Zakaj veliko jih
živi, liter e sim vam večkrat imenoval, (zdaj pa tudi jo¬
kaje imenujem,j) sovražnike križa Kristusovega; klerik
konec je poguba , kterih Bog je trebuh; kteri se hvalijo
svoje sramote, kteri pozemeljsko ljubijo. Naše prebivanje
pa je v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo, Go¬
spoda svojega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše
vevno telo, ker ga bo upodobil svojemu telesu, po moči,
s ktero si tudi zamore podvreči vse reči. Za tega voljo,
bratje moji predragi in priserčni , moje veselje in moja
krona! tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim Evodijo
in S in tiho, da naj hote ene misli v Gospodu. Prosim tudi
tebe, zvesti bral in lovarš! pomagaj jima, ki ste se z
nienoj trudile v evungelii s Klemenom, in drugimi mojimi
pomagavci, kterih imena so v bukvah življenja.

Razlaganje in nauk.  Dosti jih je kristjanov žali Bog!
kteri so, kakor sv. Paul toži, sovražniki križa, kteri
nočejo svojega mesa križati, temuč samo trebuhu služijo,
lo je, le po svojih mesenih željah živeti mislijo, in svoje
Veselje imajo zaničevati Jezusa in njegove svetnike, ki
so na voskej poti križa hodili, zaničevati to, kar se pra¬
vi : samega sebe zatajevati in ponižali, zraven pa to za
čast imeti, da se kakor svinje v luži nar bolj ostudnih
slasti valjajo. Kakšen konec pa čaka te ljudi? Večno
pogubljenje! Kateri ne križajo svojega mesa s željami
vred, niso Kristusovi. Kateri Jezusovo smert na svojih
telesih ne nosijo, na njih se tudi življenje Jezusovo ne
bo prikazalo. Kdor še živ na tem svetu v nebesih ne
bodi, to je na nebeške reči ne misli in jih ne poželi, in po¬
svetnih reči ne zaničuje, ne bo tudi po smerti v ne¬
besa prišel.

Zdihlej.  Bog daj, da bi zamogel s svetim Pavlom
re ci: meni je svet križan in jaz svetu.

Evangeli svetega Matevža 9, 18—26.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej! je
eden vikših prišel in ga molil, rekoč; Gospod! moja hči

494

je zdaj umerla: ali pridi, in položi svojo roko na njo, in
bo oživela. In Jezus je vstal, ter z njim šel in njegovi
učenci. In glej! žena, ki je na kervotoku terpela dva¬
najst let, je pristopila od zadej, in se je dotaknula roba
njegovega oblačila. Zakaj rekla je sama per sebi: Ako
se le njegovega oblačila dotaknem, bom ozdravljena.
Jezus pa se je obernul, in ko jo je vidil, je rekel:
Zaupaj, hči! tvoja vera te je ozdravila. In žena je bila
zdrava od tiste ure. In ko je Jezus v vikšega hišo
prišel, in je vidil piskače in šumečo množico, je re¬
kel: Odstopite; zakaj deklica ni mertva, ampak spi. In
so se mu posmehovali. Ko je bila pa množica izgnana,
je noter šel, in jo je prijel za roko, in deklica je vstala.
In ta slovez je šel po vsej tistej deželi.

Nauki:  I. Žena je živo verovala, neskončno zaupala
in se veliko ponižala, zatorej je tudi zdrava postala.
Spoznaj iz tega, kako je dopadljiva Gospodu živa vera,
terdno zaupanje in prava ponižnost! Veruj, zaupaj in po¬
nižaj se: in ti boš gotovo zadobil, kar prosiš.

II. Pobožni Ljudevit de Ponte misli, da nam ta žena
pokaže, kako da bi se mi imeli pri sv. obhajilu obna¬
šati. On pravi: Kristus je hotel v sv. zakramentu altarja,
v obleki zakramcntske podobe kruha, pri nas ostati, da
bo vsak, ki njegovo sveto meso in kri vžije in se ga z
dušo dotakne, od kervotoka hudobnega poželenja odrešen.
Hočeš tedaj ti na duši ozdraveti, kakor ta žena na te¬
lesu, posnemaj jo. Prejmi z veliko ponižnostjo Jezusovo
meso in kri, z terdnim zaupanjem na njegovo mogočnost
in dobroto, in tudi v tebi se bo studenec greha, hudobno
poželenje, posušil.

III. Jezus je tri mertve od smerli zbudil: dvanajst
let staro Jairovo hči, mladenča v Naim-u, in Lacarja.
Razlagavci pravijo, da se morejo pod temi tremi mert-
vimi tri verste grešnikov misliti; pod deklico tisti, ki
so v mladih letih iz slabosti grešili, ktere je pa gnada
Božja razsvetila, da svoje grehe spoznajo in zopet na
pravo pot pridejo, Jezus jim poda svojo roko, in jih
vzdigne, kakor to deklico. Pod mladenčem v Naim-u
se tisti zastopijo, ki večkrat grešijo, tako da jim je greh

495

navada, ti potrebovajo večjo gnado, več truda in bolj
ostro pokoro, zatorej je Jezus več reči potreboval, tega
mladenča obuditi. Pod Lacarjem pa se zastopijo terdo-
vratni in očitni navadni grešniki, kteri se zamorejo samo
s posebno gnado Božjo in z očitno in ostro pokoro iz
dušne smerti zbuditi, kakor je tudi Jezus z molitvijo
in z groznim glasom Lacarja zbudil.

IV. Kristus je piskavce in hrupeče ljudstvo izgnal
in potlej deklico od smerti zbudil; iz tega se imamo
učiti, da sc ne more duša zbuditi ali spreoberniti med
lumpom in šumom časnih skerbi, praznega veselja in v
posvetnih, kratkočasnih družbah.

Drugih ne zasmehovati!

»Oni so se njemu posmehovali.« Mat. 9, 24.

Ko je Jezus piskavcom in hrupečemu ljudstvu rekel,
da deklica ni mertva, ampak da spi, so se mu posmeho¬
vali, ker niso zaslopili, kar je rekel. Tako so ravnali
ntehkužni in posvetni ljudje navadno z mašniki in slu¬
žabniki Božjimi, ako so jih z besedo in z djanjem opomi-
ujali, čast, bogatijo in veselje zaničevati, vbožtvo, poniž¬
nost, in križanje ljubiti; kej tacega slišati, je jim bilo zoperno
<n smeha vredno, ravno, kakor da bi slišali praviti, da
Je smert le spanje, iz kterega se bomo morali zbuditi in
potem pred sodbo iti. Ali gorje tim zasmehovavcom, ki
■skoz svoje zasmehe toliko duš pohujšajo in iz pravega
pota zapehijejo! Nekdaj je hudič grozovitne in kervo-
želne trinoge imel, da so mu pomagali, ljudi od Boga
in prave vere in njegove cerkve odvračati; naše čase
'n>a druge pomagavce, to so hudobni ljudje, ki hočejo
s posmehovanjem, čemenjem in zmerjanjem to opraviti,
kar so nekdaj trinogi s mečem in ognjem opraviti mis¬
lili- Zakaj nikoli popred ni bilo kakor o naših časih
luko zasmehovano in zmerjano, če kdo brumno in tiho
živi, se zvesto sv. katoljs. cerkve derži, cerkvene za-
povedi in cerkvene predpostavljene spoštuje. Žali Bog!
*udi sc jih dosti najde, ki se bojijo zasmehovani biti, in
Zatorej pobožno živeti popustijo, svojo vero očitno ska¬
kati zanemarajo, svoj katolški duh skrivajo, in mertvo,
Uecerkvcno, tudi grešno živijo. Gorje pa posmehovav-
c °m! Bog jih sovraži, kteri bo enkrat vse od njih za-

496

peljane in pogubljene duše terjal. Ne pusti se zmotiti
od zasmehovavcov, bodi stanoviten v svojej svetej veri,
ne opustijo očitno skazovafi, in zvesto po sv. veri živeti,
pomisli Jezusove besede *): Kdor bo mene pred ljudmi
zatajil, tega bom jaz zatajil pred mojim Očetom, kateri
je v nebesih, tolaži se z Jezusom, kteri je bil zavolj tebe
zasmehovan in zasramovan in reci večkrat:

Vem, o dobrotljivi Jezus! da ne sme hlapec več biti
kakor Gospod. Ker si bil ti tolikokrat zasmehovan, in
zasramovan, kako bi se imel jaz čuditi, ako sim tudi
jaz zasmehovan in zasramovan, da na Te in sv. katolj-
ško cerkev terdno verujem, po sv. veri lepo in zvesto
živim in tako se za nebesa pripravljam!

Nauk za štiri in dvajsto nedelo po binkoštih.

Vvod sv. maše je kakor na tri in dvajsto nedelo.

Cerkvena molitev.  Zbudi, prosimo, o Gospod! voljo
svojih vernih, da bojo skerbncji jiskali, sad tvojega bož¬
jega odrešenja dosečti, ino da od tvoje dobrote čedalje veči
pomoč zadobijo. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Kološanov 1, 9—14.

Bratje! ne jenjamo za vas moliti in prositi, da bi
bili vi napolnjeni s poznanjem Božje volje, v vsej mo¬
drosti in duhovne) razumnosti ; da bi spodobno hodili Bogu
v vsem prijetni, rodovitni v vsakem dobrem delu, in ra¬
st ejoči v spoznanji Božjem, v vsej moči uterjeni po nje-
govej častitljivej mogočnosti , v vsem polerpljenji in priza¬
našali ji z veseljem, hvalijoci Boga Očeta, kteri nas je
vredne storil vde/ežili se erbščine svetih v razsvetljenji)
kteri nas je otel od oblasti teme, in prestavil v kralje¬
stvo svojega preljubega Sina, v literem imamo odrešenje
po njegovej kervi, odpuščanje grehov.

Razlaganje.  V tem listu naš uči sv. Pavl, da mo¬
ramo brez nehanja po njegovem izgledu za nas in našega
bližnega moliti, in Boga posebno za luč prave vere za¬
hvaliti, katera nas zveličati more. Prizadevajmo si, sv.
Pavla v ljubezni in gorljivosti za zveličanje duše posne-

1) »lat. 10, 33.

497

wati, tako bomo enkrat tudi njegovega slavnega plačila
v nebesih deležni.

Evangeli svetega Matevža 24 ,  15—35.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Kadar
bole vidili gnjusobo razdjanja, prerokovano od Daniela
preroka, stati na svetem mestu: (kdor bere, naj ume!)
tedaj naj, kteri so v Judeji, beže na gore: in kdor
je na strehi, ne hodi ž nje jemat kaj iz svoje hiše;
■n kdor je na polji, se ne vračaj jemat svoje suknje.
Gorje pa nosečim in doječim tiste dni! Molite pa, da
s e vaš beg ne zgodi po zimi ali v saboto. Zakaj ta¬
krat bo velika stiska, kokoršne ni bilo od začetka
■sveta do zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili prikraj¬
šani ti dnevi, bi ne bil otet noben človek; tode za-
v °ljo izvoljenih bodo prikrajšani tisti dnevi. Takrat,
ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj je Kristus, ali tam,
»e verjemite. Zakaj vstali bodo krivi Kristusi, in krivd
preroki, in bodo delali velike znamnja in čudeže, tako
da bi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi bilo mogoče).
Glejte! pred sim vam povedal. Ako vam tedaj poreko:
Glejte! v puščavi je, ne hodite vunkaj! v hramu je,
Ke verjemite. Ker kakor blisk pride od sončnega iz¬
hoda , in se posveti do zahoda: tako bo tudi prihod
Sinu človekovega. Kder koli je namreč mertvo truplo,
°ndi se bodo sberale tudi postojne. Kmalo po stiski
'istih dnev pa bo sonce otemnelo, in mesec ne bo dal
svoje svetlobe, in zvezde bodo padale iz neba, in moči
n ebeške se bodo gibale. In takrat se bo prikazalo zna¬
menje Sinu človekovega na nebu: in tedaj se bodo jo¬
kali vsi rodovi na zemlji, in bodo vidili Sinu človeko¬
ma priti v oblakih neba z veliko močjo in veliča¬
stvom. In bo poslal svoje angelc s trobento in z veli¬
kim glasom, in bodo zbrali njegove izvoljene od cve¬
tih vetrov, od konca neba do konca njegovega. Od

Golflne, 32

498

figovega drevesa pa se učite prilike: kadar je njegova
veja že muževna, in berst pežene, veste, da je blizo
poletje. Tako tudi vi, kadar bote vidili vse to, vedite,
da je blizo pred durmi. Resnično vam povem, da ti
rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo
in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle.

Razlaganje. Kadar bote gnjusobo razdjanja .  . . vidili.
Gnjusoba razdjanja, od katere Daniel in Kristus tu¬
kaj govori, je oskrunenje tempeljna in Jeruzalemskega
mesta, ktero so hudobni in puntarski Judje z ostud¬
nimi pregrehi, krivicami, in tatvinami i. t. d. in pagan-
ski Rimljani doprinesli, ker so svoje malike v te kraje
razpostavljali. Strašno podertijo tega mesta, ki je štir-
deset let po Jezusovej smerti bila, je Jezus po priče¬
vanju sv. Lukeža 2 )  prerokoval. On govori tudi zajedno
od konca sveta in od svojega prihoda k sodbi, katere
predpodoba je razdertija Jeruzalemskega mesta.

Molite pak, da se vaš beg ne zgodi po zimi , ali ob
saboli.  Ker bi, kakor pravi sv. Hieronim *), mraz, kije
v pušavah in hribih, ljudem branil, tje bežati, nevar¬
nosti uiti in se zavarvati, in ker je judom postava pre¬
povedovala, o sabotah popotovati.

Lažnjivi Kristusi in lažnjivi preroki bodo vstali. JožeH,
judovski zgodovinar, ki je bil priča strašnega konca Je¬
ruzalema, pravi, da so tisti čas, ko je Eleazar bil nad¬
zornik Jeruzalemskega tempclna, bili krivi preroki Janez,
Simon in drugi; oni so sicer pravili, da bojo Judom po¬
magali, ki so jih pa sev večjo nesrečo pripravili. Pred
koncom sveta pa bo antikrist z svojo trumo in žlahto,
katerega sv. Pavl 4 )  zavolj njegove hudičeve hudobije in
okrutnosti človeka tega greha in sina pogublenja ime¬
nuje, kteri se bo z hudičeve prevzetnosti čez \se,
kar se Bog imenuje ali za božje časti, povzdignil, sc
samega Za Boga imel, v tempelj postavil, in vse vmoril,
kteri ga ne bojo hotli za Boga spoznati. Tudi pobožni
in pravični bojo v nevarnosti, zapeljani biti, ali zavoljo
njih bo Bog čas preganjanja tega trinoga okrajšal.

Kjer koli je mertvo truplo, se postojne zbirajo.  Sveti
Hie ro nim v idi v tih besedah podobo Kristusa, ker pravi,

1) Dan. 9, 27. 2) Luk. 2t, 20. 3) Comment. in Mat. 4. C.

34. O. 4) II. Tes, 2, 3.

499

da, kakor orli od vsih krajev na mertvo truplo letijo,
tako bodo pravični svojemu zveličarju, ki bo prišel in se
ko blisk svetil, na proti šli in se okoli njega zbirali. Orli
pa tudi morejo pomeniti hudiče, ki bojo konec sveta čez
hudobne kakor orli planili.

Leti rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi.
S timi besedami naznani Kristus čas, kadar ima Jeruza¬
lem podert biti, in pravi, da ga bo dosti njegovih po-
slušavcov doživelo, kar se je tudi resnično zgodilo.
Kdaj pa bode konec sveta, to, pravi on, ne vejo ne
angelji v nebesih — Delajmo, da bomo zmirej brumno
živeli in tako pripravljeni, kaderkolj Jezus pride sodit
žive in mertve! —

Zdihlej.  Stori o Gospod! da za gnjusobo imamo,
kar nam tvojo ljubezen vkrasti more. — Stori, da se te
zgube ogibamo in pred njo bežimo kakor pred smertjo
in gotovim pogubljenjem naše duše. Raztergaj tiste
verige, ki nas na svet vežejo, da se š njim ne po¬
gubimo. — Stanujmo radi in pogosto, kakor orli, v
Uebeških višinah, premišljujmo radi nebeško veselje,
ktero tam na nas čaka. Amen.

Nauk od prisege.

»Resnično vam povem.« Mat. 24, 34.

Sin Božji poterdi tukaj in tudi drugod v sv. pismu
svoje besede kot s prisego, ker on svojo božjo resnič¬
nost za pričo kliče. Prisegati se ne pravi druzega, kakor
ftoga, njegovo božjo resnico in pravico, ali tudi stvari
v božjem imenu za pričo klicati, da je res, kar go-
v °i'imo. — Se praša tukaj, kcdaj je dopuščeno priseči?
Pdgovor: Tedaj, ko to potreba ali velika korist tirja in
)e reč pravična in imenitna. Zatorej grešijo smertno tisti,
K kateri za majhno reč in zraven tega še po krivici
Posežejo, ker Boga za pričo neresnice in krivice kličejo,
*u tako njegovej večnej resnici in pravici spodobne časti
n e dajo. 2. Grešijo tisti, ki sicer zavolj pravične reči
Posežejo, ali vendar brez potrebe in dovoljnega uzroka,
r°r se Bog ne časti, ako se za vsako majhno reč za pričo
kliče. 3. Tisti močno grešijo in so zmirej v grehu, ka-
* ei 'i so se tako navadili prisegati, da, brez da bi vedeli

32 *

500

in pomislili, ali je resnična ali neresnična reč, ali bodo
hodi in mogli obljubo deržati ali ne, hitro prisegajo, ker
se tako v nevarnost podajo, krivo priseči; „ni ga pravi
sveti Krizostom, da bi tudi po krivem ne prisegel, kten
večkrat prisega: kakor tisti, ki dosti govori, včasi tudi
nespodobno in lažnjivo govori.“

Zatorej je zveličar kristjanom prisegovati pripove-
dal, kakor misli sv. Avguštin zato, da bi od prisego-
vanja v navado prisegati in iz te v krive prisege ne padli.

Kdor ima navado prisegati, naj si močno priza¬
deva, se odvaditi?

Per tem mu bo veliko pomagalo misliti: 1. da bo
ostro rajtengo dajati od nepotrebnih, praznih in krivičnih
priseg, ker se bo enkrat clo za vsako prazno besedo
odgovor moral dati, in da se tistim, ki lehko prisegajo,
manj veruje, kakor drugim, 2. da tistega ves blago¬
slov zapusti, kateri po krivem priseže, in da ga tem¬
več kletev Božja na vsih njegovih potih spremlja, kakor
skušnja spričuje; 3. da tisti, kteri po krivem pred sod¬
nijo priseže, vse zaslužke Jezusove smerti zapravi, in
bo v peklenskem ognju gorel. Prižgane luči in podoba
Kristusova, pred kterimi se priseguje na to merijo. Ako
si pa nesrečo imel, enkrat po krivem priseči, kesaj s®
in objokovaj ta strašni greh, spovedaj se ga, popravi
škodo, ktero si morebiti storil, in delaj ostro pokoro.

Nauk za god obletnice cerkovnega po¬
svečenja.

Zakaj obhajamo obletnico cerkovnega posvečenja?

Se na dan zmisliti, kateri je bila cerkev za hišo
Božjo blagoslovljena, in Bogu spodobno čast dati, da
si je med nami kraj za svoje prebivališče zbral, da

nam je v njem že toliko dobrot skazal in da nas J e

pri pravej veri ohranil.

Ali je kaj novega cerkve blagosloviti in obletnico

obhajati?

To ni nič novega; beremo v svetem pismu, da j®

že Mozes šotor zaveze pomazilil in posvetil, in da je

501

Salomon Gospodu lep tempelj sozidal, kleri se je štir—
najst dni prav slovesno blagoslovljeval in posvečeval.
To posvečevanje so Judi vsako leto ponavljali, tudi Kri¬
stus sam je bil pričujoč. Tako so tudi že pervi kristjani
blagoslovljene cerkve imeli, kterih posvečevanje so
vsako leto praznovali, kakor tudi mučeniške bukve, ktere
je neki sv. Hieronim spisal, omenijo posvečevanja perve
cerkve v Rimu, ktero je sveti Peter obhajal. Scer niso
bile cerkve pcrvih kristjanov tako slovesno blagoslov¬
ljene kakor dan današni, ker so prisileni bili službo
Božjo zavolj preganjanja večjidel le skrivši in ponoči
opravljati. Ko je pa preganjanje jenjalo pod cesarjem
Konstantinom, kteri se je bil kristjanske vere poprijel,
so bile cerkve slovesno in s mnogoterimi obredi blago¬
slovljene.

Kako se cerkve blagoslovijo?

Cerkve se takole blagoslovijo: 1. dan pred posve¬
čenjem se mora škof in ljudstvo postiti; to ima nas
opominiti, da moremo samo skoz križe in pokoro duhov¬
ni tempelj Božji biti in v nebeški Jeruzalem, kterega
podoba je cerkev, priti; 2. ostanki svetnikov, ki se drugi
dan v altar denejo, se shranijo zvunaj cerkve pod šotor
ali na drugo spodobno mesto, 3. na cerkevnih stenah ^se
naredi dvanajst križev in pri vsakem se prižge sveča,
Predenj ko posvečenje začne. Križ je slovesno znamnje
kristjana, dvanajst sveč pomeni dvanajst aposteljnov,
ktere je Gospod sam luč sveta imenoval in nas opomi¬
njajo , da se imamo terdno svete vere poprijeti in ko otroci
božji živeti. 4. Škof moli pred cerkovnimi vratmi sedem
Psalmov pokore, blagoslovi vodo in sol, s katero samega
sebe in okoli stoječe pokropi, gre z duhovšino in ljud¬
stvom trikrat okoli cerkve, pokropi zvunajne stene z
^egnano vodo in vdari vsakikrat, ko okoli pride, z svojo
Palico na vrata, katere se še le odprejo, ko tretjokrat okoli
Pride, potem stori s palico na pragu znaminje svetega
križa in reče: »Poglej znaminje svetega križa, vsi so-
Vr ažni duhovi naj bežijo." Sedem psalmov pokore nas
“Pomene, da v nebesa le pelja prava pokora, posve¬
čenje vode in soli, in pokroplenje pomeni, da zamore
s «mo čist ali skoz pokoro očiščen človek v nebesa priti,

502

ktere so nečistim zaperte; trikratno vdarjenje pomeni, da
se moramo za nebesa brez nehanja vojskovati po Je¬
zusovih besedah, in križ na praga pomeni, da mora
hudič, dobro obrožjeni, kakor ga Kristus imenuje, pred
tem znaminjem bežati, in da se brez prizadevanja in
mnogoterega boja iz sveta izgnati ne more. 5. Škof stopi
z oltarnimi služabniki v cerkev, ktera je za druge du¬
hovnike in ljudstvo se zaperfa; to nas opomene na Je¬
zusov vhod v nebesa, ki je nekaj izvolenih seboj vzel
in napravil cerkev svetnikov', ki se v nebesih veselijo.
6. Škof zapoje potlej hvalno pesem: „Pridi, stvarnik
duh i. t. d., ker od svetega duha vse posvečenje in ves
blagoslov pride; cerkovne tla se posujejo s pepelom v
podobi križa in škof zapiše v ta pepel s svojo palico
latinski in gerčki alfabet, med tem se poje iz pevališča
(Benedictus) „Hva!en bodi Gospod .*  S tim se pred oči
postavi, da je Jezus jude in ajde v eno cerkev sdružil,
in da farmani te nove cerkve slišijo k tistej cerkvi, ki
svoje opravila po latinsko in gerško opravlja.“ 7. Zdaj
blagoslovi škof posebno vodo, zmešano s soljo, s pepe¬
lom, in vinom, katera se Gregorjeva voda imenuje, ker
jo je sveti papež Gregor napraviti zapovedal, in pokropi
ž njo zidove in oltar. Voda pomeni Kristusovo člove¬
ško in vino njegovo božjo naturo, pepel je podoba
smerti in sol netrohljivosti. In tako pomeni zmešanje
tih reči Kristusa, kateri je, pravi Bog in pravi človek,
vmerl, in po svojem vstajenji večno živi. Samo po njem
bodo verni očiščeni, da bojo vredni, tempelj in prebiva¬
lišče božje biti. — 8. Škof stori s koncom svoje palice
križ zgorej in zdolej na cerkovnik vratah znotrej, v
spomin, da imajo pred pragom tih vrat vsi sovražniki
miru in blagoslova bežati, in da rosijo božje gnade
obilno nad tiste, ki bojo skoz nje šli. 9. Škof pomaže
tistih pet križev, ki so vsekani v oltarni kamen, s sve¬
tim oljem, in sveto križmo. Oltar je podoba Kristusova
in pet križev pomeni njegovih pet svetili ran, iz katerih
nam jo priteklo zveličanje in blagoslov za zdaj in za
vekomaj , in to pomazanje pomeni tisto skrivnosti polno
Jezusovo mazilenje, po katerem je on za preroka,
kralja in mašnika nove zaveze pomaziljen bil, in gnade,
ki iz oltarja vernim tečejo, na katerem se Jezus pri
svetej maši daruje. 10. Potem se gre po svetinje, kjer

503

so bile shranjene, in se nesejo v procesii v cerkev, in
ljudstvo, ki jih spremlja, moli „kyrie eleyson“ ali ,,Go¬
spod vsmili se čez nas.“ Iz tega se učimo , da moramo
zglede svetnikov posnemati, da pridemo v nebesa, in da
imamo zmirej za gnado in vsmiljenje prositi, ako hočemo
to storiti, 11. Svetinje se nesejo zdaj v cerkev in kadar
so notre, se zapoje hvalna pesem. To nas opomene
na veselje, katero bodo svetniki imeli, kedar bo Kristus
vse svoje izvoljene enkrat v nebesa pripeljal. 12. Potem
se zaprejo svetinje v oltar in kamen, s katerim se za¬
prejo, zazida škof z mavto, katera se naredi z Gregor¬
jevo vodo. To pomeni, da so svetniki in izvoljeni s
Kristusom popolnoma združeni, in da mi vse, kar skoz
njih prošnjo prosimo, samo skoz Jezusa Kristusa in nje¬
govo neskončno zasluženje zadobimo. 13. Eden izmed
mašnikov gre večkrat okoli oltarja in ga pokaduje. Ta
naašnik pomeni angelja v skrivnem razodetju, kateri je
z zlato kadilnico pred oltarjem stal in obilno kadila,
to je molitve svetnikov na zlati oltar kladal, kateri je
pred božjim tronom bil. 14. Potem pomaže škof tistih
dvanajst križev, ki so na steni s sveto križmo in jih po¬
kadi trikrat. Pomazanje nas opomene na gnade, katerih
so verni deležni, ako zvesto apostoljsko vero zpolnujejo.
15. Potem naredi škof pet križev iz posvečenih zern
kadila, jih dene na mesto tistih pet v kamen vsekanih
križev čez vsak križ iz kadila, položi eden križec iz

Voska, in zažge zgorni del tih križev, da se tudi ka¬

dilo prižge in zgori. Luči in zerna kadila, ki gorijo, po¬
menijo ogenj milosti sv. Duha, ki jih vedno na oltarju svoje
gnade deli, dalej goreče molitve, ki iz oltarja proti ne¬
besom puhtijo, in daritve vernih, ki se bojo na tem novo

posvečenem oltarju Bogu Gospodu darovale. Te so mu
Pa samo skoz rane in križ božjega sina Jezusa Kristusa
dopadljive. 16. Kadar je vse to dokončano, se še oltar
Pomaže, se blagoslovijo novi, čisti oltarni perti, posode,
in naprave, altar se pokrije z blagoslovljenimi pertinami,
se postavi nanj križ in sveče in pervikrat daruje škof
na njem slovesno sveti in nekervavi dar nove zaveze. —

'Zakaj se cerkve na to vizo posvečujejo?

1. Da se Bogu, Vsegamogočnemu, kolikor človeška
^oč zamore, vredno prebivališče napravi, v katerem ga

504

molimo in mu darujemo; 2.  da spoznamo, kako sveto da
je mesto, kjer Bog prebiva; 3. da imamo mesto, v ka¬
terem se zbiramo k službi Božjej, poslušamo Božjo be¬
sedo, darujemo nar svetejšo daritvo, in prijemamo svete
zakramente; 4. da misel, kako sveta je hiša božja, nas
spodbada, priserčno moliti, se pošteno obnašati in službo
božjo goreče opravljati.

Vse opomniti, kako sveto da je Bogu posvečeno
mesto, pri vvodu sv. maše moli cerkev, kar je Jakob *)
na tistem mestu molil, kjer se mu j.e bil Bog prikazal:
»Strašen je leti kraj; tukaj ni druzega, kakor Božja hiša,
in vrata nebeške. Moja^ duša želi, hrepeni in koperni po
hiši tega Gospoda 8 ). Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri nam vsako leto dan
posvečenja tega svojega svetega tempelna ponavljaš, ino
nam daješ k obhajanju svetih skrivnost zopet zdravim
pristopiti: vsliši molitve svojega ljudstva, ino dodeli, da,
kdor koli v ta tempel dobrot prosit pride, se veseli, da
je vse sprosil. Skoz Gospoda i. t. d.

Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza 21, 2—5.

Tiste dni sim jaz Janez vidil sveto mesto, novi Je¬
ruzalem, priti iz neba od Boga, pripravljeno, kakor ne¬
vesto  , ki je napravljena svojemu možu. In sem slišal
velik glas iz sedeža govoriti-. Glej prebivališče Božje z
ljudmi , in prebival bo  * njimi! In oni bodo njegovo
ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo
obrisal vse solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi
ne bo več ne žalovanja, ne vpitja , ne bolečine, ker je
poprejšne minulo. In kteri je sedel na sedeži, je rekel:
Glej, novo storim vse!

Razlaganje.  To branje zapopade sicer popis nebe¬
škega Jeruzalema in vesele cerkve v nebesih, od katere
se tukaj govori kakor od lepo okinčane neveste. To bi
nam imelo saj enmalo pokazati nebeško veselje, ki ga čiste
duše vživljajo in nas spodbosti, brumno in lepo živeti, in našo

1)1. Moj. 28. 2) ps. 83.

505

dušo lepo okinčano njenemu ženinu pripravili, in nas spo¬
dobnih Jezusu Kristusu; cerkev pa oberne to podobo na
božjo hišo, katera je skoz posvečenje postala nebeški
Jeruzalem in nevesta okinčana za Boga, v katerej ima
Bog svoje prebivališče, vselej pri ljudeh stanovati in jih
z zakladi svoje milosti obdarovati. Kolike časti so taj
cerkve naše vredne, ker Bog v njih prebiva, kakor na
svojem sedežu in je pripravljen, slušati in vsliševati vsace-
ga, ki prosi!

Evangeli svetega Lukeža 19, 1 —10.

Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Jerihu. In
glej! bil je mož Cahej po imenu; in ti je bil viši čol¬
narjev, in on je bil bogat. In je iskal Jezusa viditi,
kdo da je: in ni mogel zavoljo množice, ker je bil
majhne postave. In je naprej tekel in zlezel na divje
figovo drevo, da bi ga vidil; ker tam je imel memo
'ti. In ko je bil Jezus na tisto mesto prišel, je gori
pogledal, in ga je vidil, ter mu je rekel: Cahej! stopi
hitro doli, ker dans moram v tvojej hiši ostati. In je
hitro stopil, in ga je z veseljem sprijel. In ko so vsi
lo vidili, so godernjali, rekoč: K grešnemu človeku je
šel v hišo. Cahej pa je pristopil, in rekel Gospodu:
Glej, Gospod! polovico svojega blaga dam ubogim, in
ako sim koga kaj ogoljfal, povernem čveterno. Jezus
Pa mu je rekel: Dans je tej hiši zveličanje došlo, zato
ker je tudi on sin 'Abrahamov. Sin človekov je nam¬
reč prišel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljenega.

Nauki:  I. Cahej je bil čolnar, to je, eden izmed
1'stih ljudi, ki so mnogo krivic delali, kadar se jim je
'mita plačevala, ki so bili skopci in ožurniki, katere so
Zatorej publikane ali očitne grešnike imenovali. On je
Pa želel Kristusa viditi; Kristus jc to njegovo željo spol¬
niti hotel, in se je pri njem povabil; Cahej je Jezusa
tako veselo sprejel in pripravljen bil, vse krivice popra-

506

viti in ne več grešiti. Zato je zveličanje došlo njega in
njegovo hišo, to je, njemu so bili grehi odpuščeni in on
je bil med otroke Božje vzet. Kako rad Jezus tudi v
gostje pride pri nas! Njegovo veselje je biti med otroci
ljudi. Zakaj pa ne izpolnimo njegovih želj? Zakaj mu
ne ponudimo naših sere za njegovo prebivališče? V
svetem obhajilu pride on k vsakemu, kteri ga prejme,
resnično in bitno. Zakaj ne prejemaš tedaj večkrat sve¬
tega obhajila? Ako ga pa prejmeš, posnemaj mutarja
Caheja, poverni krivično blago in vkradjeno čast, kesaj
se čez svoje grehe, in skleni terdno, se poboljšati, obudi
živo poželenje Jezusa sprejeti, in on bo prišel, te bo
vzel v število Božjih otrok, in ti dodelil blagor in zve¬
ličanje !

II. Kristusovo obiskanje pri Cahe ju je nekoliko po¬
dobno navadi, se na cerkvanje povabljati in obiskovati;
to se ima pa v tem namenu storiti, se na duhovno vižo
veseliti, da si je Bog na tem mestu prebivališče zbral,
in si srečo vošiti, da smo v zveličavnej veri. Ali kaj se
dela na cerkvanje? Ah, kdo bi mogel razuzdanosti, ne¬
zmernosti, boje, plese, in pohujšanje popisati, s katerimi
se dan danešnji obletnice cerkvenega posvečevanja ognu-
sijo in onečastijo! Cio pagani niso bili tako nezmerni
in razuzdani pri njih veseljicah, kakor so zdaj nekteri
kristjani o cerkvanju! Ali se pa to spodobi kristjanom,
Kristusovim ovčicam, tempelnom sv. Duha? Ali se tako
Bogu za vse gnade in dobrote zahvali, ki jih je skoz
celo leto v cerkvi delil?... Ali je čuda če Bog naših
molitev v cerkvah več ne usliši, in če namesto žegna
kletvo pošilja? Pametni in verni kristjani bi se imeli
sramovati, na tako vižo posvečenje cerkev praznovati,
in kristjanske oblastnije bi se imele na vso moč truditi,
takošne hudobije in pohujšanje zatreti, skoz katere se Bog,
nar veči dobrota, tako strašno žali!

Nauk od duhovnega tempeljna, kateri je
človek sam.

»Vi ste tempelj živega Boga, kakor reče Bog: Prebival

bom v njih.® II. Kor. 6, 16.

Po pravici, pravi sveti Bernard, cerkveno posvečenje
naj bo tudi za nas praznik; ker smo namreč tudi mi

507

tempelj in scer živi tempelj Božji, v katerega smo bili
pri svetem kcrstu ravno tako slovesno posvečeni, kakor
lesene in kamnate cerkve. Na to nas tudi kcrstni obredi
opomenejo. Človek naj bo čist  in svet  tempelj božji.

1. Čist tempelj.  Pri posvečenja cerkve se narprej
razne molitve opravijo, hudič zaroti, potem cerkev s
blagoslovljeno vodo in soljo pokropi in omije, s svetim
križem zaznamova, s kadilom okadi in tako od hudičeve
hudobije in gerdobe očisti in osnaži. Ravno taka se pri
sv. kerstu godi. Tu se razne molitve opravijo, hudič
večkrat zaroti, dete večkrat pokriža in slednič s sv.
kerstno vodo oblije in tako od hudobije in greha očisti.
Mi se toraj pri sv. kerstu vsaccga madeža znebimo in po¬
stanemo čisti tempeljni božji. Zato pa tudi prevzememo
dolžnost, pravi sv. Avguštin, pri sv. kerstu zadobljeno
čistost in nedolžnost ohraniti in v tempeljnu našega serca
nič terpeti, kar bi moglo očem narsvetejšega Boga zo-
perno biti. Gorje tistim, ki ogerdijo in oskrunijo tempelj
božji. „Bog sam, 6  pravi sv. Pavl 1 )? »jih bo pokončal. 6
Tempelj našega serca pa oskruni vsak smerten greh, po¬
sebno pa nečistost, — in grešiti je ravno tako, kakor
Boga iz svojega tempeljna pregnati, ga hudiču pripraviti
in izročiti ali pa kakega malika v njega postaviti. Strah
in groza, kej tacega storiti! Kaj početi, ako je kdo
Vendar nesrečo imel, kej tacega storiti? Pravo in res¬
nično pokoro delati, svoje pogerdjeno serce s rešnjo
kervjo božjega jagneta oprati, sv. zakramente vredno
Prejeti, dobre dela dopernašati in tako naše serce pri¬
praviti , da naj Jezus Kristus spet v njega pride in v
njem prebiva. Tako se naše serce vnovič posveči in
Postane čist tempelj božji.

2. Svet tempelj.  Tudi to opomenejo obredi pri sv.
kerstu. Dete se pri sv. kerstu večkrat s sv. oljem in
sv. križmo pomazili in posveti. To nam naloži dolžnost,
dobre dela delati, kise kakor žlahtne dišave proti nebesom
Povzdigujejo. Da bomo pa v stanu brumno in keršansko
živeti in se s hudičem serčno in srečno vojskovati, nam
Bog svojo gnado in pomoč podeli in nas pomaže in
ttnjčne stori, kakor so nekdaj bojevavci svoje ude s
°ljem mazali in gibčne in močne narejali. Ako Bog za

D 1. Kor. 3, 17.

508

nas, kdo na nas ')! Bog tudi slabo močne stori 2 ), da
mi kerstne obljube lepo spolnovati in svet božji tempelj
ostati moremo.

Zdihlej po besedah sv. Avguština:  O Bog! ti nisi me¬
ne po mojih poprejšnih zaslugah, tcmuč le zgol po svo-
jej gnadi pri sv. kerstu v svoj tempel posvetil. Daj in
pomagaj mi, da vselej čist in svet tempel božji ostanem!
Očisti moje serce vsih madežev, okinčaj ga s vsimi čed¬
nostmi, in nikolj ne pripusti, da bi imelo v mojem
sercu kej biti Tebi zopernega. Daj slednič tudi to, da
bom jaz kakor živ kamen, ki so ga težave in nadloge
tega sveta lepo okresale in ogladile, enkrat vreden v
zidovje nebeškega Jeruzalema zadelan biti! Amen.


1) Rim. 8, 31

2) II. Kor. 12, 9.

RAZLAGANJE CERKVENEGA
LETI

DRUGI DEL.

511

od castitve in priprošnje svetnikov.

Kaj nas uči sveta mati katolška cerkev od časti-
tve in priprošnje svetnikov?

Sv. katolška cerkev uči:

1. Da je že v pervih časih kristjanske vere ukore¬
ninjena in od cerkvenih očetov in cerkvenih zborov
poterdjena navada, Spomin svetnikov v nebesih na dan,
ki je njih imenu posvečen, v podobah in svetinjah ča¬
stiti; 2. da svetniki, ki zajedno s Kristusom kraljujejo,
svoje priprošnje za ljudi pred Boga pokladajo, in da je
dobro in koristno, ponižno jih prositi in njih priprošnji
•n pomoči se priporočevati.

Zakaj so svetniki časti vredni?

1. Zato ker so prijatiji Jezusa Kristusa, ki ž njim
vladujejo in večno veselje vživajo, potem ko so na
Zemlji zvesto za Njim hodili in s svetim Pavlom serčno
Se bojevali; 2. ker so kot živi udje cerkve po zavezi
ljubezni kakor bratje in p rij atiji z nami združeni, ker
Uas serčno ljubijo, ker se nad našo srečo vesele in za-
tegadel za nas Boga prosijo.

Ne pomanjša častitva svetnikov Bogu dolžne časti?

Nikakor ne, ker je vsa čast, katero svetnikom da¬
jemo, le Bogu namišljena, in le na Boga meri, katerega
Pfijatlji in služabniki so oni (svetniki) in po katerih
Se je on tako čudno razodel. Ta častitva tedaj ne po-
Btajnšuje časti božje, veliko več jo še povikšujc; zakaj
s božjo pomočjo so postali, kar so.

Kako je treba svetnike častiti?

Kakor služabnike ino prijallc božje, kakor sodediče
J^istusove in zveličane ude cerkve, ki nas serčno lju—
k'j° in nam po svojej priprošnji pomagajo; ne pa kakor

512

bogove, ali kakor da bi nam s svojo laslno močjo po¬
magati zamogli; jih ne smemo toraj moliti in ne po
božje častiti.

Kak razloček je med molitvijo in častitvo?

Molitva je naj veče, samemu Bogu dolžno spošto¬
vanje; to stori, kdor Boga za nar višjega in mogočnej¬
šega spozna in sam sebe njemu, kakor njegovo nar ne-
vrednišo stvar podložnega stori. Zraven tega pomeni
beseda „moliti“ v svetem pismu, kakor pri .starodavnih
posvetnih pisateljih, neko vunajno častitvo, post: nizko
se priklanjati i. t. d.. Ko beremo tadaj v svetem pismu:
David se je priklonil k zemlji in ga je molil, se ne
govori od take molitve, kakoršno smo le Bogu dolžni,
ampak samo od vunajne častitve. Ravno na to vižo za-
stopi sveta mati katolška cerkev besedo „moliti,“ kadar
govori od svetega križa Jezusa Kristusa. Castitva je
po vunajnih znamnjih razodeto spoštovanje, katero smo
kacemu drugemu ali zavoljo prednosti ali zavoljo zaslug
dolžni. Ce se tadaj mi pred podobami Kristusa in svet¬
nikov ali pred njih svetinjami priklonimo in pokleknemo,
je vunajna castitva le tistim namenjena, katerih podobe
ali svetinje pred nami stoje. Dan današnji tudi kneze
in njih podobe na tako vižo častimo, brez da bi
jih molili.

Kak6 zamoremo nar bolje svetnike častiti?

1. Svetnike zamoremo nar bolje častiti, če  Boga
častimo in hvalimo, da je svetnikom moč in gnado dal,
vse skušnjave srečno premagati, vse težave in križe
voljno preterpeti, greha se zvesto varovati, dobre dela
dopernašati in tako v nebesa priti; 2. če  si prizadevamo
posnemati jih, zakaj svetniki,  pravi sveti Avguštin, se
ne vesele, le jih lastimo , temul le njih lednosti po¬
snemamo.  Njih častiti in ne posnemati, se pravi, na
lažnjivo vižo prilizovali se jim; 3. če njih praznike po¬
božno in zvesto posvečujemo; dobro je pomisliti, da
praznovati in hlapčevske dela opustiti, se ne pravi še po¬
božno in zvesto praznikov posvečevali. Ako bi kdo
svetnike vprašal, kaj da mislijo od posvečevanja svojih
praznikov na zemlji, bi ravno to odgovorili, kar Bog

513

judom pravi 1 ): »Mlaje vaše, in vaše godove sovraži
Uioja duša, meni so nadležni poslali: vtrudil sim se
taiste terpeti. Na videz ste pobožni, pa^ vaše roke so
prazne dobrih del, in polne grehov.“ 4. Če na njih pri¬
prošnje terdno zaupamo in v težavah pomoči in po¬
hujšanja od njih pričakujemo.

Smemo svetnike tudi na pomoč klicati?

Na vsako vižo; zakaj 1. priprošnjo svetnikov nas
Uci sveto pismo: »Kadar si ti jokajoč molil in mer-
l*če pokopoval, sim nosil tvoje molitve pred Boga“
govori angelj Rafael Tobiju 2 ), dalje nas uči to Caha-
r, ja 3 ). 2. Sveti Pavl je sam svoje živeče sobrate pro¬

sil zanj moliti 4 ), in Bog sam je prijatlom pobožnega
Joba to svetoval 5 ). če smemo po uku svetega pisma
se žive za njih priprošnje prositi, zakaj bi ne smeli svet¬
nikov prositi, ki pred božjim troriom kleče in Boga od
°bličja do obličja gledajo. 3. Cerkev je zmiram učila,
da je dobro in liasnovito, svetnike prositi in ona jih je
sama prosila ino jih prosi 6 ). 4. Tudi krivoverci, ki ča-
stitvo svetnikov zaničujejo, se živim priporočujejo, da
h J * za nje prosili, ino vendar ne mislijo, da po ovinkih
k Bogu hodijo, zakaj bi se ne smeli na pomoč klicati
Svetniki, ki so proslaviti členi telesa Kristusovega in
njegovi ljubi in zvesti prijateli?

Zamorejo pa svetniki naše molitve slišati, ker
niso vsegavedni?

Ni jim potreba vsegavedni biti, da bi zamogli slišati,
kar jih prosimo. Ali jim ne more Bog naše prošnje
Razodeti? Sveti angelji vedo za spreobernjenje grešnika
‘n se vesele nad njim’), njim so znane molitve in do-
kre dela pobožnih, oni donašajo 8 ) oboje kakor drago ka¬
dilo pred obličje Božje. Ne bo tudi svetnikom to do¬
bljeno, ki imajo enako čast in slavo z angelji in ki so
njim enaki 9 )? Ali nista vedla Onia in Jeremia po
Sv °jej smerti žalostno stanje judovskega ljudstva, ino

1) lza. 1, ti. 2) Tob. 12, 12. 3) Cah. I, 12. 4) 1. Tes. 5,

25. 5) Job. 41, 8. 6) Trid. sb. sej. 25. 7) Luk. 15, 10.

8) Tob. 12, 12. 9) Mat. 22, 30.

Godine,

33

514

nista zanj Boga prosila? Kako svetniki nase molitve
zvedo, nas ne sme skerbeti, ker ima Bog tavžentštevilne
pripomočke, jih njim razodevati in na znanje dajati.

Kaj pot er Anje našo vero, da svetniki za nas prosijo?

1. Nauk od gmajne ali občine svetnikov, po katerem
so vsi udje cerkve, kot udje edinega telesa Jezusa Kri¬
stusa dušno zjedinjeni; tako da dušni blagor enega uda
tudi drugi vživajo, ino vsak iz serca želi, da bi drugi
tega, kar sam ima, deležni postali; zafegadel neprenehoma
eden za druzega Boga prosi *). 2. Svetnikov velika lju¬
bezen do bližnjega, katero so že na zemlji čutili, ino ki
jih je primorala vse, tudi življenje za blagor sobra¬
tov darovati.

Ta ljubezen pa ni po smerti nehala, zakaj ljubezen
nikdar ne vgasne in ne vmerje oni so jo seboj v nebesa
vzeli, kjer nas sadaj toliko več ljubijo in ljubezen po
tem razodevajo, da za nas Boga prosijo; zakaj oni vedo
po skušnji, kakošne nevarnosti nas obdajajo in kako
močno nam je božja pomoč potrebna.

Kaj pomeni: svetnike na pomoč klicati?

To ne pomeni, kakor da bi ne mogli in ne smeli
sami naravnost k Bogu ino Jezusu bližati se, ampak po¬
meni, da smo grešniki in zato nevredni pred božje oblič¬
je stopiti, da smo z grehom Boga razžalili, da pa p°
priprošnji popolno pravičnih, ki pred Bogom dosti zanio-
rejo, upamo, milost in usmiljenje zadobiti.

Zato je hasnovito in dobro priprošnji svetnikov pri"
poročevati se, da zadobimo od Boga dobrote po njegovem
sinu Jezusu Kristusu našem gospodu, ki je sam naš od-
rešnik in zveličar. Svetnike na pomoč klicati ni toraj na¬
sprotno moliti in prositi Boga; zakaj Boga prosimo kakor
stvarnika in dajavca vsega dobrega in vsili gnad, in ta
prošnja se pravi moliti; svetnike prosimo pa kot pripros-
nike (besednike), ki za nas in z nami po Jezusu Kri"
stusu Boga za to prosijo, kar mi potrebujemo. Zalega"
del končajo vse cerkvene molitve z besedami: Po JezusU
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

J) 3 Mak. 15, 13.

515

Ali je res, kar krivoverci terdijo, da svetnike na
pomoč klicati, sega v Jesusovo pravico, ki je On
nas pravi srednik ?

Nikakor ne. Kristus je po veri svete matere katol¬
ike cerkve skoz svoje odrešenje edini  srednik med Bogom
1,1  ljudmi in on prosi zavoljo svojih zaslužkov milost in
Usmiljenje za nas. Svetniki so pa v tem namenu naši
Sr edniki ino besedniki, da za nas prosijo, da bi nam bil
Sog zavoljo zaslužkov Jezusa Kristusa milostljiv; in
njih priprošnje so le po Kristusu uslišane.

Ali ni Kristusova priprošnja zadosti?

Obilno zadostna je, pa vendar nas sveti Pavl k pri¬
prošnjam vabi ‘): „  Bedite v priprošnjah za vse svetnike
*ho za mene.“

Ali hočemo mar modrejši biti, kot sv. apostel Pavl?

Ali nam zamorejo svetniki sami od sebe dati, za
kar jih prosimo?

Rimski katehizem pravi: „Mi ne prosimo svetnikov
*uko, kakor Boga; mi prosimo Boga. da bi nam sam vse
dobro dodelil; svetnike pa, ki so Bogu dopadljivi, pro¬
simo, da bi bili naši besedniki in da bi nam sprosili, kar
Potrebujemo?“ Zatoraj molimo v litanijah k Bogu: Usmili
se nas, usliši nas; svetnikom pa pravimo: Prosite za nas!

Kakošna mora biti častitva svetnikov, da bi bila
Po nauku in volji sv. cerkve, in Bogu in svetni¬
kom dopadlijva?

1. Pred vsem mora meriti na čast božjo in zveli¬
čanje naše duše, kakor pravi sveti Jeronim 2 ): „Mi
Ustimo služabnike, da bi čast služabnikov čast gospo¬
dovo povikševala." Tudi svetnikom, ktere več Božja
kot lastna čast skerbi, bi ne moglo dopasti, če bi za-
v oljo njih božja čast tudi le nar majnšo škodo terpela.
P o raj je pervo ino najpotrcbnise, da nas častitva svet¬
nikov vnema in spodbada moliti in častiti Boga, po ka¬
kega milosti so svetniki tako veliko čast in zveličanje

Efež. e, 18. 2) Ep. ad Ripuar.

33 *

516

dosegli. 2. Nas mora častitva svetnikov tudi bogaboječe,
krepostne in svete storiti, t. j. mi moramo, če svetnike
častimo, njih izglede posnemati, živeti, kakor oni.
3. Moramo v tem, kar po svetnikih prosimo, naj bojo
dušne ali telesne reči, vselej po božjej volji ravnati, in
nič krivičnega, nič nespametnega, nič našej duši škod¬
ljivega tirjati. 4. Se moramo s pobožnim življenjem tudi
vsega vredne storiti.

Ali sv. katolska cerkev vse praznike svetnikov
enako obhaja?

Ne; ona praznike nekih slovesniši obhaja, kakor
druzih ino vernim na voljo pusti, ene svetnike več kot
druge častiti. To dela cerkev, ker veruje, da so med
svetniki stopnje časti in svetosti. Ne brez pomena pravi
Jezus sam „Uhiši mojega očeta je veliko prebivališč;"
brez uzroka ne piše tudi sveti apostelj Pavl 1 2 ): „Druga
svitloba je od solnca, druga svitloba od mesca ino dru¬
ga svitloba od zvezd. Zakaj zvezda se od zvezde na
svitlobi razloči. Tako je tudi zastran ustajenja mertvih."
Ravno tako dopusti tudi katolska cerkev, nekatere svet¬
nike kot deželne-, cerkvene-, osebne in stanovne varhe
in zavetnike na posebno vižo častiti in prositi, da nam
v dušnih in telesnih nevarnostih s svojimi priprošnjami po¬
moči sprosijo in mi izglede njih čednosti pridno posnemamo.

Zakaj smo Marii, ljubeznivej materi Sinu božjega
večjo čast, kot vsim drugim svetnikom dolžni?

Zato, ker je ona mati v njej včlovečenega Sinu
božjega našega odrešenika in tako kraljica vsili svetni¬
kov. Kako bi se ne imela pred vsimi svetniki častiti
ino hvaliti ona, ki je polna milosti, s ktero je Gospod,
ktera je blagoslovljena (žegnana) med ženami 3 ), ki od
sv. Duha razsvetlena sama od sebe govori 4 ): „Vsi na¬
rodi me bodo srečno imenovali," in od katere je enkrat
ena žena med ljudstvom rekla 5 ) : »Srečno je telo, katero
je tebe nosilo in srečne persi, katere si ti sisal."

1) Jan. 14, 2, 2) I. Kor. 15, 41. 3) Luk. 1, 28. 4) Luk. i,

48. 5) Luk. 11, 27.

517

Ravno tako jc vreden za Marijo tudi sveti Jožef
posebne časti, ker je bil zavoljo svoje svetosti izmed
vsih drusih ljudi za Kristusovega rednika od Boga izvoljen.

Katere kore in stanove svetnikov razloči in časti
sveta mati katolska cerkev?

Kori in stanovi svetnikov božjih so:

1. Angelji,  akoravno je velika njih čast, so vender
odločeni, tistim služiti, ki večno zveličanje dosežejo ; oni
Varjejo našo dušo in telo, zatoraj jim pravimo: Angelji
varhi. 2. Očaki,  ki so bili po mesu preddedje Kristusovi
ino po svojih čednostih pa njegove predpodobe. 3. Pre¬
roki,  ki so kot orodje svetega duha ljudem božjo voljo
razodevali, v veri tcrdili, ino na prihod zveličarja, ka¬
terega so prerokovali, pripravljali. 4. Aposteljni , ki so
priče Jezusa Kristusa, poslanci mira (apostelj, beseda
gerčka pomeni poslanec), očetje in pastirji vsih vernih,
temelj in stebri Kristusove cerkve, 5. Evangelisti,  ki so
Veselo poročilo božjega kraljestva razširili, t. j. nauke in
dela Jezusa Kristusa nekaj popisali ino nam prihranili.
t». Mučeniki,  ki so zavoljo keršanske vere in lepega
življenja svojo kri prelili in s svojo kervjo tako božjo njivo,
t* j. cerkev polili in rodovitno storili, da je uestevilno
Množico vernih rodila. 7. Škofi in masni ki,  ki so svojo
čedo kot dobri pastirji s svetimi zakramenti in evangelj¬
skim naukom in lepim zaderžanjem zvesto pasli, pred
grabljivimi volki varvali, za njo svete maše darovali in
tako sredniki med Bogom in ljudmi postali. S. JMnihi in
Pušavniki , ki so vso posvetno čast, blago in veselje za¬
pustili, se v pušavo ali v kak samostan podali in skoraj
živi zakopali. 9. Spoznovavci,  katere ni moglo vse zasramo¬
vanje in preganjanje od pravega evangeljskega uka odver-
uiti. 10. Device,  katere so svojo deviško čistost više cenile,
kot vse sladkosti, blago in časti tega sveta in katere niso
nikdar se oskrunile, zavoljo tega pa v nebesih za agnjetom
hodijo ino novo pesem pojo, katere ne more noben peti ').
U. Vdove,  ki so svoj težavni stan ponižno in poterpež-
'jivo nosile, pridno delale, in svoje otroke dobro in
heršansko učile in redile. 12. Spokornike,  ki so grešili

t) Skriv. 14, 3.

518

in nedolžnost zgubili, pa so potem spokorili, za svoje
grehe zadostili in po voskej poti in skoz nizke vrata v
nebesa sli.

Kakč imamo osebne-, deželne in cerkvene patrone
ali v urhe prav častiti?

Ce da cerkev vernim kake varhe, tako noče ona
samo, da bi bili njih varili in besedniki, temuč ona tirja,
da bi bili ti svetniki tudi izgledi, katere bi imeli verni
posnemati. Mi ne smemo toraj tih varhov le prositi, da bi nas
varovali in za nas prosili, temuč jih moramo posnemati
in se tako tih gnad vredne storiti.

Smemo tudi svetinje, to je kosti in druge reči
svetnikov častiti?

Se ve da; zakaj že v starem zakonu toliko več v
novem je bila ta hvalevredna navada in Bog sam je več¬
krat z nar večimi čudeži poterdil, da je prav, svetinje
častiti. Poln spoštovanja je Mojzes kosti očaka Jožefa
na poti v obljubljeno deželo seboj vzeti ukazal, kjer so
bile poslej hranjene; Jizcj je s plajšem Elija vodo Jor¬
dana na dvoje razdelil; z njegovimi kostmi je bil mertev
k življenju obujen 3 ). Jezus ni grajal kervotočne žene,
ki se je s terdno vero roba njegovega oblačila dotaknila
in ozdravela 4 ); tudi s senco svetega Petra in z obrisa-
lom svetega Pavla so bile vsake sorte bolezni ozdrav¬
ljene 5 ). Kar od častilve svetinj sveto pismo uči, po¬
tenji vsakdanja navada sv. cerkve. Ze pervi kristjani so
pridno pokopališča svetih mučenikov obiskovali in tam
molitve in svoj dar dopernašali. Kosti svetega Ignacia,
Antiohijskega škofa so verniki z veliko skerbjo zberali
in na svojih ramah z velikim veseljem in slavno častjo
kot drago blago v Antiohijo nesli. To se je zgodilo
leta 107 po Kristusu. Ravno tako so verni Smirnejski
kosti svetega škofa Polikarpa, ki je bil leta 166 na ognju
sožgan, više cenili kot zlato in drago kamnje , hranili s o
jih na posvečenem kraju, in tam vsako leto spomin nje¬
gove težavne smerti slovesno obhajali. Sveti Krizostom

1) H. Moj. 13, 19. 2) 4. Kralj. 2, 14. 3) 4. Kralj. 13, 81.

^ Moj. 9. 5) Dj. ap. 5, 15. 19, 12.

519

pravi v nekej pridigi od svetnikov Juvencia in Maksima:
»Obiskujmo nju večkrat, dotaknimo se skrinjice, v ka¬
teri leže njune kosti, in s terdnim zaupanjem se bližajmo
k nju svetinjam, da blagoslov po tem zadobimo." Veliko
bi se se moglo prič in čudežev povedati, ki dokažejo,
da je dobro in Bogu ljubo svetinje častiti.

Zakaj moramo svetinje svetnikov častiti ?

Uzrok 4ega pove cerkveni tridentinski zbor prav
lepo: „ker so namreč dragi ostanki njih teles, ki šobili
v življenju udje Kristusovi in svetišča svetega Duha, ki
bodo enkrat zopet oživljeni in povišani. Oni so bili
orodje njih čednosti in svetosti; Bog nam toliko dobrot
po njih dodeli; gotovo zaslužijo toraj, da jih častimo 1 )."

Smemo tudi podobe svetnikov, sveti kriz i. t. d.

častiti?

Da; zakaj čast, katero podobam skažujemo, damo
tistim, katerih podobe pred nami stoje. Vsak bi rekel,
tla je kralja ali cesarja zasramoval, kdor ni njegove po-
debe spoštoval ali če jo je clo zasmehoval in oskrunil.
Tridentinski zbor je javno razglasil in zapovedal: da

tfioramo podobe Kristusa, svete device, božje porodnice,
in druzih svetnikov posebno v cerkvah imeti, varvati in
spodobno častiti, ne kakor da bi mislili, daje  sam Bog
ali katera moč v njih, zavoljo katere bi jih imeli častiti,
ali kakor da bi od njih samih pomoči pričakovali, ali
kakor da bi naše upanje na podobe stavili; ampak ker
je čast svetnikom namenjena, katerih podobe pred nami
stoje, tako da mi po podobah, katere poljubimo, ali pred
katerimi se odkrijemo in na kolena pademo, Kristusa
ttiolimo in svetnike častimo, na katere nas opominjajo."

Rog sam prepove, rezanih podob delati si; ali
torej ni greli podobe svetih častiti?

Nikakor; — Bog je prepovedal rezane podobe mo¬
titi  , častiti  pa ne. Če je Bog judom častiti podobe pre¬
povedal, je s tem hotel le braniti, da bi ne zabredli v

t) Sej. 35.

520

vraže bližnjih nevernikov ki so podobe solnca, zvezd,
ljudi in zverad molili. Kjer pa ni bilo nevarnosti v ma¬
likovanje pasti, ni Bog podob prepovedal. Tudi Mojzes
je bil po ukazu Gospoda podobi dveh Kerubinov, ki sta
eden druzega gledala, na skrinjo zaveze postavil 1 ).

Ravno ta je bil po božji zapovedi tudi medeno kačo
postavil, kije  bila veliko stoletej z velikim spoštovanjem
hranjena, dokler jo je Ecehia razrušil, ker so jo začeli
hudo in grešno rabiti. Zidovje in duri Salomonskega
tempeljna so bile s veliko podobami olepšane, Bog sam
je bil ta tempelj slovesno posvetil. Tadaj ni bil Bog
nepogojno podob si narejati predpovedal, zatoraj najdemo
že v pervih časih cerkve to navado. Ze stari cerkveni
pisatelj Tertulian (blizo 160 p. r. K.) omeni podobo
dobrega pastirja na čaši (kelhu), in podobe presvete
Device in svetih aposteijnov Petra in Pavla iz druzega
stoletja se najdejo še dobro ohranjene na velikem po¬
kopališču pervih kristjanov v Rimu.

Kaj pomagajo podobe?

One so, kakor pravi sveti Gregor, za neučene ljudi
bukve, iz katerih se oni skrivnosti in dobrote božje uče,
kar je Kristus za nas, in kar so svetniki za Kristusa in
nebesa storili, premislijo in se tako spodbudijo, Boga
hvaliti in ljubiti, ter lepe izglede svetnikov posnemati.
Gotovo bi se cerkvi ustreglo, če bi vse nespodobne in
pohujšljive podobe, po katerih se nedolžnost dostikrat
zapeluje, iz prebivališč kristjanov odpravile, in na njih
mesto svete in podučivne podobe postavile.

Kaj je od čudopolnih podob in hidopolnih krajev ma¬
tere božje in druzih svetnikov omeniti?

Čudopolne podobe in čudopolne kraje Matere božje
ali druzih svetnikov imenujemo taiste podobe ali kraje,
po in v katerih se je Bog ponižal, vernim, ki so tiste po¬
dobe častili in tiste kraje obiskovali, v njih raznih po¬
trebah in okoljšinah po priprošnji svetnikov na čudopolno
vižo na pomoč pristopiti. O tem moremo opomniti: I. da
kalolška cerkev le tiste podobe kot čudopolne častiti

D H. Moj. 25, 18.

521

Pripusti, od katerih se je po preiskovanju sama pre¬
pričala, da so se resnično čudeži po njih zgodili; 2. da
n e misli katolška cerkev, da je v podobah taka moč, ki
čudeže dela, ampak da Bog po svojej volji, po podobah
eudeže dela; 3. da ne uči cerkev, od tih podob kaj pro¬
siti ali od njih kaj pričakovati. Samega Kristusa ali svet¬
nike na pomoč kličemo, Kristusa kot Boga, svetnike kot
božje prijatlje, ne njih podobe, in le na Boga zaupamo.

Ali je prav, svetnikom, njih podobam in svetinjam
tudi cerkve zidati, maševati, darovati in obljube

delati?

Nak; to bi bila prava molitva, katero smo samemu
Bogu, Gospodu življenja in smerti, dolžni. Če pa kej
tacega storimo, moramo to le zavoljo Boga za njegovo
čast in hvalo storiti, ker je on toliko dobrot in milost
svetnikom dodelil; vender se smemo spomniti tudi svet¬
nikov in častiti jih, po katerih se je Bog čudnovito raz-
°del in katere je sam tako visoko častil in časti. Za-
toraj pravi sveti Avguštin: »Nobenemu mučeniku, ampak
samemu Bogu, Gospodu mučenikov, zidamo tempeljne
*n altarje, akoravno na grobih mučenikov. Nihče naših
predstojnikov ni pri altarju rekel: »Tebi darujemo Peter
nli Pavl! Kar se daruje, se Bogu daruje, ki je muče¬
nike kronal.* Zato poje cerkev o nekterih praznikih
Svetnikov pri začetku svete maše: »Veselimo se v Go¬

spodu, ker obhajamo praznik svetega J. J., kar angeli
yeselo občutijo in zato enoglasno božjega Sina hvalijo
in častijo.“ Čast bodi Bogu i. t. d.

Ali zamoremo pri castitvi svetnikov njih podob in
svetinj tudi preveč storiti in se pregrešiti?

To je da; in sicer če jih več častimo kot Boga,
samega, če Boga zanemaramo, naše molitve in zdihleje le
b svetnikom pošiljamo in tako prederzno variie zaupamo,
kakor da bi nam mogli in morali pomagati. Če od svet¬
nikov zavoljo kacih molitvic, pobožnosti in svetih reči
Sr nčno smert pričakujemo in v nebesa priti upamo , brez
<a  bi se trudili pobožno živeti; če jih samo za časne in
Posvetne reči, denarje in bogastvo i. t. d. prosimo in se

522

se morebiti vražnih od hudiča in slabih ljudi izmišljenih
ne pa od cerkve vpeljanih molitvic in pobožnost poslu-
žimo, kakor so molitvice od Krištofora, krone i. t. d. ali
če clo za hudodelstva svetnike na pomoč kličemo: če
svetnike v nespodobnih od cerkve nedovoljenih podobah
malamo; če svetinje, kterih niso škofi za prave poterdili,
častimo ali clo ž njimi kupčevamo i. t. d. — Ljubi bra-
vec! tukej te serčno opomenem in svarim lističev, molit¬
vic in bukvic, ki jih večkrat nesramni golufi ponujajo in
prodajajo, ne kupovati. Poprašaj vsigdar kakega duhovnika.

Ali delajo krivoverci prav, ki terdijo, da ni prav,
svetnike, njih podobe i. t. d. častiti?

Če bi hotli nauk sv. cerkve poslušati in se od vsega
prepričati, bi ne delali tega; pa navadno zaničujejo, kar
ne poznajo in kar nočejo poznati. Katolška cerkev ne
zapove nobenemu svojih vernih, da mora svetnike, njih
podobe in svetinje častiti, ampak uči, da je le dobro in
hasnovito; katolški kristjan ne časti svetnikov kakor Bo¬
ga; on ne veruje ino ne sme verovati, da je v podobah
ali svetinjah kaka posebna moč ali božanstvo, on ne
prosi podob temuč Kristusa in svetnike, katerih podobe
pred nami stoje in tudi ne zaupa podobam, kakor so de¬
lali neverniki, temuč samemu Bogu, ki za nas proseče
svetnike po zasluženju Jezusa Kristusa uslišuje.

Ali ni laz, kar pravijo krivoverci, da papež i&
ljudi dela svetnike?

Da, to je nesramna opravljiva laž, za to izmišljena,
sveto mater katolško cerkev gerditi in osramotiti. Sam
Bog zamore iz ljudi svetnike storiti; le z božjo pomočjo
zamore katolški kristjan greha se varovati in brutnno ži¬
veti , svet in zveličan postati. Papež, cerkveni poglavar
samo pove, da je ta ali uni kristjan, katerega je Bog
sam po čudežih, katere je po njem storil, pravičnega
spoznal in vrednega, da sc časti in za pomoč prosi.
Predenj pa papež to razglasi, se preiskuje dolgo časa,
ojstro in na tanko življenje človeka, kateri se ima
med svetnike postaviti.

523

Kako se kdo za svetnika posveti in razglasi?

To se godi takole: Ako kdo zamerje v duhu keršan-
skega in svetega živlenja, ako se med ljudmi glas za¬
žene, da je Bog po tem človeku očitne čudeže storil:
pokličejo škof tistega kraja več poštenih in dobro slo¬
večih ljudi. Ti potem prisežejo, da je vse to, kar se
sliši in govori, ferda in gola resnica. Vse to se zapiše
v posebno pismo, ki se potem naravnost v Rim pošle
nekemu sboru, ki se pravi: „sbor svetih obredov," po
latinsko: congregatio rituum. Tukej se pismo odpre in
ojstro pretrese, Če  se najde, da je vse, kar notre sloji,
resnica, se pismo predloži samemu papežu. Sedaj zač¬
ne prava pravda, v kterej se celo živlenje tega človeka,
ki ima med svetnike postavlcn biti, na vse strani pre-
stekne in pretrese. Sv. Oče imenujejo iz kardinalov ene¬
ga za predsednika pri tej pravdi. Te kardinal ima vse
poskerbeti, kar je v stanu pripomagati, da se resnica
na dan spravi. Tudi se izvolijo možje, kteri imajo sker-
beti, da ta pravda urno izpod rok gre. — Ko je vse
to že poskerbljeno, se sostavi prava porota ali porotna
Sodba to je: več kardinalov se izvolji, kteri imajo pri¬
seči, da bojo vse tanjko in ojstro preiskali in presodili.
Med to poroto se tudi vzemejo pravdniki ali advokati.
Nekteri izmed tih prisežejo, na vso moč se za to po¬
ganjati, da se človek, kterega živlenje se preiskuje,
*ned svetnike božje vzeme;— drugi izmed njih pa pri¬
sežejo , vse na dan spraviti, kar bi moglo to reč spod-
biti. Tudi se pokličejo zdravniki, ranarji in naravoslovci,
kterim je naloženo, čudeže na tajnko preiskovati, in po¬
tem svojo misel izreči, ali je v resnici kej čudnega ali
ne. Na to vižo mora le gola in terda resnica na dan
Priti. —

Ako je ta porota sostavljena in pravda začeta, dobi
Prihodni svetnik ime: »Častitljiv,*  kar hoče reči, da je
^eden med zveličane štet biti. Za zveličanega se pa
fe le 50 let po njegovej smerti razglasi. Te dolgi čas gre za¬
četa pravda svojo pot: vse, kar se od svetnika zvedeti
Jttore, naj že govori za njega ali proti njemu, se dobro
in na vse strani prerešeta in presodi. Tudi nar majnša
trohica in nar manjši madež, ki bi se najdel, vso to reč
Podere in konča. Ko je že vse preiskano in presojeno,

524

cela pravda novih 10 let počiva in spi, da se morebite
še več prič in dokazov najde. Ko tih 10 let mine, se
njegove čednosti, posebno vera, upanje in ljubezen, dalje
štiri poglavitne čednosti: keršanska modrost, zmernost,
pravičnost in serčnost pretresejo, ali je jih res v svojem
živlenju posebno ljubil in kazal. Sv. oče posebne može
za komisarje izvolijo, ki imajo se na tisti kraj podati,
kjer je zveličani živel, in tam na mestu vse to še en¬
krat prav na tajnko preiskovati. Po dokončanej preiskavi
se vse pisma in vsi dokazi izročijo sboru svetih obre¬
dov, kjer se še enkrat vse dobro prerešeta. Od tega
sbora gre vse na konsitorij, pri kterem so vsi kardinali,
nadškofi in škofi rimskega dvora. Ti konsistorij se več¬
krat snide in vse spreteknc v  in pretrese; tudi sami sv.
oče so večkrat pričujoči. Se le potem, ko je ta dolga
pravda dokončana, ko so papež večkrat sv. Duha za
razsvetlenje prosili, ali je bolj ne med zveličanimi, tudi
se očitne molitve napovedale, še le potem pride od pa¬
peža posebno pismo ali posebna bula na svitlo, ktera
dovoli, da se svetnik sme med zveličane postaviti. To
se pa godi in razglasi prav slovesno. Narpred se odloči
den, kdaj se bo to godilo. Na ta dan se cerkev sv.
Petra v Rimu — nar lepša in nar večja cerkev na celem
svetu — prav lepo in praznično napravi — več tavžent
sveč je prižganih, vse se v zlatu in srebru prelija. Na
velikem oltarja visi podoba tega novega svetnika — pa
je še zagernjena in pokrita. Potem pridejo sv. oče ob¬
dani od vsili kardinalov in škofov in veliko drugih du¬
hovnikov, vsi v nar lepših in bogatih oblačilih. Papež
se usedejo na svoj zlati sedež. Sedaj bere eden kar¬
dinal sveto peto mašo in po maši bere glasno papeževo
pismo, po kterem se dovoli in priporoči, da se častitljivi
človek, kterega pravda je sedaj dognana, po nekterih
deželah ali krajih sme za „ zveličanega “ častiti. Na
koncu se zapoje hvalna pesem, podoba novega svetnika
se odgerne, vsi se veržejo na kolena Boga hvalit, ki je
tega slabega človeka toliko počastil in povišal. Med tim
gromijo topovi, da se vse trese.

Tako se kdo postavi med n zvelicane, u  n svet“  nul
pa še ne pravimo. To se še spet posebej godi. Na
novic se spet preiskuje, novi čudeži morajo spet na dan
priti in se dokazati, ki jih je Bog še le potem po svet-

525

niku storil, ki je bil že med zveličane postavljen. Če se
to dokaže, papež s novim pismom dovolijo in razglasijo,
da se zveličani sme ne le samo po nekterih deželah,
temuč po celej katolškej cerkvi vesolnega svela častiti;
še le sedaj se zveličani imenuje: n svet;“  po latinsko se
to pravi: „ kanonisatio .“

Iz tega vsakdo lahko spozna in vidi, da mora vse
na tajnko preiskano in očividno dokazano biti, preden se
kdo med versto „ zveličanih “ in „ svetnikov “ postavi. Ne
delajo torej papež svetnikov, temuč Bog sam jih dela, On
pokaže na čudno vižo svoje služabnike, ki so Mu na
tem svetu zvesto služili in tam na unem pa ž Njim kra¬
ljujejo na veke.

Kratek poduk od božjih potov.

Kaj so božji poti?

Božji poti so prostovoljno potovanje, daljne svete
kraje, svetinje ali podobe svetnikov in prečiste device
Marie obiskat, pobožno počastit in po priprošnji svetni¬
kov pomoči od Boga v dušnih in telesnih potrebah sprosit.

Ali so božji poti hej novega?

Božji poti so bili že v starej zavezi navadni in jih
najdemo pri vsili ljudstvih. Že Abraham je tri dni daleč
Popotoval, Bogu po njegovej zapovedi darovat 1 ), in
Judje so o nekterih časih popotvali v Betel, kateri kraj
jo bil nekdaj Jakob posvetil 2 ); ravno tako so po Moj-
Zesovej zapovedi trikrat v letu k skrinji zaveze in po¬
slej v Jeruzalemski tempelj popotvali 3 ). Kaj so to kot
božji poti? V novej zavezi vemo, da so sveti starši z
Jezusom, božjim sinom in z več druzimi vsako leto v
Jeruzalem šli J), vemo, da so aposteljni in pobožne žene
Kristusovo pokopališče obiskovali 5 ) in da je sveti apo-
steljPavl, že kristjan, na binkuštne praznikev Jerusalem
prišel 6 ). Tudi beremo v cerkvenej zgodovini, da so bili
b°žji poti na svete kraje, kakor v Jeruzalem, k svetemu
8*'obu, k grobom mučenikov že v pervih časih cerkve

1) I. Mojz. 22, 3. 2) I. Mojz. 28, 18. 3) 5. Mojz, 16, 16.

4} Luk. 2, 41. 5 )  Mat. 28. 6) Dj. ap. 20, 16.

526

navadni in da so do današnega dneva neprenohoma
v navadi.

Kako moremo na božje pote hoditi?

Iz čistega, svetega namena, Boga po njegovih svet¬
nikih povikšati in v duhu prave pobožnosti in pokore.
Ne smemo zavoljo veselja ali kratekčasa božjih potov
nastopiti; na poti in na romarskem kraju moramo jezik
ujzdati, občutke krotiti, težave popotvanja, neprijetno
vreme, terde postelje v duhu pokore voljno terpeti, po¬
stiti se, pobožno in zbrano moliti, zgrevano in odkrito-
serčno vsih grehov obtožiti se in zakrament sv. R. Te¬
lesa ponižno prejeti, za vse dobrote, katere smo od
Boga prejeli, goreče se zahvaliti, svete obljube skleniti
in kar se na romanju dobrega naučimo, globoko v serce
vtisniti in pri delih po njem se ravnati. Kdor tako roma,
je sladkega sadu gotov.

Poduk za praznik svetega Andreja.

(30. novembra.j

Andrej, brat Simona Petra, ribič, je bil v Belhsaidi
na Genezareškem jezeru rojen in v mestu Kafarnaum
prebival. On je bil narpoprej učenec svetega Janeza
Kerstnika, ki mu je en dan na bregu Jordana memo-
gredocega odrešenika pokazal, rekoč: „ Poglej, jagnje
božje .“ Andrej te besede zaslišati, je šel h Kristusu in
je tudi svojega brata Petra seboj peljal. Nekaj časa sta ostala
ta dva brata pri Kristusu, brez da bi bila svoje rokodel¬
stvo, ribstvo zapustila. Šele potem, ko jima je rekel
Kristus: Hodita za menoj , za naprej bola ljudi lovila,  sta
opustila ribstvo in sta neprenehoma pri Jezusu ostala-
Potem ko je sveti Andrej na binkuštne praznike z dr«-
zimi aposteljni darove svetega duha prejel, se je podal
v Scitio, Epir in na Gerško, povsod je oznanoval
evangelji zveličanja in je v Ahaji v mestu „Patras,
škofijo napravil. U tem mestu je kot mučenik dušo Bogn
izročil. Ko je namreč v Patrasu Kristusa oznanoval, J e
deželni poglavar Egej, strašno protil mu in ga s tim ho-

52  7

tel zapeljati, malikom darovati. On je pa za sveto mašo
tako znamenite besede pri tej priložnosti izustil: „Jaz
vsegamogočnemu Bogu vsak dan darujem, to da ne
pušečega kadila, ne govejega mesa, ne kozje kervi, am¬
pak jagnje brez madeža darujem vsak dan na altarju
Svetega križa. In če vse verno ljudstvo meso tega
Jagnjeta je in njegovo kri pije, ostane vender darovano
jagnje celo in živo." Razkačen poglavar ga vkaže popasti,
vkleniti in v hudo ječo gnati. Na nobeno vižo ga niso
mogli pregovoriti, da bi bil Kristusa zatajil. Zato je bil
bičan in k smerti križa obsojen. Ko so ga k smerti
Peljali in kadar je on križ od daleč zagledal je glas¬
no zaupil:

„Bog te sprimi, o križ! z Kristusovim telesom po¬
svečen in ž njegovimi udi kot z biseri olepšan! Verni
Vedo, kako sladek da si, in v kako veliko veselje jih
peljaš. Križ presveti, dolgo sim te želel, goreče sim te
ljubil in neprenehoma te iskal. Pelji me iz tega sveta in
Pripelji me k mojemu Gospodu, da me po tebi prejme, ka¬
kor me je na tebi odrešil." Ko je prišel do križa, je
ga kušnil. Potlej so ga slekli, za roke in noge na križ
Pribili in povzigniii na kviško. Na križu je dva dni visel
'n neprenehoma Kristusovo vero učil in za svoje morivce
molil, dokler je njegova duša k tistemu došla, pri kterem
biti je on tako močno želel. — Posnemaj svetega An¬
dreja v ljubezni svetega križa, in boš tudi ti večnega zve¬
ličanja deležen. Križ, na kterem je sv. Andrej vinerl,
s ta bila kakor se misli dva vprek privezana trama, za¬
torej on derži eden poprečni križ v rokah.

V začetku svete maše pravi sveta mali kat. cerkev
°d svetih aposteljnov:

Tvoje prijatlje, o Bog! jez visoko častim; njih go¬
spodarstvo je silno močno postalo. Gospod ti mene pre¬
gleduješ in me poznaš; ti veš moje djanje in moje ne¬
hanje (psi. 138 ). Čast bodi i. t. d.

Cerkoma molitev.  O Bog ponižno prosimo Tvoje
veličastvo, da bi bil Tvoj sveti apostelj Andrej, kakor
J« bil Tvoj pridigar in cerkveni vikši pastir, tudi naš
ljubeznjivi besednik pri Tebi — po Jezusu Kristusu
*• t. d.

528

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 10, 10 — 18.

Bratje! s sercom se veruje v pravičnost , z ustmi pa
se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden,
kteri va-nj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom
in Gerkom ni razločka; ker eden je Gospod vsih, bogat
za vse, kteri v nja kličejo. Zakaj kdor koli klice v ime
Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj v nja klicali,
v kterega niso verovali? Ali kako bodo v nja verovali, od
kterega niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznano-
vavca? Kako pa bodo oznanovali, ako niso poslani ? Ka¬
kor je pisano: Kako lepe so noge oznanujocih mir,
oznanujocih dobro! Toda oznanovanju niso vsi pokorni,
lsaija namreb pravi: Gospod! kdo je veroval, kar je od
nas slišal? Vera tedaj je iz poslušanja, poslušanje pa
po Kristusovi besedi . Pa vprašam: Niso mar slišali?
Saj je po vsej zemlji izšel njih glas, in do konca sveta
njih besede.

Razlaganje.  Sveti apostelj nam pravi v tem pismu,
da verovati samo v sercu ni zadosti večno zveličanje
zadobiti, ampak da moramo Kristusa tudi z ustmi, t. j.
v besedah in djanju ljubiti, in to je prava, živa vera
na Jezusa, katera nas nikdar osramotila ne bode.
Dalje nas uči, Bog ne dela nobenega razločka med judi
in neverniki, ampak vsak se leltko zveliča, če le na
Kristusa veruje in svojo vero na rečeno vižo pokazuje.
Verovati pa vsak zamore, kdor poslane pridigarje in
oznanovavce božje besede posluša, ki povsod božjo
voljo oznanujejo. Zatoraj ne zaslužijo judje in never¬
niki med nami, da bi jih zagovarjali; zakaj vsaki čas
cerkev svoje aposteljne in oznanovavce okoli po svetu
pošilja, od katerih sveti Pavl pravi: Kako lepe so noge
taistih, ki mir oznanujejo in veselo novico zveličanja
uče.“ Koliko se dan današni pridiga in vender kako
malo jih veruje! Sc bodo li mogli enkrat taki kristjani
izgovarjati, da niso vedeli, kadar bo Bog rajtengo od
njih vere tirjal?

Evangeli svetega Matevža 4, 18— 22 .

Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem morji,
je vidil dva brata, Simona, kteri je imenovan Peter, in

529

Andreja njegovega brata, metati mrežo v morje; bila sta
namreč ribiča. In jima reče: Hodita za menoj in vaji
hom storil ribiča človekov. Ona pa sta koj svoje mreže
Popustila, in sta šla za njim. In od tod dalje gredoč je
v idil dva druga brata, Jakoba Cebedejovega, in Janeza
njegovega brata, v čolnu z njih očetom Cebedejem, po¬
pravljati svoje mreže, in jih je poklical. Ona pa sta
precej mreže in očeta popustila, in sta šla za njim.

Razlaganje. 1. Kristus si je izvoljil aposteljne po¬
kazali,  da ne sme vsak nepoklican učiti, ampak vsak
učenik mora biti posebno izvoljen in poslan, kakor je sam
rekel. On si je bil koj od začetka svojega učenja apo¬
steljne izvoljil, da bi se bili za svoj imenitni stan pri¬
pravljali, ker so zmiram ž njim hodili, njegove nauke
Poslušali in njegovo sveto živlenje vidili.

2. Kristus si je bil priproste ribice za aposteljne od¬
iral,  da naj svet spozna, kakor pravi sveti Ambrož, da
je keršansko vero Bog sam vpeljal in da bi ne bil mogel
rnhče reči, Kristus je z zvijačo, po sili, s denarji, z uče¬
nostjo svet pridobil, da v njega veruje.

3. Zanaprej bole ljudi lovili, je rekel Kristus,  t. j. jez
Va m bom dodelil moč in gnado, ljudi preobračati in k Bogu
v oditi. Tudi posvetni ljudje morejo in imajo ljudi loviti;
'o se zgodi, če svoje tovarše ali podložnike podučijo, k
dob remu napelujejo in jih opominajo, večkrat svete za¬
kramente prejeti iu božjo besedo poslušati, če jim po¬
božne bukve brati dajo, če jim branijo v slabe tovaršije
hoditi in če jih večkrat tudi posvarijo in poštrafajo. Sveti
Avguštin pravi, na tako vižo bi hišni gospodarji škofijsko
delo opravljali.

4. Oni so precej za Jezusom sli.  Iz tega se učimo,
da bi božji glas imeli vselej koj hitro poslušati, kadar
»as k dobremu, k pokori kliče, in da imamo po spo-
2 »anju pravega božjega poklica vse posvetno, vse boga¬
stva zapustiti in za tim glasom hoditi. Tudi aposteljni
»o vse zapustivši za Jezusom šli, ko jih je bil poklical;
z »haj on pravi: Kdor obeta in mater veh od mene ljubi,
,tl  mene vreden.

Zdihlej.  Dobrotljivi Jezus, priprostim ribičem si tako
Ve Uko čast dodelil, za svoje apostole sijih izvolil. Tako
Goffine, 34

530

si modrost in mogočnost tega sveta osramotil. Lepo te
prosimo, dodeli nam gnado, nauk svetih apostelnov in
njih naslednikov terdno verovati, po njem živeti in v sv.
veri, upanji in ljubezni zvesto ostati do smerti!

Nauk za praznik sv. Frančiška Ksaverja.

(3. dan decembraJ

Frančišek Ksaverjan, tudi Indjanski apostelj imeno¬
van, je bil rojen 7. aprila leta 1506 v gradu Ksaverji
blizo mesta Pampelone na Španskem. Od svojih staršev
v božjem strahu zrejen je že v p.ervej mladosti pokazal,
da ima prebrisano glavico in veselje do uka. Ko je bil
18 let star, so ga poslali njegovi starši na vseučilišče
v Pariš; tu je se on nevtrudljivo učil in tako napredo¬
val, da je v kratkem eden nar imenitniših učenikov po¬
stal. Pa že je bil v nevarnosti prevzeti se, ko se je
s svetim Ignaciom iz Lojole soznanil in sprijatil bil. Ta
je mu večkrat ponovil besede Jezusa Kristusa: „Kaj po¬
maga človeku, če on cel svet dobi, svojo dušo pa po¬
gubi," in ga pripravil, da je začel vso prazno posvetno
čast zaničevati in da je v red Jezuitov pristopil. Zana-
prej živi on samo Bogu in nobena druga želja ne gane
njegovega serca, kakor samo bošjo čast poviševati in
človeške duše zveličevali. Svojim željam postreči, mu
je Bog priložnost dodelil. On je bil namreč leta 1541 za
misionarja v Indio poslan. Gnan od svete gorečnosti,
nar čistejše ljubezni do Boga in do bližnjega, prehod 1
on k nogam, preterpivši neizrečne težave in zopernosti,
Indijsko in Japansko kraljestvo , oznanuje povsod križa¬
nega Jezusa, preoberne dosti sto tavžentov nevernikov
na kristjansko vero, jih kersti z lastno roko in dela ve¬
liko čudežev, ker je clo mertve k živlcnju obudil. Ze proti
koncu svojega živlenja je hotel v neizmerno kraljestvo
Kinezko se podati, tudi tam Kristusa oznanovat, je P a
že blizo Kine na otoku Sancian zbolel. V velikej revi
in potrebi, zapuščen od svojih domorodeov, je on z be¬
sedami: ^Gospod v tebe jez zaupam, na vekomaj ne bom
osramoten," (psi. 30, 2.} 2. dan decembra 1552 v Go¬
spodu zaspal.

531

Sveti Frančišek Ksavcrjan je tudi varh dan današni
“dsjonskega družtva, ki toliko dobrega stori.

Začetek sv. maše je: Jez sem pred kralji od tvojega
razodenja govoril, in mene ni bilo sram. Jez sem tvoje
zapovedi, katere ljubim, z veseljem premišljeval, (psi.
118.) Hvalite Gospoda vse ljudstva, hvalite ga vsi
narodi: zakaj njegovo vsmiljenje je nad nami močno
Postalo in Gospodova resnica ostane na vekomaj, (psi.
^6) Čast bodi i. t. d.

('Berilo: poglej praznik svetega Atidreja.~)
Cerkvena molitev:  O Bog! ki si hotel ljudstva Indie
P° pridigah in čudežih svetega Frančiška Ksaverjana s
»vojo cerkvijo zjedniti, dodeli nam milostljivo, da bomo
lz glede njegovih čednost posnemali, kakor njegove ve-
Hke zasluge častimo, po Jezusu Kristusu. —

Evangeli svetega Marka 15, 16—18.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Pojdite
P° vsem svetu, in oznanujte evangeli vsej stvari. Kdor
Ve t'uje in je kerščen, bo zveličan, kdor pa ne veruje,
1)0  pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te znamnja za
“j‘mi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali; nove jezike
govorili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo,
ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali,
‘0 bodo zdravi.

Nauk od razširjenja katolške vere.

»Pojte po celem svetu in oznanujte evangeli vsem lju¬
dem .« Mark. 15, 16.

Vse ljudstva morajo na Kristusa in njegov nauk vero-
I a, ‘> če hočejo zveličanje doseči. Kristus sam pravi 1 ):
^lor ne veruje, bo pogubljen in sv. apostelj Pavl piše 2 ):
^ a 'e z  vere ni mogoče Bogu dopasti." Da pa vse ljud-
j, Va  morejo na Jezusa verovati, je po besedah svetega
treba, da se vera jim oznanujc. B Kak6 bodo na

Mark. 16, 16. 2) Hebr, 11, 6.

34 *

532

Kristusa verovali, če niso nič od njega slišali: In kako bodo
slišali, če se jim ne pridiga 1 )? Zavoljo tega je zapo¬
vedal Kristus aposteljnom, po celem svetu iti in povsod
evangeli oznanovati. To zapoved so oni goreče in zve¬
sto dopolnili. V  nar bolj odležne dežele in daljne kraje
so seme Kristusovega nauka zasijali in še elo v ječah
in verigah niso nehali, vero na Božjega sina oznanovati*
Aposteljni so pomedi, pa ž njimi ni vgasnila goreča skerb,
nevernike na pravo pot zveličanja voditi. Vselej so bili
v katolškcj cerkvi možje, kterim je nar bolj pri sercu
ležalo, pravo vero med neverniki in krivoverci razširjati,
naj bi ravno jim za glavo šlo. Kdo se ne spomni sve¬
tega Bonifacia, aposteljna Nemcov, svetega Ruperta,
Kiliana, Severina, Vilibalda, Frančiška Ksaverja, Cirila
in Metuda, tiii slovanskih apostelnov in sto drugih ? Teru
možem se je reklo mišjonarji, oznanovavci vere, in še
dan današni gredo vsako ieto taki mišjonarji v ptuje
dežele in neznane kraje, luč prave vere vsem prižigat,
ki v tamoti neverstva in v mertvaškej senci žive. Kda
pa je v stanu živlenje in dela misjonarjev na lanjko po¬
pisati; oni starše in' domovino zapustijo, široko morje
prejadrajo, v neznane dežele derejo, nar stermejše gore
prehodijo, reke prehvastajo, in le samo na božjo pomoe
zaupajoči prazne in puste pušave in tanine gojzde prc-
tavajo, dobremu pastirju enako zgubljeno ovčico poiskat,
in k pravej cerkvi Jezusa Kristusa pripeljat. Njim maju'
kajo tudi nar potrebnejše reči, oni terpijo lakoto
žejo, mraz in vročino. Oni so v nevarnosti od derečih
zverad raztergani biti; oni nevtrudljivo od enega kraja
do druzega hodijo, vbozim nevernim, ki so večkrat hujs 1
kot dereče zverine, veselo poročilo nebeškega kraljestva
oznanovat, oni sveto inartro v roki neprestrašeno p |,e< *
sirove divjake stopijo, brez da bi se njih ostrih sulic?
nabrušenih sekir, strupenih psic kaj bali; oni iz ljubezo 1
do Jezusa in neumerjočih duš serčno grozne bolečine j ' 1
nar strašnejšo smert preterpijo! Ciga serce od veselja
ne poskakuje slišati, kako mišjonarji terdoserčne peslaj'
narje v krotke in pohlevne ovčice preobračajo, sliša * 1
kako v deželah, kjer so malo pred tatvine, moritv c
roparije, zazujzdanosti in strašne hudodelstva gospodovale?

1 ) Rim. 10, li,

533

kjer so bili hudiču tempeljni in altarji sozidani: ljudi
živijo sveto in brumno, kakor pervi kristjani, kako pra¬
vičnost in ljubezen, nedolžnost in ponižnost in vse lepe
čednosti kralujejo, in kako se v majhnih kapelicah brez¬
madežno jagnje, Jezus Kristus, daruje, moli in goreče
ljubi. Vender besede božjega odrešenika 1 ): „Žetva je
°bilna, pa delavcov je ma!o,“ še zmiram velajo; milionov
ljudi živi še v tamotah neverstva, bez da bi poznali
pravega Boga; premalo je misjonarjev, Kristusovo vero
razširiti, premajhni so pripomočki, vsim potrebam vbozili
Uovokerščenih divjakov vstreči; zraven tega je tudi to,
‘la tudi krivoverci svoje poslance razpošilajo, njih krivo-
v erstvo oznanovat, in da v ta namen veliko denarja in
Iruda obračajo. Katerega katolškega kristjana serce
Žalostno ne poprime, vse to slišati in viditi; kdo zamorc
mirno gledati, kako so tavžent in tavžent neumerjočih
duš, za katere je Jezus svojo kri do zadnje kaplice pre¬
lil, pogubva, ker jim nihče kruha božje besede ne lomi,
jim nihče prave luči ne prižiga, nihče prave poti
Proti nebesom ne kaže! Poglej moj kristjan! ti praviš:
Jez ne morem biti misjonar, jez ne morem nesti nebeški
“auk sv. evangelja v p tuje dežele. Tega tudi ne tirja
Jezus od tebe, pa vender lehko razširvanje sv. vere
Podpiraš, če pristopiš k družtvu, ki se je leta 1822 pod
‘Klenom „misjonsko družtvo* v Lijonu na Francoskem
“opravilo.

Kristusove besede: „žetva je obilna, delavcov pa je
malo, prosite toraj gospodarja žetve, da delavcov na njivo
pošlje" premišlevaje se je 3. dan maja rečenega leta 12
možev V Lyonu zbralo, ki so se posvetvali in prevdarjali,
kako bi se Jezusova želja dopolnila, misjonarjem poma¬
galo in razširvanje vere podpiralo.

Oni so med seboj posebno družtvo napravili in sv.
Frančiška Ksaverijana za patrona in varha tega družtva
si izvolili. To novo družtvo je imelo namen, za zveli¬
čanje nevernikov in krivovercov moliti, misjonarje koli¬
kor je moč s dnarjem podpirati, in se tako obilnih za¬
služkov tega apostolskega dela vdeležili. Od začetka
je štelo to° družtvo le malo družtvenikov; pa Bog je
“bilno dal svoj nebeški blagoslov. Ni bilo dolgo in

1) Mat, 9, 36.

534

družtvo je slovelo po celem Francoskem, povsod je bilo
s veseljem sprejeto in veliko družtvenikov si nabralo.
Sedaj je to družtvo razširjeno po vesolnem svetu. Papež
Pij VII. so to družtvo poterdili in njegovim družtvenikom
mnogo odpustikov podelili. Papeži Leo XII., Pij VIII. in
Gregor XVI. so vse to poterdili in dovolili, da se za-
morejo ti odpustki tudi za verne duše v ičah darovati.

Ljubi moj kristjan! bodi si kdor koli hočeš, ako Jezusa,
svojega odrešenika in zveličarja resnično ljubiš, ako čutiš,
kolika sreča je, katoljški kristjan biti, ako se zavolj te
velike sreče veseliš (in kdo bi se tega ne veselil?):
povej mi, ali je mogoče, da bi mirno in merzlo gledal,
da je toliko tavžent in tavžent nevmerjočih duš še loče¬
nih od prave, edino zveličavne katoljške cerkve, in da
one od krivih in lažnjivih prerokov oslepljene in zapelja¬
ne naravnost hodijo po potu v večno pogubljenje! Ali si
v stanu mirno gledati, kako tvoja ljuba mati, sv. katoljška
cerkev žaluje, ker še toliko ljudi zvunej nje po temi
tava in se pogubluje! Vse bi ona rada za svoje otroke
prevzela, jih na svoje materno serce pritisnula in vodila
po potu v večno nebeško veselje. Glej! imaš priložnost
pripomagati, da se vse to zgodi! Družtvo je osnovano,
ki vse to oskerbluje. Pristopi k temu družtvu! Saj ni
veliko, kar se tirja: vsak dan le eden Oče naš in češče-
na si Maria, in vsak teden le eden krajcar! Ako le kej
koljčkaj zamoreš, pristopi k temu družtvu. Pride enkrat
smertna ura, —- vse boš zapustil in zgubil, le kar si za
nebesa storil, pojde s tebo pred božjega sodnika Jezusa
Kristusa. On je pa sam rekel: „Kar koli ste nar majn-
šemu svojih bratov v mojem imenu storili, ste meni
storili." (Mat. 25, 40).

Nauk za praznik sv. Miklavža.

(6. decembra .)

Sv. Miklavž škof je eden nar večih svetnikov sv.
katoljške cerkve. Bil je rojen v mestu Patari v Licii,
ki je sedaj Turkom v oblasti. Njegovi starši so bili
bogati in bagaboječi, in si močno prizadjali, Miklavža
v božjem strahu zrediti. Bog je jim dal nad Miklavžem

535

v eliko veselja. Otrok se je že kazal, da bo velik svet¬
nik kedaj: zakaj vsako sredo in vsak petek še rahel
dojenicek ni sesal in te navade, ta dva dneva se po¬
stiti , je do smerti zvesto deržal se. Tudi je rad molil,
pridno se učil in skerbno se ogibal slabe tovaršije. Ko
je odrastel mladeneč, je v učenosti in svetosti vse svoje
Verstnike presegel.

Starši so mu zgodaj za kugo vmerli in mu veliko
premoženja zapustili. Miklavž prevzeme premoženje, pa
11  e za se, temuč za vboge. Bil je neizrečeno vsmiljen in
dober do ubozih, posebno do tistih, ktere je sram bilo
beračiti ali pa kteri so u nevarnosti bili, zavoljo velikega
Vbožtva v grehe pasti in se pogubiti. Tole se od njega
pripoveduje. Nek imeniten mož je imel tri hčere; bil je
Pa tako v revah, da svojih hčer nobene ni mogel omo¬
čiti; že je mislil, svoje hčere za dnar v greh ponujati
1( i s tem kervavim in grešnim dnarjem pomagati si. Sv.
■Miklavž je to slišal. Gre torej po noči skrivši k hiši
nesrečnega očeta in mu skoz odperto okno toliko dnarjev
Verže, da je nar starejšo hčer š njimi lahko omožil,
“ešiti še une dve sestri iz nevarnosti greha, je Miklavž
v drugič in vtretjič tako storil. Vtretjič je oče še cul, je planil
s kozi duri za neznanim dobrotnikom, ga došel, pred-nj
na kolena padel, in ga hvalil. Pa Miklavž ga je ljubez¬
nivo vzdignil, mu rekel, da je le po dolžnosti to storil,
ln  ga prosil, da naj nikar nikomur tega ne pove.

Nekaj časa po tem je sv. Miklavž šel na božjo pot
v  Jeruzalem, in je počastil svete kraje, kjer je naš
Zveličar rojen bil, živel, terpel in vmerl. Na tej poti se
je v dobrem zlo vnel, in da bi ložej v pokori živel, in
b oIj za SV0 j 0  d u šo delal, se je od sveta in njegovih
°Pravil ločil, in je šel v nek klošter. Ali to ni bilo po
božji volji. Enega dne, ko je v svoji hišici klečal, in
k Bogu molil, mu je bilo, kakor da bi slišal besede:
»Miklavž! to ni njiva, na kterej mi boš sad obrodil, ki
$ a  pričakujem od tebe; oberni sc k svojemu poprejšnjemu
Mvlenju, da bo po tebi moje ime češčeno.“ Torej je
® v eti mož klošter zapustil, in nazaj v Miro šel. Ni bil
tlo 'go v tem mestu, kar so ga po posebni božji previdnosti
i'j e m škofa izvolili. Nar staršemu zmed škofov namreč,
so novega škofa v Miri volili, je Bog v misel dal, da
na j tistega izvolijo, kteri bo drugo jutro pervi v cerkev

536

prišel; in glejte, sv. Miklavž je bil pervi v cerkvi. Bra¬
nil se je te časti; pa duhovščina in ljudstvo ga niso pred
nehali nadleževati, da se je vdal. Zdaj je kakor luč na
svečniku svojim ovčicam svetil v vsili čednostih. Pri vsi
časti, h kteri je bil povzdignjen, je bil zmiraj ponižen,
in od svojega ostrega živlenja nič ni odjenjal, še le
ojstreje je živel. Goreče jo molil, in vedno pri Bogu
imel svoje misli; zlo so je postil, ob sredah in petkih
se še celo otešil ni; tudi pri spanji si je zlo pritergo-
val, in nad vsimi svojimi počutiti jo grozno čul. Zraven
tega je bil do ubozih kakor poprej usmiljen, pri krivicah
poterpežljiv, v opominjevanji in svarjenji moder, v ozna-
novanji božje besede ves vnet in goreč. Neusmiljeni
cesar Dioklecijan ga je v ječo vergel; pa celo tukaj je
drugim jetnikom sv. evangeli oznanoval. Konstantin,
pervi verni cesar, je svetega škofa iz ječe rešil, in s
velikim veseljem so ga ovčice sprejele; cesar sam tudi
ga je zavoljo njegove učenosti in svetosti zlo spoštoval.
Ko je bil cesar tri po nedolžno zatožene služabnike k
smerti obsodil, in pred namenjeno smertjo tisto noč sv.
Miklavža v spanji pred seboj vidil , in si prenagljeno in
krivično sodbo slišal očitati; jo obsojenim berž milost do¬
delil, in rekel: da naj škofa Miklavža za to zahvalijo.
Tudi svoje zadnje leta je sv. Miklavž v srečo svojih
ovcic obračal. Poln dobrih del in previden s svetimi
zakramenti je 6. dan tega mesca okoli leta 327 v Go¬
spodu zaspal. Njegove poslednje besede so bile iz 30.
psalma, ki ga je molil: „Gospod! v tvoje roke zročim
svojo dušo.“ Njegovo sveto truplo je bilo častito poko¬
pano v veliki Mirski cerkvi, in na njegove prošnje so se
ondi veliki Čudeži godili. V letu t087 je bilo od nekaj
kupcov v mesto Bari na Neapolsko preneseno , kjer so
mu lepo cerkev sozidali, in ga imajo še dan današnji
v velikej časti.

Zabelelt  sv. maše je: On je sklenil ž njim zavezo
miru in ga je postavil za nar vikšega duhovnika, da
čast duhovstva mu ostane vekomej — Gospod spomni
se na Davida in na vso njegovo luotkost. (psi. 131.)
Čast bodi i. t. d.

Cerkoma molitev:  O Bog! ki si svetemu škofu
Miklavžu milost dodelil, neštevilne čudeže storiti, pro-

537

simo to, dodeli nam, da bomo po njegovem zasluženju
in njegovej priprošnji rešeni od večnega pogubljenja, po
Jezusu Kristusu i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejcev 13, 7—17.

Bratje! spomnite se svojih predcov, liter i so vam go¬
vorili besedo Božjo; glejte konec njih življenja, in rav¬
najte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj
in datis, vekomaj. Ne dajte se z drugačnimi in ptujimi
nauki zapeljati. Saj je nar bolje serce z milostjo uter-
diti; ne z jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so v njih
živeli. Imamo alt ar, od kterega nimajo oblasti jesti,
kteri šotoru služijo. Zakaj kterili žival kerv za greh ve¬
liki duhoven v svetišče nese, njih trupla se sožigajo zu¬
naj šotorišča. Toraj je tudi Jezus , da bi posvetil s svojo
kervjo ljudstvo, zunaj vrat ter pel. Pojdimo tedaj k nje¬
mu i% šotorišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Saj
nimamo tukaj obstoječega mesta, ampak prihodnjega išče¬
mo. Po njem tedaj darujmo vselej Bogu hvalni dar, to
je, sad ust, ktere časte njegovo ime. Ne pozabite pa do¬
brotljivosti in darovitosti; ker taki darovi dopadejo Bogu.
Bodite pokorni svojim višini, in bodite jim podložni', zakaj
oni Čujejo kakor taki , kteri bodo za vaše duše odgo¬
vor dajali.

Razlaganje.  Apostelj svari hebrejce t. j. jude, ki so
na kristjansko vero prestopili, pa vedno še mislili, da
mora biti judovska vera s kristjansko zjedinjena, da
morajo n j ib duhovne pastirje častiti in njih čednosti,
imenito njih živo vero, po katerej so oni tako slaven
srečen konec dosegli, posnemati. Dalje jih uči, da naj
se varjejo pred krivo, ptujo vero, zakaj Kristus in nje¬
gova vera bota večno nepremenljiva ostala. Posebno jih
uči, da ni treba za darove in jedi, katere judovska po¬
stava ukazuje, tako strahljivo skčrbeti; ti darovi in jedi
človeka v dobrem ne poterdijo, ne opravičijo, ne po¬
svetijo. To zamore sama gnada sv. evangelja, to je sveti
Zakramenti, posebno pa zakrament presvetega Rešnjega
Telesa. Tega pa ne smejo judi, ki še šotoru služijo,
to je ki še po starej postavi žive, vžiti, ker jim ta po¬
stava tudi od spravne daritve za grehe, katero so zvu-
uaj Jeruzalemskega mesta vsako leto sožigali, jesti

538

prepove. Ta daritva za grehe je bila predpodoba Jezusa
Kristusa, ki se je od judo v zasramovan zvunej Jeruza¬
lemskega mesta na križu daroval. So hotli toraj Jezu¬
sove daritve deležni postati in jo vžiti, je bilo jim treba staro
postavo opustiti, lerdno na Jezusa verovati in ž njim
sramoto prenesti. Če pa ž njim terpe, ne terpijo dolgo,
zakaj mi smo le časno na zemlji in iščemo nebesa. Po
Kristusu to je po Kristusovej veri, da je on resnično od¬
rešenik sveta, bi imeli oni zmiram Boga častiti in njemu
večno hvalo darovati, in zraven te daritve dela milosti
dopernašati, ki so Bogu posebno dopadljive. Tudi imujo
duhovnim pastirjem, t. j. oskerbnikom njih duš podložni
biti in jih vbogati, ker oni za njih duše skerbe, od ka¬
terih bodo enkrat rajtengo dajali. Kakor niso bili judi
deležni daritve Jezusove, ker so po starej postavi živeli,
tako je ne boš tudi ti deležen, dokler svet in posvetno
ljubiš. Pusti svet in podaj se za Jezusom; na to te
duhovni pastirji, katere moraš vbogati, večkrat opominjajo.

Evangeli svetega Matevža 25, 14—23.

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko go¬
voril: Nekdo, kteri je na ptuje šel, je poklical svoje
hlapce, in jim je zročil svoje blago. In je dal enemu
pet talentov; enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu
po njegovi zmožnosti, in je zdajci odrinul. Šel je pa,
kteri je bil pet talentov prijel, in je kupčeval ž njimi,
in je pet drugih pridobil. Ravno tako je tudi, kteri je
bil dva prijel, pridobil dva druga. Kteri je bil pa le
enega prijel, je šel in je zakopal v zemljo, in skril
denarje svojega gospoda. Čez veliko časa pa pride
gospod tistih hlapcov, in ima obrajt ž njimi. In je pri¬
stopil, kteri je bil pet talentov prijel, in je prinesel pet
drugih talentov, rekoč: Gospod! pet talentov si mi zro-
čil, glej! pet drugih sim pridobil. Njegov gospod mu
je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v
malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v ve¬
selje svojega gospoda. Pa tudi, kteri je bil dva talenta

539

prijel, je pristopil in rekel: Gospod! dva talenta si mi
Zročil; glej! dva druga sim pridobil. Njegov gospod mu
je rekel: Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v

malem zvest, to bom čez veliko postavil: pojdi v ve¬
selje svojega gospoda.

Kdo je taisti, ki se je na pot podal?

Ta je Kristus, naš odrešenik, ki je vesel v nebesa šel,
ki pa bo na sodnji dan zopet prišel.

Kaj pomeni talenti

Talent je snesil po našem dnarju 4000 tolarjev. Tu¬
kaj pomeni talent trojne darove božje milosti. V pervem
redu so darovi nature , ti so: bistri um, zdrava pamet,
vednost in urnost, kakor tudi zdravje, lepota in moč
telesna. V druži red postavimo darove milosti,  ti so:
notrajno podbujanje in razsvetljenje, vera, upanje, ljubezin
in druge čednosti. V tretjem redu je dar čudeže delati,
apostoljstvo, pastirstvo, dar duhove razločiti, preroko¬
vati , in dar mnoge jezike govoriti.

Kako deli Bog talente?

Bog deli darove po svojej neomejenej moči, kot go¬
spodar vsili stvari različno, kakor se mu poljubi, enemu
da dosti, drugemu malo. Kdor dosti dobi, se ne sme
prevzeti, kdor malo, ne obupati, z dobljenim mora on
božjo čast povikševati in za zveličanje svoje in svojega
bližnega duše skerbeti. Več ne tirja Bog, akoravno od
tistih, ki so več dobili, več tirja, kot od tistih, ki so
fttenj prejeli.

Kdo se zastopi pod tistim, ki je s peterimi talenti
Pet drugih in pod tistim, ki je z dvema dva ta¬
lenta pridobil?

Pod temi se zastopijo tisti, ki so z božjimi darovi
dobro gospodarili in prav delali. Obadva sta enako hvalo
Za služila, obadva je hišni gospodar z enakim veseljem
s prejel in po njih pridnosti obema poplačal. Bog ne
Sleda, kaj in kolikor mi zaslužimo, temuč njegovo milost-

540

Ijivo oko gleda le na našo dobro voljo, kako smo po¬
korni in pridni bili in kolikor smo si prizadjali.

Kaj pomeni hlapec, hi je bil svoj talent v zemljo

zakopal?

On pomeni tiste, ki, naj bodo visocega ali nizkega
stanu, božjih darov ne porabijo, ki bodo zato na sodni
dan darov, katere so na zemlji imeli, oropani in prazni
stali in v pekel zaverženi.

Zakaj pravi gospod: Idi v veselje svojega gospoda?

1. Ker se Bog sam nad zveličanjem človeka veseli,
in 2. ker bojo zvesti služabniki božji večno veselje v
nebesih vživali, kjer bodo Boga glodali in vživali.

Zdililej.  Ljubi zveličar, zahvalim te za vse darove
in milosti, katere si mi dodelil, serčno me greva, da
sem jih narobe obračal in le slabo ž njimi kupčeval.
Usmili se me in dodeli mi milost, da si bom po izgledu
svetega Miklavža na vso moč prizadeval, svoje talente
v tvojo čast in mojej duši v zveličanje porabiti, da mi
bodeš mogel na sodni dan reči: Dobri in zvesti hlapec, ker si
bil čez malo zvest, (e bom čez veliko postavil; idi v
veselje svojega gospoda.

Nauk za praznik čistega spočetja De¬
vice Marie.

(j8. decemhra.j

Svetost, visokost in čast device matere Marie pre¬
seže vse človokove misli. Usmiljeni Bog jo je z obil¬
nostjo gnade pripravljal, da bi bila, kolikor je človeku
mogoče, vredna bili mati vsili odrešenika Jezusa. Maria,
velika božja prijatlica, vsa nedolžna, čista in sveta,
preseže v svetosti vse angelje in svetnike; ni jej bilo ne
v stari ne v novi zavezi enake, in je ne bo; angeh
očaki, preroki, aposteljni, materniki in drugi svetniki s°
majhni merao Marie: zato jo vsa cerkev imenuje kraljic j
vsih ang e tj e v in svetnikov.  Ktcri koli Jezusa molijo, tudi

541

Marijo časte; ne le vbogo verno ljudstvo, tudi pogla¬
varji cerkve od aposteljnov do nas in do konca sveta
bodo prečisto devico in prečudno mater Marijo častili.
Katolška cerkev je iz hvaležnosti do Boga in Marii v
čast več praznikov zapovedala obhajati; tudi današnjega
je zapovedala Bogu v hvalo zavoljo začetka živlenja
device Marie, po kteri smo prejeli zveličarja Jezusa.
Tudi v jutrovih deželah v Gorški cerkvi je ta praz¬
nik obhajan.

Ali je res Maria devica brez poerbanega greha spo¬
četa? To je pobožna misel, pa ni še od cerkve raz¬
sojeno. V dvanajstem veku ali stoletji so v mestu Lijo-
nu na Francoskem, in potlej na Angliškem začeli obhajati
spomin spočetja Marie. Papež Sikst IV. je ob prilož¬
nosti strašne kuge hotel upanje vernih v pomoč device
Marie oživiti, in zato jo v letu 1476 poterdil hvalni
spomin nje spočetja, kterega so v nekterih mestih ob¬
hajali; tudi jim je odpustek namenil, kteri so bili ta dan
pri sv. maši in očitnih molitvah. Po tem papeževem pri¬
voljenji je v katolški cerkvi velik prepir vstal: eni so
terdili, da je bila Maria brez greha, drugi, daje bila v
grehu spočeta, in veliko pohujšanje je bilo Zgorej ime¬
novanega papeža je to pohujšanje peklo, in v letu 1483
je ojstro prepovedal od tistega prepirati se. Papež Pavl
V., ker je vidil, da še ni bilo miru, je zpet prepovedal
od tega prepirati se, in verno ljudstvo pohujševati. To
je dal oklicati v letu 1617. Papež Gregori XV. je v
letu 1622 zapovedal pri sv. maši in očitnih molitvah reči
le spočetje device Marie,  da bi bilo tega nepotrebnega
prepira konec. Papež Klemen XI. je v letu 1708 zapo¬
vedal po vsej cerkvi obhajati praznik spomina spočetja
Marie device; pa ni razsodil, ali je bila v grehu spočeta
ali ne. Tridentski zbor (sej. V. st. 5.) tudi ni tega raz¬
sodil, temuč je zapovedal deržati se tistega, kar je
papež Sikst IV. dal oklicati.

Zapopadek vsega tega je to: „Pripuščeno je misliti
po svojej vesti od spočetja Marie, ker ni še od cerkve
razsojeno; pa očitno ljudstvo pohujševati, je ojstro pre¬
povedano." Vprašaš: „Zakaj ni to od cerkve razsoje¬
no?" Zato ni od cerkve razsojeno, ker ni od Boga
razodeto, in od Boga ni razodeto, ker ni k zveličanju
potrebno. Če ravno ni razodeto, se vender spodobi mi-

542

šiiti, da je Maria brez madeža spočeta, ker je bila na¬
menjena mati Sina božjega biti. Tudi ta današnji praz¬
nik pričuje, da je cerkev nagnjena pobožno verjeti, da je
Marija brez greha spočeta. O kristjan! nikar se ne ženi
za to, temuč premišljuj raji sosebno čednosti prečiste
device Marie, in priporočuj se ji, da ti po Jezusu Kri¬
stusu od Boga sprosi po njenem zgledu bogaboječe živeti.

V začetku sv. maše poje s. m. k. cerkev: „Bodi
češčena, sveta porodnica! ki si nam srečna mati rodila
kralja, ki nebesa in zemljo vekomaj vladuje.“ — „Iz
mojega serca pride dobra beseda; jez bom kralju moje
dela razodel." (ps. 44, 1.) Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  Prosimo te o Gospod! dodeli Tvo¬
jim služabnikom milost, da se, kakor se je po rojstvu
presvete Device njih prava sreča začela, po veselem
obhajanju njenega početja njih mir zmiram bolj in bolj
vkorenini in pomnoži. Po Jezusu Kristusu i. t. d.

Berilo i/. pripovest Salomona kralja 7, 22 — 36.

(Besede modrosti Bo/.je.j

Gospod me je v lasti imel v začetku svojih pol, pre¬
den je kaj storil od začetka. Od vekoma sim postav¬
ljena , in od nekedaj, preden je bila zemlja storjena. Se
ni bilo breznov, in jaz sim bila že spočeta,- vod studenci
še niso izvirati; gore še niso bile s svojo težo vstav¬
ljene; preden so bili hribje, sim bila jaz rojena. Se ni
bil zemlje storil, ne rek , ne tečajev zemlje. Kadar je
narejal nebesa , sim pri njem bila. Kadar je stanovitne
postave in pokrajne poslavljal breznom; kadar je oblake
zgorej pripenjal, in vod studence tehtal; kadar je po¬
stavljal meje okoli morja, in postavo dajal vodam, da
naj ne preidejo svojih bregov; kadar je uterdoval dno
zemlje: sim pri rijem bila, in vse ž njim ravnala , in sim
se veselita vsak dan, in pred njim vedno igrala. Sim
igrala na svetu, in moje veselje je biti s človeškimi
otroci. Zdaj tedaj, otroci! poslušajte me; blagor jim,
kteri ohranijo moje pota. Poslušajte nauk, in hodite
modri, i u  nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kteri
me posluša, in kteri 'cuje pri mojih vratih vsak dan, in

543

streže pri podbojih mojih duri. Kdor mene najde , bo
našel živlenje, in prijel zveličanje od Gospoda.

Razlaganje.  To berilo prav za prav obseže hvalo
božje, nevsfvarjene modrosti, večnega Božjega sinu, ki
je bil vselej in pred vsemi stvarmi pri Bogu in v Bogu,
ki je vse vstvaril, vredil in ki vse obderži; ki se nad
svojimi stvarmi veseli in jih ljubi in posebno ljudi opo¬
minja njega ljubiti, častiti in posnemati; zato mu pa
časno in večno srečo obeta. Sveta mati katolška cerkev
bere danas to berilo zato, ker se vse to tudi Marii pri¬
leže; zakaj od Marie se v resnici reči sme, da je nar
svetejša in popolniša stvar, in da je pred vsimi drugimi
stvarmi Bogu nar bolj ljuba in dopadljiva. Zatorej obrača
sv. katolška cerkev besede Modrega na Marijo: Jez sim
iz ust Narvišega prišla in sim rojena pred vsimi stvarmi.
(24, 5.) Zakaj ona je, kakor Rihard pravi, nar vred-
niša med vsimi, in nihče ni tako čist kot ona, nihče ni
toliko milosti od Boga sprejel, kakor ona, na nobenej
stvari se ni neizrečena milost in dobrota božja tako
očitno in čudno prikazala, kot pri njej. Poglej pobožna
duša ta čudež vsegamogočnega Boga in veseli se! Pa
to ni zadosti, poslušaj kaj Maria v današnem berilu pravi:
»Poslušajte me otroci: srečni so, ki moje pota ohranijo,
to je: ki hodijo za menoj, ki so tako ponižni, krotki in
Čisti pred Bogom. Poslušajte podučenje, bodite modri in
nikar ga ne zaveržite. Blagor človeku, kateri mene posluša,
in kateri vsak dan pri mojih vratah čuje ino pri podbojih
mojih duri čaka.“ »Srečen, uči sveti Alfons, je po be¬
sedah Marie taisti, ki moj svet posluša, ki se ne vtrudi,
vsaki dan na vratah mojega vsmiljenja stati in me prosi
za moje besedništvo in mojo pomoč. Kdor mene najde,
najde živlenje in bo od Gospoda zveličanje prejel. Vi
vsi, ki hrepenite po nebeškem kraljestvu, pravi sveti
Bonaventura, poslušajte, kaj vam je obljubljeno: Častite
Mario in bole živlenje in zveličanje našli. Recite toraj
Večkrat s svetim Krizostomom: „Bodi češčena, mati

našega Boga in naša mati, bodite češčene nebesa, kjer
je Bog prebival, o zlati sedež, kjer je Gospod svoje milosti
delil, prosi za nas Jezusa, da bomo na dan sodbe od-
puščenje in večno zveličanje dosegli.«

544

Evangeli svetega Matevža 1, 1 — 16.

Bukve rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sinu
Abrahamovega. Abraham je rodi! Izaka; Izak pa je
rodil Jakoba: Jakob pa je rodil Judata in njegove brate.
Juda pa je rodil Fareza in Carama s Tamare; Farez pa
je rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. Aram pa je
rodil Naasona; Naason pa je rodil Salmona. Salmon pa
je rodil Iiooca zRahabo; Booc pa je rodil Obeda z Ruto;
Obed pa je rodil Jeseta; Jese pa je rodil Davida kralja.
David kralj pa je rodil Salomona, z njo, ki je bila Uri-
jeva. Salomon pa je rodil Roboama; Roboam pa je ro¬
dil Abija; Abija pa je rodil Asata. Asa pa je rodil Jo-
zafata; Jozafat pa je rodil Jorama; Joram pa je rodil
Očija. Očija pa je rodil Joatama; Joatam pa je rodil
Ahaca; Ahac pa je rodil Ecekija. Ecekija pa je rodil
Manaseta; Manase pa je rodil Amona; Amon pa je rodil
Jozija. Jozija pa je rodil Jehonija in njegove brate o
Babilonskem preselovanji. In po Babilonskem preselovanji
je Jehonija rodil Salatiela; Salatiel pa je rodil Corobabela.
Corobabel pa je rodil Abiuda; Abiud pa je rodil Eliakima;
Eliakim pa je rodil Acorja. Acor pa je rodil Sadoka;
Sadok pa je rodil Aliima; Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud
pa je rodil Eleacarja; Eleacar pa je rodil Matana; Matan
pa je rodil Jakoba. Jakob pa je rodil Jožefa, moža Marije,
od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus.

Zakaj začne sveti Matevž svoj evangeli s telesnim
rojstvom Jezusa?

Ou hoče krivoverce osramotiti, ki so tajili, daje  bil
Jezus tudi človek in terdili, da je imel samo dozdevno
telo: zatorej našteje po versti vse preddede Jezusa Kristusa-

Zakaj se v bukvah rodu Jezusa Kristusa tudi
grešne žene imenujejo?

1. Ker jo hotel Kristus, ki je zavoljo grešnikov n®
svet prišel, tudi grešnih predstaršev imeti, da bi tudi

545

grelnikom upanje na večno zveličanje odperl in grehe
vsih zbrisal. 2. Je hotel Kristus pokazati, da se ni
treba sramovati zavoljo grehov starsev ali sorojakov, menj
pa se za voljo njih nizkega stanu, in da se prava žlaht¬
nost s tim pokaže in zadobi, da mi sami dobre in žlahtne
dela dopernašamo, ne pa s tim, da so naši predstarši
bli žlahtnega rodu, bogati in imenitni.

Zakaj je pa rod Jožefa in ne Marie popisan?

Ker je bil Jožef rednik Kristusov, je pisal sveti
Matevž po judovskej navadi, po kateri so rejenci ime in
pravice njih rednikov dobili. Po postavi (4. Mojz. 36, 6.)
se ni smela Maria edina hči njenega očeta z drugim za¬
ročiti, kakor le z možem iz njenega rodu; tako je očitno,
da je bila tudi Maria iz roda Davidovega, ker je bila
Jožefu iz Davidovega roda zaročena. Bolj očitno pokaže
to sveti Lukež (3 pgl.), kjer rodovino Marie device od
Adama do Helita, t. j. Joahima, njenega očeta, popise.

Zakaj ne reče sveti Matevž, Jožef je rodil Jezusa,
temuc imenuje samo Jožefa moža Marie?

Ker ni bil Jezus od Jožefa, temuč na čeznaforno
Vižo od svetega Duha v Marii spočet in rojen.

Zdihlej k Marii.

O prečista devica! devica brez vsega madeža! kako
lepa in popolna si Ti. Nar manjšega madeža ni bilo na
Tebi. Serčno želim, da bi Te celi svet spoznal in ča¬
stil, kot čisto brezmadežno golobico, kakor Te je Tvoj
nebeški ženin sam imenoval, kot tisti skrivni vertič, v
katerem je Bog sam prebival, kot belo lilijo, ki med
ternjem raste, to je med Adamovimi otroci, ki so vsi od
greha omadežvani in v Božjem sovražtvu rojeni. Tudi
Jez sim v grehu rojen in sim se po kerstu mojo dušo z
grehom oskrunil. Stori, prečista mati, da bom nedolž¬
nost, katero sim z grehom zgubil, s pokoro sopet za¬
robil, da bo Tvoj ljubeznjivi sin na smertno uro mojej
'losi reči zamogcl: „Ti si čista in lepa, moja draga! in
madeža ni na Tebi.“

Hvala:  Častito in blagoslovljeno bodi sveto, brez¬
madežno spočetje presvete Device Marie. (Sveti oče
Goffme. 35

546

Piji VI. so vsakemu, ki te besede pobožno in zgrevano
reče, odpustik 100 dni dodelili.)

Zdihlej k Marii v skušnjavah v nečisti greh pasti•
Po tvojem neoskrunjenem devistvu in prečistem spočetju,
o presveta Devica Maria, očisti moje serce, moje truplo
in mojo dušo v imenu f Boga očeta in f sina in j sve¬
tega Duha. Amen.

Nauk za praznik sv. »posteljna Tomaža.

(21. decembra

Sveti Tomaž, imenovan dvojčic, eden zmed dva¬
najstih aposteljnov Jezusovih, je bil, ko drugi aposteljni
Galilejec. Bil je ubog ribič, in se je s trudom živil.
Jezus ga je s svojo milostivo mogočno gnado k sebi
poklical, in med svoje aposteljne vzel. Sv. Tomaž je
bil Jezusu pokoren in hvaležen, je vse zapustil, pri
njem ostal, za njim hodil, poslušal njegove svete nauke,
jn priča bil njegovih velicih čudežev. Svoje velike sreče
je bil zlo vesel, in gorel je v ljubezni do svojega bož¬
jega učenika Jezusa. Malo pred smertjo je Jezus svojim
učencom napovedal, da naj za njim gredo iz Galileje v
Judejo, v Betanijo, kjer je Kačar vmerl. Učenci so se
toga prestrašili, ker so vedili, da Judje iščejo Jezusa
umoriti. Tomaž se ni bal s Jezusom ali za Jezusa ter-
peti, zato je drugim učencom serčno rekel: „ Pojdimo
tudi mi, da ž njim umcrjemo." Bil je resnično vnet za
Jezusa, vender je ob času njegove smerti kakor drug 1
učenci oslabel. Kader so bogaboječe žene pravile, da
je Jezus od mertvih vstal, jim učenci niso ho tli verjeti-
Ko so ti Tomažu pravili: „Gospoda smo vidili!“ jim !)i
verjel, in je še rekel: „Ako ne vidim na njegovih rokah
znamenj žebljev, in svojega persta v njegove rane » c
položim, ne bom veroval." Drugi so bili maloverni, ho
niso hotli ženam verjeti; slabji še pa je bi! Tomaž, ho
ni hotel vsim učencom verjeti. Ta njegova mala vera 111
hda brez greha; vender jo je Jezus pripustil, da bi bila
terdno pričevanje Jezusovega vstajenja. Njegova mala
veia je našej veri v pomoč. Učenci, in sosebno Totnaž>

54 ?

so bili maloverni; potlej so pa vender vstajenje Jezusovo
terdno verovali, in za to resnico serčno umerli. To je
naši slabosti v pomoč, in podpira našo dušo, da v veri
stanovitna ostane. Usmiljeni Jezus sc je osem dni po
vstajenji spet prikazal svojim učencom, med kterimi je
bil tudi Tomaž. Skozi zaperte duri je k njim prišel, in
jim mir vošil; po tem je rekel Tomažu: „Vloži svoj
perst semkaj, in poglej mojih rok; podaj semkaj svojo
roko, in deni jo v mojo stran, in ne bodi neveren, am¬
pak veren.“ Te prijazne in svareče besede učenika Je¬
zusa so prepričale in ponižale malovernega Tomaža,
kteri je verno in veselo zavpil: „Moj Gospod in moj
Bog!“ Bil je maloveren ne iz hudobnega, ampak iz
slabega serca; ni se bal, temuč želel le je Gospoda
živega viditi; vidil je Gospodovo telo, in veroval in pri¬
čal njegovo božjo natoro. Jezus mu je odgovoril: „To-
maž ! ker si me vidil, si veroval; srečni so, kteri niso
vidili, in so verovali.* Te besede Jezusove pomenijo
našo srečo, ker smo sosebni dar vere prejeli, in veru¬
jemo, kar sv. Tomaž, če ravno nismo kakor on Go¬
spoda Jezusa vidili.

Kader je bil sv. Tomaž prejel sv. Duha, je nekaj
časa v Jeruzalemu in Judeji oznanoval Jezusa; potlej
je šel v daljne dežele svete vere oznanovat. Obhodil
je dežele Partijanov, Medijanov, Baktrijanov in družili
nevernih in neusmiljenih narodov, jih preobračal in ker-
ščeval. Veliko jih je spreobernil sosebno zato, ker je
Jezus po njem velike čudeže delal. Poslednjič je v
Indijo šel, ondi oznanoval sv. evangeli, in ga s čudeži
potcrdoval. Eni so ga poslušali, in se spreobernili; eni
pa so ga sovražili, in na zadnje umorili. Neizrečeno
veliko je zavoljo svetega evangelja terpel, in za-nj serčno
umeri; zato vživa zdaj veliko plačilo v nebeškem kralje¬
stvu, in ga bo vžival vekomaj.

Začetek sv. maše kot na dan svetega Andreja.

Cerkovna molitev.  Prosimo te o Gospod, dodeli nam
praznik Tvojega svetega aposteljna Tomaža z veseljem
obhajati, da bomo po njegovej priprošnji v veri poterjeni,
po Jezusu i. t. d.

35 *

548

Berilo iz lista sv. Pavla ‘aposleljna do Efežanov 2, 19 — 22.

Bratje! zdaj niste gostje in ptujci, ampak ste mest-
njani svetih in domači Božji, vzidani na skalo apostelj-
nov in prerokov, in poglavitni ogelnik je sam Kristus
Jezus , na kterem je vse zidovje sostavljeno, in raste v
svet tempelj v Gospodu, v liter ega ste tudi vi vzidani v
prebivališče Božje v duhu.

Razlaganje.  Sveti apostelj Pavl govori tukaj Efcža-
nom in vsim kristjanom: Potem, ko ste kerščeni, niste
več ptujci iu gosti, t. j. bez deržavljanske pravice, kakor
ste bili popred, ko ste še neverni bili, ampak po svetem
kersfu ste postali družtveniki svetnikov in ste zdaj udi
velike Jezusove družine, to je, cerkve; udeležite se
toraj njenih zakladov in postanite dediči nebeškega kralje¬
stva. Cerkev pa, katere udi ste vi, je pozidana na vero
in nauk aposteljnov in prerokov; katerih vogelni kamen
je Kristus, ki vas ž njimi veže in stori, da se celo po¬
slopje, cerkev, zmiram dalje razširva, da se zmiram več
vernikov k nji pridružva; vse potem on s svojo milostjo
očiščuje in posvečuje; tako se zida in raste sveti dušni
tempelj, katerega vogelni kamen je Kristus, temeljno
zidovje aposteljni, katerega duhovni kamni so pravoverni
živi kristjani, med katere sc tudi vi štejete, ki le v
Jezusu in le za Jezusa živite. — Kaka sreča za tebe, da
si bil tudi ti za kamen tega tempoljna vzet. Ako pa
Kristusove žive vere ne ohraniš, ako ne živiš po nje¬
govem nauku, te bo strašna nesreča zadela: boš kot
nevreden kamen od tega Božjega tempeljna (cerkve)
ločen in zaveržen.

(Evangeli in razlaganje poglej pervo nedelo po ve-
likej noči str. 278.)

Nauk od vere in vraž.

»Pravičen, pravi sveti Pavl, živi iz vere;“ to je:
»kakor se preživi kmet s svojim delom, umetnik z umet¬
nostjo, to je dobita s tim, kar potrebujeta, tako dobi
pravoverni kristjan od svoje vere živlenje, zdravje in
dušno moč. In kakor se telesno živlenje po nekterih
zvunajnih znamnjih in delili razodeva, tako se tudi nje¬
govo dušno živlenje s tim kaže, da on po veri živi.

549

Namreč on moli rad, deli kolikor mi je mogoče milo-
dare, svojemu bližnemu dobro dela, se posti, ni meh¬
kužen, on ravna po Božji volji in beži pred grehom; iti
to vse zato, ker je poln žive vere, ki ga uči, da je
Bog pravičen sodnik, ojster kaznovavec vsega hudega
in obilen plačevavec vsega dobrega, kar se za njega
de! stori, da je za nebesa moč potrebna, in da jih
samo tisti zadobe, ki s N e močno zanje trudijo. Mlačen
kristjan pa, ki ima le mertvo vero, ne dela vsega tega,
kar ga vera uči, ampak veže svoje serce samo na
časno in posvetno, on išče veselja in doseči ga se po-
služi večkrat vražnih pripomočkov. Vraže  obstoje pa
v tem, da Boga tako častimo, kakor mu ne dopade, ali
da stvarem čeznaturno moč pripisujemo, katere niso ne
od Boga ne od cerkve dobile, ali da clo od hudih duhov
pomoči pričakujemo. Vraža je toraj, če to, kar je po¬
stavil Kristus in sveta mati katolška cerkev za zveličanje
naših neumerjočili duš, hočemo oberniti za posvetne,
ničemurne ali do grešne reči. Res je dosti neumnih
ljudi, ki mislijo, da za srečo, zakladov najti in vzigo-
vati, nič druzega ne majnka, kakor mašnik, ki bi o pol
noči maševali ali tacih, ki mislijo, da si bojo s poseb¬
nimi molitvicami srečo zprosili, številke v loferii zadeli,
ali ki upajo, samo s nekterimi kratkimi molitvicami ali s
svetinjami, katere pri sebi nosijo, zveličati se. To so
vse vraže in greh, zakaj te reči niso za to namenjene
in nimajo nobene take moči. Vraža je tudi misliti, da
se zamorejo s posebnimi molitvami, ogovori in zarotba-
mi, ki so jih zviti ljudi ztuhtali i. t. d., bolezni pregnati
in človek vsega hudega se varvati, in družim škodovati,
da se s kvartarni prihodne prigodbe prerokujejo in po
sanjeh v loterii zadene i. 4. d. Vraž se storijo krive in
grešijo tudi tajsti, ki takim goljufom verujejo in jih
barat hodijo. Nar ostudniša vraž je pa ta, Če kdo od hu¬
dih duhov pomoči in sveta pričakuje, ker hudi duhovi
prav nič dobrega nimajo in tudi dobrega ne vedo. „Po
pravični Božji sodbi, pravi sveti Avguštin, se včasih
(pri tistih, ki hočejo kaj skrivnega od hudih duhov zve-
diti), nekaj godi, da bodo taki ljudje še bolj vednoželjni
in da se v mnogoterne zanke nar škodljivejšega krivo¬
verstva zapletejo in vjamejo." Kako grešne so take
Vraže je očividno, ker se na Boga pozabi in nič od

550

njega ne pričakuje. Če Bog že tiste prekolne, ki njih
serce od njega odvračajo in ljudem zaupajo kaj imajo
se le tajisti pričakovati, ki take vraže hvalijo in raz¬
našajo. Ako ne veš prav, ali je ta ali una reč vraža,
pojdi k duhovnemu pastirju in prosi jih, da te poduče.

Zdihlej.  O ljubeznjivi Jezus, ki si dvomečemu
Tomažu, ki je dvomil, in ni hotel verjeti, dovoljil, Tvojih
svetih ran dotakniti se, in ki si ga s tim od nevernosti
rešil; ah ozdravi vender tudi še mene in dodeli mi živo,
tcrdno in krepko vero, ki me bo vedno učila vse storiti,
kar je Tebi dopadljivo in vse opustiti, kar Ti sovražiš!

Nauk za praznik svetega Štefana per-
vega mučenika.

(26, decembra

Sveti Štefan je pervi zmed Jezusovih učencov svoje
živlenje dal za njegovo presveto ime; ravno zato se
imenuje pervi mučenik. Ze njegovo ime je to pomenilo,
ker Štefan krono pomeni v Gerškem jeziku. V djanji
aposteljnov je popisano njegovo sveto živlenje, njegovi
čudeži, njega gorečost, serčnost, usmiljenje in smert.
Sv. Duh je po svetem Lukežu vse to popisal, da bi bil
sv. Štefan vsim vernim kristjanom zgled in spodbadek
bogaboječe živeti, in serčno umreti zavoljo Jezusa. Sv.
Štefan je bil Jud, je prebival v Jeruzalemu, aposteljne
željno poslušal, in se spreobernil. Poprej je po Mojze¬
sove) postavi na tanko živel, in je čakal in želel odre¬
šenika, kterega so preroki oznanovali; zato je bil besedi
aposteljnov pokoren, je v Jezusa Kristusa veroval, in
se dal kerstiti. Njegove živlenje po prejetem kerstu je
bilo popolnama po naukih Jezusovih; zato je aposteljnom
in vernim dopadel.

Aposfeljni so bili s delom preobloženi; zato so mno¬
žico vernih poklicali, in jim rekli: „ Bratje! izvolite zmed
sebe sedem mož dobrega imena, polnih sv. Duha in
modrosti, da jih svoje pomagavce postavimo; mi pa ln

1) Jerem. t7, 5.

551

bomo molitve in oznanovanja besede božje doržali.“
Verni so izvolili sedem mož polnih modrosti, zmed kte-
rih pervi je bil sv. Stefan, in so jih postavili pred apo-
steljnc, kteri so nad njimi molili, roke na-nje položili,
in jih diakone posvetili, to je, šesti žcgen jim podelili.
Sv. Stefan, že poprej ves po volji božjej, je s posveče¬
njem sosebno gnado prejel. Sv. pismo pravi: „Stefan je
bil poln gnade in moči.“ Bil je zvest pomagavcc apo-
steljnov, je besedo božjo serčno oznanoval, in v po-
terjenje oznanjene resnice je delal čudeže in velike znarn-
nja med ljudmi. V velikem mestu Jeruzalemu je bilo
veliko mogočnih in serdifih sovražnikov vere; živeli so
še, kteri so po rokah nevernikov Jezusa križali. Lahko
je vedil, da mu za živlenje gre, in da ga bodo za res¬
nice voljo umorili; vender se ni bal očitno oznanovati
Jezusa, ker je želel za-nj umreti.

Veliko slepih Judov se je s svetim Stefanom prepiralo.
On je terdil, daje  Jezus odrešenik sveta, in je to s sv.
pismom spričal; uni pa so nasproti govorili. Njegovi nar
hujši sovražniki so bili iz šol Libertinov, Cirenjanov,
Aleksandrijanov in druzih. Libertini so bili imenovani
otroci odsluživših ali odkupljenih sužnikov; drugi so se
imenovali po deželi in po mestu, kjer so prebivali. Vsi
ti so bili Judje, kteri so prebivali v bližnjih in daljnih
deželah; pa so v Jeruzalemu za-se šole imeli, kader so
tje prišli, ali pa za svoje otroke, ktere so pošiljali Moj¬
zesove postave učit se. Učili so se Mojzesove postave,
kteraje oznanovala Jezusa; vender pa je On jim neznan bil,
in zato so se s sv. Stefanom serdito prepirali, in ga so¬
vražili, ker je oznanoval Jezusa odrešenika sveta, da bi
va-nj verovali, in se zveličali.

Terdovratni Judje niso kaj mogli proti Duhu, kteri je iz
sv. Štefana govoril. Sram jih je bilo; zato so mu po
navadi napuhnježev, kteri ne iščejo resnice, ampak pre¬
pira, zažugali, šli in sklepali, kako bi ga umorili. Nar
poprej so hudobno skerbeli, da bi krive priče dobili,
ktere bi por zboru zoper njega lažnjivo pričevale; po
tem so ljudstvo, učenike in druge v sv. Štefana nadra-
žili s lažnjivim govorjenjem, da je sovražnik svetega
tempeljna in Mojzesa, in da je dobro delo tega hudob¬
neža iz poti spraviti. Slepi Judje so svojim lažnjivim
bratom radi verjeli, so popadli sv. Štefana, in ga pred

552

zbor peljali rekoč: „Ta človek ne jenja govoriti zoper
sveti tempelj in postavo. Reči smo ga slišali: Jezus
Nacarejčan bo tempelj razdjal, in šege premenil, ktere
nam je Mojzes zročil.“ Ko so krive priče in drugi tako
hudo sv. Štefana tožili, in ga hudobnega popisovali, je
Bog njegovo nedolžnost razodel. Vsi, ki so v zboru
sedeli, in va-nj gledali, so vidili njegovo obličje kakor
obličje angeljevo. Veliki duhoven se je vzdignil, in je
sv. Štefana vprašal: „Ali je res, kar ti zoper te priču¬
jejo^ Sv. Štefan je odgovoril: „Bratje in očetje, po¬
slušajte !“ In potlej je velikemu duhovnu in vsemu zboru
dolgo govoril od velikih božjih dobrot od Judovskega
ljudstva od Abrahama do Jezusa odrešenika, in jim ska-
zal, da mu je Bog in Mojzes, tempelj in postava v
časti, pa tudi, da se je ta čast nad Judi zmiraj pogrešala.
In na zadnje je sklenil s timi le besedami: „Vi terdo-
vratni in neobrezani na sercih in ušesih! vedno se vstav¬
ljate svetemu Duhu; kakor so se vaši očetje, tako se
mu tudi vi. Kterega preroka neki niso vaši očetje pre¬
ganjali? Oni sojih  morili, kteri so prerokovali prihod
odrešenika; vi pa ste njega zdali in umorili. Po angeljev
rokah ste prejeli postavo, spolnovali pa je niste, “

Veliki duhoven in drugi so sv. Štefana poterpežljivo
poslušali, dokler je od božjih drobot in terdobe njih
očetov govoril; kader jim je pa njih terdobo in neusmil-
jenje očital, so se raztogotili, in s zobmi škripali zoper
svojega dobrotljivega zdravnika. Ker je sv. Štefan pri
zboru Jezusa serčno oznanoval, mu je Bog dušne in
telesne oči odperl, in vidil je božjo čast in Jezusa stati
na desnici božjej, Takrat je veselo zavpil: „Glejte, vidim
nebo odperto in Sina človekovega na desnici božjej 1“
Terdovratni Judje so menili, da preklinja, so začeli
divjati in vpiti, in si ušesa zatiskati, da bi ne slišali,
kar govori, in vsi kmal na-nj planejo, ga zgrabijo, in
ga iz mesta vlečejo kamnjat. Krive priče so svoje
zgornje oblačila s sebe djale, in položile k nogam ne¬
usmiljenega preganjavca Šavla, da bi sv. Štefana ložej
kamnjali. Krive priče so nar poprej, potlej pa vse hu¬
dobno ljudstvo kamnje metali v svetega služabnika
božjega. Sv. Štefan se tega ni bal, temuč je želel umreti
za resnico. Stal je, ko je od vsili strani kamnje na-nj
letelo, v nebo gledal in rekel: Gospod Jezus! vzemi

553

mojo dušo.* Viditi hudobno slepoto in grešno serditost
svojih sovražnikov, so se mu v serce smilili; pokleknil
je, in za-nje ljubeznjivo prosil, da bi spoznali, kako
močno jih ljubi, in da jim je le iz priserčne ljubezni
do njih duš Jezusa oznanoval; s velicim glasom je rekel:
»Gospod! ne prištej jim tega v greh.* Vsi slepi in
hudobni ga niso^ poslušali, temuč so ga neprenehoma
kamnjali. Sv. Stefan pa, komej je to izrekel, je na
tla padel, in v Gospodu zaspal. Šel je v nebeško čast,
ktero mu je Bog malo poprej pokazal. Častita smert
tega serčnega vojšaka in pervega mučenika Jezusovega
je bila pervo leto po Jezusovej smerti.

Sv. maša se začne (psi. 118.): »Poglavarji so se
zbrali in zoper mene posvetovali se, in bezbožni so me
preganjali. Pomagaj mi, o moj Gospod in Bog! jaz sem
tvoj služabnik in si prizadeval, tvojo postavo spolnovati.
Blagor jim, ki v nedolžnosti živijo in hodijo po postavi
Gospodovej. Čast bodi i. t. d. . .

Cerkvena molitev.  Dodeli nam, o Gospod, da bomo
za tim hodili, kar častimo, da se bomo učili tudi svoje
sovražnike ljubiti, ker obhajamo praznik tajistega, ki je
za svoje sovražnike prosil Jezusa Kristusa, ki s te¬
boj i. t. d.

Berilo iz d j a n j a apostoijskeg-a 0, 8 — 10 in 7, 5i —59.

Tiste dni je Stefan, poln gnade in moči delal velike
čudeže in znamnja med ljudmi. Vstalo pa jih je nekaj
iz shodnice, ktera se imenuje Libertinov, Cirencov , in
Aleksandrincov, iti tistih, hoji so bili iz Cilicije in Azije,
Prepirat se s Štefanom; in niso mogli obstati pred modro¬
stjo in duhom , kteri je govoril.  — Kedar so pa to sli¬
kali, so se vtogotili v svojih sercih, in so z zobmi škripali
%op er  njega. Ker je bil pa poln svetega Duha, se je
°zerl v nebo, in je vidil božje veličastvo, in Jezusa stati
n <i desnici božjej. In je rekel : Glejte, vidim nebesa od-
Perte, in Sinu človekovega stati na desnici Božjej. Tedej
s ° zavpili z velikim glasom, in zatisnuli svoje ušesa, in
Vsi  kmali nanj planuli. In so ga pahnuli iz mesta, in
s  kamnjem pobijali; in priče so položile svoje oblačila k
n °9am mladenča, kteremu je bilo ime Savi. In so kam-

554

njalt Stefana, kteri je klical, rekoč: Gospod Jezus,
sprejmi mojo dušo! in je pokleknili in z velikim glasom
vpil, rekoč: Gospod, ne prištevaj jim tega greha. In ko
je to izrekel, je zaspal v Gospodu.

Nauk:  1 . Nedolžnost in svetost svetega Štefana ste
bile tako očitne, da mu niso mogli razkačeni judi celo
nič dokazati. So najeli toraj krive priče, katere so
morale pričati, da je Boga in postavo preklinjal. Ako
ravno je bila ta tožba kriva, ni vender svetega Štefana
nič za njo maralo, zakaj njegova čista vest ga je zadosti
zagovarjala in tolažila. Uči se iz tega, da, kakor huda
vest človeka nar bolj grize in peče, ravno tako dobra
vest ga nar bolj tolaži in razveseluje. Ona je vedno
vesel obed (izrek 15, 15.) in naj bolja tolažba v vsili
težavah. Ona te spremlja v temno ječo, v težave, v
smert in pred sodnji sedež Božji. 2. Sveti Štefan je
bil nedolžno, krivično in hudo preganjan in kamnjan in
vender je za svoje preganjavce in morivce molil. Se
zamoremo tadaj mi izgovarjati, če ne ljubimo svojih so¬
vražnikov? Ali niso bili sveti Stefan in drugi svetniki,
ki so tako storili, tudi ljudje kakor mi? Ne zamoremo
tudi mi z gnado Božjo, kar so oni zamogli? Ako no¬
čemo tega storiti, se ne smemo kristjane imenovali, za¬
kaj ljubezen do bližnjega, celo do sovražnikov je nar
imenitnise znamnje kristjana in le po tej ljubezni smo
pravi otroci nebeškega Očeta, ki pošilja svoje sonce čez
hude in dobre in svoj dež čez pravične in krivično.
(Math. 5, 43.) i. t. d.

Evangeli svetega Matevža 23, 34—39.

Tisti čas je Jezus rekel pismoukom in farizejem :
Glejte! Jaz vam pošiljam preroke in modre in pismarje, 111
zmed njih bote nektere bičevali v svojih shodnicah, in pre¬
ganjali od mesta do mesta, da pride nad vas vsa pravična
kerv, ktera je prelita na zemlji, od kervi pravičnega Abeij-
na do kervi Zaharija, sinu Barohijevega, kterega ste umo¬
rili med tempeljnom in allarjem. Resnično vam povem, vS ®
to bo prišlo nad ti rod. Jeruzalem, Jeruzalem! ki moi I&
preroke, in jih kamnjaš, kteri so k tebi poslani; kolikokrat

555

s *ni hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbera svoje pi¬
šeta pod perute, in nisi hotel! Glejte! vaša hiša vam bo
Pusta puščena. Zakaj povem vam, ne bote me vidili odslej,
dokler ne porečete: Češčen bodi, kteri pride v imenu Go¬
spodovem !

Kdo so ti preroki, modri in pismouki?

Aposteljni in učenci Kristusovi; zakaj ti, pravi sveti
Jeronim 1 ), so bili razne darove svetega Duha prejeli;
neki so prejeli dar prerokvanja in so prihodne reči na¬
povedovali; neki so dobili dar modrosti in vedili reči, ka¬
tere imajo napovedovati in čas kdaj jih imajo prerokovati;
druži so prejeli dar učenosti in postave popolnoma
poznali.

So judje resnično nektere njih umorili?

Da, Štefana so kamnjali, Jakoba, Janezovega brata,
°b glavo djali, druzega Jakoba iz tempeljna pahnili,
etra in druge bičali. Janeza na ptuje zapodili, Pavla
ln  Barnaba strašno in velikokrat preganjali. „In tako
Oiorajo,“ kakor pravi sveti Pavl 3 ), „vsi lajisti, ki ho¬
čejo v Jezusu pobožno živeli, od brezbožnih pregan¬
janje terpeti.“

Kaj pomeni: Vsa nedolžna kri bo čez vas prišla?

To pomeni, da bojo Judje zavoljo vse po nedolžnem
Prelite kervi hudo štrafani, ker so svoje predstarše po¬
snemali, čeravno so bolj Boga poznali kakor oni; zakaj
sveti Avguštin pravi, tisti, ki hudobne posnemajo, niso
krivi samo tega, kar sami storijo, letnuč tudi hudobije
tajistih, katere posnemajo.

Zakaj se Kristus kokli primeri?

Ker je Kristus, kakor kokla, z gorečo ljubeznijo
zveličanje judov in vsili ljudi skerbel in še skerbi.
Kakor kokla kokova in razgnane pišeta skupaj kliče,
P r «d nevarnostmi brani, jih s perutninami zakriva, da se
J l( n kaj zlega ne prigodi; tako, pravi sveti Hilari, je

Coment. in Mati). 2) Tim. 3, 12.

556

Jezus celo svoje življenje učil, terpel in zdihoval in
tako nas rešiti hotel; in kakor se kokla iz ljubezni do
pišet trudi in peha, tako je Jezus iz ljubezni do nas
slab človek postal, naše slabosti ozdraviti; in kakor se
kokla po svojem mladju ravna in obnaša, tako je tudi
Jezus poln milosti in vsmiljenja s nami tako ravnal in
obhodil, kakor se našemu umu in našej slabosti nar bolj
prileže. To njegovo ljubezen zamorejo in morajo tudi
duhovni pastirji, starši in hišni gospodarji posnemati in
svoje podložne opominjati, prositi, svariti in protiti, in
jih od hudega odvračati in vsih nevarnost braniti.

Kdo še dan današnji pridigarje kamnja in ubira?

Tisti, ki duhovne pastirje opravljajo in čemijo, ki
pridigarje in njih ogovore zasramujejo in sovražijo. Tim
zna se goditi, kakor se je judom godilo, da se bojim
prava vera odvzela in drugim vrednišim dala.

Kaj pomeni zapuščena hiša?

Prav za prav pomeni tukaj Jeruzalemski tempelj, ki
je bil, kakor je Kristus prerokoval, 40 let po njegovej
smerti zajedno s celim mestom vred od Rimljanov or o-
pan in razdjan; v duhovnem smislu pomeni pa grešnika,
katerega je Bog zapustil. Njegovi nar hujši sovražniki
ga imajo v pesti in ga naravnost vlečejo v večno pogublenje-

Zdihlej k svetemu Štefanu.  Sveti Stefan, ki si bil
poln milosti, serčnosti in ljubezni; ki si bil tako čist m
nedolžen, da se je tvoj obraz svetil kot angeljsko obličje,
ki si veliko gnado dosegel, da si pri smerti nebesa od'
perte in Jezusa na desnici večnega Očeta vidil: sprosi,
mi od Boga čisto in mirno vest, gorečo in vsmiljen 0
ljubezen, da bom mogel po tvojem izgledu, vsim svojim
sovražnikom odpustiti, za nje moliti, ne samo vse dobro
vošiti jim, ampak tudi resnično storiti, in potem gnado
srečne smerti zadobiti, po Jezusu Kristusu i. t. d.

Nauk za praznik sv. Janeza apostolj«®*

f27. decembra.j

Sveti Janez, apostel in evangelist, je v evang e lj
imenovan ljubeznjivi ucenec Gospodov.  To je ime od

557

Vs ih imen nar lepše in boljše, ker pomeni veliko dopa-
denje Jezusovo nad njim. Sv. Janez je bil sin Cebe-
dejev in Salomin, in brat sv. Jakoba, velicega  imeno¬
vanega. Oba brata sta bila ribiča pri jezeru Genezarelu.
** r i priložnosti, ko sta s Petrom in njegovim bratom
Andrejem v tem jezeru ribe lovila, sta vidila velik ču¬
dež, ki ga je Jezus storil. Vso noč namreč so lovili,
P a  niso nič vjeli; ko sta bila pa Peter in Andrej zjutrej
na  Jezusove besede v globoko jezero mrežo pometala,
‘ s . ta  toljkanj rib zajela, da sta tudi ona s svojim čolnom
'1'Kia šla pomagat, in so oba čolna napolnili. Na ta ču¬
dež sta, kakor Peter in Andrej, tako tudi Janez in Ja-
a °b silno ostermela, in ko je Jezus bil rekel: „Hodite
Za  menoj, in ljudi boste posihmal lovili;" je tudi Janez
s  Jakobom vse zapustil, in za njim šel. Nekaj časa
Potlej je Jezus učenca Janeza, kteri je njegove nauke
posebno zvesto poslušal, v število svojih apostelnov vzel.
^ v . Janez je bil mlaji od vsili apostelnov, ves ljubeznjiv,
Uedolžen in čist. Vse dni svojega življenja je devišlvo
ohranil; zato je Jezusu neizrečeno dopadel, in od njega
posebne gnade prejemal. Sv. Janez je svojega nebe¬
lega učenika Jezusa iz vse duše ljubil. Ko dober otrok
P r > dobrem očetu je po domače pri Jezusu bil, prijazno
A , n jim govoril, in mu bil v vsem pokoren. Jezus je nad
"Jun sosebno dopadenje imel, in mu sosebno ljubezen
' s hazal. Seboj ga je vzel na gore, kadar se je čudno
Ptetnenil, ali čast svoje božje natore razodel. Tudi pri
2a dnji večerji je sv. Janez pri Jezusu sedel, in na nje¬
govem naročji slonel; le njemu je na znanje dal, kdo
ž nted učencov je njegov zdajavec. Jezus ga je tudi hotel
P r i sebi imeti na vertu Getsemani, kader je molil k svo-
Jotnu Očetu, kervav pot potil, in vjet bil od hudobnih
udov. Tistikrat se je sicer sv. Janez prestrašil, in je
e žal, vender ni svojega ljubega učenika zapustil. Sv.
Cva ngeli pričuje, da je v družbi Marije device na gori
Jortvaških glav pod križem Jezusovim stal, in ga ob¬
novah Njegova priserčna ljubezen je Jezusu zlo do¬
bila; zato je pred smertjo svojo ljubo mater Marijo
zročil, in njega Marii. „Šin, je rekel Janezu,
svojo mater!" In se je v Marijo obernil, in ji djal:
k at ‘ i  glej svojega sina." Jezus je sv. Janezu izročil,
ar  je na zemlji na bolj ljubil, svojo sveto mater. Sv.

558

Janez je dobro spoznal to sosebno milost in ljubezen,
ki mu jo je Jezus skazal; torej je devico mater Marijo
k sebi vzel, jo ljubil, jo spoštoval, in ji stregel.

Sveti Janez je s druzimi apostelni sv. Duha prejel,
in s njegovimi darmi napolnjen bil. Poprej še je bil v
ljubezni goreč, pa potlej še veliko bolj. Judom je Je¬
zusa serčno oznanoval, in nauke s čudeži poterdoval-
Deržal se je sv. Petra, velicega poglavarja cerkve; J e
pri njem bil, ko je sv. Peter v imenu Jezusovem hro¬
mega moža pri tempeljnu ozdravil. Oba sta bila v jec°
veržena; pa nista jenjala sv. evangelja oznanovati, ve¬
sela sta bila, da sta zavoljo Jezusovega imena kaj ter-
pela, in sta serčno pred zborom pričevala, da je Jezu«;
ki so ga Judje zavergli, odrešenik sveta. Tudi je s sv*
Petrom v Samarijo šel, po diakonu sv. Filipu spreober-
njenih in kerščenih birmat, in sv. Duha va-nje poklical-
Sv. Janez je bil tudi potlej v Jeruzalemskem zboru, kj cl
je bilo sklenjeno, da verni niso dolžni Mojzesovih šeg
spolnovati. Po nevernih deželah je hodil, tudi med ne¬
usmiljene Partijane, Jezusa oznanovat, in njegovega kralje¬
stva razširjat. V malcj Asii je bilo po njem veliko Judo''
in nevernikov spreobcrnjenih; škofe jim je puščal, da
Gospodovo delo dodelovali. V mestu Efezu je stanoval,
skerbel za vse škofije v deželi, in vedno učil. V l ctu
95 po Jezusovem rojstvu je bil na povelje nevernega
cesarja Domicijana iz Efeza v Rim čez morje prepeljan;
in obsojen, da bi bil v kotel vrelega olja veržen 111
Umorjen. To mu ni nič škodovalo, temuč bil je še * el '
dneji potlej, ker ga je Gospod Jezus s svojo vsega-
mogočnostjo ohranil. Verni so pozneje ondi, pri vrati
imenovanih Latinskih, kjer je bil sv. Janez ohranjen;
cerkev sozidali. Spomin tega čudeža sc v katolškej cer¬
kvi obhaja šesti dan velicega travna. Neverni cesar J®
nad tim čudežem ostcrmel, ga ni hotel umoriti, temne
ga je ukazal peljati na mali otok Patmoz, zdaj Palm 0 " 1
po imenu, ne zlo deleč od Efeza, kjer je poprej stan® ^
val. Okoli enega leta je bil sv. Janez na tem otok®;
ondi je imel skrivno razodenje, ki je polno velicih skn'
nost, in sosebno poznejšega preganjanja, vojskovanja
zmage katolške cerkve.

Neusmiljeni cesar Domicijan je bil v letu 96 umorjen;
in vsi njegovi ukazi so bili overženi. Sv. Janez je s °

559

po tem sklepu spet v mesto Efez prebivat. Zlo je bil
star, vender je v velikem pokorjenji živel; ni mesa jedel,
oc vina pil, in je vedno delal za zveličanje bližnega.
Ob njegovem času so krivoverci lažnjivo učili, da Je¬
zus Kristus ni Bog, ampak le človek. Veliko napačnega
so med verne raztrosili, in jih skušali zapeljati. Več
škofov in vernih je sv. Janeza ponižno prosilo, da naj
jim zapisano pusti, kar je s besedo učil, da bi zoper
krivoverce imeli nepremagljivo orožje; sosebno so ga
zato prosili, ker so bili vsi drugi aposteljni že pomor¬
jeni. Sv. Janez je v to prošnjo rad dovolil, in dasiravno
poln sv. Duha, je napovedal molitev in post, da bi Boga
pomoči prosili. Po tem je spisal sv. evangeli, kteri se
tako le prične: „V začetku je bila Beseda, in Beseda
je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda.« Drugi evan¬
gelisti so bili že veliko popisali od človeške natore Je¬
zusove; sv. Janez je visoko pisal od njegove božje
natore, in skazal, da je Jezus Kristus pravi Bog od
pravega Boga. Vsi kristjani so sicer to verovali; vender
je sv. Janez pisal, da bi krivoverci ne takrat, ne potlej
ne zamogli zapeljati tistih, kteri bi se božje besede der-
žali. Sv. Janez je tudi tri liste vernim pisal, v kterih
se vidi njegova ljubeznjiva duša. Ljubezen in ljubezen
zapoveduje in priporoča ta ljubeznjivi apostel, ker so v
njej vse zapovedi zapopadene. Koliko je skerbel za zve¬
ličanje bližnega, pričuje ta le zgodba. Preden,je bil sv.
Janez na otok Patmoz zavoljo vere poslan, je iz Efeza
v bližnje mesto šel. Ondi je vidil zlo prijaznega in
obetnega mladenča. Tega je mestnemu škofu zročil
rekoč: „V pričo Jezusa Kristusa in njegove cerkve ti
ga sosebno priporočim.“ Škof ga je v svojo hišo vzel,
ga učil, kerstil in birmal. Menil je, da bo mladeneč
stanoviten, in ga je nekoliko v prostosti pustil. Naletel
je v zapeljivce; seboj so ga napravili na pojedine, tudi
krasti, in več druzega hudega so ga naučili. Mladeneč
se je razvadil, ni imel več božjega strahu, in vojvoda
tolovajev je bil na zadnje. Velike hudobije je mladeneč
zdaj počenjal. Sv. Janez ni vedil, kakošen da je; pa
znairaj ga je pri sercu imel. Ob priložnosti cerkvenega
°pravila je šel do škofa, kteremu je bil mladenča zročil.

je sv. Janez opravilo opravil, je rekel škofu.^ „Kjc
J e  niiadeneč, ki sim ga bil tvoji skerbi zročil?« Škof je

560

zdihnil in odgovoril: »Umeri je.“ Sv. Janez ga naglo
vpraša: »Kakošne smerti?" »Dušne smerti je umeri,
vojvoda tolovajev je tam le v imej gori,“ mu je škof
rekel. Ljubeznjivemy Janezu so se obilne solze vderle,
iz žalosti preterga oblačilo, in pravi jokaje: »Oh, slabega
pastirja sim duši svojega brata dal. Berž mi dobite
konja in človeka, da pojdem za njim." Ljubeznjivi star¬
ček je hitel, kolikor je zamogel za zgubljeno ovco, ka¬
mor so mu pokazali. Eden tolovajev, ki je bil naj starši,
ga je ustavil; pa sv. Janez mu je rekel: »Želim priti do
tvojega vojvoda, pelji me do njega." Mladeneč je imel
orožje v rokah, in je neznanegajezdica čakal s napetim
lokom. Kader je bil sv. Janez že blizo njega, ga je
mladeneč spoznal, se prestrašil, in zbežal od sramote.
Sv. Janez je za njim hitel in vpil: »Ljubi moj otrok!
zakaj bežiš pred revnim starčkom? Moj sin! usmili se
me, ne beži pred svojim očetom, seje  upanje za-te;
jaz sim tvoj porok pri Jezusu Kristusu, rad dam svoje
življenje za-te, kakor je Jezus Kristus za nas vse dal
svoje življenje. Počakaj, upaj, Jezus me je do tebe
poslal.“ Mladenču so te ljubeznjive besede serce pre¬
sunile; obstal je, orožje od sebe vergel, na glas se jo¬
kal, svetemu aposteljnu naproti šel, ga objel, in mu
prikrival svojo desno roko, ki jo je s toliko hudobijami
omadeževal. Sv. Janez ga je usmiljeno sprejel, je po¬
kleknil, ga kušnil, za-nj molil, in ga k njegovemu škofu
peljal. Ondi sta sv. Janez in mladeneč skupej molila, * n
se postila; velikokrat ga je učil, opominjal, in ni šel
domu, dokler ni ferdno upal, da je Bog spokornemu
mladenču odpustil. Mladeneč se je res spreobernil, in J e
bil potlej zgled prave pokore.

Sveti Janez se je bil zlo postaral, še hoditi m
mogel; zato so ga učenci skorej na rokah v cerkev no¬
sili. Ni mogel zbranim vernim veliko govoriti; vselej
jim je djal: Otročiči moji! ljubite se med seboj.“ Verni
so se naveličali le eno slišati; torej so mu ponižno rekh:
»Oče! zakaj nam zmirej to praviš?“ Odgovoril jim J e -
»Zato ker je zapoved Gospodova, in če jo prav do¬
polnite, je zveličanju zadosti." Okoli 100 let star je <a
ljubeznjivi apostelj v mestu Efezu mirno v Gospodu zaspal-

Sv. maša se začne: V sredi občine je Gospod nje¬
gove usta odperl, on ga je napolnil z duhom modrosti

561

M razuma. Z obleko veličastva ga je oblekel. (Eccle. 15
65.) Dobro je Gospoda hvaliti; in Tvojemu imenu, o
Narvikši! hvalo peti. (psi. 91.) Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  Razsvitli milostljivo, o Gospod!
Tvojo cerkev, da zamore razsvetljena z naukom svetega
»posteljna Janeza Tvojih večnih dobrot deležna postati,
Po Jezusu Kristusu i. t. d.

Berilo iz bukev Sirahovih 15, 1—7.

Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se pra¬
vičnosti derži, jo bo dosegel, in mu bo na proti prišla,
bo častila mati.  Z kruhom življenja in razuma ga bo
pasla, in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in se
bo v njem uterdila, in se ne bo ganula. In ga bo ohra¬
nila, in ne bo osramolen. In ga bo povišala pri nje¬
govih sosedih , in v sredi zbirališča bo odperla njegove
Usta, in Gospod ga bo napolnil z duhom modrosti in ra¬
zumnosti , in ga bo oblekel z častitljivim oblačilom, Z
veseljem in dobrovo/jnos/jo ga bo obogatil, in mu v del
^al večno ime Gospod naš Bog.

Nauk od čistosti.

»Kdor modrost ljubi, pravi sveti duh, jo bo zadobil;
v  pregrešno dušo pa ne gre in ne ostane v telesu, ki
grehu in hudobijam služi J ). Sveti Janez je bil od mla¬
dih nog zmiram pravi angelj čistosti in nedolžnosti, za nje
voljo je ga Jezus posebno ljubil in sveti Duh tako z
'ttodrostjo in učenostjo obdaroval, da je kakor sveti
■Avguštin pravi, svoj evangeli bolj visoko začel, kot uni
tr i evangelisti. Zakaj uni tri evangelisti so več govorili
°d Jezusa kot človeka in so od Njega kot Boga manj
Povedali, sv. Janez pa, kakor da bi studil po zemlji ho¬
diti, se je (kakor orel) dvignil, ne samo nad zemljo in
n »d vse prostore pod nebesom, ampak tudi nad vse
trume angeljev in je prišel do tistega, ki je vse vstva-
r il, ker pravi: V začetku je bila beseda. Pri zadnjej
Večerji je slouil na Gospodovih persih. — Iz tih pers je
s krivno on pil; ali kar je skrivno pil, je očitno razlil. —

Modr. 1. 4.
Goffine.

36

Trudi se toraj serčno, čistost in nedolžnost ohraniti in
bos, kakor sveti Janez, ljubljene Jezusov in z nebeško
modrostjo te bo on napolnil.

Evaugeli svetega Janeza 21, 19—24.

Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za menoj.
Peter se je pa obernul, in je vidil tistega učenca, kte-
rega je Jezus ljubil, kteri je pri večerji tudi na njegovih
persih slonel, in je bil rekel: Gospod! kdo je, kteri te
bo izdal? Ko je tedaj Peter tega vidil, je rekel Jezusu:
Gospod, kaj pa ta? Jezus mu reče: Hočem, da tako
ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to? Ti pojdi za
menoj. Razšlo se je tedaj to govorjenje med brati, da
tisti učenec ne umerje. Pa Jezus mu ni rekel: Ne
umerje; ampak: Hočem, da tako ostane, dokler ne pri¬
dem, kaj tebi za to? To je tisti učenec, kteri pričuje
od tega, in je to pisal, in vemo, da je resnično nje¬
govo pričevanje.

Kaj hoče Jezus reci z besedami: Jaz hočem d (l
tak6 ostane, dokler pridem: ti hodi za menoj?

Jezus je hotel reči, da sv. Janez ne bo martran i n
grozovitne smerti vmerl, temuč da bode vmerl po na¬
vadno. Sv. Peter pa bo, kakor je pa že v 18. versti
rečenega poglavja prerokoval, na križu vmerl.

Zakaj je Kristus Petra za vprašanja del pokrega$

On je hotel tako njegovo radovednost kaznifi, «aS
pa podučiti, da ne smemo tako ojstro gledati in preisko¬
vati, kar naš bližni dela in neha. Kogar preveč bliŽnj 1
skerbi, zanemari veči del sam sebe in si nakoplje veliko
težav in skerbi.

Ztdihlej k svetemu Janezu.

Preljubeznjivi Kristusov učenec, sveti Janez! ki si
pri zadnji večerji na njegovih persih slonil in ki ti je ki
na križu svojo mater izročil, prosim te po tej velike)

563

milosti, sprosi meni in vsim ljudem veliko gnado, serce
cisto ohraniti, umirajočega odrešenika in njegove presveto
mater goreče častiti, Boga in bližnega serčno ljubiti in
enkrat serčno vmreti! Amen.

Zakaj se na ta praznik vino blagoslovi in vernim

piti da?

1. Da bi Bog vse tajiste, ki to posvečeno vino pi¬
jejo , od vsega hudega na duši in telesu obvaroval, ka¬
kor je svetega Janeza obvarval, ki je njemu podeljeno
strupeno vino blagoslovil, da je ga zamogel brez škode
piti in tako keršansko vero poterditi. 2. Da bomo po
priprošnji svetega Janeza v veri poterjeni, in da bi se
ljubezen do Boga in do bližnjega, katero ljubezen vino
pomeni, in za katere voljo je bil sveti Janez tako slav¬
ljen, v naših sercih vžgala. Zatoraj reče mašnik , kadar
vino piti podelji: Pij ljubezen svetega Janeza v imenu
Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Amen.

Nauk za praznik nedolžnih otročičev.

(28. decembru.j

Sveta cerkev obhaja ta dan spomin nedolžnih otrok,
kteri so bili po hudobnem kralji Ilerodežu iz sovražtva
zoper Jezusa v Betlehemu umorjeni. Ti so od katolške
cerkve mučeniki spoznani, ker so zavoljo Jezusa kri
prelili. Oni so pervina mučenikov po odrešenikovem rojstvu.
-V njih krivično smert je priložnost dalo, kar bo zdaj
rečeno.

Modri so iz jutrovih dežel prišli iskat novorojenega
kralja Jezusa, ker so njegovo zvezdo v svoji deželi
vidili. Ker niso vedili, kam bi se obernili, so šli v ve¬
liko mesto Jeruzalem, in so po njem opraševali. »Kje
je novorojeni Judovski kralj? so rekli. Njegovo zvezdo
smo vidili, in molit smo ga prišli." Kralj Herodež, Idu-
Hiejan, prebrisan, serčen, pa neusmiljen in napuhnjen,
s e je prestrašil, in berž sklenil novorojenega kralja
^moriti. Pisem neveden je menil, da novi kralj mu bo
kraljestvo odvzel: zato se je prestrašil, je velikemu zboru

36 *

564

rekel hitro se šniti, in pismoukom dal vprašanje, kje da
ima Kristus rojen biti. Odgovorili so: „V Betlehemu na
Judovskem; zakaj tako je pisano pri Miheji preroku: „Ti
Betlehem na Judovskem nisi nar manjše mesto, zakaj iz
tebe pojde vojvoda, ki bo moje Izraelsko ljudstvo vladal,
in njegov izhod je od začetka in iz večnih dni.“ Herodež
to zaslišati je modre k sebi poklical, od njih prekanjeno
izprašal čas zvezde, in jih v Betlehem poslal rekoč:
„Pojdite, in skerbno oprašujte po detetu; kader ga naj¬
dete, mi pri<lite nazaj povedat, da ga tudi jes grem
molit.* Tako hinavsko je govoril, da bi modri ne ve-
dili, kaj misli; pa Bog jih ni dopustil zapeljati, temuč je
modrim povedal, da naj se ne vernejo k Herodežu, temuč
naj po drugi poli v svojo deželo nazaj gredo. Iz željne
duše so Jezusa iskali, ga našli, molili, s zlatom, kadilom
in miro obdarovali, in od Boga v sanjah podučeni šli po
drugi poti domu. Herodež je prihoda modrih željno čakal,
pa jih ni bilo. Zvedel je, da so že odšli, silno se je
razserdil, in je premišljeval, kako bi Jezusa umoril.
Gospod je svojega angelja svetemu Jožefu poslal, in mu
zapovedal, s Jezusom in njegovo materjo Marijo berž
odriniti v Egipt; tudi mu je povedal zakaj , ker ga na¬
mreč Herodež hoče umoriti. Sv. Jožef je bil Bogu po¬
koren, je berž vstal, in ponoči šel iz Betlehema. Herodež
ves serdit, ko mu ni hinavšina pomagala, je svoje ne-
usmiljenje pokazal, ker je svoje hlapce poslal vsili fan¬
tičkov v Betlehemu in v njegovih straneh pomoriti, kar
jih je bilo dve leti in manj starih. Mislil je: „Novorojeni
kralj mi je neznan, modri so me speljali; pa mi vender
ne bo odšel, s druzimi nedolžnimi bo umorjen, da svoje
kraljestvo uterdim . 11  Herodež je to mislil; pa njegova ne¬
usmiljena modrost ni nič zdala, ker je bil Jezus ohranjen.
Njegovi hlapci so šli, in storili po njegovem povelji-
Popadali so nedolžne otroke, jih materam tergali iz na¬
ročja, morili, ob tla metali, vse hiše^ in kote preiskali)
da bi nobeden smerti ne odšel. Žalostne matere so
neizrečeno vpile in jokale, ko so vidile svoje deteta v
kervi prevračati se; tudi drugi so bili grozno žalostni
neusmiljenja, kakoršnega niso nikoli slišali; v mestu in
okoli mesta je bilo obilno žalosti, vpitja in solz. Ne¬
dolžni otroci so malo časa terpeli; po smerti pa so se
veselili, in se  vesele, da so bili umorjeni zavoljo Jezu-

565

sa, kteri jih je potlej v svoje kraljestvo vzel. Herodež je
kraalo prejel vredno plačilo. Bog ga je s neznano bolez¬
nijo udaril. Strašno pečenino je po vsih udih imel, ko
hi v ognji bil, červi so ga živega jedli, obupal je, in se
hotel umoriti. Umoril bi se bil, ako bi mu domači ne
bili ubranili. V hudih bolečinah in v obupanji, od Boga
in od ljudi sovražen, je nesrečno vmerl. Ta hudobni kralj je
nedolžnega Jezusa iz napuha sovražil, in ga hotel umo¬
riti , da bi mu kraljestva ne prevzel; iz tega konca je
ukazal nedolžne otroke umoriti: ali kmalo potlej je kralje¬
stvo, živlenje in dušo zgubil.

Sv. maša se začne: (psi. 8.): Iz ust še majhinih in
sesajočih otročičev si ti zavoljo svojih sovražnikov hvalo
napravil. Gospod, naš Gospod, kako čudno je tvoje
ime po celem svetu. “ Čast bodi i. t. d.

Cerkovna molitev.  O Bog, katerega hvale nedolžni
mučeniki niso z besedami, temuč s smertjo na današnji
dan oznanovali, zatri v nas vse grešne želje in nagnje¬
nje, da bomo od vere na Tebe, katero naš jezik .spo¬
zna, tudi s pobožnim živlenjem pričali, po Jezusu
Kristusu i. t. d.

Berilo iz skrivnega razodenja sv. Janeza aposteljna 18, 1—5.

Tiste dni sim vidil, in glej, jagnje je stalo na gori
Sionu, in z njim njih sto štiri in štirdeset tavžent, kteri
so imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano na
svojih belih, in sim slišal glas z neba, kakor glas veliko
voda, in kakor glas velicega groma; in glas, kterega sim
slišal, je bil kakor citrarjev, kteri na svoje citre citrajo.
In so peli nekako novo pesem pred sedežem, in pred
čveterirni živalmi in pred staršimi, in nihče ni mogel peti
pesmi razim unih sto in štiri in stirdesel tavzent, kteri
so bili odkupleni z zemlje. Ti so, kteri se niso z ženami
ognusili; device namreč so. Ti hodijo za Jagnelom, ka¬
mor koli gre. Ti so odkupleni zmed ljudi pervine Bogu
in Jagnjetu, in v njih ustih se ni najšla laž; zakaj
brez madeža so pred stolom božjim.

Razlaganje.  To prikazen svetega Janeza naverne
sveta mati katolška cerkev na nedolžne otročiče, ne kakor
da bi bili resnično oni ti 144,000 svetniki (zakaj gotovo

566

se ne ve, koliko je bilo otročičev pomorjenih in gotovo
ni bilo jih toliko), ampak ker se imajo zavoljo čistosti, v
kateri so umerli, devicam prišteti, od katerih se tu go¬
vori: zakaj sveti Janez popisuje tukaj, koliko vredno in
kako imenitno je devišfvo in pripoveduje, kako je vidil
brezmadežno jagnje Božje, Kristusa na hribu „Sionu“
to je v nebesih, obdanega od štiri in štirdeset jczerov
devic. Med število pa spadajo vsi, ki so nedolžni in
čisti zamerli. Pred vsimi svetniki imajo ti še to posebno
čast, da so z imenom jagnjeta zaznamvani, da so po¬
sebni ljubeji Njegovi, da v njegovi družbi posebno ve¬
selje vživajo; to pomeni nova pesem, ki jo pojejo, katere
pa ne zamorejo drugi svetniki peti. Poglej kako po¬
višana in štimana je deviška čistost v nebeškem kralje¬
stvu; nad vse druge svetnike povikšuje Bog deviške
duše. In to nebeško čednost, ta dragi biser daš ti za
kratko, prazno veselje, ki ne nasiti tvoje duše; ki jo
veliko več s težavo in brhkostjo napolni? Nikar; ohrani
torej obleko nedolžnosti brez madeža, in če si jo oskru¬
nil ali celo po grehu zgubil, hiti in spokori se, da boš
svetim spokornikom prištet in s svojo pokoro Boga in
angelje razveselil!

Evangeli svetega Matevža 2, 13—18.

Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v spanji
prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo mater,
in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem; za¬
kaj Herodež bo deteta iskal, da bi ga končal. In je
vstal, in vzel dete in njegovo mater po noči, in se je
uganul v Egipt. In je bil ondi do Ilerodeževe smerti;
da se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po preroku,
ki pravi: Iz Egipta sim poklical svojega Sina. Ko je
Herodež vidil, da je od modrih zapeljan, se je silno
razserdil, in je poslal in pomoril vse fantiče, kar jih je
bilo v Betlehemu in v vsih njegovih pokrajnah po dve
leti in manj starih, po času, ki ga je bil od modrih iz¬
prašal. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno
po Jeremii preroku, ki pravit Glas sc je slišal v Kami,

567

jok in velik krik, Rahela je jokala po svojih otrocih, in
s e ni dala utolažiti, ker jih ni več.

Zakaj je iskal Herodez Kristusa umoriti?

Ilerodcž je bil preveč žejen posvetne časti, in je
hotel kraljevati. Po tem otroku, katerega so modri
kralja judovskega imenovali, bi bil mogel svoj prestol
zgubiti, katerega si je bil krivično privlastil in za ka¬
terega del je bil celo svoje sinove in bližnjo žlahto
Umoriti ukazal. Kako je pač nevarno prevzetno in na-
puhnjeno serce! kam ne zapelja večkrat človeka? Pre-
gledaj skerbno, ali napuh tudi v tvojem sercu korenin
ne poganja? Koj vse koreninice iztrebi; zato premišluj
rad, kako si reven in vbog, kolikokrat grešiš in Boga
žališ! Prosi Boga za ljubo ponižnost!

Kdo dela kakor Herodez?

Vsi tisti, ki nedolžne otročiče ali telesno ali dušno
morijo (psi. 4.), neskerbne nepazlive matere, ki težko
nosijo ali vzigovajo, škodljive reči jedo in pijejo, se pre¬
več jezajo, preveč žalujejo, vse to otroku, ki ga pod
sercom nosijo, močno škoduje; — bezumni možje, ki
v takem stanu svoje žene terdo derže, jih še celo te¬
pejo, pehajo, in jezijo; nepazljivi starši, ki mlade otro¬
čiče k sebi v posteljo jemlejo in jih tako v nevarnost
pripravijo, in sami sebi priložnost dajo, zadušiti jih;
brezvestne in brezbožne ženske, ki sad svoje sramote
že v maternem telesu pokončajo in jih tako brez kersfa
na uni svet pošlejo. Grozovitnejši pa kot ti vsi, tudi
bolj kot Herodez, so pa tajisti, ki nedolžne otročiče
pohujšajo, t. j. ki jih v greh zapeljajo, kadar namreč
v pričo otrok nesramno govore, nespodobne pesmi pojo,
nesramne nepristojne šale vganjajo in jih, v grehe
napeljevajo. Jezus takim ljudem strašno gorje proti.

Ktero plačilo je dobil Herodez za svoje hudobije?

Kmalo potem ga je gerda in ostudna bolezen prijela,
v kateri je zasmerdel, da se ga je vsaka živa duša
ugibala, červi so živega jedli in tako je izdihnul svojo
uerno dušo!

568

Herodež, kije otročiče le po telesu vmoril, je bil tako
Strašno od Boga kaznovan; kaj imajo pričakovati še le
tisti, ki jih nedolžne duše v greh zapeljajo in morijo.

Kaj pomenijo besede: Glas se v Rami sliši?

Od tega pravi sveti Krizostom: če vpraša kdo, za¬
kaj tukej stoji ime Rahel, ki svoje otroke objokuje, ako-
ravno se tukaj od otročičev v Betlehemu govori in kaj
imate Rahel in Rama seboj opraviti, odgovorimo: Po
vsej pravici se govori tu od Rahele, njeno bolečino do¬
kazati; ona je bila mati Benjamina (iz katerega rodu so
bili nedolžni otročiči) in katerega so bili pokopali blizo
Betlehema in blizo Rame, ki je bila v rodu Benjamina.
Ker je bila toraj Rahel mati pervaka tega rodu, in ker
je bil še pepel te matere na tistem kraju, imenuje sveto
pismo umorjene otroke Rahelove sinove. Te besede po¬
menijo tudi lehko bolečine, ki so jih občutile matere
umorjenih otrok. — Pomerle otroke objokati, je sicer
naravno, pa nezmerno jokati, je bezumno. Zakaj bi se
vender matere nedolžnih otročičev, katere Bog k sebi
pokliče, ne dale potolažiti. Ali ni bolje zanje v nebe¬
sih pri Bogu biti, kakor na zemlji v nevarnosti živeti,
in pogubiti se na večno ?

Druge resnice u poduk in tolažbo.

Nauk:  I. Bog je rešil svojega sina iz rok Herodeža
ne na čudno, temuč na naravno vižo. Jožef je š njim
pobegnul v Egipt, Bog bi ga bil lehko drugače rešiti
mogel. Pa on nas je hotel s tim podučiti, da ne smemo
čez natorne pomoči od Boga pričakovati, dokler je še
po ravni poti kej za pomagati; tudi nas uče Jezus, Ma¬
rija in sv. Jožef, da moramo mi vsemu, kar nam Bog
odloči, dobrovoljno podvreči se, brez da bi dolgo pre¬
mišljevali ali mermrali. Oni so bli nebeškemu Očetu
pokorni, so se hitro vdali božjej volji; brez dolgo prc-
vdarjati, so se podali v ptujo daljno deželo.

II. Da so morali, Jezus, Marija in sveti Jožef to¬
liko prestati in preterpeti, naj nas uči, da je Bogu do¬
padljivo svoje služabnike s tim skušati, da jim obilno
križev in težav pošle. Tako Bog svoje zveste služabnike

569

še bolj v dobrem vterdi, in višje enkart poplača. Smemo
tadaj mermrati, če Bog ravno tako z nami ravna?

III. Herodež želi Jezusa umoriti; ložej svoj namen
izpeljati, je ukazal, veliko veliko nedolžnih otročičev
umoriti, pa vender ni Jezusa vjel. Kaj zamorejo bez- .
kožni zoper Boga in njegove služabnike? Kdor Bogu
služi in se njega boji, temu ne more vsa peklenska
•Moč nič škodovati.

Zdihleji k nedolžnim otročičem.

Vas pozdravim, mladi nedolžni mučeniki, ki niste
Koga z besedami, temuč s smertjo počastili in poslavili.

O kako srečni ste pač vi, da ste se preselili v večno
živlenjo, predenj ste še komaj časno nastopili. Kako
srečni ste, vedno nedolžno jagnje Božje, Jezusa Kri¬
stusa, med seboj imate. O prosite za nas, da bomo
vero na Jezusa zmiram s jezikom in sercom spoznavali,
s pobožnim živlenjem poterdovali, in da bomo skoz križ
In terplenje došli k Jezusu, katerega vi vživate! —

Nauk za praznik stola svetega Petra.

(18. januarja in 22. februarja.j)

Kaj je to za en praznik ?

To je praznik, s katerim sv. m. k. cerkev spomin
tistega dne obhaja, kadar je bil sveti Peter, nar višji
Kristusov namestnik, svojo škofijsko stolnico v Antiohii
v Sirii in sedem let poslej za se in za svoje naslednike
a Postolsko, papežko stolnico v Rimu postavil in vtemeljil.

tej stolnici je on pet in dvajset let do svoje smerti
Se del. Praznik postavijenja stolnice v Runu obhaja cer¬
kev na 18. dan januarja in v Antiohii 22.  februarja.

Goltaj je sveti Peter apostoljsko stolnico ravno v
Rim prenesil?

Rim je bil tistikrat poglavitno mesto celega sveta in
lU‘ava kaluža vsega krivoverstva in zmot; zato je bilo
Puu pristojno, kakor pravi sveti Leo papež, da se je

57 «

to mesto za osredje in poglavarstvo prave kristjansko-
katolške vere storilo, iz katerega bi se luč keršanske
vere z apostoljsko močjo ravno tako čez vse narode
razlila, kakor se je krivoverstvo s posvetno močjo iz
Rima po celem svetu razširilo.

Kuj imajo kristjani danes storiti ?

Morajo Boga zahvaliti, da so v rimsko - katolškej
apostoljskej cerkvi rojeni in ga prositi za nar vikšega
cerkovnega poglavarja, rimskega papeža, da Bog mu do¬
deli moč in gnado biti ravno tako za sveto vero in za
izveličanje duš vnet in goreč, tako ljubeznjiv in ponižen)
kakor je nekdaj sv. Peter bil. Saj tudi rimski papež
sedijo na tistem stolu, na kterem je sv. Peter nekdaj sedel*

(_ Začetek sv. maše poglej praznik svetega Miklavža.)

Cerkvena molitev.  O Bog, ki si svojemu svetemu
aposteljnu Petru ključe nebeškega kraljestva izročil in mu
s tim nar viško cerkveno oblast dodelil zavezovati in
odreševati, daj nam, da bomo po njegovej priprošnji iz
ketiri naših grehov rešeni, ki živiš i. t. d.

Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 1, 1 — 7.

Peter , apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim ptujcotn,
razkropljenim v Pontu , Galacii, Kapadocii , Azii in Bi'
tinii, po pravednosti Boga Očeta, v posvečenji Duha, l '
pokorščino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost
vam in mir nuj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oce
Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavolj 0
svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje P°
vstajenji Jezusa Kristusa od mertvih, v nestrohljiv, in >i e "
ognjušen, in nezvenljiv del, prihranjen vam v nebesih>
kteri ste v Božji moči ohranjeni po veri v zveličan)?>
ktero ima razodeto biti poslednji čas ; v kterem se bot j
veselili , če morate zdaj malo žalovati v mnogoterih skus'
njah, da je skušnja vaše vere veliko drajši ko zlato, kteio
se  s ognjem skuša, pokaže v hvalo , in slavo, in čast v
razodetji Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Razlaganje.  To pismo je, bi rekel pastirski list, ka¬
terega je sv. Peter, poglavar cerkve, celej množici krt-

571

stjanov, katere on za plujce na svetu de rži posebno pa
tistim namenil, katere je on spreobernil; v tem listu jih
koj v začetku opomene, Boga zahvaliti, da jih je po Je¬
zusu Kristusu odrešil in k veri in dedinstvu nebes po¬
klical; nebesa bi naj imeli za našo domovino; tjc enkrat
P>‘iti, bi si imeli prizadevati, naj nas nadlegova, če je božja
v olja tako, še toliko težav in zopernosti.

Evangeli svetega Matevža 16, 13—-19.

s

Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cezareje Filipove,
'n je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pravijo ljudje, da
jo Sin človekov? Oni pa so rekli: Nekteri, da Janez
kerstnik, nekteri pa, da Elija, nekteri pa, da Jeremija,
ali prerokov kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite,
da sim? Je odgovoril Simon Peter in rekel: Ti si Kri¬
stus, Sin živega Boga! In Jezus je odgovoril, in mu
rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kerv ti
ttista tega razodela, ampak moj Oče, kije  v nebesih.
k*a tudi jaz povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to
skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne
kodo zmagale. '  In tebi bom dal ključe nebeškega kralje¬
stva; in kar boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v
n obesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razve¬
jano tudi v nebesih.

%ukaj se imenuje Kristus tukaj in večkrat sina
človekovega?

To stori on zavolj svoje ponižnosti, da ni samo pravi
s 'n Božji, ampak da je tudi človekov sin, po mesu pravi
?trok Adamov. Kristus se je pa moral učlovečiti, ker
i e  kotel za grehe sveta terpeti in zadostiti; kot Bog bi
bil mogel terpeti; on je moral biti pa^tudi Bog, sicer
k* ne bil mogel popolnoma zadostiti. Ce hočemo biti
Zv eličani, moramo obojno verovati, namreč da je Kristus
p, ' a vi Človek in pravi Bog.

572

Zakaj je na uprasanje:  „ Kdo mislite da sim jez, a
sam Peter odgovoril?

Ker je on, kakor pove sveti Jeronim, od Boga že
za poglavarja svete cerkve in aposteijnov odločen in po
Kristusovem ustajenju resnično postavljen bil, in v imenu
vsih aposteijnov očitno povedal, da veruje, da je Jezus
Kristus Sin živega Boga. To so verovali tudi vsi uni
apostelni; to ima tudi verovati vsak pravoveren kristjan;
ako hoče zveličan biti.

Kaj je sv. Peter reči hotel s besedami: Ti si Kri'
stus, sin živega Boga?

On je hotel reči, da je Kristus pravi od Boga ob¬
ljubljeni odrešnik, mazilenec Gospodov in resnični od
vekov rojeni sin vsemogočnega Boga, ki ima Sam v Sebi
življenje in ki družim stvarem življenje daje. Recimo
večkrat in spoznajmo: Kristus je pravi Sin živega Boga,
zakaj to verovati in spoznati je narpotrebniše znamnje
pravega rimsko-katolškega kristjana, sosebno dan današ¬
nji, ko hočejo nekteri puhli modrijani tajiti, da je Kristus
Božji sin. Njega oropati božje nature in našega ljubega
odrešenika tako ponižati, rečejo, da je bil človek,
kakor so drugi. Gorje, kdor ne veruje, kar je sveti
Peter, dones tako jasno spoznal, — on ni ud cerkve, » l
otrok zveličanja, ni dedič nebeškega kraljestva.

Od kod je Peter spoznal, da je Kristus pravi Bog?

Kristus sam pove, da je Petru sam Bog razodel,
Bog ga je razsvetil, da je to spoznal. To priča, da j e
vera dar Božji, nebeška luč, katera človeka razsvetljuj®,
da to spozna in veruje, kar je Bog razodel.

Zakaj imenuje Kristus svetega Petra srečnega?

Ker je terdno veroval, da je Jezus pravi živi Bogi
v ravno tej veri in ljubezni pa sreča tega sveta obstoji,
po smerti pa človek gleda in vživi ja, kar je tukaj vero¬
val. To je,  (pravi sveti Janez v 17, 3.) večno življenje^
da tebe, edino pravega Boga spoznajo, in katerega sl
poslal Jezusa Kristusa.

573

Kaj za eno plačilo je dobil Peter za svoje spoznanje?

Razun da mu je večno izveličanje obljubil, mu je
dal K rislus narvikšo oblast in pervo mesto med vsimi
a posteijni; dalej je obljubil, da bo nanj, kot na skalo,
svojo cerkev zidal, katere ne bo mogla vsa peklenska
moč nikdar premagati. —

Poglej; kako so se Jezusove besede spolnile! Že
J e  minulo več kot osemnajst sto let, kar je Jezus Kristus
svojo cerkev na svetega apostola Petra in njegove na-
stopnike — rimske papeže — zidal, — veliko tavžent kri—
v over je peklenski sovražnik že iztuhtal in poslal nad sveto
katoljško cerkev, — vsi ti neverniki in krivoverci so se
Strašno zagnali in spuntali zoper borni stolic svetega Petra
v  Rimu: pa glej! te borni stolic: v Rimu še stoji, se ne pre¬
makne, in na njem sedi v velikej časti in slavi rimski papež,
Sveti oče, narvišji poglavar svete kafoljške cerkve.

Krivovere je pa veter kakor prah razkadil na vse
strani vesolnega sveta, — vsi krivoverci se med seboj so¬
vražijo, grizejo in kolejo in le samo tedaj se pobratijo in
V eden rog trobijo, ko se gre zoper katoljško cerkev. —

Tudi cesarji in kralji, dežele in mesta so se povzdignuli
n ad sv. katoljško cerkev, so pravoverne kristjane, duhov¬
nike, škofe in papeže preganjali, martrali in morili; pa glej!
Cesarji in kralji in ljudstva so že davno zibnuli in se v prah
spremenili': borni stolič sv. Petra v Rimu pa še stoji in bo
stal do konca sveta! —

Zavoljo njegove ponižne in terdne vere je Jezus Kri¬
stus sv. Petra tako povišal. Tudi ti ponižno in terdno veruj,
kar sv. cerkev uči. Blagor tebi! večno zveličanjo te čaka!
Kdor veruje, bo zveličan.

Alj je Peter res skala cerkve?

Da! Kristus je očitno rekel: Ti si Peter, to je skala, in
na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je
bodo zmagale. Kakor je pri vsakej hiši temeljno zidovje
1,1  temeljni kamen nar imcnitncjša in nar potrebnejša reč,
n a kterej celo pohištvo počiva: tako je pri sv. cerkvi tudi
Peter skala alj podlaga, brez ktere cerkev obstati in
J* ‘j* ne more. U ravno to znamnje je Kristus Petru tudi dal
*Hluče nebeškega kraljestva.

574

Kuj pomenijo ključi nebeškega kraljestva?

Ključi so bili in so še dan današnji znamnje moči i»
oblasti, katera se komu da *). V jutrovej deželi pomeni
komu ključe izročiti se sedaj komu oblast dati, da zapove¬
duje in gospoduje. Tudi pri nas pomeni: vojvodu alj kralju
ključe kakega mesta dati, toliko kakor njemu vso oblast
čez to mesto izročiti. Jezus hoče toraj s timi besedami
reči: Ti si moj namestnik na zemlji,, tebi podelim nar višjo
oblast, v cerkvi postave dajati in razsojevati.

Kaj se pravi vezati in odvezati?

Vezati in odvezati pomeni po Izaiju 22, 22 in skriv-
razodenju 3, 7. nebesa odpreti in zapreti, to je v kristjansko
katolško cerkvo jemati, ali pa iz nje izključevati, pa tudi 1«
Greh in njegov dolg odpuščati ali zaderževati. 2. Pokorni-
kom pokoro nakladati, jo polajšati ali odpustiti (odpustki).
3. terdovralne grešnike in druge hudobne ljudi iz sv. cerkve
izključevati. 4. vernikom zapovedi ali prepovedi dajati ah
jih prenarejati. 5. Kazne postave dajati. 6. Keršanske res¬
nice razlagati, temne resnice razjasnovati, vse storiti, kar
je potrebno, jedinost vere in zvunajni red cerkve ohraniti.

Ni bila tudi družim aposteljnom oblast vezati in od¬
vezati dana?

Da 1 2 ); iz tega pa ni očitno, kakor neverniki terdijo., ^ a
ni Jezus svetemu Petru vikše oblasti od družili aposteljnom
in poglavarstva cerkve izročil; zakaj ko je Kristus apostelj'
nom oblast dajal vezati in odvezati, je bil tudi Peter priču¬
joč, tukaj pa Kristus samemu Petru govori, samemu njemu
deli vikšo oblast ključev in naznanvas (imunimaposteljnom)
da se zamorejo le samo, če v zvezi š njim ostanejo, svo) e
božje oblasti poslužiti. Zato piše sveti Ciprijan 3 ): »^ a
enega zida Kristus svojo cerkev in čeravno po vstajenju
vsim aposteljnom jednako oblast dodeli, je vender, Edinost
bolj dokazati, Eno učiteljsko stolico postavil in je po svoji

imenitnosti zapovedal, da mora ta edinost od Enega izvirati-

Zdihlej,  O Gospod Jezus Kristus! Ti sin živega Boga?
ki si svojo cerkev na svetega Petra, kot na skalo sozid a  )

1) Iza. 22, 22. Skriv. raz. 3, 7, 2) Mat. 18. in Jan. 20.

3) De siiupl. prol.

575

njemu ključe nebeškega kraljestva izročil, njega in njegove
naslednike za poglavarje cerkve in svoje namestnike po¬
stavil; dodeli nam milost, da jih bomo v vsili zapovedih,
kot samega tebe vbogali, in da bomo po zgledu svetega
Petra v vsem dobrem nepremakljivo stali kakor terdne skale!

Nauk od papeža.

Koga zastopimo mi rimsko-katolški kristjani pod
besedo: papež?

Občnega, vidijočega poglavarja prave Jezusove cerkve,
ki je Rimski škof.

Je Kristus res tega poglavarja postavili

Da; to se jasno vidi v donašnem svetem evangelju,
v katerem je Kristus sv. Petru obljubil, na njega, kot na
terdo skalo, svojo cerkev zidati in mu je ključe nebeškega
kraljestva izročil. To se pravi, daje Peter vidijoča pod¬
laga vidijoče cerkve (nevidjoča podlaga je sam Kristus
(Efes. 2 , 20 .)  in da je s ključi tudi vladarstvo in vodstvo
cerkve prevzel. Kristus je svojo obljubo po svojem vsta¬
jenju tudi dopolnil, ker je svetega Petra pastirja svojih
jagnjet in ovčic, to je vernikov in škofov in mašnikov po¬
stavil (Jan. 21, 15).

A Ij se je Peter tudi kakor poglavar svete cerkve obnašal?

Da; po vnebohodu Jezusovem je bil on pri vsili cerk¬
venih opravilih vselej nar pervi, zato ga sv. Krizostom J )
imenuje: usta aposleljnov, knjeza in glavo tiste družine.
Ko so namesto nesrečnega Jfldeža novega aposteljna
(Matija) voljili, je on vse obranoval in vodil 1 2 ); pri pervem
cerkvenem sboru v Jeruzalemu je on nar pervi za besedo
prijel in kar je on izgovoril, so vsi aposteljni poterdili 3 );
v svetem pismu, kolikorkrat so imena aposteljnov napisane,
je Petrovo ime vsigdar naj pervo, ako ravno uni aposteljni
niso vselej po tistej versti postavljeni 4 ); ja! pri sv. Ma¬
tevžu 5 ) stoji: „Pervi Simon, ki mu je tudi Peter ime“,
Pete r pa ni bil pervi po poklicu, temtič po svojej višjej

1) In Joan. liom. 87. 2) A[>. dj. I, 15. 3) ravno tu 15, 7.

4) Mark. 3, 6. Luk. 6, 14. 5) Mat. 10, 3.

576

oblasti; kar očitno spričuje, da so ga aposteljni sami za po¬
glavarja spoznali in imeli.

Alj je morebite to narvisje pastirstvo v kat. cerkvi s
smertjo sv. Petra konec vzelo?

Ne na nobeno vižo; ni konec vzelo in tudi konec vzeti
ne more. Saj je Jezus Kristus — večna božja resnica —
sam obljubil, da bo cerkev stala do konca sveta. Da pa v
cerkvi ostane edinost zastran vere in nravnosti, je treba, da
je eden poglavar in vladar, To pa ne more nobeden drug
biti, kakor naslednik sv. Petra, škof v Rimu, kjer je Peter
25 let škof bil, celo katoljško cerkev vladaril, grozovitno
smert storil, in pokopan bil. Vse to priča očitno cela zgo¬
dovina.

Za to so od nekdaj rimski škofi kakor poglavarji celo
kat. cerkev vladali, in nihče se ni upal jim nasproti se po¬
staviti in to podreti. Ne samo posamezni škofi, temuč tudi
občni cerkveni sbori so rimske škofe spoznali, častili in sla¬
vili. Post. sv. Irenej imenuje rimskega škofa: „škofa ško¬
fov, 11  in Kalcedonski zbor ga imenuje: „kneza škofov,*
Vselej seje torej verovalo in se še sedaj veruje, da je tisti,
ki s rimskim škofom alj papežem v edinosti vere in nrav¬
nosti živi, tisti in samo tisti je pravi kristjan.

Prav je zategavoljo, da se naša cerkev imenujef
„ritns/co-fcatoljšfca“i  in mi: „ rimsko-katoljski kristjani .“

Kaj so škofi?

So nasledniki unili aposteljnov, kteri so od Jezusa
Kristusa oblast dobili, s rimskim papežem združeni katoljško
cerkev voditi in vladati. Vsak škof ima po navadi svojo
škofijo, kterej je on višji pastir predpostavljen.

Kaj je nadškof, pr imaš in patriarh?

Nadškof  je škof in višji pastir svoje škofije, zraven
pa tudi še več alj manj škofom predpostavljen. Vse te ško¬
fije vkup se pravijo: certcovna okrajna. Primas  je tisti škof,
kterega škofijska stolica je v celej deržavi nar perva in nar
imenitnejša. Včaai to ime ni druzega, kakor častno in slavno
ime, včasi je pa primas res tudi papežev namestnik in in> a
posebne pravice in oblasti. Patriarh  se pravijo tisti škofi,
ki imajo vse škofe in nadškofe kake deržave alj kakega
naroda pod svojo duhovno oblastjo.

577

Nauk za praznik sv. Fabiana in Boštjana
mučenikov.

(20. januarja.J

Sv. Fabian je bil rojen u Rimu, in od Boga k nar veči
c asti na zemlji, namreč za papeža odločen. Ko se je
duhovništvo s rimskim ljudstvom, zbralo novega papeža iz-
v °ljit, se prigodi, da ste obe stranki enako glasov imele.

tem se prikaže snežnobel golob, ki se iz višine na glavo
fv. Fabiana spusti. Niso več dvomili, kdo se naj za papeža
izvolji. Sv. Fabian prevzame zdaj nadzornost in skerb čez
kristjanski svet, ter spolnuje svoje težke dolžnosti 15 let
kakor skerben in zvest namestnik Kristusov na zemlji. U
letu 252 po Kristusovem rojstvu, ko je cesar Deci kristjane
grozovito preganjal, je tudi sv. Fabian ko serčen Kristusov
v ojšak krono mučenikov dosegel.

Sv. Boštjan je bil imenitnega žlahtnega rodu. Njegov
°če je bil iz Narbone, mati pa iz Milana. Boštjan je bil že
u  mladosti kristjan in je šel med vojake, naj bi tam veči
Priložnosti imel, mučenike podpirati. Bil je lepega života,
^>oder in hraber, zato ga je cesar Dioklecian tako ljubil in
c astil, da gaje stotnika postavil nar imenitnejšemu kardelu
Uele vojske, namreč svoji telesni straži. Toda Dioklecian
ni vedel, da je Boštjan spoznovavec keršanske vere.
Boštjan ni zatajil keršanstva, pa izdati se ni hotel, dokler
ga ni nihče za to prašal, da je imel dalje priložnost kristja¬
nom pomagati. Po ječah jih je obiskoval, jim skerbel za
Potreben živež, u sv. veri jih je poterjeval, in jih nago-
v ®rjal, naj pogumno terpijo, ako jim bo treba za Kristusa
hmreti.

Te čas sta bila dva brata, Marka in Marcelian, zavoljo
keršanske vere vlovljena, in u hiši nekega častnika, po
ll Uenu Nikostrat, zaperta. Že sta bila oba k smerti ob¬
ujena; pa njujni starši in žlahta so prosili Kromacia, ce¬
sarskega oblastnika, naj se jima za 30 dni obsodba preloži,
^ ar  jim Kromaci rad dovolji. Zanašali so se, da bodo u tem
c asu keršanska spoznovavca pregovorili, Jezusovo vero
^utajiti. Na vsak način si prizadevajo starši, prijateli, njune
*j e ni, ju u to pripraviti, naj bi po cesarjevi volji malikom
darovala in si živlenje ohranila, ter ne nehajo se jima prili-
2ov »ti, jokati, prositi, dokler da sta jela omahovati u sv, veri.

Goffine, 37

578

Sv. Boštjan to zaslišati, ju k stanovitnosti tako iskreno
nagovarja, da skleneta rajše prestati vse muke, in tudi
smert storiti, kakor odstopiti od Jezusa. Mnogo je k tenu 1
pripomogla čudna prikazen ob času, ko je Boštjan u pričo
staršev jima k sercu govoril. Svetlojasna nebeška luč šine
po celi sobi, in Kristus se u družbi angelov Boštjanu pri'
bliža, ter ga poljubi rekoč: „Boštjan! vedno boš pri meni-*
Ta prikazen stori, da se jih je mnogo k Jezusovej veri
spreobernilo. Boštjan je skerbel, da so bili vsi kerščeni;
namreč: starši dveh bratov, častnik Nikostrat in njegova
žena Coe, ki je —poprej mutasta— po Boštjanu govor
spet zadobila, tudi Klaudi, jetničar, in še več drugih. Vsi
so po tem u raznih časih slavno smert preterpeli za sv. vero-
Trideset dni odloga preteče, in oblastnik Kromaci po¬
kliče očeta vjetih dveh bratov, Trankvilina po imenu, in g a
vpraša, kako je s sinoma, in kaj je opravil ? Trankvilin od¬
govori: „Srečna sta moja sina, in jas s njima. Ona s menoj
in jas s njima sim spoznal resnico tiste vere, brez ktere n*
zveličanja upati.“ Kromaci to slišati sc zavzame rekoč-'

„Kaj si tudi ti u svojih starih letih ob pamet prišel ?„ —'
„Pokristjanil sim se“ — povzame oče besedo — „in sim 0
tem modro ravnal. Grozna bedarija je bila, da smo do zdaj
neme bogove častili namesto pravega živega Boga. T®
bedarijo sim opustil.* Oblastnik Kromaci pozveduje, kaj
ga je k temu pripravilo, in Trankvilin mu tako jasno i®
živo dokaže, da je le eden pravi Bog, vsi drugi bogovi P a
Je zgola neumenost, daje Kromaci po Boštjana poslal, ker
je željel še več od tega zaslišati. Sv. Boštjan ga kmal°
prepriča, da je keršanska vera od Boga, ter oblastnik pr e "
cej sklene sv. kerst prijeti. S njim so bili kerščeni tudi nj e '
govi strežaji, in pa mnogo jetnikov in sužnili, ktere je vs®
potem, ko so kerščeni bili, osvobodil. Nato se odreče cesar¬
ski službi, se poda na svoje posestva, ki jih je zvunej h* 6 '
sta imel, in tara ljudomilo sprejema kristjane, ki so iz mesj®
pretirani bili, ali pa sami zbežali. Med tem se jame s kri¬
stjani vedno hujše ravnati. Sv. oče, papež Kaji je vsim-, k 1
se preslabe čutijo, strašne muke terpeti, svetoval, naj
nesreči vmaknejo in zvunej mesta se poskrijejo, dokler d*
huda nevihta premine. Tudi sv. Boštjana je tako nagovarjaj'
Ali serpni vojak Kristusov ni od pobega nič slišati h<d® ?
temuč reče sv. Kaju, da hoče rajše u mestu ostati, naj 1)1
kristjanom serca vnemal za slavni boj, in u mukah jih spod-

579

kujal, da ne obnemagajo. Kaji tolike serčnosti vesel, mu
r eče: „Ostani tedej, moj sin, na bojišču, in brani, ko stot-
uik cesarski, cerkvo Kristusovo!*

Kmalo po tem je neki vojak, ki je bil od sv. vere od¬
stopil, pri cesarju Dioklecianu sv. Boštjana zatožil, da je
kristjan, in da druge k stanovitnosti u keršanski veri na¬
govarja. Cesar Boštjana k sebi pokliče, in ga ojstro po¬
svari zavoljo njegove prederznosti, očitaje mu, zakaj je
tako nehvaležen, da verh vsih dobrot, ki jih je prijel, ni
le sam h keršanski veri pristopil, ampak še druge k temu
napeljuje. Sv. Boštjan mu ponižno, pa odkritoserčno pove,
kaj ga je k temu naklonilo, ter mu reče: „Vedno sim Kri¬
stusa molil za tvoje zveličanje, in Boga, ki je u nebesih,
sim prosil za blagor rimskemu cesarstvu; nespametno pa
se mi je zdelo bogove moliti, ki so iz kamena nareti.“
Cesar se na to razserdi, in zapove Boštjana k stebru pri¬
vezati in s pušicami u njega streljati. Zapoved cesarjeva
Se dopolni. Oblačilo mu iz telesa zderejo, svervmi ga pri¬
vežejo , ter tako dolgo u njega streljajo, dokler se jim zdi,
da je že dušo izdahnul. Po noči pride pobožna žena po
imenu Irene, ki je bila vdova nekega mučenika, in hoče sv.
telo Boštjanovo s pomočjo nekterih kristjanov dostojno po¬
kopati. Ko pa opazi, da mu živlenje še vgasnilo ni, ga
spravi na svoj dom, ga krepča in oživlja, ter Bog njcjni
trud s tem veseljem poverne, da Boštjan zopet ozdravi.

Ko berž občuti pogumni Kristusov vojak, da je zdrav
in terden, gre sam od sebe k cesarju, da se mu pritoži, za¬
kaj toliko kristjanov nevsmileno terpinči, in jih grozovito
vmoriti da, ki niso nečesar hudega storili. Dioklecian njega
viditi, ostermi, in ga praša, je li on tisti Boštjan, kterega
je vkazal s pušicami usmertiti? „Jaz sim tisti* — odgovori
svetnik— „in ravno iz tega, da še živim, spoznaj, kako
•ttogočen je Bog, kterega jas molim, in kako krivično rav¬
naš, ker njegove služabnike preganjaš'.* Te besede cesarja
se bolj razlutijo. Berž ukaže nevstrašenega keršanskega
junaka na teržišče odpeljati, ter ga s šibami, gerjakami, in
8  svincom zalitimi batini tako dolgo pretepati, dokler pod
grozovitnim batenjem umerje. Rabelni doveršijo kervo-
ločno zapoved, in sv. Boštjan prestoji svoje grenko ter-
plenje u letu 287. Grozovitneži so njegovo sv. telo u
smerdlivo jamo vergli; pa sv. Lucina ga izvede, in kri-

580

sljani ga tihotna u rimskih katakombah pokopajo. 1 ) Leta
680 so bile njegove kosti u krasno cerkvo prenesene, ktero
je cesar Konstantin že zdavnej prej sozidal bil. Ker je ob
času prenešenja njegovih ostankov strašna kuga u Rimu
precej nehala, so začeli kristjani sv. Boštjana pomočnika
častiti zoper kužne bolezni, in so že dostikrat po njegovi
priprošnji vslišani bili.

Izreki svetega Boštjana.

1. Kdor v tem življenju, ki hitro mine, veselje vživa,
ga bo v drugem živlenju, ki se nikdar ne konča, zgubil.

2 .  Kristjan se ne boji terplenja tega kratkega živlenja,
ker ve, da si z bolečino večno sladkost prikupi, in da si
po kratkih težavah večno veselje zadobi. Ne bojmo se eno
uro na telesu terpeti, ker želimo, vedno se s Kristusom
veseliti.

Začetek sv. maše je: Pusti o Gospod ječanje jetnikov
pred svoje obličje priti, daj našim sosedom sedemkrat v
njih persi; maščuj kri svetnikov, kije  bila prelita. O Bog!
neverniki so v tvojo dedšino prišli, tvoj sveti tempelj
oskrunili in Jeruzalem stražnico v vinogradu storili, (psi*
78.) Čast bodi Bogu i. t. d.

Cerkvena molitev.  Poglej, o vsegamogočni Bog, našo
slabost, in ker nas breme prizadevanja (zveličati se) tlači in
tare, naj nafti pomaga priprošnja Tvojega slavnega muče¬
nika Boštjana, po Jezusu Kristusu i. t. d.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejcev 11, 33—3D.

Bratje ! svetniki so z vero premagali kraljestva, delal 1
pravico, dosegli obljube, zamakali levom žrela, vgasili silne
ognje, ubežali ojstremu meču , se ozdravili od bolezni , močni
bili v boji, in odgnati unajnih vojske; prejele so žene svoje
mertve iz mertvih obujene. Eni pa so bili razpeti, ker niso
hotli rekenja, da bi najkli bolje vstajenje. Eni pa so zasra¬
movanje in tepenje terpeli, zraven tudi železje in ječe j so
bili kamnjani, prežagovani, skušani, z mečem morjeni; so

1) Katakombe so podzeniljiske sila obširne zidine in votline, ki
se kakor velike mesta u nmogo ulic razdelijo. Tu so kri'
stjani mučenikov sv. trupla pokopali, in ob času preganjanja
k božji službi se shajali.

581

hodili v kožuhih, v kozjih kožah, ubožni, stiskani, zatirani,
hterih štet ni bil vreden; in so se potikali po puščavah, po
gorah in b er log ih. in podzemljskih jamah. In ti vsi so bili
s  pričevanjem vere pravični najdeni v Kristusu Jezusu Go¬
spodu našem.

Razlaganje.  Sveti apostelj pokaže iz svete zgodovine
posebno stare zaveze, koliko je živa vera vredna in koliko
moči svojini vernikom daja, vse tudi nar grozovitniše bole¬
čine in tcrplenje prestati. — Kje se še dan današnji taka
živa vera najde? Od strahu prod nekaj zasmehovanja in
zaničevanja tako imenovanih razsvetljenih kristjanov, ki so
že zdavno vero od sebe vergli, opuščajo večkrat tudi
sicer pobožni kristjani, svojo katoljško vero s besedo in
s djanjem očitno na znanje dajati. Taki kristjani bodo
enkrat Kristusove besede '): „Kdor mene pred ljudmi
zataji, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki
je v nebesih," ojstro spoznali.

Evaugeli svetega Lukeža 6, 17—23.

Tisti čas je šel Jezus iz gore, in je stal na ravnem
polji, in truma njegovih učencov, in velika množica ljudi
'Z vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od primorja, in od
Tira in Sidona, kteri so bili prišli poslušat, in ozdrav¬
ljeni biti od svojih bolezen. In ktere so nadlegovali
Nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se
gaje  iskala dotaknuti, ker je moč šla iz njega, in je
v $e ozdravila. In on je oči obernul v svoje učence in
j e  rekel: Blagor vam vbogim, ker vaše je Božje kra¬
ljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker bote nasiteni.
ktagor vam, ki zdaj jokate, ker se bote smejali. Blagor
Va m bo, ko vas bodo ljudje sovražili, in ko vas bodo
°dločevali in zasramovali, in zametovali vaše ime, kakor
hudo, zavoljo Sinu človekovega. Veselite se tisti dan,
ln  poskakujte, ker glejte! vaše plačilo je veliko v nebesih.

1) Mat. 10, 38.

582

Nauk za praznik spreobernjenja svetega
aposteljna Pavla.

(25. januarja .)

Kako se je godilo, da se je sv. Pavl spreobernul,
se natanjko v apostoljskem djanju popisano najde, kakor
je tudi iz današnjega berila očitno. Sv. masa se začne
iz 2.  Tim. 1, 12: „Vem, na koga sim veroval in sim
prepričan, da On je mogočen, moje zaklade t. j. moje
dela ohraniti do tistega dneva.“ Čast bodi i. t. d. Iz tega
začetka je očividno, koliko velajo naše dobre dela pri
Bogu, ki jih tako zvesto na čas plačila hrani.

Cerkvena molitev,  O Bog! ki si po govorih svetega
aposteljna Pavla celi svet spreobernil, dodeli nam na
naše prošnje, da bomo po obhajanju njegovega spreober-
njenja ž njegovim izgledom spodbodeni, samo Tebe
iskati, po Jezusu Kristusu i. t. d.

Berilo iz  djanja apostolskega tl, 1 —21.

Tiste dni je Savi, kteri je Se puhal protenje in morijo
v učence Gospodove , Sel k velikemu duhovnu, in je prosil od
njega pisma v Damask do s-hodnic, da, ako bi najsel ktere
može ali žene tega uka , bi jih zvezane pripeljal v Jeruza¬
lem. bi ko je bil na potu, seje zgodilo, da se je bližal Da¬
masku, in gaje nanagloma obsvetila luč z neba. In je padel
na tla, in slišal glas, kteri mu je rekel: Savi, Savi! kaj me
preganjaš? O n pa je rekel: Kdo si? Gospod! In on reče: Jaz
sim Jezus, kterega ti preganjaš: težko ti je proti ostnu ber-
cati. In trepetaje in sterme je rekel: Gospod! kaj hočeš, da
naj storim? In Gospod mu reče : Vstani in pojdi u mesto, i 11
tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, klefj
so ž njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer glas sli¬
šali, pa nikogar vidili. Vstal je pa Savi od tal, in z odpef-
timi očmi nič ni vidil. Tedaj so ga za roke peljali , in p rl '
peljali v Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni ne jedel
ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananijapo imenu-
In Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija! On pa je rekel-
Glej, Gospod, tukaj sim. In Gospod mu reče. Vstani ,
pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne , in vprašaj v Judovi hi sl
po Tarzanu, Savlu po imenuj zakaj glej moli. (.In je vidil

583

v  prikazni moža, Ananija po imenu, priti, in na-nj roke
polomiti, da bi spregledali) Ananija pa je odgovoril: Gospod
slišal sim od veliko ljudi, koliko hudega je storil ti mož tvo¬
jim svetim v Jeruzalemu■; in on ima oblast od velicih duhov¬
nov zvezati vse, kteri kličejo v tvoje ime. Gospod pa mu je
rekel: Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on , da nese moje
l> >ie pred nevernike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj
Hz mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpeti.
In Ananija je sel, in v hišo stopil, in je roke na-nj položil,
ter rekel: Savi , brat! Gospod Jezus, kteri se ti je prikazal
na potu, po kterem si šel, me je poslal, da spregledaš, in si
napoljen s svetim duhom. In zdajci so padle od njegovih oči
nekakošne luskinje, in je spregledal. Tedaj je vstal, in je
t>il kerščen. In je vzel jedi, in se je pokrepčal. In je bil
nekaj dni pri učencih , ki so bili v Damasku ; in je precej v
s-hodnicah oznanoval od Jezusa, da je ta Sin Božji. Za¬
vzeli pa so se, kteri so ga slišali, in so rekli: Ali ni ta tisti ,
kijih je preganjal v Jeruzalemu , kteri so klicali v to ime , in
je zato sem prišel, da bi jih zvezane peljal k velikim duhov¬
nom? Savi pa je čedalje j močnejši prihajal, in zavračeval
•Jude, kteri so prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ta
Kristus.

Kaj nas uči ta pripovest?

1. Da ne smemo nobenega grešnika zaničevati in
nad njim obupati, da se" ne more več spreobemiti. Nar-
Veči grešnik se zamore z Božjo gnado koj pri tej priči
spreoberniti, brumen in svet postati kakor Pavl, ki je
favno tisti čas, ko je hotel kristjane zatreti, izvoljeno
orodje Božje roke, učenik narodov postal. 2. Da imamo
*a spreobernjenje grešnikov goreče moliti, kakor je sv.
Stefan za Savla (tako je bilo popred Pavlu ime) storil,
ki je pri njegovi smerti oblačila tistih stražil, kateri so
ga kamnjaii, in berž ko ne mu je on gnado pri Bogu
izprosil, da se je potem spreobernul. *) Za spreobernitvo
grešnikov moliti, se pravi Kristusovo terplenje nad njimi
rodovitno delati in pomagati, da se goreča želja odreše¬
nika dopolni; zakaj on je prišel na svet, grešnike zve¬
ličat in še sedaj zmiram v nebesih za-nje prosi. Učimo se
iz tega, kako se imamo zaderžati, ko se hočemo mi sami spre-

1) Dj. apT 1,  57.

584

oberniti. Pavl je bil, ko se je jel spreobračati, telesno
oslepljen, dušno pa tako razsvitljen, da je precej zaupil:
„Gospod! kaj hočeš, da storim." On je vzel, kakor mu
je Bog vkazal Ananija, da mu naj pot zveličanja kaže
in je tako za Kristusovo čast gorel, kakor ga je prej v
njegovih udih, v kristjanih, preganjal. Ravno tako mora
tudi vsak, ki se misli spreoberniti, pred vsim, kar ga je
dozdaj zapeljevalo, svoje oči zapreti in le to naj ga
skerbi, kar Bog od njega tirja; se mora pridnemu duhov¬
nemu vodju izročiti in ga v vsem vbogati; dalje mora
ravno tako goreče Boga in čednost ljubiti, kakor je prej
hudiča, meso, svet in vse hudo ljubil in iz te poti se ne
sme več vmakniti, naj ga zadene karkoli hoče.

Evangeli svetega Matevža 19, 27—29.

Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej! mi
smo vse zapustili, in smo šli za teboj: kaj tedaj nam bo ?
Jezus pa jim je rekel: Resnično vam povem, da ob pre-
rojenji, kadar bo Sin človekov sedel na sedežu svojega
veličastva, bote tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli na
dvanajst sedežih, in sodili dvanajstere Israelove rodove.
In slehern, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali
očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo
mojega imena, bo stoterno prejel, in večno življenje
dosegel.

Zuikaj se ta evangeli dones bere?

Ker je bil sveti Pavl, akoravno ni, dokler je Kri¬
stus bil na svetu, za njim hodil, od Kristusa samega za
aposteljna izvoljen, ker je kot druži aposteljni za Jezusa
voljo vse zapustil, in potlej več kot vsi drugi sveti evan¬
geli razširoval in terpel. On bo toraj kakor drugi en¬
krat svet in celo hude duhove sodil.Zatoraj  ga sv.
cerkev časti zajedno s svetim Petrom vred kot kneza
aposteljnov.

1) I. Kor. 6, 5.

585

Kako so Peter in drugi aposteljni vse zapustili,
ker so malo imeli?

To razklada sveti Gregor 1 ) takole: „Več je treba
gledali na nagnjenje in ljubezen do kake stvari kot na
samo stvar. Akoravno je imel Peter malo, je vender
nagnjenje do tega odpravil in je tako prav dosti zapu¬
stil; zakaj sveti Bernard pravi: Veliko zapusti, kdor tudi
v oljo, kej imeti, odpravi. To je storil sveti Peter. Kdor
bi pa zavoljo Boga čast, bogastvo in vse zapustil, nag¬
njenja do njih pa ne odložil, bi prav malo zapustil in bi
ne imel nobenega zaslužka za to; zakaj Kristus pravi: 5 )
kdor se vsemu ne odpove, kar ima, t. j. kdor tudi na¬
giba se ne odpove, ne more biti moj učene.

Zakaj upr asa Peter po plačilu?

To je Peter morebiti iz samoprida storil (zakaj apo¬
steljni niso bili tistikrat še prosti vse nepopolnosti in sla¬
bosti), morde je pa Kristus sam uprašanje pripustil, da
je imel priložnost, plačilo tistih zaznamovati, ki odkrito-
serčno za njim hodijo.

Zakaj obljubi Kristus aposteljnom, da bodo ž njim

sodili?

1. Da bi jih podbudil, neprenehoma za njim hoditi in
Zasramovanje in preganjanje tega sveta zavoljo njega
Voljno terpeti; da bi vsim, ki kot oni v vbožtvu in
britkosti za Kristusom hodijo , oznanil, kako čast
bojo njegovi zvesti nasledniki in učenci na koncu sveta
vživljali; 3. da bi ljudi, ki s svetom deržijo, in Kristusove
Naslednike bezumne imenujejo, prepričal, da neumno in
bezdušno mislijo in sodijo, ter da bodo zavoljo tega
z averženi.

Zakaj obeča Kristus takim plačilo, ki starše iti
zlahto zapuste, ko jih vender ljubiti zapove?

Zapoved ljubezni ni s tim zaveržena: mi jih moramo
ljubiti, ker so naši starši, naša žlahta itd., pa kot sveti

D Hom. 5.  in evaug. 2) Luk. 14, 33.

586

Gregor pravi J ), če bi nas na potu božjem in zveličav¬
nem zaderževali, se jih moramo ogibati in pred njimi be¬
žati, t. j. mi nismo dolžni, vbogati jih, ce nam svetvajo
ali zapovedujejo, kar je Bogu in zveličanju nasprotno.

Kaj pomeni stoterno, katero Kristus za časno blago

obetuje?

Sveti Jeronim 2 ) razume dušne dobrote, božjo milost,
čednosti, notrajno zadovoljnost in tolažbo, ki so stokrat
več vredne reči, kot vse časno blago. O kako malo in
majhno je, kar iz ljubezni do Boga zapustimo, in kar
vendar enkrat smert odvzeme; kako nezapopadljivo je
pa bogastvo, katero nam Bog v tem ali v unera življenju
zato dodeli. „ Česar ni nobeno oko vidilo, nobeno uho
slišalo in nobenega človeka serce občutilo, je pripravil
Bog tistim, ki ga ljubijo 3 ).

Zdihleji k svetemu Pavlu.

Veliki apostelj, sveti Pavl! tebe je dones močni glas
Božji na tla vergel, da bi za pravo pokoro vstal in si
postal iz gerde posode posoda izvoljena, iz Kristusovega
sovražnika njegov goreč prijatelj. Prosim te, sprosi mi
milost, da bom njega, katerega sovražnik sim bil po
grehu postal, in katerega sim z mojimi hudobijami križal,
prav spoznal, ljubil, sledil in po tvojem izgledu pravično
delal, kakor sim dozdej krivično in bezbožno ravnal, da
bom enkrat tisto zveličanje dosegel, kot ti; po ravno
tistem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Nauk za praznik očiščenja Marije ali
svečnico.

(2. februarja.j

Kak praznik je to?

To je praznik, s katerim cerkev pokornost in po¬
nižnost Marije in njenega Božjega sina časti, zakaj pod-

1) Horn. 37. in evanff. 2) L. 3. Mat, c. 19. 3) I. Kor. 8,

58 ?

vergla sta sc od Mosesa dani postavi zastran očiščenja
in darovanja v tempeljnu, akoravno ni nju vezala. Od
tod ime očiščevanje Marie  ali darovanje Jezusa v tempeljnu.
Svečnica  sc imenuje te praznik, ker se na te dan pred
sv. mašo za cerkveno rabo potrebne voščene sveče bla¬
goslovijo; tudi je pri blagoslovljenju sveč procesia v
navadi.

Zakaj se blagoslovijo pri nas sveče in zakaj se
v procesji nosijo?

To se godi 1. na spomin, da je Marija današnji dan
Jezusa v tempeljnu Bogu darovala, kjer ga je stari Si¬
meon, luč v razsvitljenje nevernikom in v čast Izraelskega
ljudstva  imenoval; 2. da moremo Kristusu kot pametne
device z gorečimi lučmi prave vere in dobrih del nasproti
hoditi >).

Zakaj se sveče blagoslovijo?

1. Da bi nas Bog po njih pobožni rabi na duši in te¬
lesu zdrave ohranil, in prošnje tistih, ki jih pobožno in
ponižno nosijo, uslišal; 2. da bi bile naše serca po
nauku Jezusa Kristusa in milosti svetega duha znotraj
r azsvitljene in 3. da bi ogenj ljubezni do Boga naše serca
v žgal, od vsega madeža greha očistil, in nam enkrat
večno luč, ki ne bo nikdar vgasnila, dodelil. Ravno to
Spopadejo tudi molitve, ki se pri blagoslovljenju sveč
molijo.

Pri začetku sv. maše poje cerkev iz 47.  psalma:
»O Bog! v tvojem tempeljnu smo mi tvoje vsmiljenje
°bčutili; kakor tvoje ime, slovi tudi tvoja hvala do konca
sveta; tvoja desnica je polna pravice. Velik je Gospod
m vreden časti: v mestu našega Boga, na njegovem
s vetem hribu.“ Čast bodi itd.

r  Cerkvena molitev.  Vsegamogočni, večni Bog, ponižno
Te prosimo, dodeli nam, kakor je bil danas tvoj Sin v
•mšem mesu v tempeljnu darovan, v čistosti serca pred
Tebe priti. Po ravno tistem Gospodu i. t. d,

D Luk. 12, 35.

588

Berilo iž Malahija preroka 6, i—14.

To reče Gospod Bog: Glejte, jaz pošljem svojega
angela, in bo pripravljal pot pred menoj. In zdajci bo
prišel v svoj tempelj Gospod, ki ga vi iščete, in angel
zaveze, kterega vi želite. Glejte, gre! reče Gospod
vojsknih trum; in kdo bo mogel umeti dan njegovega pri¬
hoda1 ali kdo bo prenesel njegov pogledi Zakaj on bo
kakor topeč ogenj, in kakor valjacov zelje; in bo sedel,
kakor kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Lev-
jeve, in jih precedil kakor zlato in srebro , in bodo da¬
rovali Gospodu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu
dar Judatov in Jeruzalemov , kakor poprejšne dni, in
kakor nekdanje leta, reče Gospod vsemogočni.

Razlaganje.  Angelj ali poslanec, ki je imel Gospodu
pot pripraviti, je sv. Janez kerstnik in tako dolgo za-
Željeni gospodar in odrešenik je Kristus, ki je danes v
tempelj prišel. Kristus je angelj zaveze, ker je on med
Bogom in med ljudmi novo boljšo zavezo napravil, kot
nekdaj Bog z judi; nam kristjanom je namreč nebeške in
večne darove pripravil, ne časne kakor nekdaj judom.
Te angelj zaveze, Kristus, je pervikrat v ponižnosti ma¬
lega otroka v tempelj prišel, pa na koncu sveta bo strašen
njegov drugi prihod, od katerega nihče ne ve kdaj; zakaj
prerok ga primeri ognju, ki bo še zlato čistil, in tistemu
zelišču, s katerim se v valjavnici sukno čisti, to pomeni:
kako ojstro, bo Kristus pravične in grešnike sodil. Brez¬
madežno, kot čisto zlato, in kakor beli pert (korporale),
na katerega se telo Jezusa Kristusa pri sveti maši po¬
loži, mora biti serce tistih, ki hočejo Jezusa v zakra¬
mentu svetega rešnjega telesa vžiti in z mašnikom vredno
darovati.

Evangeli svetega Lukeža 2, 22—31.

Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očiščevanja
Marije po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v Je¬
ruzalem, da so ga postavili pred Gospoda, (kakor je
pisano v postavi Gospodovi; Vse pervorojeno možkega
spola bodi posvečeno Gospodu,) in da so dar opravili)
kakor je rečeno v postavi Gospodovi, dve gerlici ah

589

dva mlada goloba. In glej! bil je človek v Jeruzalemu,
kteremu je bilo ime Simeon: in le človek je bil pravičen
‘n bogaboječ, in je čakal oveseljenja Izraelovega, in
sveti Duh je bil v njem. In mu je bilo razodeto od
svetega Duha, da ne bo vidil smerti, preden ne vidi
Gospodovega Kristusa. In je prišel v duhu v tempelj.
In ko so prinesli otroka Jezusa njegovi starši, da bi
storili za-nj po šegi postave, gaje tudi on vzel na svoje
naročje, ter je hvalil Boga in rekel: Zdaj spustiš svo¬
jega hlapca, Gospod! po svoji besedi v miru, ker so
vidile moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred
obličjem vsih narodov, luč v razsvetljenje nevernikom,
*n v čast Izraelu svojemu ljudstvu.

'črtkaj je bil Jezus v tempelj v Jeruzalem prinesen.

Da bi bil Bogu darovan; kajti Bog je bil judom
Zapovedal, da imajo v spomin, da je mertvaški angelj
Pri njih izhodu iz Egipta njih pervorojenim prizanesil,
Pervorojene Egipčanov pa umoril, pervorojene fantiče
njemu darovati in z dnarjem zopet odkupiti.

Koliko dni po rojstvu se je moralo to zgoditi?

Štirdeset dni; zakaj toliko časa je bila po rojstvu
fantiča po postavi mati nečista, čez štirdcset dni je šla
v  tempelj in je darovala dar očiščenja, da bi bila zopet
z a čisto proglašena.

Je bila Marija tej postavi očiščenja podverzena?

Tega ne; zakaj ona ni bila kot druge matere v
grehu spočela in rodila, toraj ni bilo treba čistiti se ji;
Pa ona se je ponižala in vverstila s svojim božjim dcte-
tom v število grešnikov, in je dopolnila postavo, katera
grešnike veže. Sveti Bernard pravi 2 ): „Nič nečistega
ni bilo pri njenem spočetju, nič pri njenem rojstvu; tam
ni bilo treba očiščenja, kjer je^ bilo dete Samo izvir

čistosti in ki jo na svet prišel, g a  grehov očistit,
desnično, o presveta devica! ni bilo treba čistiti se ti,

!) III. Mos, 13, 13. 2) Serm 3. d. pur.

590

vender si hotla biti med ženami, kakor one, zakaj tudi
tvoj sin se je k otrokom ponižal."

Zakaj se je Marija po postavi očiščevanja ravnala?

To je storila ona 1. nam kakor njeni nebeški sin
izgled pokorščine in prave ponižnosti dati; ona ni le sama
od sebe ponižno mislila, temuč je hotla, da bi jo tudi
ljudje za nizko imeli; 2. nas podučiti, kako moramo tudi
mi se Bogu zahvaliti za dobrote, katere je našim pred-
staršem dodelil; zakaj postava očiščevanja je jude podbu-
jala se Bogu zahvalovati, da je njih pervorojene v Egiptu
iz roke morivnega angelja rešil; 3. tiste, ki niso vedeli,
da ni dolžna Marija te postave dopolniti, ne pohujšati s
tim, da ona te postave ne spolnuje. Uči se moj kristjan
po izgledu Marije pokoren in ponižen biti, Boga zahva¬
liti za dobrote, katere je on tvojim preddedom in staršem
dodelil, in vari se, zanemarati Božje in cerkvene zapovedi
in tako druge pohujšati.

Zakaj ni darovala Marija jagneta, kakor bogate
(3 Mojz. 12, 6), ampak le par golobov, kakor
vboge matere?

Ker je bila vboga, in r se ni sramovala, tudi svetu
svojega vbožtva odkriti. O kako močno je ljubila Marija
ponižnost in vbožtvo! Ne sramuj se toraj, če si vbog,
ampak ljubi vbožtvo; če si pa bogat, bodi saj v duhu
vbog in ljubi vboge in zatirane.

Kako se je prigodilo, da je Simeon odrešenika 11
tempeljnu našel?

Zato ko je bil pobožen in zvest služabnik Božji, m u
je bil Bog obljubil, da bo še pred smertjo zveličarja
vidil. Radarje bil Jezus v tempelj nesen, ga jo Bog
razsvetil, tje iti; tu v tempeljnu je Jezusa našel, P°
božjem razsvitljenju za odrešenika spoznal in od njega
pričal. — Poglej, kako Bog tiste, ki ga resnično ljubij 0
in mu zvesto služijo, plačuje in se jim zmiram bolj
bolj spoznati daj a.

591

Zakaj si je želel Simeon umreti , kadar je Jezusa
v naročju deržal?

Ker so bile njegove želje popolnoma dopolnjene,
zakaj ko je Tistega, katerega je svet pričakoval, po
katerem so očaki tako goreče in željno hrepeneli, z  očmi
vidil in ga na rokah deržal, kaj bi si bil boljega želel,
kot ta svet zapustiti in svojo dušo v roke svojega zve¬
ličarja izročiti?

Zakaj imenuje Simeon Jezusa luč v razsvitljenje
nevernikom?

Ker je bil prišel Jezus na svet kakor luč, nevernike
od tamote neverstva in vraž in od oslepljenja in sužnosti
hudega duha osvobodit in jude iz sužnosti stare postave
v svobodo Božjih otrok prestavit. (Gal. 4 pgl.)

Zdihlej.  Nebeški oče! poglej iz sedeža Tvojega
vsmilenja na obraz Tvojega mazilenca, nad katerim imaš
svoje dopadenje. Poglej, danes se Ti v tempeljnu za
grehe svojih bratov daruje. Naj ti bo te nedolžni dar
dopadljiv, in naj nam milost odpuščanja grehov zadobi!
Odpusti nam po njegovi ponižnosti in pokorščini naš napuh
in našo nepokorščino; in daj nam, da bomo, očiščeni ž nje¬
govo kervjo, potem ko bomo v miru kot Simeon zaspali,
v tempeljnu Tvojega veličastva od Marije, naše matere,
Tebi izročeni, da Te bomo kot večno luč brez konca
gledali, ljubili in častili. Amen.

Nauk za porodice.

Po postavi očiščevanja J ), so bile judovske žene po
porodu fantiča 40, dekleta pa 80 dni nečiste in od tem-
peljna ločene, in so morale, ko je toliko dni preteklo,
e no jagnje za žgavni in enega goloba za spravni dar
v  tempelj prinesti in tu z darovanjem in molitvijo duhov¬
nov očiščene biti. Ta postava ne zadeva sicer kristjan-
s kih žen, ker je cerkev to judovsko postavo overgla,
v ender jim dovoli cerkev, da šest tednov ali po potrebi
Se  dalej časa doma ostanejo in za svoje zdravje skerbe,

D11I. Mo«. 13. 3) lil. Mos. 13.

592

brez da bi jim bilo treba, v cerkev hoditi/ To naj si
možje dobro pomnijo, da ne bodo ženam po porodu po¬
trebnega miru in pomoči odrekli, ki je jim v tacem stanu
močno potreben.

Potem pa zapove cerkev, da imajo matere po izgledu
Marije s svojim otrokom v cerkev priti, mašnika za bla¬
goslov prositi, Boga zahvaliti, da je jim dal srečno po¬
roditi, njemu otroka darovati, in z mašnikom za pomoč
prositi, da bojo otroka sveto in pobožno zredile. V tem
obstoji apeljanje  ali očiščevanje porodic; ta navada je
silno stara in hvale vredna in se ne sme odpustiti. Sicer
pa ni potreba, da bi žene pred upeljanjem zmiram doma
ali v spavnici ostale, kakor da bi jim pred vpeljanjem
hudobni duhovi alj hudobni ljudje škodovati mogli. To
je neumen strah; hudi ljudje jim ne bodo in jim ne morejo
škodovati, če se same s težkim delom ali z škodljivimi
jedmi ne poškodovajo in če ne opuste Boga za pomoč
prositi. Večjidel pridejo bolezni porodic in otrok po
rojstvu iz nemarnosti in zanikernosti. Pri upeljevanju
naj one za zgoraj rečene darove prosijo in hvaležno nebeško
jagnje, Jezusa Kristusa, pri sveti maši z mašnikom ali V
svetem obhajilu Bogu darujejo, milodare delijo in sledečo
molitvico molijo:

Molitev.  Vsegamogočni, večni Bog! kisi našo mater
Evo zavoljo nepokorščine pravično kaznil, da bi morala v
bolečinah roditi; darujem Ti vse bolečine mojega poroda,
da mi odpustiš moje grehe, in Te zahvalim, da sim s
tvojo pomočjo srečno sad mojega telesa rodila. Jaz Ti
ga po izgledu matere Tvojega ljubega sinu v Tvojo
službo darujem, in si bom goreče prizadevala, k tvoji
časti ga odgojiti.

Dodeli mi po priprošnji in zasluženju te presvete
matere Tvojo milost, blagoslovi mene in mojega otroka,
in dodeli nama, da bova tukaj po Tvoji sveti volji živela
in tam večno zveličanje dosegla, po Jezusu i. t. d. Amen-

Nauk za praznik svetega aposteljna Matija*

(24. ali 25. februarja.')

Sv. Matia se je rodil u Betlehemu, judovskem me¬
stu. Nja pobožni stariši so ga s velikoj skerbjoj u po -

593

slavi božji podučili. Ko je Jezus, izveličar sveta, svoj
evangelj oznanovati začel, je bil Matia njegov zvest po-
slušavec; nebeški nauki božjega učenika so mu globoko
n serce segli, vedno je Jezusa spremljal, in je bil od
njega u število 72 učencov sprijet. Tako je postal priča
skorej vsili čudežev, ktere je Jezus skoz tri leta svo¬
jega očitnega nauka dopernesel. Gotovo se je tudi nje-
111  u kakor drugim učencom Jezus po svojem častitem
vstajenju prikazal, in tudi on je na gori pričujoč bil, iz
ktere se je Kristus veličastno u nebesa podal. — Po
Vnebohodu Jezusovem se je s apostoli in drugimi učenci
u  Jeruzalem podal, kder so u neki hiši zaperti po zapo¬
vedi Gospodovi na prihod sv. Duha čakali in se pri¬
pravljali. Tu je sv. Peter, poglavar apostolov u sredi
branih vstal in jih opomnil, da mora izmed možev, ki
so nauke Jezusove vedno poslušali, eden izvolen biti
namesto nesrečnega Judeža, ki je Gospoda za 30 sreber-
nikov prodal in izdal, pa tudi žalosten konec vzel, ker
s e je obesil in po sredi razpočil, da se je ves njegov
drob razsul. Namesto tega nesrečnega izdajavca se mora
*daj drugi izvoliti, da bo število apostolov popolno. Pri-
eujoči dva moža imenujejo, Jožefa, s perimkom Pravič¬
nega, in Matija, ktero ime pomeni: dar božji. Zvedeti,
kterega teh dveh Gospod apostolom pridružiti hoče, so
enoglasno molili rekoč: „ Ti Gospod , ki poznaš vsili serca,
Pokaži, kterega teh dveh si izvolil, da prejme mesto te
službe in apostolstva, od kterega je odpadel Judež*  Po
fHolitvi so srečkali ali losali za nje, in zadelo je Matija,
in je bil prištet enajsterim apostolom.

Binkoštno nedelo je s drugimi apostoli sv. Duha pri¬
jel, in potem je hitro začel Jezusa, ko pravega Mesia
nznanovati, pričati nja vstajenje in vnebohod, in njegov
n°žji nauk očitno pridigati. Ker so apostoli cel svet med
Seboj razdelili, kde bo vsak sveti evangeli oznanoval, jc
^ntijeta judovska dežela zadela, U apostolski gorečnosti
Pfehodi zdaj mesta in vesi, povsod evangeli Jezusa Kri¬
stusa pridigije, poterduje resnico svojega nauka s čudeži,
* n  jih mnogo jezer k pravi veri spreoberne. — Ali ni
*Hn bilo zadosti, da jih je k pravi veri pripeljal, ampak
nja poglavitna skerb je bila, jih pravega keršanskega
^•vlonja privaditi. Sv. Klemen aleksandrinski pripoveduje,
je sv. apostol novokeršenim mnogo pridigval od za-
Gofflae, 38

594

tajenja samega sebe, kako namreč po nauku Jezusovem
se zatajiti, svoje meso križati, svoj križ nositi in hude¬
mu poželenji se ustavljati morajo. Učil jih je: „ Zoper
meso je vedna vojska potrebna , in nikdar se ne sme njo
hotlivosti in sladoieljnosti kaj dovoliti.  “

Cerkven zgodopis pravi, da je sv. Matija 33 let
svoje apostolsko delo po Judei in Galilei neutrudlivo
opravljal. Nekim terdovratnim hudobežnera je močno
merzelo, da se število kristjanov od dne do dne množi,
in da Jezusa Kristusa, ki so ga ko hudodelnika križali,
zdaj za pravega Mesija in odrešenika sveta spoznajo in
molijo; torej so smert sv. apostola sklenuli. Anania, viši
duhoven, ga ukaže pred vikši zbor pripeljati in ga bara,
kako se podstopi jude od postave božje odvračati in
k službi taistega pregovarjati, kterega so ko božjega
preklinjavca na križ pribili? Ce od tega ne henja, mu
žuga s grozovilnoj smertjoj. Poln sv. Duha začne Matija
zboru dokazovati, da je ravno taisti, kterega so kakor pre¬
klinjavca božjega usmertili, edinorojeni Sin božji in dolgo
oblubleni Mesija, ki je resnično od mertvih ustal, in bo
sopel prišel sodit žive in mertve; ter pristavi, da je za
to vero živeti in umreti pripravlen.

U celem zboru mu nobeden kaj odverniti ne ve; to¬
liko bolj se togotijo zoper njega. Anania se vzdigne in
pravi: Matija je Boga preklinjal in je smerti kriv; živega
imajo kamnovati. Y T si to sodbo poterdijo. Hitro zgrabijo
sv. apostola, in ga zvunaj mesta na odločen kraj peljaje-
Vesel gre sv. mož in hvali Boga, da sme iz ljubezni do
svojega odrešenika umreti; na morišču poklekne in mob
za izveličanje vsih pričujočih kakor za celo deželo-
Odivjani judi sežejo po kamenju in ga tako dolgo n a
njega lučajo, da se je na pol mertev na tla zgrudnilj
zdaj pristopi rimski vojak, in mu s sekiroj glavo odseka-
Kristjani njegovo sveto truplo častito pokoplejo, ktero J e
poznej sv. cesarica Helena u Rim prenesla. Na prošnje
te svete cesarice je tačasni papež sv. Silvester svetega
Agricia za škofa u Trevirsko mesto poslal; njemu J e
cesarica tkano suknjo Gospodovo in truplo sv. Matija
izročila, ktero je seboj u Trevir prinesel, kder se sveti
Matija še dan današni za posebnega varha slavnega,
starega mesta visoko časti.

595

(^Začetek sv, maše poglej na praznik svetega Andreja.J

Cerkovna molitev.  O Bog, ki si sv. Matija tovarištvu
Svojih apostolov pridružil: dodeli, prosimo, da po njegovi
priprošnji tvoje priserčno vsmilenje do nas vselej obču¬
timo; po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Berilo iz djanja apostoljskcga i,  15—20.

Tiste dni je Peter v sredi bratov stal, in je rekel,
(bilo je pa okoli sto in dvajset ljudi vkup e j): Možje
bratje! se mora dopolniti pismo, ktero je prerokoval sveti
Duh po Davidovih ustili od Judata , kteri je bil vodnik
tistih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil me«, nas prištet, in
je prijel del te službe. (In ti je dobil njivo iz krivič¬
nega plačila, in se je obesil, in se po sredi razpočil, in
se je izsul ves njegov drob, in se razznanilo vsem v Je¬
ruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo tisti njivi po
njih jeziku Hakeldama, to je, njiva kervi.j Zakaj pisano
je v bukvah psalmov. Naj bo pusto njih prebivališče, in
nihče naj v njem ne prebivaj in njegove škof sivo naj
Prejme kdo drugi. Teh mož tedaj , kteri so bili z nami
zbrani ves čas, v kterem je Gospod Jezus med nami pre¬
bival in hodil, od Janezovega kersla do dne, ko je bil
°d nas v nebo vzet , teh eden mora biti z nami priča nje¬
govega vstajenja. In so postavili dva, Jožefa, klen je bil
imenovan Barzaba, s primkom Pravični-, in Matija. In
s o molili , rekoč: Ti, Gospod! ki poznaš vseh serca, po¬
kaži, kterega teh dveh si izvolil, da prejme mesto te
s lužbe in apostolslva, od kterega je odpadel Judež, da je
sel v svoje mesto. In so vadljali za nje: in zadelo je
Malija, in je bil prištet enajsterim aposteljnom.

Kako je Judež njivo zadobil?

S dnarjem, za katerega je Jezusa izdal, katerega je
skesan v tempelj nazaj nesel, katerega pa niso liotli vikši
duhovni več imeti in ne tempeljnu darovati, ker je bil
kejvavi dnar, temuč so bili kupili njivo za pokopališče
Ptujcov, ki so v Jeruzalemu umerli; ta njiva je bila pa
Hakeldama ali kervava njiva imenovana.—Poglej kam je
Judeža lakomnost zapeljala, in uči se iz njegove nesreče,

38 *

596

kako nevarna je lakomnost in vsaka strast, Če se koj v
začetku do korenine ne iztrebi.

Nauk:  1. Učimo se od aposteljnov, ki so pri volitvi
sv% Matia tako goreče molili, da je silno potreba moliti
tudi tedaj, ko se duhovni alj drugi srenjski predstojniki
volijo. Naj jih Bog razsvetli, liste voliti, ki so za tako
opravilo pravd in sposobni možje. Ce molitve majnka
alj če volivci na kej druzega — na svoj dobiček —-
gledajo, tam ni sreče, temuč tam se zvolijo taki moži,
ki niso za tako visoko in imenitno službo in več škode
kakor sreče napravijo. Zgodi se, da se potem marsi-
ktcri Judež izvoli, kar Bog obvari! —

2. Učimo se, da se v duhovni stan nihče ne sme
usiliti alj vriniti, temuč vsakdo dobro naj pomisli in
preišče, alj mu je Bog za ovi sveti in težki stan po¬
trebnih lastnost podaril. Nobeden izmed učencov se ni
med apostole vrinul, vsi so čakali, da jim naj Bog svojo
voljo pokaže. —

3. Ne pozabi nihče, ki nov stan voli alj nastopiti
misli, Boga za razsvitlenje prositi, da naj tisti stan iz¬
voli in nastopi, v kterem more tukaj srečno živeti in
enkrat v nebesa priti. Marsikteri, ki si brez Boga kak
stan izbere, si skople sam strašen grob časne in večno
sreče! —

Evangeli svetega Matevža 11, 25—30.

Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvalim te,
Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to skril modrim in
razumnim, in si razodel malim. Prav, Oče! tako je bilo
tebi všeč. Vse mi je zročeno od mojega Očeta. In
nihče ne pozna Sinu, kakor le Oče; tudi Očeta nihče ne
pozna, kakor le Sin, in komur hoče Sin razodeti. Pridite
k meni vsi, kteri se trudite, in ste obteženi, in jaz vas
bom poživil! Vzemite moj jarm na se, in učite se od
mene, ker jaz sim krotek, in iz serca ponižen, in bofc
pokoj najšli svojim dušam. Moj jarm namreč je sladek,
in moje breme je lahko.

597

Zakaj pravi Kristus: Zahvalim te, Obe! da si to
skril modrim in umnim, majhnim pa razodel?

To govori on, svojega nebeškega Očeta zahvaliti,
Ja je skrivnosti njegovega učlovečenja in njegove po¬
nižnosti v živlenju in v smerfi tajistim, ki hočejo v
svojem napuhu vse s svojo slabo človeško pametjo za-
popasti, in zavoljo tega skrivnosti božjih del zaničujejo,
zakril in le razodel majhnim t. j. ponižnim, ki kot aposteljni
svoj um podveržejo temu, kar Kristus uči in terja in se
s tim vredne storijo, da jih Bog razsveti, kakor apostelj-
ne, da zamorejo skrivnosti zapopasti.

Kako je Obe Kristusu vse stvari izročil?

Kadar ga je na svet poslal, ga je postavil učenika
in izgled, kralja in vodja, odrešenika in sodnika vsih
ljudi in mu je da! vso oblast v nebesih in na zemlji.

Zakaj ne pozna obeta drugi, kakor sin in komur
sin hoče razodeti?

Ker ne spoznž, noben človek kot sam Bog — človek
nezapopadljive skrivnosti presvete Trojice in vsi ljudje
le po Jezusu Boga in vero poznati zamorejo.

Zakaj ne pozna sina nihče kakor sam obe?

Zato, ker ne more nihče večnega rojstva in začetka
Kristusovega po Božji natori in njegovih Božjih lastno¬
stih in popolnostih in skrivnostih odrešenja kakor le sam
Bog zapopasti.

Kateri so revni in obteženi?

1. Vsi, ki pravico želijo in popolni biti hrepene,
2. ki preganjanje in zopernosti terpe; J. katere breme tež¬
kih grehov tare.

Kako jih Kristus poživi?

Perve okrepča on s svojo milostjo in pomočjo , da
P r avico dosežejo; druge tolaži in krepča, da ne obupajo;
irntjim polajša, kčr jim, če se spokorijo, grehe in dolge
odpusti.

598

Kaj je Kristusov jarm?

Kristusov jarm je lahek jarm, ki ga naloži zapoved:
Ljubi Boga čez vse in bližnega kakor sam sebe.

Kaj sosebnega se moramo od Kristusa ubiti?

Krotkega in ponižnega serca biti. Krotek  je človek,
če po Kristusovem izgledu storjene krivice voljno pre¬
naša in se ne maščuje. Ponižen,  je kdor svoje slabosti
in nevrednosti spozna in sam sebe le malo porajta, ki
noče, da bi ga druži cenili ali kakor sveti Bonaventura
pravi: „Kdor sam sebe zaničuje, celi svet, pa nobenega
človeka ne zaničuje in se veseli, če se on zaničuje." To
je edina pot, kakor pravi Kristus, do dušnega miru in do
časne in večne srečnosti; se togotiti in jezati, se na¬
pihovati in bahati, se pravi pot proti nebesom zgubiti.

Zdihleji.  O narkrotkejši in narponižniši Jezus! za¬
hvalimo Te, da nas vse revne in obložene tako prijazno
k sebi vabiš in nam mir in moč obljubiš, prosimo te, do¬
deli nam, da bomo v vsili težavah in brhkostih k Tebi
pribežali, na Tebe zaupali in da bomo krotki in ponižni
in se tako tolažbe in pomoči vredne storili.

Nauk spolnovati zapovedi.

»Moj jarm je sladek in moje breme labko; sv. Mat. 11,30.*

Alj zamoremo zapovedi dopolnovati?

To zamoremo s Božjo pomočjo, katero nam je Kri¬
stus zaslužil in katero nam vedno ponuja. Ako bi ne
bila taka, bi ne bil jarm in breme Jezusa Kristusa lahek
ampak neprenesljiv, in sveti Janez bi ne bil resnice go¬
voril, ko piše 1 ): „Božje zapovedi niso težke." Če bi
bile Božje postave tako težke kakor nekferi terdijo, bi bil
Bog krivično in neumno ravnal, ker bi bil človeku reci
naložil, katerih bi ne mogel dopolniti in zavolj katerih on
ojstre kazni proti, ako jih človek zanemara. Bog ne za¬
poveduje nič, kar je nemogoče. »Zapoved je dana, da
pomoči iščemo, in pomoč je dodeljena, da zapoved spol-
mmotako  piše sveti Augustin 1 ), in čo Bog zapove,

1) I. Jan. 5, 3. 2) In Senten,

599

da tudi moč soplniti, ker z zapovedjo budi storiti, bar
je mogoče, in zato pa prositi, kar ni mogoče storiti, in
ker pomaga, da smo vstanu storiti *)•

Alj se zamoremo zveličati, brez zapovedi spolnovati?

Tega ne; zakaj Kristus očitno pravi: „Hočeš iti v
živlenje , dopolni postavo Vender je treba opomniti, da
°n pravi: Hobeš?  zakaj on ne sili nobenega, on tirja, da
prostovoljno pridemo. On nam kaže pot in nam ponuja
Pomoč, da zamoremo po pravem potu hoditi. Tak6 je
tudi on rekel: Vz.emite na se moj jarm! Jez vam ga
ne naložim brez vašega dovoljenja; vzemite ga sami,
zakaj sicer ne bote miru ampak težav za svojo dušo našli.

Molitev k svetemu Matiju.

Slavni apostelj in kervava priča Jezusa Kristusa,
Sveti Malija, ki si v tvojih pridigah tako ojstro in goreče
priporočeval, deržati zapovedi in krotiti hudo poželenje,
prosim te, sprosi nam milost od tistega, ki te je od več¬
nosti izvoljil, da bomo spolnovali postavo in ujzdali hudo
poželjenje, dopernašali dobre dela in se tako večno zve¬
ličali po Jezusu Kristusu i. t. d.

Nauk za praznik svetega Jožefa.

(79. marca.j

Naj žlahtnejšim in naj irnenifnejšim možem, od kterih
sveto pismo govori, se po vsej pravici sv. Jožef prišteva.
Bil je, kakor sveto pismo s vedoči, Davidovega rodu, katiri
je o tem času silno vbožal; zategavoljo si je tudi sv. Jožef
s težkim tesarskim delom svoj kruh služil. Sin božji je
kotel u borni štalici rojen biti, in u vbožtvu in nizkosti ži¬
veti ; zato ni hotel bogatega ali pred svetom imenitnega
'ednika si izvoljiti. Od mladosti sv. Jožefa ne vemo nič
gotovega, vendar se že iz tega, ker ga sveto pismo
Pravibnega  imenuje, skleniti more, da je tudi u Svo¬
jih mladih dneh božjo voljo na tanko spolnoval in posebno
sveto živel.

1) Trid. sb. sej. 6, pog. II.

600

Še bolj pa pričuje od njegove izverstne svetosti
preimenitna služba, h katerej ga je Bog poklical, in pre¬
visoka čast, h katerej ga je Bog povišal. Po nauku
sv. Tomaža Akvinskega deli Bog svoje milosti in darove
vsakemu po imenitnosti stanu ali službe, h kateri gaje
pozval. Bog je pa sv. Jožefa izvoljil pred vsimi ljudmi
za ženina Marie, devične matere Jezusa Kristusa, za
rednika našega Odrešenika edinorojenega Sina Boga Očeta,
in je tako sv. Jožefu najimenitnejšo službo izročil; torej
ga je Bog tudi s posebnimi milostmi in darovi pred vsimi
svetniki obdarovati moral.

Še večjo svetost je dosegel po zaroki s Mario pre-
čisto devico, ki se je po posebnej božjej naredbi zgodila.
Jožef je dosihmal devično čistost ohranil, in Marii je
gotovo razodeto bilo, da bode ona devično čistost, katiro
je Bogu obljubila, tudi u zakonskem stanu neoskrunjeno
ohranila.

Šterti mesec po zaroki je angel Gabriel Mario devico
pozdravil, in velika skrivnost včlovečenja Sina božjega
se je u njenem devičnem telesu zgodila, kar pa sv. Jo¬
žefu ni razodela, ker je upala, da bo njemu to Bog sam
razodel. Ko je od svoje tete Elizabete spet nazaj prišla,
vidi sv. Jožef na njej znamnja, da je noseča, in je bil u
velikih brhkostih. Svetost Marie mu brani hudo mislili
od nje; kar vidi, žali njegovo serce. Žeje  u mislih imel,
jo skrivši zapustiti, kar mu Bog svojega angela pošlje mu
u spanju povedat to veliko skrivnost, rekoč: „ Jožef, Da¬
vidov sin! ne boj se k sebi vzeti Marie svoje žene; zakaj
kar je u njej rojeno , je od sv. Duha. Rodila pa bo sina ,
in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje
ljudstvo od njih grehov .“ — Lehko si moreš misliti, kako
je ta razodetva sv. Jožefa razveselila. Njegovo poterto
serce od veselja poskakuje, ker ga je Bog iz tako ve¬
like sliske rešil, in ker je prihod željno pričakovanega
Odrešenika že tako blizo, njegova sveta nevesta mati
Zveličarja, in on njegov od Boga izvoljen rednik.

Ko se je čas rojstva Jezusa Kristusa bil približal,
je bilo popisovanje Judovskih dežel napovedano. Moral
je tudi sv. Jožef s devično materjo se u mesto Betlehem
podati, da bi se oba iz Davidovega rodu rojena u Davi¬
dovem mestu zapisala. In tako se je dopolnilo, kar je
Bog po svojem preroku Miheju govoril, da bo namreč

601

Odrešenik sveta iz mesta Betlehem izhajal, rekoč: „Ti
Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor naj manjši med
Vojvodi Judovomi; zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kateri
bo vižal moje ljudstvo Israel.“  Ali u Betlehemu ne najdeta
kraja, da bi mogla prenočiti, toraj sta bila primorana u
bornej štalici čez noč ostati. In u tej noči je rodila
Maria Jezusa, in ga je u plenice povila in položila u
jasle. Oh kako veselje sta vživala Maria in Jožef u
svojem siromaškem prenočišču, ko sta vidila Sina božjega
kakor dete pred seboj. Kako je bilo njuno serce polno
andohti in hvale do Narvišjega! Kmalo pridejo tudi po¬
božni pastirji, katerim je Bog najpred to za cel svet pre-
imenitno in veselo novico po angelih razodel, u štalico
Jezusa molit in veselje Maric in Jožefa pomnožit. Še
Večje pa je bilo njuno veselje, ko pridejo trije modri,
alj kralji iz jutrovih dežel tega častit, katerega je lastno
ljudstvo zaverglo.

Štirdeseti dan po Jezusovem rojstvu gre Jožef s
Mario u tempel, da bi po judovskej postavi božje dete
daroval svojemu očetu. Kako se je radoval, ko je stari
Simeon po vdajanju sv. Duha novorojenega Odrešenika
sveta spoznal, in zdaj, ko je dolgopričakovanega Zveli¬
čarja s vlastnimi očmi vidil, in ga na svojih rokah imel,
s  veseljem umreti hotel.

Po svetih treh kraljih je tudi Herodež za Jezusa zvedel
in je sklenul ga umoriti. U spanju naznani Bog po angelu
SV. Jožefu veliko nevarnost, in mu vkaže v Egiptovsko
bežati. Berž se napravi s Jezusom in Mario na dolg
Pet, in še tisto noč zapusti Betlehem. Ko je bil Herodež
z amerl, ga spet angel opomene, se u deželo Israel verniti.
On vzame dete in njegovo mater in se poda proti domu,
v endar ne gre u Judeo, ker se je Arhelaja bal, ki je po
s merti Herodeža na njegov prestol prišel, temuč u Nazaret
13  Galilei. Od tod je šel vsako leto o določenem času
8°r u Jeruzalem. Ko je Jezus dvanajst let star bil, gre
tl) di on s svojim rednikom in svojo materjo u Jeruzalem,
Ve likonočne praznike tam obhajat. Ko so svetki že mi¬
nuli, gresta tudi Maria in Jožef nazaj, tačas ko Jezus še
tempelnu zaostane; kar pa onadva vedela nista, ker
s,ft  mislila ga pri žlahti najti, ki je pred njima odšla. Ker
pa tudi tam ne najdeta, kaka velika žalost ju obide!
Neprestano ga iščeta, dokler ga tretji dan u tempelnu u

602

sredi učenikov sedeti najdeta. Vsa njuna žalost se je
zdaj u neizmerno veselje spremenila. Vsi trije se vernejo
domu, in Jezus je bil obema pokoren. Toliko nam pove
svet Evangeli od sv. Jožefa. Kdaj je zameri se za go¬
tovo povedati ne more, verjetno pa je, da je popred te
svet zapustil, preden da je Jezus Kristus za nas na
križu umeri, sicer bi ne bil skerb za svojo ljubo mater
Janezu izročil, temuč sv. Jožefu prepustil. Kako lehko
je tedaj on zaspal, ker sta Jezus in Maria brez vsega
dvoma pri njegovej smerti pričujoča bila! Zato se on
posebno kot varh vmirajočih časti. Sv. Terezia si je
veliko prizadevala, da bi ga ljudstvo častilo in za pri¬
prošnjo prosilo, in je terdila, da Bogjinikolj ni kaj odrekel,
kar je po priprošnji sv. Jožefa prosila. Zares je on po¬
polnoma vreden, da ga vsi kristiani visoko časte, ker je
od Boga tako visoko opravilo, rednik našega Odrešenika
biti, prejel.

V začetku sv. mase poje cerkev:  Pravičen bo cvetel,
kakor palmovo drevo, kakor cedra bo na Libanu rastel,
zasajen v hiši Gospoda, v veži našega Boga. Dobro je
Gospoda hvaliti, in tvojemu imenu o Narvikši! hvalo peti*
(psi. 91.) Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  Prosimo te o Gospod, dodeli nam
po zasluženju zaročnika tvoje presvete matere pomoč,
da nam bo, česar ne moremo po našej slabosti doseči,
po njegovi priprošnji dano, ki živiš in kraljuješ i. t. d.

Berilo iz bukev Siraliovih 45, t—9.

Je bil ljub Bogu in ljudem, njegov spomin je v bla-
gru, Bog ga je v slavi svetnikom upodobil, in ga je p°“_
veličal v strah sovražnikom, in je z njegovimi besedami
znamnja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu dat
povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slavo, v
njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga izvoli 1
zmed vsega človeštva. Zakaj slišal je njegov glas, m !) a
je peljal v oblak, in mu je dal očitno zapovedi in postave
življenja in modrosti.

Nauk:  Kar sv. pismo tukaj od Mojzesa govori, J®
bilo posebno svetemu Jožefu podeljeno, zato bere danas
sveta mati katolška cerkev to berilo. Svetega Jozola j e

603

Bog močno ljubil, kar je očitno, da ga je bil za rednika
svojega sinu Jezusa Kristusa postavil. Njegov spomin
je slaven in blažen; kako bi mogel biti tisti brez slave
'n blagoslova, ki je bil rednik tajistega, ki jo bil od za¬
četka sveta stvarnik vsih stvari blagoslovljen, in ki je
bot odrešenik s svojo smertjo nam, ki smo za naše grehe
prokletstvo Božje zaslužili, blagoslov iin milost zadobil.
Bog je Jožefa povzdignil čez vse svetnike in čez vse
kralje povikšal, zakaj on ni bil samo iz kraljevega rodu,
ampak tudi rednik kralja vsih kraljev. Njegova krotkost,
njegova poterpežljivost, njegova čistost in zvesta ljube¬
zen do Marije so ga naredile narvečega svetnika, so mu
pridobile cest in slavo, da je ga Bog za rednika izvolil,
>n so ga vrednega storile, ljubeznjivi glas Jezusa Kri¬
stusa trideset let slušati. Bog ga je v oblake peljal t. j.
on ga je v nebesa vzel, kjer Boga zdaj od obličja do
obličja gleda, in kjer je mogočen besednik vernih na zemlji.

Evangeli svetega Matežva 1, 18—21.

Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu zaročena,
t, d. (kakor predbožični dan, str. 41.)

Zakaj je bila presveta Devica svetemu Jožefu
zaročena ?

Sveti Jeronim pove sledeče uzroke J ). 1. Da se

po rodu svetega Jožefa, ki je iz Davidovega rodu, do¬
kaže, da je tudi Marija in Jezus iz Davidovega rodu;
Zakaj v stari zavezi se niso smeli zvunaj svojega rodu
ženiti in možiti, kjer je Judovemu rodu obljubljeno bilo,
da bo odrešenik iz njega so rodil; 2. da bi no bila Ma-
tija kamnjana; kar bi se bilo zgodilo, če bi bila zunaj
z akona noseča postala, in da bi ne bil Kristus kot neza¬
konski otrok zasramovan in zaveržen; 3. da je bilo,
kakor pravi sveti mučenik Ignaci, Kristusovo rojstvo
kudiču zakrito, ker je mislil, da ni Kristus od device
| e muč od zakonske žene rojen; 4. da je imela Marija to¬
lažbo in pomoč, namreč o času, kadar je z Jezusom v
®gipt bežati morala.

t) Uh. 1. comm, in Mat. c. 1.

604

Zakaj je Jožef hotel Marijo skrivše zapustiti?

Ker že ni bil vedel, kar je vscgamogočni Bog nad
Marijo storil, in ker ni mogel zapopasti, kako je Marija,
ki je tako lepo in sramožljivo zaderžala se, noseča po¬
stala; pa vender je Marijo preveč ljubil in poštoval, i ' 1
ni mogel od Marije hudega misliti, govoriti in jo v sra¬
moto pripraviti.

Zakaj mu pa Marija ni te skrivnosti razodela ?

To je zamolčala ona iz ponižnosti; ona je ponižnost
tako ljubila, da je rajši hotla, da naj ljudje hudo od nje
mislijo, kakor da bi bila čudnih reči, katerih je bil Bog
nad njo storil, razodela; zraven je pa tudi upala, da bo
Bog sam za njeno čast se potegnil in njeno nedolžnost
razodel.

Nauk svetega Jožefa častiti.

Jezus Kristus, pravi sveti Alfonz Liguori, je, dokler
je še na svetu bil, svetega Jožefa visoko obrajfal in
častil, in mu je bil celo svoje življenje pokoren. Že to
bi imelo vse kristjane spodbosti, sv. Jožefa v velikej
časti imeti. Zares, kogar je kralj vsih kraljev tako po-
vikšal, je pač vreden, da ga ljudje sosebno častijo. iVa s
k temu podbuditi, piše sveta Terezja: Jaz se ne sponi'
nim, da bi bila kadaj svetega Jožefa zakej prosila, kat'
bi mi ne bil dodelil. Velike dobrote, katere mi je Bog
po njem dal in dušne in telesne nevarnosti, iz katerih
me je rešil, so dovolj čudne. Kakor mislim, je Bog
drugim svetnikom milost dodelil, tajistim, katere se njih
priprošnji priporočijo, v  posebnih potrebah pomagati, ot *
tega slavnega svetnika sim pa prepričana, da on v vsih
potrebah pomaga. Gospod naznani s tim, da kakor mu J e
bil na zemlji pokoren, hoče tudi v nebesih vse dopol
niti, kar ga on prosi. To so poskusili tudi drugi ljudi,
katerim sim svetovala, njemu se priporočiti.“ Jaz bi rad,
pravi sveti Alfonz dalje, vsakemu svetoval, temu svetniku
priporočevati se, ker sim vočkrat poskusil, da on veliko
pri Bogu zamore. Že več let ga prosim na njegov
praznik za kakšino milost iu dobroto in vselej sem J°

605

sprejel. Ker moramo vsi umreti, bi ga imeli vsi posebno
častiti, da nam srečno smert sprosi; zakaj vsi katolški
kristjani spoznajo, da je on mogočen besednik umirajo¬
čih, ki svojim spoštovavcom na smertno uro pomaga in
to iz treh uzrokov:

1. Ker ga ne ljubi Jezus kakor prijatla, ampak kakor
očeta, zatoraj je njegova priprošnja veliko močnejša,
kakor kakega druzega svetnika.

2. Ker ima sveti Jožef posebno moč proti hudim
duhovom, ki nas na smertno uro strašijo. — Ker je sveti
Jožef Jezusa iz rok grozovitnega Herodeža rešil, mu je
Bog dal moč, umirajoče hudiča braniti, da jih hudič ne
napade in zmaga.

3. Je pomoč, katero sta Jezus in Marija svetemu
Jožefu na smertno uro dala, temu svetniku pravico pri¬
dobila, na smertno v uro tudi vsim na strani stati, ki ga
ljubijo in časte. Ce ga tedaj na smertno uro prosijo,
jim ne bo samo pomagal, ampak jim bo tudi pomoč Je¬
zusa in Marije sprosiI,“ Ali te ne bodo te besede ime¬
nitnega svetnika spodbudile, svetega Jožefa vsak dan
častiti, ali te ne bo upanje, s pomočjo Jezusa, Marije in
svetega Jožefa, srečno umreti, nagnalo, Jezusovega red¬
nika posebno častiti?

Molitev k svetemu Jožefu.

O prečisti ženin Marije, sveti Jožef, ki si po tvoji
čistosti in pravičnosti vreden postal, za rednika Jezusa
Kristusa izvoljen biti, prosim te, ne zapusti me v mojih
Potrebah in težavah; sprosi mi milost, tako čisto in pra¬
vično živeti, kakor ti in dodeli mi srečo v naročju Je¬
zusa in Marije umreti, kakor si ti umeri. Amen.

Nauk za praznik oznanjenja (levice Marie.

f25. marcaf)

Te praznik se tako imenuje, ker obhaja cerkev spo¬
jin na večne čase znamenitega dneva, ko je angelj Gabriel
^larii veselo oznanil, da bo ona mati zveličarja postala.

Sv. maša se takole začne: Vsi bogatinci izmed 1 jud—
s * v a bodo tvoj obraz prosili. Za njo bodo device h

606

kralju peljane; z veselim ukanjem bodo svoje bližnje k
Tebi prinesle. Iz mojega serca zvirajo sladke besede,
mojo pesem darujem kralju. Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitva.  O Bog, kateri si hotel, da je tvoja
Beseda po angelovem oznanenju od telesa device Marie
meso na se vzela, dodeli svojim prošnikom, da, ker jo
u resnici Mater božjo verjetno, se nam po njeni prošnji pr*
tebi pomaga. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Amen--

Iierilo iz Izaija preroka 7, 10—55.

Tiste dni je govoril Gospod Ahacu, rekoč: Prosi si
znarnnje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolej iz globo¬
čine, ali od zgorej iz visocine. In je rekel Ahac. JV e
bom prosil, in ne skušal Gospoda. In (Izaija ) je rekel :
Poslušajte tedaj, Davidova hiša! Vam je li premalo nad¬
legovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu?
tega voljo vam bo dal Gospod sam znarnnje: glejte, de¬
vica bo spočela in rodila Sinu, in se bo imenovalo njegovo
ime Emanuel. Sirovo maslo in med bo jedel , da bo vedel
zavreči hudo , in izvoliti dobro.

Razlaganje.  Rasin, kralj Sirski, in Facer, kralj Israel'
ski, sta se podala nad Jeruzalem, ga obsesti in namesto
Ahaca drugega kralja postaviti. Ahac se je močno pre¬
strašil  in mislil, pri Asircih pomoči iskati. Bog mu P a
po preroku naznani, da tega nima storiti in mu vkaže, s *
prositi znarnnje, da s tim upanje na Boga vterdi in » a
spet potolaži in okrepča. Ahac tega pa ni hotel štorih-
Zato mu je prerok sam znarnnje dal rekoč: Devica bo
spočela in rodila Sinu, in se bo imenovalo njegovo i * 116
Emanuel to je: Bog s nami. Emanuel mu bo ime, ker
se bojo o njegovem rojstvu sovražni kralji že domu p 0 '
dali, brez da bi bili kej opravili. Tako se je tudi zgodilo-

V višjem smislu so se pa te prerokove besede spol'
nile nad Jezusom, ki je bil rojen iz Marie, čiste device,
in ki je naš odrešenik in zveličar, naš pravi Emanue •
„Bog s nami.“

Evangeli svetega Lukeža 1, 26—38.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v
mesto Galileje, ki mu je ime Nacaret, k devici, zaročeni

607

možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in
devici je bilo ime Marija. In Angel je prišel k nji, in
je ji rekel: Ceščena, milosti polna; Gospod je s teboj;
šegnana si med ženami! Ko je pa ona to slišala, se je
prestrašila nad njegovim govorjenjem, in je mislila, ka-
košno bi bilo to pozdravljenje. In angel ji je rekel: Ne
hoj se, Marija! ker milost si najšla per Bogu. Glej!
spočela boš v svojem telesu in rodila Sinu, in imenuj
njegovo ime Jezus. Te bo velik in Sin Narvišega ime¬
novan ; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njego¬
vega očeta, in bo kraljeval hiši Jakobovi vekomaj, in
njegovega kraljestva ne bo konec. Marija pa je rekla
angelu: Kako se bo to zgodilo, ker moža ne spoznam?
In angel je odgovoril in ji rekel: Sveti Duh bo prišel v
le, in moč Narvišega te bo obsenčila; in za tega voljo bo
Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. In
glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sinu v svoji
starosti, in ti mesec je že šesti, tiste, ki je imenovana
nerodovitna. Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč.
Marija pa je rekla: Glej! dekla sim Gospodova: zgodi
se mi po tvoji besedi.

Zakaj popisuje evangeljist oznanjenje vclovecenja
tako natajnko?

Da bi mi skrivnost učlovečenja, po katerem nam je
sveličanje došlo, dobro pomnili, verovali in premislili.

Zakaj je bil angelj k Marii poslan?

Jej Božjo voljo oznaniti, po kateri je hotel sin Božji
v  Marijnem telesu človek postati, da bi človeški rod
s  terplenjem in smertjo odrešil.

Je bilo učlovečenje za naše odrešenje potrebno?

Da, zakaj kot Bog ni mogel Jezus terpeti, brez
n ®skončnega zasluženja pa ni bilo mogoče Bogu zado¬
sti, če bi se ne bil sam Božji sin pred Očetom ponižal
111  terpel; kar se je le po učlovečenju zgoditi moglo.

608

Glej! Kako Strašen in hudoben je greh, za katerega ni
bil noben človek in ne angelj ampak sam Bog — človek
v stanu zadostiti.

Zakaj je hotel Bog, da naj v učlovečenje tudi
Maria privolji?

1. Nam pokazati, da Bog nobenega k dobremu toliko
manj k hudemu ne sili; 2. da bi spoznali, da je tudi za
dobre dela, naša dobra misel, dovoljenje potrebno, da
postanejo zaslužive; 3. da bi Bog, kakor čestiti Beda
pravi, priložnost dobil, Marii za njeno dovoljenje nar veče
gnade in milosti podeliti, katerih so si vse stvari>
angelji in ljudje z mislimi, besedami in deli kedaj za¬
služili, in zaslužiti zamorejo.

Zakaj je angelsko oznanjenje Marijo ustrašilo?

Nekaj, ker je bila ponižna, nekaj, ker je bila sra-
možljiva. Ona je bila tako ponižna, da se je nar ne-
vrednišo stvar mislila in zato ni mogla zapopasti, kako
jo more taka čast zadeti. Ona je bila tako sramožljiva
in je devištvo tako ljubila, da jo je angeljev dohod že
prestrašil. Naj se device iz tega učijo, da so ponižnost,
sramožljivost in čisla nedolžnost nar potrebniše čednosti,
nar lepša krasota in nar žlahtniši kinč, zakaj te je Marija
toliko cenila, da ni hotla brez njih mati Božjega sinu
postati.

Kaj pometli sedež kralja Davida?

Kraljestvo Kristusovo, katerega predpodoba je bilo
Davidovo kraljestvo; Jezusovo kraljestvo je pa popolnise,
ker vse ljudi obseže in ker bo večno terpelo.

Zakaj se imenuje David Kristusov oče?

Ker je bila Kristusova mati Marija iz Davidove
rodovine, toraj David predoče Jezusa Kristusa po člo¬
veški natori.

Kdo je bil pravi Kristusov oče?

Na to vprašanje prav odgovoriti, je treba vedeti, da
ste v Kristusu dve natori zjedinjenc, Božja in človeška.

609

Po človeški natori je imel on mater, očeta pa ne; zakaj
Jožef je bil le njegov oskerbnik in rednik; po Božji pa
ni imel matere, ampak očeta, ki je nebeški Oče.

Kak6 je bil Kristus spočet?

Sv. Duh je Marijo obsenčil, in ona je od sv. Duha
sprejela in spočela Jezusa Kristusa, ki ga je potem rodila.

Kaj imajo v naših sercih obuditi besede: „pri
Bogu ni nič nemogoče?“

1. Naše upanje na Boga, ki nam v nar revniših in
Žalostnejših časih, kadar se vsa pomoč nemogoča zdj,
prav lahko pomagati zamore in tudi pomaga, če je v
Zveličanje naše duše potrebno in če ga za to prosimo.

2, Našo vero, katera terdno veruje vse tudi nar večje
skrivnosti, če jih ravno z našo pametjo zapopasti ne
moremo; zakaj če bi ne mogel Bog nič druzega storiti,
kakor kar mi zapopasti zamoremo, bi ne bil on Bog; on
Več zamore, kakor mi zapopasti moremo. —

Zakaj se imenuje Marija deklo Gospodovo?

Za njene ponižnosti del; ponižnost in deviško čistost
je Marija nar bolj ljubila. Zatoraj pravi sveti Bernard:
Zavoljo deviške čistosti je Bogu dopadla, in zavoljo po¬
nižnosti ga je spočela.

V

Hazlaganje angeljskega češčenja ali Ceš-
cena si Marija.

Zakaj imenujemo „Češčena si Marija“ angeljsko

češčenje?

Zato ker se začne z besedami, s katerimi je angelj
Gabriel Marijo ogovoril, kadar jej je oznanil, da bo mati
sinu Božjega postala.

Iz koliko delov je angeljevo češčenje?

Angeljevo češčenje je iz treh delov; iz pozdravljenja
višega angelja Gabrijela, iz besed svete Elizabete, in iz
besed katolške cerkve.

Goffine. 39

610

Ktere besede so angelja Gabrijela, hi jih je Marii

rekel?

Te so: Cešbena si Marija, gnade polna, Gospod je
s teboj. Žegnana si med ženami.

Kdaj je angelj Gabrijel to govoril Marii?

Kader je iz nebes prišel ji oznanit, da je izvoljena
mati vsega sveta odrešenika,

V t

Zakaj je angelj Gabrijel Marii rekel: Cešcena si

Marija?

Angelj Gabrijel je Marii tako ponižno govoril, ker
je vedel, da bo mati Sinu Božjega, kralja nebes in zem¬
lje; in da bo kraljica angeljev, in toraj tudi njegova.

Če je angelj Gabrijel ponižno govoril Marii, in jo
častil, veliko bolj jo moramo mi revni ljudje častiti, ker
jo je Bog neizrečeno in nezapopadljivo povišal.

Kaj druge besede angelja Gabrijela Marii rečene:
Gnade si polna, pomenijo?

Te besede pomenijo, in oznanijo sosebno svetost
device Marije, ktero je Bog s svojo gnado napolnil. O
srečna devica! Drugi sveti upajo, da so v gnadi pri Bogu,
Marii pa angelj pove, da je v gnadi, in da je polna
gnado, in sosebna prijatelca božja.

Kaj pa te besede angeljeve pomenijo: Gospod jv

s teboj?

Angelj Gabrijel je to rekel Marii, da ji dopove, kako
veliko dopadanje ima Bog nad njo, da je s njo zdru¬
žen, in ona s njim s močno zavezo sosebne ljubezni.

Bog je s vsako dobro dušo združen. Jezus pravi:
Kdor mene ljubi, moje besede spolnuje; in moj Obe 0 a
ljubi, in m i bomo k njemu prišli, in pri njem prebivali .

®3. Vsaka duša, ki je v gnadi, je božje pre¬
bivališče, veliko bolj pa devica Marija, ker je gnade polna'

611

Ktere besede so svete Elisabete?

Svete Elisabete besede so te: Zegnana si med že¬
nami, in % e gnan je sad tvojega telesa.  Angelj Gabrijel
je Marii prej rekel: Zegnana si med ženami,  ker si po¬
ročena in devica, mati boš in devica ostaneš. Sveta
Elisabeta po svetem Duhu razsvetljena ponovi angeljeve
besede: Zegnana si med ženami;  in pristavi: Zegnan je
sad tvojega telesa,  da pove, zakaj je Marija povikšana,
da namreč ravno zato, ker je mati Sinu Božjega.

O Meri priložnosti je sveto, Elisabeta to govorila
devici Marii?

Sveta Elisabeta je to Marii govorila, kader je Marija
v njeno hišo stopila. Angelj Gabrijel je Marii razodel,
da je Bog njeno priletno teto Elizabeto rodovitno storil;
Marija je hitela k nji, in ko je v hišo stopila, jo je lepo
pozdravila. Elisabeta je po svetem Duhu razsvetljena
bila, in zvedela, kaj da se je v Marii zgodilo, in je za¬
vpila: Zegnana si med ženami , in žegnan je sad tvo¬
jega telesa! Od kod je to meni, da mati mojega Gospoda
k metli pride ?  Luk. 1, 36—43.

Kaj sveta Elisabeta tiči?

Sveta Elisabeta uči se veseliti in hvaliti Boga, kteri
je svetu po devici Marii dal odrešenika, in njo neizrečeno
povišal.

Ktere so besede katolike cerkve?

Te so: Jezus . Sveta Marija, mati božja, prosi za
nas grešnike, zdaj, in na našo smertno aro.  Amen.

Zakaj je cerkev besedam svete Elisabete pristavila
sveto ime Jezus?

Zato, da vemo od kakšnega sadu sveta Elisabeta
govori. Ona je Marii rekla: Zegnana si med ženami, in
% p gnan je sad tvojega telesa;  sad nje telesa je Jezus ,
po kterem je vsemu svetu odrešenje prišlo.

39 *

612

Zakaj nas cerkev uči reči:  „Sveta Marija, mati

božja? “

Zato da resnično hvalimo Marijo, in veliko upanje
va-njo stavimo, ker je vsa sveta, velika božja prijatelca,
in veliko zainore pri Bogu. Marija je resnična mati božja,
ker je nam Jezusa, Boga in človeka rodila; in ravno to po¬
višuje Marijo čez vse stvari.

Zakaj kličemo k Marii:  ,, Prosi za nas?“

Zato , ker upamo v mogočne prošnje Marije, da ona
prosi Boga za nas, in nam sprosi po Jezusu Kristusu,
kar v zveličanje potrebujemo. Marija nam ne more
gnade dati, ali grehov odpuščati, prosi pa Boga za nas,
in Bog jo uslišuje, ker ima veliko dopadanje nad njo.

Zakaj pristavimo: „Za nas grešnike?“

Po nauku katolške cerkve tako prosimo, da se po¬
nižujemo, ložej nagnemo usmiljeno mater Marijo prositi
Boga za nas, in da smo po nji uslišani pri Bogu zavolj
Jezusa.

Kaj beseda „zdaj u  pomeni?

Beseda zdaj  pomeni zdajno življenje. Prosimo tedaj,
da, ker je naše življenje polno skušnjav, in smo zmiraj
v veliki nevarnosti, ona vedno prosi Boga za nas, da ne
grešimo, in zvesto služimo Bogu.

Zakaj pristavimo: „In na našo smertno uro?“

Zato tako prosimo, in se Marii priporočamo, da nam
sprosi v gnadi božji umreti. Vse dni svojega življenja
se priporočamo Marii, da ona prosi Boga za nas, da
srečno umerjemo, ker je to nar potrebniše.

Ali je zadosti se Marii priporočati?

Ni samo to zadosti, ampak zvesto spolnovati zapo¬
ved^ njenega božjega Sina. Kdo zmed vernih kristjanov
n P časti Marije, in se ji ne priporoča? To je prav, P a
ni zadosti; in kdor noče greha opustiti, in keršansko
živeti, zaničuje Jezusa in Marijo, in ne bo zveličan.

613

Zakaj ang pijeva češčenje sklenemo s besedo. Amen ?

Zato, da terdimo, kar smo prej rekli Marii v čast,
in kar smo prosili; da ona, božja porodnica prosi Boga
za nas, in po nji zavolj zasluženja Jezusovega dobivamo
gnado pobožno živeti, srečno umreti, in v nebesa priti.
Amen.

Nauk od angeljskega cešeenja.

Kdo je angeljsko čescenje v katolško cerkev vpeljal?

Papež Urban II. ki je na cerkvenem zboru v Kler-
montu na Francozkem 1095. leta zapovedal, da se ima
vsak dan zjutraj, o poldan in zvečer zvoniti in vsakbart
angeljsko češčenje moliti. Njegov pravi namen je
bil, pomoči in brambe od Marije za križanske vojske
sprositi. Te svete vojske so bile v enajstem stoletju
peljane, da bi se bil sveti grob Jezusa Kristusa v kri-
stjansko oblast dobil in nevernikom odvzel. Te vojske
so sicer konec vzele, pa saj je življenje svete cerkve,
življenje vsacega človeka križanska vojska proti skušnja¬
vam in grehom. Še zmiram nam je tedaj pomoč in
hramba device Marije potrebna. Zatorej je navada an¬
geljsko češčenje moliti še zmiram pri katolški cerkvi
ostala. Nekdaj so med zvonjenjem vsi verni pokleknili
in še dan današnji pokleknejo pobožni kristjani. Poklekni
tudi ti, in tako boš častil Marijo Jezusovo mater in
samega Jezusa. Sveti nadškof Dragotin Boromejski se
ni sramoval pod milim nebom na ulici poklekniti in angelj¬
sko češčenje molili.

V čem obstoji molitev:  „angeljsko češčenje? u

V tem, da se moli trikrat Češčena si Marija in da
se reče pred pervo Ceščena si Marija: ^Angelj Gabriel
je Marii češčenje prinesel, in ona je spoiela od svetega
Duha;*  pred drugo: Marija je rekla:  „Jaz sem dekla
Gospodova, naj šemi zgodi po tvojej besedi pred tretjo:
*Beseda je meso postala in je med nami prebivala.
Srečno telo , ki te je nosilo, in srečne persi, katere si
sesal.*

614

Zakaj in kolkokrat ze moli angeljsko češcenje?

t. Da bi se na učlovečenje Jezusa Kristusa spom¬
nili in Boga zahvalili; 2. da bi presveto devico za poraoČ
proti našim vidljivim in nevidljivim sovražnikom prosili;
3. da bi se spomnili saj trikrat na dan, namreč zvečer,
zjutraj in o poldne po izgledu kralja Davida Boga častiti
in nekaj časa samo za molitev odločiti; zato vsak dan
trikrat zvon zapoje in čas naznanuje.

Kako moramo angeljsko češcenje moliti?

I. Zbrano,  t. j. počasno in kleče (zvunaj v saboto
večer, v nedeljo in o veliki noči, tistikrat se stoje moli.)
2.zgrevano,  ker se je Kristus zavoljo naših grehov včlo-
večil; 3. pobožno  t. j. serce in usta morale zjediniti se v
mislih in besedah, — kar molimo, moramo tudi v sercu
občutiti.

Češcenje Marije.  Ceščena si Marija, milosti polna!
Jez se veselim in radujem, da si bila izmed vsih za ma¬
ter Narvikšega in za kraljico nebes in zemlje izvoljena
in počeščena. S tebo je Oče tistega, katerega si ti
spočela; s tebo je Sin, katerega si v tvojem deviškem
telesu nosila; s tebo je sveti Duh, ki te je s svojo vse-
gamogočnostjo obsenčil. Zato si ti blagoslovljena med
ženami. Ti si veselje nebes, kine cerkve Božje. Prosi
za nas Boga zdej in na našo smertno uro. Amen.

Nauk za praznik Marije sedem žalost.

( V petek pred cvetno nedeljo j

Te praznik se tako imenuje, ker je rožna devica
Marija v svojem življenju o sedmerih priložnostih in pri-
godbah nar več terpela; namreč: 1. ko je bil njen sin ob¬
rezan; 2. ko je morala ž njim v Egipt bežati; 3. ko ga
je bila tri dni v Jeruzalemu zgubila; 4. ko ga je vidila
težki križ nositi; 5. ko ga je umirajočega na lesu svetega
križa zagledala; 6. ko so ga iz križa sneli in v njeno
naročje in 7. u grob položili. V vedni spomin britkega
terpljenja Marije je cerkev te praznik zapovedala in zato

615

se fudi kaže podoba Matere Božje, ki ima eden ali sedem
Mečev v sercu.

Cerkvena molitev . O Bog! pri katerega terpljenju
je po prerokovanju Simeona narmirnejšo dušo čestite Device
in matere Marije ojster meč prehodil, dodeli nam milost¬
ljivo, da bomo, ker njene bolečine in terpljenje obhajamo,
po priprošnji in zasluženju vsili svetnikov, ki so polni
ljubezni pri križu stali, blaženi sad tvojega terpljenja
dosegli, ki kot Bog z Bogom Očetom v edinosti svetega
Duha živiš in kraljuješ i. t. d. Amen.

Berilo iz bukev Juditinih 13, 22 — 25.

Gospod te je s svojo motijo oblagodaril, ker je po
tebi v nit storil nase sovražnike. Oblagodarjena si ti,
hci! od Gospoda previsocega Boga pred vsemi ženami na
Zemlji, Hvaljen bodi Gospod, kteri je stvaril nebo in
Zemljo , ker je dans tvoje ime tako povišal , da ne prejde
tvoja hvala iz tist ljudi, kteri bodo pomnili Gospodovo
mob vekomaj. Zavoljo britkosti in nadloge svojega ljudstva
svojemu življenju nisi prizanesla, ampak si odvernula po-
konbanje pred obličjem našega Boga.

Evangeli svetega Janeza 19, 25—27.

Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega njegova
mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Maria
Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kterega
je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji materi: Žena, glej,
tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In od tiste
tire jo je učene k sebi vzel.

Stabat mater dolorosa.

Mati je pod križem stala,
Jokala no žalovala,

IV j e n i Sin tam visel je.
Kaka to je bolečina,

Mati vidi vmreti Sina,
Meč prebode njej serce.

Kaka žalost ino sila
Je v Mai ij’nem sercu bila,
Vidla sina v mukah #) je.
Sina, ker ima razbito,

S ranami telo pokrito,

Ker za greh daruje se.

*) v martrah.

616

Kdo bo gledal brez vsmilenja,
Kolko Mati ’ma terplenja

V smerti Sina svojega?

Ah! kdo ne bi v solzah plaval,
Ce bo težo premišlaval,
Ktera njej je k sercu šla.

Grehe ljudstva na se vzeti,
Vidi Jezusa terpeti,

Vdati šibam se voljno.

Gleda svoga Sina milo,

Ki ga vse je zapustilo,
Kadar nagnul je glavo.

O ljubezni polna Mati!

Daj mi s teboj žalovati,

In z ljubezni jokati.

Da bi taka v men’ gorela,
Kako ti si v sercu ’mela
Proti tvomu Jezusi.

Vtisni tvoga Sina rane

V moje serce, da ostane
Vnjem vsikdar od njih sp omin.
Naj da vem, kar v sodni hiši,

V temni ječi no na križi
Terpel je za me tvoj Sin.

Daj, da s teboj solze stačem,
In si s njimi lice zmačem,
Dokler tukaj še živim.

S teboj polek križa stati,

In tam milo žalovati
Z celega serca želim.

Tvojo žalost, o Devica!
Mučencev ti vsih kraljica!
Tudi v moje serce vlij.
Kristusovo smert, terplenje
Skoz prihodno vse življenje
Daj mi premišlavati.

Daj, da tvoga Sina rane
Bodo v moje serce vžgane,
Njega kri očisti me ?

Da se pekla nimam bati,
Varji ti me ljuba Mati,

Kadar s menoj v sodbo gre.

Kdar mi svet bo zapustiti,
Jezus daj skoz Mater priti
K tebi, da premagam vse.
Daj, kdar telo bode vmerlo,
Da se duši bo odperlo
Večno izveličanje. Amen*)-

Nauk za praznik svetih aposteljnov Fi¬
lipa in Jakoba.

Sv. Filip  je bil rojen u Betzajdi, Galilejskem mesticu
pri jezeru Genezaret. Silno je željel odrešenika spoznati,
po prerokih napovedanega, in Bog je njegove želje dopol¬
nil. Ko namreč Jezus na potu u Galilejo Filipa sreča, mu
reče: „Hodi za menoj /* Brez odloga je Filip za Jezusom
šel, je njegov učene postal, in ga več zapustil ni. Sercno
se je veselil, da je Jezusa najšel, ki ga je iz njegovih pogo¬
vorov kmalo pravega Mesia spoznal. Pa to mu ni bilo za-

*) Kdor koli s zgrovanim in pobožnim sercom lo pesmico moli,
zadobi odpustek 100 dni.

617

dosti; željel je tudi druge enake sreče vdeležiti. Imel je
dobrega, bogaboječega prijatela, Natanaela  po imenu, ki
je bil božje postave dobro učen mož. K njemu je hitel in
mu rekel: »Najšli smo ga, kterega je Mojzes u postavi popi¬
sal in preroki: Jezus je iz Nacarela.“  Ker je bilo Nacaret
majhino in zaničevano mestice, mu Natanael u naglici od¬
govori: »Zamore li kaj dobrega izNacareta priti? u  — Filip
pa mu pravi: „ Pridi in poglej /“ in Natanael gre s njim,
spoznaJezusa po njegovem govoru za vsevednega Gospoda
in nja vero sprejme.

Drugo leto je Jezus Filipa za svojega apostola posta¬
vil, in ga za njegove zvestobe del zlo ljubil. On je bil,
kterega je Jezus u puščavi vprašal: „ Kje bomo kruha kupili,
da bi se ti najedli? a  In on je odgovoril: „ Za dvesto denar¬
jev kruha jim ni zadosti, da bi le kaj malega vsakteri dobili
Jezus pa je s čudežem pokazal, da mu tega ni bilo potreba.
Po tem ko je Jezus Lazara čudno obudil, in častilo u Je¬
ruzalem popotoval, so prišli nekteri neverniki k Filipu re¬
koč: „ Mi bi radi Jezusa vidili /“ Filip njih želje naj pervo
Andreju pove in obadva jih po tem Jezusu naznanita. —
Po sledni večerji je Jezus u svojem govoru učencom svo¬
jega Očeta omenil, in Filip mu reče: »Gospod! pokaži nam
Obeta , in to natri bo zadosti Jezus pa mu odgovori:
» Filip! kdor vidi mene, vidi tudi Obeta.''-

Ko so bili apostoli svetega Duha prijeli in se po svetu
razišli, oznanovat sv. evangeli, je prišel Filip u Skitio, kjer
je ljudi s naukom in s čudeži Jezusu pridobival. Iz Skitie
se je podal u Frigio, kjer je u poglavitnem mestu Hierapoli
silno veliko zver drakona narajmal, kterega so neverniki u
svoji slepoti svojega Boga molili, in mu u dar ljudi žive
metali, da jih je raztergal in požerl. Svetemu apostolu se
je tolike slepote serce vžalilo, ter je na kolenih prosil vse-
gamogočnega Boga, da bi to divjo pošast umoril, naj bi
ljudstvo spoznalo, kakega nevrednega Boga so molili. Bog
gaje vslišal in drakon je pričo veliko nevernikov na dvoje
razpočil. Zdaj je sv. Filip pričujočim njih zmoto očital, in
Pravo vero predgoval, ktero jih je dosti sprejelo. Malik-
v avski duhovni pa in nekateri oblastniki, viditi, kaj se je s nji¬
hovim malikom zgodilo, zgrabijo Filipa, ga veržejo u pre-
gnusno ječo, in ga nevsmileno stepsti vkažejo. Poslednič
ga rečejo na križ obesiti in s kamnjem pobiti. Med tim
grozovitim terpinčenjem pa seje zemlja tako stresla, da so

618

od straha vsi neverniki odbegnuli. Verni so ga holli i*
križa isneti, on pa jim je to branil ter jih prosil, naj mu dajo
po izgledu Gospoda na križu umreti. Zgodilo seje, kakor
je željel. Serčno je še sebe in svoje verne Bogu priporo¬
čil, potem pa na križu mirno zaspal.

Sv. Jakob,  kterega god se ravno te dan obhaja, se
imenuje mlajši alj manjši, ker gaje Jezus pozneje apostola
poklical, kakor drugega, ki se mu tudi Jakob veliki pravi.
Bil je prečisti devici Marii, torej tudi Jezusu u bližni žlahti;
zato je u svetem evangeliu imenovan Jezusov brat. Nje¬
gova matije bila Maria Kleofova, ktera je u Jezusa vero¬
vala, ga spremljala, mu stregla in zraven njegovega križa
stala. Rojen je bil u mestu Kafarnautn. Ze od rojstva
so ga nja stariši Bogu zaobljubili in u dar dali. Pa tudi on
je vedno sveto živel; po šegi Nacarejski nikolj ni mesa
jedel, ne vina pil. Vsemu sladnemu poželenju se je ojstro
odpovedal; molil pa je toliko rad, da je bila koža na kole¬
nih k slednjemu kakor skorja. Njegovo živlenje je bilo
toliko bogaboječe, da mu niso le kristiani, temuč tudi ljudje
sploh „pravii-nik * rekali. Zato gaje pa tudi Jezus apostola
izvoljil, da gaje s drugimi tovarši spremljal. Po prijetem
svetem Duhu so ga škofa poglavitne cerkve cele škofije u
Jeruzalemu postavili, ktero imenitno službo je blizo 30 let
nevtrudlivo in zvesto opravljal. Silno ga je veselilo, daje
toliko ljudi Jezusovo vero sprejelo, še bolj pa, da so verni
tudi po veri pobožno in nedolžno živeli. Vedno namreč
jih je opominjal po veri tudi svoje živlenje ravnati, ter se
jeze, prevzetnosti, obrekovanja, priduševanja in drugih
grehov skerbno varvati, božje zapovedi na tenko spolno-
vati, hudo poželjenje premagovati, jezik svoj obvujzdovafN
terplenje in preganjanje voljno prenašati, posebno pa bližnemu
vsmilenje skazovati.

Ker seje tako keršansfvo po Jeruzalemu in vsem Ju¬
dovskem razširilo, brez da bi bili pismarji in farizeji to vbra-
niti mogli, so si namislili, s obljubami in priliznenimi bese¬
dami sv. Jakoba namarnovali, naj bi Jezusovi veri zopergo-
voril, in spet judovsko staro postavo sprejel. Zato g a
Anae, tačasni veliki judovski duhoven usvoj sbor povabi, m
potem ko sv. Jakoba za del njegove čednosti in pobožnosti
hinavsko pohvali, ga nagovarja, naj bi ljudstvo, ki se J e
ravno k veliki noči tako obilno u Jeruzalemu sošlo, od nove
zmote, kakor je keršanstvo imenoval, odmarnoval, in S P C

619

na pravo pot napeljava!. Sv. Jakob obljubi vsim pravo pot
'zveličanja pokazati. Peljajo ga na verh tempelna, da bi
ga od ondot zbrano ljudstvo ložej zastopilo.

Tukaj je sv. Jakob brez vsega straha nauk svete Je¬
zusove vere očitno terdil — Dosti pričujočih ga je dopad-
Hvo zaslišalo, ter so željcli kristiani biti. Farizeji so pa
•ned ljudstvo vpili: .,Pravičnik se je zmotil; ne dajte se za¬
peljati. Ni tako, kakor pravih  Ob enem pa so vsi razkačeni
leteli, in svetega apostola, ki je tako serčno od Jezusa pri¬
čal, in verh tempelna vergli. Na tleh si še sv. Jakob kolikor
ftiore na kolena pomaga, roke in oči k nebesam povzdigne,
'n po izgledu svojega Gospoda na glas prosi: „ Gospod!
°dpusti jim; zakaj oni ne vedo, kaj delajo .“ — Judje pa ga
Začnejo kamnati, in eden iz med njih ga s batom tako neus-
•nileno po glavi udari, da se per tej priči mertev zgrudne.
Sv, Jakob je umeri 96 let star. Njegovo truplo so zraven
tempeljna pokopali.

Začetek sv. make je iz bukev Ezdra 9. pgl .: V te¬
žavah so, o Gospod! k tebi vpili in ti si jih uslišal iz
nebes. Veselite se pravični v Gospodu; pravični so
čredni hvale. (psi. 32.) Čast bodi itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! ki nas z vsakoletnim praz¬
nikom svetih aposteljnov Filipa in Jakoba razveseluješ,
dodeli nam, prosimo te, da bomo, kakor nas njih za-
s luženje razveseluje, po njih izgledu v dobrem napredo¬
vali; po Jezusu Kristusu, tvojem sinu, našem Gospodu.
Amen.

Berilo iz bukev modrosti 6, 1—5.

, P ’ avični bodo z veliko serČnostjo stali pred tistimi,
hi eri zo jih stiskati, in odvzeli njih dela. Ko bodo to
v idiU >  bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za-
eudili zavoljo nag/osti neupanega zveličanja, ter bodo
s aini per sebi rekli , kesaj e se, in od britkosti duha zdi-
hopf/je: Ti so, ktere smo nekdaj zasmehovali, in v za-
® r umljiv pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje
ln >eli za nespamet, in njih konec za nečast; glejte;
u, ko so  zdaj prišteti med Božje otroke, in njih del je
n * e( l svetniki.

620

To berilo je lahko in jasno; toraj ni ga treba razložili*
Premisli ga prav dobro, uči se iz njega in pomisli, če
ne boš tudi ti enkrat z brezbožnimi ravno tako zdihoval*

Evangeli svetega Janeza 14, 1—13.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Vaše
serce naj se ne prestraši. Verujete v Boga, tudi v m e
verovajte. V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč*
Ako bi tako ne bilo, bi vam bil povedal; ker grem vam
mesto pripravit. In ko odidem, in vam mesto pripravim,
bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da bote tudi
vi, kjer sim jaz. In kam jaz grem, veste, in pot veste*
Mu reče Tomaž: Gospod! ne vemo, kam greš; in kako
moremo pot vedeti? Jezus mu reče: Jaz sim pot, in
resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugači,
kakor po meni. Ako bi mene poznali, bi gotovo tudi
mojega Očeta poznali, in odsihmal ga bote poznali, m
ste ga vidili. Mu reče Filip: Gospod! pokaži nam Očeta,
in nam je dosti. Mu reče Jezus: Toliko časa sim p r *
vas, in me ne poznate? Filip! kdor mene vidi, vidi
tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta? Ali ne
verujete, da sim jaz v Očetu, in Oče v meni? Besede,
ktere vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe. Am¬
pak Oče, kteri v meni prebiva, on dela opravlja. Ah
ne verujete, da sim jaz v Očetu, in Oče v meni? & e
ne, vsaj zavoljo del verovajte. Resnično, resnično vam
povem: kdor v me veruje, bo dela, ktere jaz delam,
tudi on delal, in še veči, kakor te, bo delal, ker ja*
grem k Očetu. In kar koli bote Očeta v mojem imenu
prosili, to bom storil: da bo Oče v Sinu poveličan.

Zakaj je rekel Jezus svojim ucencom: Vase serce
naj se ne prestraši?

On je to rekel, jih že poprej tolažiti, ker je previdil,
da bodo iz ljubezni do Njega zavoljo njegovega britkeg®

621

terplenja in zavoljo vlastnih stisk in težav močno žalo¬
vali. — Uči se iz tega, da ne pozabi Bog tajistih tolažiti,
ki zavoljo Njega preganjanje terpe.

Zakaj jim reče: Vi verujete v Boga, tudi v mene

verujte1

On je hotel reči, da, če verujejo, da jim zamore Bog
v zopernostih in bolečinah pomagati, morajo tudi verjeli,
da Kristus ravno toliko zamore, ker je pravi Bog in Očetu
v  vsem popolnoma enak.

Kaj pometli dosti prebivališč u nebesih1

Razne slopnje in razrede plačila, veselja in slave, ki
j‘h bo vsakdo prejel, kakor zasluži.

Kako je nam Kristus kraj v nebesih pripravili

On je nam s svojim terpljenjem, svojo smertjo in
svojim vstajenjem in v nebohodom nebeško veselje pri¬
dobil in nebeške vrata, ki so bile po grehu zaperte,
Sopel odperl.

Kdaj je Jezus učence zopet k sebi vzeli

Ko so se ločili iz tega sveta. Tudi nas bo enkrat
h sebi vzel, če bomo kakor njegovi učenci živeli in
tinierli v Gospodu.

Kako je Kristus pot, resnica in življenje?

Kristus je naš pot;  njegov nauk in njegovo živlenje
bam kaže pot v nebesa. On je resnica;  vse, kar je bilo
Prerokovano, se je nad njim resnično spolnilo, vse, kar
Je učil, obljubil, protil, prerokoval, vse je božja resnica.
On je««*« živlenje:  on je nam skoz svojo grenko smert večno
živlenje v nebesih pridobil. Lepo piše sv. Bernard 1 ):
»O Gospod! mi gremo za Tebo, skoz Tebe in k Tebi;
a akaj Ti si pot, resnica in živlenje; pot v izgledu, res¬
ica v obljubah, živlenje v plačilu;" in sveti Hilari J )
re če: „Kristus nas ne zapelje, ke'r je on pot; nas ne

U Serm. 2. de Ascens. 2) Lib. 7. de Trinit.

622

goljfa, ker je resnica; nas ne zapusti v smertnih težavah,
ker je živlenje.“

Ali niso aposteljni Jezusa poznali?

Oni so ga sicer poznali kot sina živega Boga, kakor
je Peter *) za vse odgovoril, so pa vender še tamno tri
božje osebe presvete Trojice poznali; in to skrivnost jih
je šele sveti Duh bolje učil. — Koliko kristjanov je, ki
naukov sv. vere prav ne poznajo, ki si tudi ne prizade¬
vajo, sveto vero bolje poznati. Ravno sedaj je pa tisti
čas, ko je posebno treba, terdno stati v sv. veri; ker toliko
krivovernikov in nevernikov pravo vero tako silno napada;
uči se toraj verne resnice, prosi svetega Duha za raz-
svitlenje, beri dobre podučne knjige, poslušaj pridige iti
kersfjanske nauke, da te ne bodo krivi preroki oslepili
in zapeljali.

Zakaj pravi Jezus Filipa:  „Kdor mene vidi, vidi

O četa? “

Ker je v naturi in bitju Očetu popolnoma enak in
samo v osebi različen. Zato je še Kristus pristavil, da
je on v Očetu, in Oče v Njem.

Zakaj so imeli učenci to zavoljo del verovati?

Ker je Kristus take čudeže delal, kakoršnih ne more
nihče storiti, če ni Bog v Njem.

Kak6 delajo ti , kateri na Jezusa verujejo, večje
Čudeže kakor Oti?

Sveti Auguštin pravi, to se godi, ker Kristus p°
njih še bolj čudnih reči dela, kakor jih je sam na
zemlji delal.

Zdihleji k svetemu Filipu.

Sveti Filip, ti izvoljeni učene Gospodov! ti si Na-
tanaela h Kristusu pripeljal in po skrivnostih sv. vere
vprašal: ti si želel, nebeškega Očeta viditi; ti si svojega
Gospoda, Jezusa Kristusa goreče oznanoval; ti si se

1 ) Mat. 16 , 16 .

623

Pustil iz ljubezni do njega križati in umoriti, prosim te,
s prosi milost meni in vsim ljudem, da bomo goreče tudi
druge k dobremu napeljevali, po Bogu in njegovih resni¬
cah hrepeneli in terplenje in bolečine sedajnega živlenja
v oljno prenašali, ker vemo, da nas za nje čaka večno
plačilo!

K svetemu Jakobu.

O sveti Jakob, ki si tako merno in samotno živel,
tako goreče in neprenehoma celo za svoje mučenike mo¬
lil: prosim te, sprosi nam milost od tvojega Gospoda, da
^omo po tvojem izgledu merno in spokorno živeli, Boga
v  duhu in resnici molili, in Njemu ponižno in pobožno
služili. Sprosi nam tudi sv. Duha, v katerem si ti tvoje
Pismo pisal, da bomo po tvojih naukih živeli, dobre dela
doprinašali in posebno po tvojem izgledu svoje sovraž¬
nike ljubili ino za nje molili.

Nauk za praznik znajdenja svetega križa.

(3. maj a.J

Zakaj se imenuje te dan znajdenje križa?

Ker katolška cerkev te dan spomin tistega dneva
°bhaja, ko je sveta Helena, mati cesarja Konstantina,
leta 326 pravi križ našega Gospoda Jezusa Kristusa
najšla.

Kje je bil križ do znajdenja?

Blizo Jeruzalema je bil globoko pod sipom zakopan
•n čez je bil sozidan tempelj nesramni boginji Veneri
Posvečen.

Cesar Hadrijan, ki je 200 let pred Heleno živel, si
je bil terdno naprej vzel, svete kraje, kjer je Jezus
K>'isius vmerl in pokopan bil, ne samo oskruniti, ampak
* u di tako razdjati, da od njih ne bo sluha ne duha.

Kako je sveta Helena križ spet naj Šla?

Bil je pa svet križ takole najden: Sveta cesarica
Helena, mati cesarja Konštantina velikega, je silno žel-

624

jela, kakor je sama bila kristjana, tudi svojega nekeršče-
nega sina k Jezusovi veri spreobernili. Konstantin je
scer rad poslušal nauke in opominovanje svoje skerbne
matere, vendar je še od časa do časa odlagal, sveti kerst
prijeti. Ravno se je imel zoper grozovitnega Maksencia
vojskovati, kteri se je njemu nasproti cesar v Rimu po¬
stavil. Že gre skoz Francosko na Italiansko nad njega;
ker pa vidi, da je zopernika armada veliko močnejša
kakor njegova, se ponižno oberne k Bogu kristjanov za
pomoč, od katerega mu je pobožna mati toljko pripove¬
dovala. Kmaio na to zagleda s celoj svojoj armadoj pri
belem dnevi na nebu silno svetel križ s opisom: n U tein
znamnju boš premagal /“ Drugo noč se mu Jezus sam
s tem znamnjem prikaže in mu veljeva, si dragi križ za
vojskino znamnje napraviti. Veselo ga Konstantin vboga,
in za vojsko velik križ, sebi pa na čelado še majhen
križec narediti da. Tako oborožen svojega sovražnika
na Italianskem napade in najpervo tri njegove vodje,
poslednič Maksencia samega premaga, ter po slovesni
zmagi u Rim pride. Ker je spoznal, da je le s pomočjo
kristianskega Boga in po moči svetega križa bil zmagal,
je iz hvaležnosti vkazal, na vsih svojih vojsknih bande¬
rih namesto rimskega orla znamnje svetega križa posta¬
viti, in prepovedal koga hudodelnika več križati. Tudi
je vsim svojim podložnim dovoljil, kristiansko vero spre¬
jeti, ter zapovedal malikovavske tempelne podirati, in
namesto njih dosti kristianskih cerkev pozidati in lepo
okinčati; na sledne se še sam kerstiti da. Serčne željo
so njega kakor tudi njegovo mater sveto Heleno obha¬
jale, pravi križ Jezusa Kristusa najti in častili. U spanji
od Boga opominjana se sv. Helena, če ravno že pri 80
let stara, u Jeruzalem poda, svet križ Jezusov jiskat.
Skerbno si je prizadela, in na vse kraje okolj Jeruzalema
iskala, kder je bilo upati, sveti križ najti. Opraševala jo
za njim kristiane, kteri so u Jeruzalemu prebivali; P a
oni ji niso vedeli od njega kaj povedati, ker je po Je¬
zusovi snierti že tri sto let minulo, in ker so iz sovraz-
tva do kristjanov neverniki in judje to krisijansko znamnje
skrivali, in nja kraj razdjali. Judje so scer križ Jezusov
zravno njegovega groba zakopali; pa grob so bili never¬
niki s perstjoj napolnili, in verh njega u gnus kristianom
malikovavski teropel nesramne boginje sozidali. Tudi na

625

v erhu hriba, kder je Jezus umeri, so postavili malika, da
kristiani dalej gor ne hodili, Jezusa molit.

Sveta cesarica vkaže malika podreti in ondi globoko
kopati. Kopali so na široko in globoko, in so srečno
n ajšli grob Jezusov. Ni mogoče zapopasti, koliko so
bili tega veseli, posebno pa pobožna cesarica. Zdaj jim
*' e če okolj svetega groba globoko kopati, in najdejo tri
križe, Jezusovega namreč in dveh razbojnikov, vse tri
e ne podobe in velikosti; in ker je napis s žebli vred od
križev nekoljko odločen ležal, niso vedeli, kteri bi bil
križ Jezusov. Sv. Makari, tačasni Jeruzalemski škof je
goreče Boga prosil, naj bi jim s čudežem sveti križ po¬
kazal, in cesarici s drugimi kristiani nasvetje, s vsimi
tfemi križi se kterega bolnika dotekniti, ker je terdno
z aupal, da ga bo Bog vslišal.

Na njegov svet nesejo križe k neki bolni gospej;
s  pervim in drugim križem se nje pritaknejo, pa nič ji
ni bolje; ko so se nje pa s tretjim priteknili, je berž
ozdravela, in vsa zdrava pričo cesarice, škofa in mnogo
'judi vstane. Tudi dva pred kratkim umerla prineso, in
komaj se nju s svetim križem dotaknejo, pri tej priči
oživita. Ker so tako očitno sveti križ spoznali, vsi
Pričujoči s cesaricoj in svetim škofom pokleknejo, ter
^ezusa hvaležno molijo, in sv. križ, na katerem je umeri,
Počastijo. Sv. Helena je bila te srečne najdbe bolj vesela,
kakor ko bi bil ves svet u njeni oblasti. Ravno tam,
kder so sveti križ najdli, je vkazala prav lepo cerkev
Pozidati, in u njo polovico svetega križa, predrago okin-
oanega shraniti, drugo pol pa ga je svojemu sinu Kon¬
stantinu poslala, kteri ga je ravno tako u prelepi cerkvi,
k*ero je u Rimi sozidal, s veliko častjo shranil. To se
3 e  zgodilo leta 335.

Od te dobe se je po celem keršanskem svetu sve-
le >nu križu spodobna čast skazovala, in delci od njega
vse kraje u razne dežele razpošiljali. Pa če ravno
3® bilo veliko kosčikov svetega križa razdeleno, se po
®Pricbi svetega Cirila, ki je dvajset let za sv. Makariom
®kof u  Jeruzalemu živel, sv. križ nikakor zmanjšal ni,
®°sar, on sam pravi, da se je gotovo prepričal. Ravno
0  čudo poterdi tudi sv. Paulin.

Goftine, 40

626

Cerkvena molitev k svetemu križu .

O sveti, prečestiti križ! nar drajši les, čudno znami-
nje, ki si greh, hudiča in pekla premagal in svet od po-
gubienja rešil. Ti si višji od vsih dreves cedrove gore,
zakaj na tebi je živlenje sveta viselo; na tebi je Kristus
zmagal in s svojo smertjo smert na večno premagal. Aleluja*

Mi Te molimo Gospod Jezus Kristus, in Te blago¬
slovimo, zakaj s svojim križem si ti svet odrešil.

Cerkvena molitev.  Bog! ki nam u predragi najdbi sv.
križa častit spomin svojega terplenja obudiš; daj nam
milostlivo tajistega se tako vdeležiti, da po Njem, ki
je na sv. križu za nas umeri, večno živlenje doseže¬
mo. Amen.

Berilo iz  lista sv. Pavia aposteljna do Filipjanov 2, 5 —11.

Bratje ! ravno to mislite med seboj, itd.  (kakor cvetno
nedeljojpri sv. maši str. 219.J

Evangeli svetega Janeza 3, 1—15.

Tisti čas je bil človek zmed farizejev, Nikodem p°
imenu, viši med Judi. Ti je prišel po noči k Jezusu,
in mu je rekel: Učenik vemo, da si učenik od Boga pri¬
šel; zakaj nihče ne more teh čudežev delati, kterc 11
delaš, če Bog ni z njim. Jezus je odgovoril in mu re¬
kel: Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni vnovič
prerojen, ne more viditi Božjega kraljestva. Mu reče
Nikodem: Kako more človek rojen biti, ko je star? Ah
more v telo svoje matere vdrugič iti, in prerojen biti*
Jezus je odgovoril: Resnično, resnično ti povem, J ‘ko
kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more
iti v Božje kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, je meso;
in kar je rojeno iz Duha, je duh. Ne čudi se, da sim
<i rekel: Vnovič morate rojeni biti: Duh diha, kjer liočc,
'n glas njegov slišiš, pa ne veš, od kod pride, ali kam
g re ; tako je slchern, kteri je rojen iz Duha. Nikodem
je odgovoril in mu rekel: Kako so more to zgoditi*

627

Jezus je odgovoril in mu rekel: Ti si učenik v Israelu,
in tega ne veš? Resnično, resnično ti povem, da kar
v emo, govorimo, in kar smo vidili, pričujemo: in ne
sprejmete našega pričevanja. Če  vam pozemljiske reči
pravim, in ne verjamete, kako bote verovali, ako vam
bom nebeške pravil? In nihče ni šel v nebesa, kakor
kteri je prišel iz nebes, Sin človekov, kteri je v nebesih.
In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora
povišan biti Sin človekov: da, kdor koli v nja veruje, se
ne pogubi, temuč ima večno živlenje.

Kratko razlaganje.  V tem evangelji govori Jezus
°d duhovnega prerojenja naše duše; prerodi nas pa le
vera v sina Božjega in posebno v njegovo smert na
križi za naše grehe, in posvečujoča gnada svetega Duha,
katero nam je Jezus s svojo smertjo na križu zaslužil.
Ne dajmo se na nobeno vižo motiti v veri na Je¬
zusa Božjega sina, da bomo napolnjeni in prerojeni z
njegovim duhom vredni v nebeško kraljestvo priti.

Krislj tinsko vprašanje od svetega križa.

Zakaj se Jezusov križ tako goreče časti?

1. Ker je altar, na katerem se je za nas daroval;
2. orodje, s katerim je naše odrešenje doveršil; 3. slavno
8  Kristusovo kervjo namočeno bandero, s katerem je bil
kudič premagan in se še premaguje.

Smemo Kristusov križ moliti?

Nikakor ncr; zakaj moliti gre samega Boga, in če
“^t. cerkev sveti križ tako časti in včasi se pri tem
ktcih besed posluži, kakor da bi križ molila ali križu
Zveličanje pripisovala, kakor se vidi v prednji molitvici,
v ender take besede le na Jezusa merijo, ki nas je s
Cvetim križem odrešil in zasluži, da ga ljubimo in kot
®°ga molimo.

KakO se Jezusov križ nar bolje 'časti?

1, Čo se nc sramujemo, nas očitne spoštovavce križa
Pokazati in če se radi prekrižujcmo; 2. če ljubimo križ, če

40*

628

od Boga poslane težave in zopernosti voljno in veselo no¬
simo in po nauku in izgledu Jezusa Kristusa vsak dan
svoj križ na se vzememo in za Njim hodimo. (Luk. 9, 23.)

Zakaj se po cestah itd. krizi postavljajo?

Da bi se vedno na Jezusa ino njegovo terplenje
spomnili, ga hvalili in ljubili, kakor pravi sveti Pavi‘) :
^Povzdignimo oži k Jezusu, ki je začetek in konec naše
vere, poglejmo Jezusa Kristusa, ki je za predstavljeno
veselje križ preterpel, ki ni nič maral za sramoto in
sadaj sedi na desnici božjega sedeža."

Zakaj se nosi kriz pri obhodih , procesijah itd.?

To se godi, naše sovražnike osramotiti, ker mi javno
in očitno pokažemo, da križanega Jezusa spoznamo ino
nas nad njegovim križem razveselujemo kakor sv. Pavl a ) :
„Dalječ naj bo od mene, se hvaliti, razun v križu našega
Gospoda Jezusa Kristusa, na kterem je bil meni svet in
jaz svetu križau."

Delajo naši nasprotniki prav, če križ sovražijo in
nas zasmehujejo?

Oni delajo hudo krivico; zakaj oni psovajo samega
Kristusa, ki je iz ljubezni do nas križ nesel, in slišijo
med tiste, od katerih sveti Pavl 3 ) pravi: „Dosti njih j e :
kakor sim vam večkrat rekel, zdej pa s solzami povem,
dosti jih je, ki se obnašajo kot sovražniki križa Jezuso¬
vega, ali njih konec bo pogubljenje."

Zakaj se prekrižujemo?

1. Pokazati, da smo kristjani in spoštovavci križa¬
nega Jezusa in da nam ni nič opraviti s Kristusovim 1
sovražniki; 2. našo vero na sveto Trojico na znanje dajati;
3. častiti terplenje in smert Jezusa Kristusa, ki nas J e
s svojo smertjo na križu odrešil ino nam vse dobro p 1 ’ 1 "’,
dobil; 4. hudiča ino njegove skušnjave premagati, zaka.1
hudič sovraži križ, ker mu je bila ž njim njegova m° c
odvzeta; zato se ga narložej s znaminjem svetega kriz®

1) Hebr. 12, 2. 2) Gal. 6, 14, 3) Fll. 3, 18.

m

ovarjemo; 5. Naše dela v imenu Jezusa srečno začeti in
končati, ino nas pred vsim hudim na duši in telesu po Je¬
zusovem zasluženju obvarovati.

Alj je prekriževati se že stara navada?

Že nar stareji cerkveni očeti omenijo to navado, in
pravijo, da je začela o času svetih aposteljnov. Sveti
Nicefor pove, da se je sveti Janez evangelist pred smertjo
prekrižal. Tertulian (160 po Kr.) opominja kristjane pre-
križevati se, ko grejo od doma in pridejo domu, ko se
oblačijo, umivajo, vsedejo, vležejo in karkoli naj delajo.
Sveti Efrem (f 378. po Kr.) piše: „Oborožaj se s znam-
njem svetega križa, mesto s ščitom, prekrižaj vse svoje
ude in svoje serce, pa ne prekrižaj sesamo z roko am¬
pak s duhom. Tvoje delo, tvoj odhod in prihod, tvojo
posteljo in kodarkoli hodiš, zaznamovaj vse v imenu Boga
Očeta, Sina in svetega Duha; zakaj ti so nar moč¬
nejše orožje.“

Zakaj naredijo masniki pri božji službi sv. križ
cez ljudi?

Da bi kristjani blagoslov sprejeli, katerega nam je
Kristus s svojim križem pridobil, kakor sv. Pavl *) pravi:
»Hvaljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, ki nas je s vsim dušnim blagom in nebeškimi darovi
po Kristusu blagoslovil." Tudi ta navada je stara v cerkvi,
in v cerkvenem zboru v Agdi v 506. letu je bilo zapo¬
vedano, da ima mašnik po molitvi ljudstvo z blagoslo¬
vom razpustiti.

Zakaj se pri sv. maši v začetku evangelja pre¬
križamo?

Da bi nam Bog po moči svetega križa ali po za¬
služenju Jezusa Kristusa milost dodelil: 1. evangeli z
Umom  zapopasti, ino nas njega se ne sramovati, zato
saznamovamo čelo; 2.  z listini  evangelj očitno spozno-
v nti, da bi nas tudi Kristus enkrat pred svojim nebeškim
°četom spoznal, zato prekriŽemo usta; 3. evangelj s

D Efez, 1, 3.

sercom  ljubiti in po njegovih besedah delati, zato za-
znamvamo serce.

Molitev pred britko martro.

(Od svetega Auguština.)

Poglej o moj ljubeznjivi, dobrotljivi Jezus, moje oči
k zemlji pobešene klečim pri tvojih nogah in te prosim
z gorečnostjo mojega serca; napolni mojo dušo z občutki
vere, upanja, ljubezni in grevenge čez vse moje grehe,
in dodeli mi terdno voljo, nikdar več Te ne razžalili-
Ponižno, goreče te ljubim in ves žalosten pregledujem
tvojih pet ran in premišljujem v duhu, kar je od Tebe
prerok David govoril: »Moje roke in noge so prebodli,
in šteli moje kosti.“

(Kdor to molitvo pred kako sv. martro opravi in
sv. zakramente pokore in rešnjega telesa prejeme, more
vsak dan popolnoma odpustek zadobiti.)

Nauk za praznik svetega Alojzia.

(21. junia.')

Angelski mladenč Alojzi je bil pervorojen sin Ferdi¬
nanda Goncaga, Kastilionskega vojvoda in Marte nja po¬
božne žene. Rojen je bil u Kastilioni, mestu na Laškem
1568. leta 9. marca. Kakor hitro je nekoliko pameti kazal,
ga je bogaboječa mati sv. križ narejati in svete imena Jezus
in Marija izgovarjati učila. Materno napeljvanje mu j e
bogaboječost in pobožnost prijetno in ljubeznivo storilo-
Že 5 let starega mladenčika so večkrat samotnega u kakem
hišnem koteči s posebno pobožnostjo moliti vidili. Kdor
koli gaje u tako gorečej molitvi vidil, bi ga bil rajši angelca
ko človeka imenoval. Tičas že je siromake in’reveže po¬
sebno ljubil. Te starosti je tudi bil, ko je enkrat napoveljo
svojega očeta Ferdinanda u Kasali gledal, kako so se voj-
niki u orožju vadili, in ondi enemu vojniku iz žepa nekaj
smodnika skrivej izmaknul, in en top zažgal, kar bi mu bilo
skor življenje vzelo. Ko jo neke mesce ondi ostal, se j e
od vojnikov kmalo nekterih nespodobnih besed navadil, i* 1
Jih je ne vedši, kaj pomenijo, izrekoval. Kakor hitro mu

631

P& nja učitelj pove, da so te besede nespodobne, dajihzgo-
v arjati ne sme, se Alojzi ročno poboljša, in nič nespodob¬
nega ni bilo več iz nja ust slišati. U celem njegovem živ-
lenju sta bila ta dva pregrešita narveča, ktera tudi, dokler
živi, u svoji angelskej nedolžnosti britko objokuje; zavolj
'ih pregreškov se globoko pred Bogom ponižuje.

U osmem letu ga pošlje oče s mlajšim bratom Rudol¬
fom u Florenco k Toskanskemu nadvojvodu Francu od
Medici, da bi se ondi latinskega in laškega jezika kakor
tudi več drugih potrebnih vednost naučila. Alojzi sc pa ni
samo posvetnih reči učil, ampak tudi živlcnje svetnikov je
s tako gorečimi željami prebiral, da je potem Florenško
mesto navadno le mater svoje pobožnosti imenoval. Ko
je bukve svetega roženkranca u roke dobil in prebral, je
začel devico Mario še skerbniši častiti. Odsihmal je začel
tudi čistost tako ljubiti, in se je u tej čednosti tako vadil,
daje potlej ves čas svojega živlenja skušnjave mesa srečno
premagoval.

Nja brezmadežno živlenje u Florenci kakor poprej
doma, mu je ime nedolžnega angela pridobilo. U tem mestu
je tudi svojo pervo sveto spoved pa s toliko skesanim ser-
com opravil, daje od prevelike žalosti nad grehi pri spo¬
vednici omedlel.

Dve leti sta ta žlalma ndadenča u Florenci živela,
Potlej sta šla v Mantuvo, potem pa spet nazaj u Kastilion.
Ko je sv. Karol Boromcj u te kraje pripotval in svetega
ndadenča Alojzia spoznal, je darove, ki mu jih je Bog dode¬
lil, nad njim občudoval in ga s veseljem pripravljal za pervo
sveto obhajilo, ki ga je iz rok tega svetega nadškofa s
toliko gorečoštjo in pobožnostjo, s tolikimi solzami veselja
prejel, da se dopovedali in popisati ne more. Od te dobe
so nad tem svetim mladenčem vselej posebno pobožnost in
spoštovanje do tega presvetega zakramenta zagledali. Po
tri dni se je vselej k svetemu obhajilu pripravljal, in tak dolgo
je po prijetju u najponižniši zahvali ostal. Pri svetej maši
je bil poin goreče molitve tako, da je večkrat posebno po
povzdigvanju u pobožnih solzah plaval. Zato je od Je¬
zusa, kojega je pod podobo kruha tako goreče molil in
željno prijemal, posebne milosti zadobival; — bil je Jezus
°d zdaj njegov edin tolažnik in vsa njegova ljubezen. U
lll estu Kasali, kdor je njegov oče Monferatski namestnik
bil, je sv, Alojzi pogosto u kapucinarsko in barnabitarsko

633

cerkvo molit hodil. U tednu sc je trikrat postil. O petkih
opoldne je samo sočivja nekoliko jedel, zvečer pa malo
kruha. Druge dni je tudi tako malo jedel, da so se čudili,
kako more živeti. U postelji je diljo pod seboj imel, in je
ob polnoči tudi po zimi k navadiiej molitvi vstajal.

U leti 1581 ga s Rudolfom, nja s bratom u Madrid na
Špansko pošljejo, da bi ondi pri kraljeviču Jakobu dvorno
službo opravljala. Bil jc naš Alojzi zdaj u štirnajstem letu.
Tudi u tem visokem tovarštvu se je Alojzi kakor prej pridno
učil in vse svoje molitve opravljal; tudi ojstrega pokorjenja
ni opustil, torej so mu dvorniki rekli, da kakor duh živi.

Potem ko je Alojzi 15. leto dosegul, seje s Bogom in
svojo vestjo prav resno posvetoval, kteri stan bi za svoje
živlenje izvolil. Ze ko je u Florenci bil, je terdno sklenul,
svet zapustiti; vendar še ni za gotovo vedel, u kterem stanu
bi Bogu služil. Po dolgej in gorečej molitvi je veliko nag-
nenje do Jezusove družbe občutil, nekaj zavolj tega, ko je
ti red še nov in u pervej gorečosti bil, nekaj pa zato, ker
bi u tem redu lepo priliko imel, čast božjo povikševati in za
zveličanje duš veliko delati, tudi svoje živlenje med never¬
niki Kristusu darovati.

Tri leta se oče vstavlja; vendar oče, tudi od prijatlov
veliko nagovarjan, privoli, čeravno s težkim sercom in ne
brez solznih oči; Alojzi pa zahvali Gospod Boga goreče
za to milost, prepusti svojemu mlajšemu bratu, Rudolf«)
kar je že popred bil sklenii, Kastiliansko knežtvo snajvečim
veseljem, potuje u Rim k višemu predstojniku Jezuitov,
Klaudiu Akvavivu  po imenu, in ga kleče prosi, da bi ga «
družbo Jezusovo vzeli. Ker so nja poklica že zagotovljeni
bili, so ga radi sprejeli. Tako je sv. Alojzi u poskušnico
novincov u svojem osemnajstem letu stopil. Kako velika je
bila zdaj nja tolažba, kolika nja gorečost od pervega do
zadnega trenleja, se ne da lehko popisati. Jispa, u kojo
ga peljajo, se mu zdi pozemeljski raj, kder bo brez zmote
lehko Boga častil. Poln veseija s prerokom reče: r,Tukaj
je kraj mojega pokoja, tega sim si izvolil, kder hočem p>' e '_
bivati Med vsimi, ne samo novinci, tudi že starejin«
redovniki je bil u pobožnosti pervi: ni ga bilo redovega pra¬
vila, da bi ga bi! kedaj prestopil: ni je bilo čednosti, ki sc
°d popolnoma redovnika pričakati zamore, da bi Alojzi u
njej ne bil posnemovavni izgled. Vse svoje tovaršeje goreče
ljubil in sebe med vsimi za slednega deržal. Narporedneje

633

in posledneje dela opravljati, je bilo nja veselje. Vsi so njo
globoko ponižnost, popolnoma pokoršinost in vbožtvo, veli¬
kodušno zaničevanje vsega časnega, gorečo pobožnost do
Boga, do blažene device Marie in drugih svetnikov obču¬
dovali.

U Milanskem mesti, kder seje Alojzi bogoslovja učil,
mu je Bog u molitvi razodel, da se konec nja življenja bliža.
To zvedeti, gaje močno veselilo; torej se vsim posvetnim
tečem še bolj odterga. Kmalo potem ga u rimske šole
pokličejo, da bi se ondi bogoslovja popolnoma izučil. Zdaj
se u Rimu hu la kužna bolezen leta 1591 vname, u kteri jih
je veliko pomeralo. Jezuiti so ondi posebno bolnišnico za
vbogo postavili, kojim so po izgledu svojega predstojnika
ljubeznivo stregli. Tudi Alojzi prosi pripušenja kužnobo-
lenim streči. Dovolijo mu; in zdaj je s takšino ljubeznijo
in nevtrudnostjo za bolnike skerbel, da ni popisati. Uči jih
in tolaži, noge jim vrniva in postela, tudi njih ostudne reči
jim snaži. Kruh in druge jedi za nje nabera in jim skupej
nosi, zdravila in živež jim u usta daje, marskferega okuže¬
nega, ki ga je na ulicah ležati vidil, zadene in u bolnišnico
nese; s eno besedo nič ne opusti, kar kristianska ljubav u
takšnih okolinah terja. Več Jezuitov je pri tej strežbi kuge
obolelo, in dopolnovaje zapoved ljubezni pomerlo. Tudi
Alojza kužna bolezen zgrabi in 3. sušca 1591 u posteljo
verže. Osmi dan se nja bolezen u merzlico spreoberne,
koja ga tri mesce trese in močno oslabi. Ti cel čas svoje
bolezni je naj svetejše s premišlovanjem Kristusovega ter-
jdenja, s pobožnimi izdihleji, s duhovnimi pogovori in bran¬
jem svetih bukev dopernesel. Nikake nepoterplive besede
ni bilo slišati. Zdravila še tako grenke in neprijetne je rad
Pa počasi jemal, da bi se bil toliko bolj pokoril. Prosijo
ga, da bi k podaljšanju svojega živlenja kako obljubo storil;
alj on jim odgovori: r Bo/jši je razvesan biti.*  Ko mu bli—
žejočo smert napovejo, se samega veselja raduje in prosi, da
bi hvalno pesem sv. Ambroža s njim zapeli. S psalmistom
s o veseli rekoč: Zveselil sim se v tem, kar mi je povedano
bilo: Pojdemo ti hišo Gospodovo .“ Mnogemu tistih, ki so ga
°bjiskali, je rekel: „ Pojdemo, pojdemo s veseljem.*  Inko
ga vprašajo: „ Kamo ?“ jim odgovori: „£/ nebesa, u nebesa .“
£adne tri dni skor vedno razpelo (križanega Jezusa) u
r °kah derži, ga na serce pritiska, tako ima tudi rožnikranc
°kolj roke ovil. Včasih pa svojega križanega Zveličarja

638

naj pobožniše pogleduje in mnogo solzo ljubezni prelije.
Enkrat prosi, da bi ga na drugo stran obernili; ko ga pa
terdega križa Kristusovega spomnijo , se na njega podobo
ogleda in miren ostane. Kratko pred svojo smertjo odkrije
glavo s besedami: „Kristus ni s pokrito glavo umeri .“ Osmi
dan po božjem Telesa, kakor je bil naprej povedal, je svojo
nedolžno s veliko čednostmi ozalšano dušo s roženkrancom,
razpelom (britko martro) in blagoslovljeno svečo n rokab
svojemu Stvarniku izročil. Nja zadne besede so bile naj¬
svetejše imena Jezus, Maria. Umeri je ti svet mladenč u
letu 1591 u 24. svoje starosti in u 6. svojega duhovnega
stana. Benedikt XIII., kije sv. Alojza leta 1726 številu
svetnikov pripisal, ga izgled nedolžnosti in čistosti imenuje.

Kako posnemati sv. Alojza?

Že tristo let se sveti Alojz v naši katoliški cerkvi
kot izgled nedolžnosti in čistosti časti; posebne ino velike
dobrote so tisti sprejeli, ki njegove lepe čednosti posne¬
majo. Posebno želi sv. mati kat. cerkev, da bi si mladina
po njegovem izgledu hoditi prizadevala; zakaj skušnja
priča, da jih je že veliko, ki so to delali, zapeljivega
in golufnega posvetnega veselja se obvarvalo, in da so
neovenjen venec deviške čistosti pred obličje Božje do-
nesli. Iz tega namena naj se mladenči in device vsak
dan temu svetemu mladenču priporočajo, naj z otroškim
zaupanjem prečisto Marijo devico častijo, naj si globoko v
serce strah Božji vtisnejo, naj nikar sami na se preveč
ne zaupajo, naj bežijo pred vsako priložnostjo greha, ino
naj svoje počutke in posebno oči berzdajo, naj večkrat
sv. zakramente prejemajo ino neprenehoma molijo. Zraven
naj ne opustijo, šestnedelsko andoht v čast sv. Alojzia
obhajati. — To bogoljubno pobožnost so sveti oče Kle¬
ment XII. leta 1739 in 40 poterdili, in vsakemu, ki to
pobožnost opravi, popolnoma odpustek za vsako rečenih
šest nedelj dodeljili. Rečena pobožnost, katero zakonski
in nezakonski ljudje lahko opravijo, obstoji v tem, da se
vsako tih šest nedelj zakrament svete pokore in svetega
rešnjega telesa zgrevano sprejme, vsako nedeljo kaka
druga čednost svetega Alojza premišljuje in posnema in°
vsakokrat po spovedi in obhajilu odpustna molitvica m
6 Očcnašev in Češčena si Maria z čast bodi i. t. d.

639

v  spomin šesterih iet, katere jc Alojzi v samostanu pre¬
živel, moli. Šestnedeljne odpustike zamorcmo le enkrat
v  letu zadobiti.

Cerkvena molitev u čast svetega Alojzia.

O Bog, deljivec nebeške milosti, ki si v angeljskem
Niladenču Alojziu čudno nedolžno živlenje z ravno tako
gorečo željo pokore zjedinil, dodeli nam, da bomo po
njegovem zasluženju in priprošnji po poti pokore hodili,
ker nismo njegove čistosti ino nedolžnosti posnemali. Pro¬
simo te po Jezusu Kristusu, našem gospodu. Amen.

Nauk za rojstvo sv. Janeza kerstnika.

(24. junija.)

%akaj se praznuje rojstni (lan svetega Janeza
ino ne smertni dan kot druzih svetnikov?

Ker je bil sveti Janez že v maternem telesu po¬
svečen ino kakor slaven svetnik rojen; drugi svetniki so
pa po dolgem boju svetost dosegli, u kateri so bli po smerti
poterjeni.

Sv. maša se začne:  Gospod me je iz maternega

telesa poklical, on je naredil iz mojih ust ojster meč, z
s enco njegove roke me je pokril ino storil kakor izvo¬
ljeno psico. — Dobro je Gospoda hvaliti, in^ tvojemu
*menu o Narvikši! hvalo peti. Izaj 41, psi. 91. Čast bodi.

Cerkvena molitev,  O Bog! kateri si nam današni
dan s rojstvom sv. Joana častitliv storil: daj svojim ljud¬
stvom dar duhovskega veselja, in vodi misli vsili verni¬
kov na pot večnega zveličanja. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Berilo iz Izaija preroka 49, 1-7.

Poslušajte, otoki , in vzemite si v serca, daljne'ljud¬
je a ! Gospod me je v maternem telesu poklical-, ko sim
* e  v telesu svoje matere bil, se je spomnil mojega, imena,
je storil moje usta kakor ojster meč; v senco svoje

640

roke me je skril, in me je vzel ko izbrano psico, v svoj
tul me je skril. In mi je rekel: Moj hlapec si ti , Izrael!
ker v tebi bom razsvetlovan. In zdaj reče Gospod, ki me
je iz maternega telesa sebi hlapca storil: Glej , dal sim

te narodom v svetlobo, da si moje zveličanje do konca
sveta. Kralji bodo vidili, in knezi vstali, ter te moltli
zavoljo Gospoda tvojega Boga, in zavoljo /Svetnika Izrae¬
lovega, kteri te je izvolil.

Kratko razlaganje.  V svojem navadnem mičnem
govoru prerokuje Izaija od Kristusa, katerega je Bog za
poglavarja in vladavca, za luč in zveličanje vsili narodov
storil; večjidel se pa vse to tudi na svetega Janeza
lahko oberne, kar se iz njegovega življenja lehko in
jasno vidi.

Evangeli svetega Lukeža 1, 57—68.

Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je rodila sin«*
In njeni sosedje in žlahta so slišali, da je Gospod ska-
zal svoje veliko usmiljenje nad njo, in so se z njo vred
veselili. In zgodilo se je, osmi dan so prišli obrezovat
dete, in so ga imenovali po imenu njegovega očeta
Caharija. In njegova mati je odgovorila in rekla: Tega
ne, ampak Janez naj se imenuje. In so ji rekli: Saj m
nikogar v tvojem rodu, kteremu bi bilo tako ime. P°'
mignuli so pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi se
imenoval. In si je ukazal dati tablico, in je zapisal,
rekoč: Janez je njegovo ime. In so se vsi čudili. P *' 1
tej priči pa so se odperle njegove usta in njegov jezik,
in je spregovoril in Boga hvalil. In opadel je strah vse
njih sosede, in po vsili Judejskih gorah so se razglasil * 5
vse te reči. In vsi, kteri so slišali, so si k sercu vzeh,
rekoč: Kaj koli bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospo¬
dova je bila z njim. In Caharija, njegov oče, je kil
napolnjen s svetim Duhom, in je prerokoval, rekoč-
Hvaljen Gospod, Israelov Bog, ker je obiskal, in storil
odrešenje svojemu ljudstvu.

641

Nauki:  I. Za Caharija in Elizabeto, ki sta bila do
nju velike starosti v veliko žalost brez otrok, je bilo
znaminje usmilenja, da jima je Bog otroka in sicer tako
svetega otroka dal; ona sta se pa te milosti vredna sto¬
rila; zakaj rada sta molila, svoj težek križ, brez otrok
biti, kar je bilo pri Judih velika sramota, sta voljno
nosila in v božjo voljo vdana ostala. Bog njih prošnje
vsliši, jim da otroka; ona ga pa lepo redita v božjem
strahu. Tukaj naj se zakonski ljudje, ki nimajo otrok
uče, kako naj za otroke prosijo, kako pa naj se tudi
Božji volji podveržejo. Za nekatere starše je velika
dobrota, če jim Bog otrok ne dovolji, zakaj oni bi jih
nekristjansko odgojili, si mnogo žalosti napravili, svojih
Otrok in lastno zveličanje v nevarnost postavili.

II. če pa Bog molitev tacih staršev vsliši, kakor mo¬
litev Caharija in Elizabete, naj nikoli ne pozabijo, Boga
zahvaliti, njemu otroka darovati in obljubo storiti, v strahu
Božjem odgojifi ga.

III.  Bližnji in sorojaki Elizabete, so se nad njeno
srečo veselili in jej srečo vošili. Ce našega bližnega
kaka sreča zadene, se moramo tudi mi veseliti ino Boga
častiti in hvaliti. Tako se tudi mi tistih dobrot vdeležimo.

IV. Ime Janez, kar pomeni Bogodar,  je bil sam
Bog otroku dal, ino sv. Janez si je vselej prizadeval, po
svojem imenu živeti. Mi dobimo pri svetem kerstu od
Cerkve ime nekega svetnika iz tega namena, da bi svo¬
jega patrona v čednostih posnemali. Nikar da bi kerstnih
imen zastonj nosili!

V. Ker ni hotel Caharija sporočilu angelja verjeti,
je bil nem (mutec) postal, in ko je verjel, se mu je jezik
odvezal, če Bog grešnika kaznuje in on v se gre ino
Poboljša se, bo Bog od njega kazni ali odvernil, ali pa mu
Pomoč dal, jih dalje za pokoro voljno terpeli.

VI. Caharija je za dodeljeno milost glasno in javno
Boga hvalil. Gorje, kdor dodeljenih dobrot se ne spomene
v ®č, in opušča se zahvaliti. On ne bo druzih dobrot
dobil, zakaj upanje nehvaležnih se bo kakor slana
P° zimi stopila ino kakor smerdljiva voda posušila. (Modr.
16 , 29 .)

642

v

Zivlenje svetega Janeza.

Sveti Luka od sv. Janeza pripoveduje, da je rastel,
močen prihajal u sv. Duhu, in u pušavi ostal do dneva,
o kojem se je na Gospodovo povelje ljudstvu prikazal na
potoku Jordanu, kder je oznanoval pokoro in kerševal.

Neki cerkveni očetje pripovedujejo, da je Elisabeta
s malini Janezom u pušavo bežala, da bi se pred gro¬
zovitostjo kralja llerodcža skrila: Janez pa je ondi ali
po angelu ali drugači po sosebnej previdnosti božji bil
pri živlenji ohranjen. Drugi pišejo, da se je u tretjem
ali k večim u petem letu iz želje, Bogu popolnoma služiti
in se na svoje opravilo pripraviti, prostovoljno u samoto
podal; kar je lehko verjetno, ker je že u maternem telesu
pri popolnoma j‘pameti bil in spoznal, za kako visoko
opravilo ga je bil Bog odločil. To je gotovo, da se j®
iz majhnega^že u pušavi deržaval. Kako je pa u pušavi
živel, nas sveti evangelisti in drugi sveti očetje učijo.
Živil se jejramreč od divjega meda in kobilic, pa tako po
malem, da je Kristus Gospod od njega rekel, kakor bi
ne bil pil, ne jedel. Nja pitje ni bilo drujega, ko voda;
nja obleka, suknja iz kamelske žime s usnjatim pasom
okoli ledja. 'Ferda zemlja je bila nja postel, Noč iu
dan je premolil in premišloval božje skrivnosti. S postom
in drugimi pokorili se je na svoje opravilo pripravljal.
Sv. Auguštin pravi med drugimi, da ojstro spokorno
živlenje sv. Janeza je pervi izgled bil, po kterem so
sveti pušavniki svoje vravnavati iskali; zato ga za svojega
začetnika spoznajo.

U tridesetem letu svoje starosti je bil sv. Janez od
Boga opominjan, pušavo zapustiti in svoje opravilo na¬
stopiti. Prišel je na vse strani Jordana oznanovaje po¬
koro in kerševaje spokornike. Ti kerst pa ni bil
kojega je Kristus Gospod pozneje postavil; tudi ni imel
gnad, ki jih Kristusov kerst ima, tcmuč je bil le znam-
nje pokore. Sv. evangeli nam prostrano pripoveduje,
kolike množice ljudi so k Janezu prišle, kaj je pridgoval,
kako je ljudstvo k pokori opominjal, kako je milost do¬
segel Kristusa samega kerstiti, in kaj so jc pri tem k e *' slu
godilo. Govori se od lepega pričevanja, kojega je Kri¬
stusu pravemu Mesiu dajal. Pripoveduje se, kaj je Je~
ruzalemskim poslancem odgovoril, ki so ga vprašat pri-

643

sli, ali je on obljublen Mesia? Kajti nja živlenje je bilo
tako sveto in čudapolno, da jih je veliko njega za pra¬
vega Mesia imelo.

Pri svetih očetih se najde veliko pridig, ki lepo
hvalo sv. Janeza in pripovesti od nja čednosti zapopadejo.
Imenujejo ga angela u mesu, apostola u pridgah, čudo
pokore, pervega pušavnika, ki jih je na tisuče k svojej
nasledbi nagnul, pervega pridgarja pokore in oznanovavca
božjega kraljestva. Hvalijo nja nevstrašenost u kazno¬
vanju hudobij visokih kakor nizkih oseb; nja pregloboko
ponižnost, ki se je nevrednega štol, Kristusa kerstiti,
tudi ne jermenov od nja čevljev' odvezati; nja angelsko
nedolžnost in deviško čistost, kojo je vedno neoskrunjeno
ohranil; nja ojstro, stanovito pokoro in neutrudno gorečost
za čast božjo in za zveličanje bližnega. Kar pa bi naj
vse ljudi k naj večemu spoštovanju tega svetnika na¬
gnilo, je, da je Kristus Gospod sam visokost in svetost
Janeza večkrat pohvalil in očitno rekel, da ga ni veče-
ga med človeškimi otroci, ko Janez Kerstnik. Kaj se
še višjega zamore k njegovej hvali povedati?

Kulto otroke odgojiti?

Kaj koli bo iz tega deteta? sv. Luk, t, 66.

Tako so vprašali prijatlji, bližnji in sorojaki pobožnih
staršev Caharija ino Elizabete, ko so čudne prigodbe pri
rojstvu nju sina Janeza vidili ino slišali, kaj koli bo iz
tega deteta ? Tako vprašajo večkrat starši eden druzega,
kadar svoje še mlade otroke pogledajo ino vidijo, da
imajo še tako mladi že tacih reči in lastnosti na sebi,
nad kterimi se ne morejo dosti načuditi. Kolikokrat bi
starše žalost in luga zavzela, če bi poprej vidili, kako
bodo ti mladi rahli otročiči, katerih dobre lastnosti ino
sposobnosti oni z veseljem gledajo, katere vsakdo hvali
ino čisla, kako bodo ti otročiči časnej ino večnej nesreči
»aproli tekli ino njim nobenega veselja ino nobene to¬
lažbe, ampak veliko žalosti ino sramote pripravljali. Od
hod pride, da se toliko staršev večkrat tako žalostno
goljufa v tem, kar od svojih otrok pričakujejo, da mladina
pri vsej skerbi in vsem nauku vendar zmiram le bolj

644

hudobnain bolj razujsdanaprihaja? Gotovo od tod, ker starsi
tako redko na to porajtajo, kar je pobožni mlajši Tobija
pisal *): „Oče ga je učil od mladih let, Boga se bati in
pred grehom bežati;“ ker ne poslušajo več nauka apo-
steljna 1 2 ): „Vi očetje, gojite vaše otroke v nauku ino
strahu Gospodovem*, ker pozabijo, da je mlad otrok
mlademu drevescu enak, da je treba zanj skerbeti, ga
ravnati, na palice vezati, obrezovati in pogubljivega mer-
česa, mraza in burje skerbno ovarovati; ker se ne spo¬
mnijo več besed modrega 3 ): „Uči svoje sinove, in od
mladosti jih priklanaj,“ ino „če otroka s palico tepeš,
boš njegovo dušo od pekla rešil 4 );* oni zanemarijo be¬
sede modrega 5 ): „Otrok, kateremu se njegova volja do¬
pusti, osramoti svojo mater;* kdor „svojega otroka ljubi,
ga ima vedno v strahu, da veselje nad njim doživi, da
mu ni treba na duri bližnjega tcrkati 6 ),* naj mu pomagajo
zavolj hudobnega sina. Oni ne vodijo otroka koj v
mladosti k Jezusu, prijatlju nebeškemu ljubih otročič, g a
ne učijo Boga se bati ino greh sovražiti, se veselijo, da
imajo njih otroci toliko pameti in lepih sposobnosti, pa
ga ne učijo, da ima ž njimi Bogu služiti, ne odpravijo
od otrok, kar bi znalo njihovo še mehko ino nedolžno
serce okužiti ino pohujšati, jih ne učijo zgodaj moliti,
lepo keršansko zaderžati se, jih ne učijo Boga in bliž¬
njega ljubiti, ponižni, pokorni, miloserčni, mirni biti in
pametno se obnašati, odgojijo otroke za vse, samo za
Boga, za cerkev in za domovino ne. Pri otroškej izreji
samo na to gledati, da se otroci kaj nauče, s čem bi se
živiti zamogli, se le skerbeti, da bi otroci sloveli, se hva¬
lili in častili, ne more dopasti ne Bogu, ne cerkvi, ne
domovini. To se pravi nedolžne otročiče kaziti in po¬
hujševati, ne pa gojiti, voditi in žlahtnovati. Ni se pa tudi
čuditi, da (oliko staršev čez svoje odrašenc otroke toži,
da Bog že tukaj, strašnejo pa na unem svetu starše
kaznuje, da cerkev žaluje, da vsakega dobrega človeka
skerbi in strah navdajajo.

Ako hočemo, da bo odgoja prava ino kerstjanska,
ako hočejo starši veselja nad svojimi otroci tukaj ino na
unem svetu plačila doživeti, ako želi cerkev ino domovina

1) Tob. 1 , io. 2) Efez. 6, 4. 3) Eccl. 7, 25. 4) Prisl, 23, 1*-

5) Prisl. 29, 15. 6) Eccl. 30, 1.

645

kolji rod si pridobiti, mora biti odgoja na sv. kat. vero
lerdno vzidana, mora z Bogom začeti in z Bogom kon¬
čati. Starši naj pomislijo, da so njih otroci drag zaklad,
katerega jim je Bog zaupal, ino katerega bo na sodnji
dan ojstro brez usmiljenja od njih tirjal; naj pomislijo, da
so njih otroci za nebesa vstvarjeni, s drago kervjo Je¬
zusa odrešeni in pri svetem kerstu od svetega Duha po¬
svečeni. Zgodaj (nikdar ni prezgodaj) naj kristjanski
starši svoje otroke z Bogom, narvečo dobroto, soznanijo,
aaj jih pobožno, zbrano moliti uče, naj jim strah Božji vtis-
aej°, zgodaj jih k Jezusu pripeljajo, njegovo lepo živlenje
Razlagajo, njegove nauke globoko v serce vtisnejo, naj
j*m presveto devico Marijo pobožno častiti ojstro zapo¬
vejo ino jih tej priserčnej materi priporočajo; kot vidni
angelji varhi naj starši noč in dan čuvajo, svoje otroke
Nedolžne in pobožne ohraniti, naj vse, kar bi nedolžnost in
eistost serca omadežiti, oskruniti in pohujšati znalo , od¬
stranijo, jih pred tovaršijo hudih in brezbožnih ljudi varujejo,
«aj na vse njih stopinje in korake bistro gledajo, vse
dela in opravila preiščejo, slabe izglede, nespodobne
besede, pohujšljive pesmi in knjige od njih odpravijo; če
Resnično ljubijo svoje otroke, ne smejo jim nikoli dovo-
’j*ti, da bi bili svojevoljni, togotni ino nepokorni ino
Po besedah modrega (prisl. 23, 13): „lVe prizanašaj sina
kaznovati," naj z ljubeznijo ojstrost zjedinijo ino dobro
Pazijo, da nobena nespodobnost v sercu korenin ne po¬
mene, naj jih zgodaj učijo, pobožno in keršansko se ob¬
našati, pogrešno poželenje zatirati, naj jih tudi, kadar
s ° odrastli, opominjajo večkrat svete zakramente prej e—
n>ati; nikar da bi otroci brez dela v lenobi postopali, naj
Se  vse, kar jim je potrebno in hasnovito, popolno-
ne samo po verhu naučijo, da bi ne bili mojster-
s kazi, to je taki, kateri od vsega govore, so pa vender
Piškave glave; starši naj svojim otrokom, to je silno
s ‘lno potrebno, z lastnim živlenjem poprej svetijo, naj du-
)°vne podpirajo ino naj si prizadevajo, dobre, pobožne,
^'istjanskoverne in brumne otroke Božje, ude kalolške
Ce tkve in deržavljane ljube domovine odgojiti. —

. Gorje staršem, ki ne redijo svojih otrok za Boga
k° Za nebesa; kak strah jih bo na sodnji dan preletel,
^dar bo Bog otroke, katere jim je bil izročil, čiste in

Goffine. 41

646

brumne od njih lirjal in če bodo starši prisiljeni spo¬
znati, da so po njih zanikernosti otroci od Boga za-
verženi, grehu in večnemu pogubljenju zapadli in večno
zgubljeni! —

Nauk za praznik svetih aposteljnov
Petra in Pavla.

(29. junija

Žtivlenje svetega Petra.

Peter, vojvoda apostolov, vidni poglavar svete ker'
sanske cerkve, Jezusov namestnik na zemlji, poprej
mon imenovan, je bil u Betsajdi, majhnem mestici n
Galilejskem ob Genezaretskem jezeru rojen.

Bil je sin Jona ali Joana in brat svetega Andrej
Bili so ribči in so se s tem poštenim delom p ra '
vično živili. Andrej, njegov stareji brat je bil učen® 0
sv. Janeza kerstnika, iz kojega ust je narprej slišal, a
Jezus iz Nazareta je pravi Mesia; in, ko je to sre® 0
imel, se tega iz Kristusovih pogovorov čisto prepriča h
je ves vesel hitel svojemu dobremu bratu Simonu, kjf
remu je pri riblenju pomagal, to povedat in ga j e  .P ,,
k Jezusu, ga s njim soznaniti, Jezus ga pogleda in ® v
prijazno reče: „Ti si Simon, Jonov sin; imenovan  ..
Cefa, u  (kar se po latinsko Peter, po slovensko skala ^
skalar reče). S temi besedami je Jezus Petrove P j
zneje visokosti in prednosti pred vsirni drugimi opomn^
ker ga je namreč pervi kamen u stavbo svoje sv ^
cerkve izvoljil. Od te dobe je bil Peter Jezusov učen >
vendar se je po nekolikem pogovoru s Kristusom Z °P
domu povernil, oznanovaje prihod jpravcga Mesia. ^
kaj časa potem pride Jesus do Galilejskega morja; 0  0
vidi Petra in Andrea njegovega brata, ki sta ribča r&  ^
mreže u vodo pometala. Jezus nju za seboj P®'
rekoč: „ Pojdita za menoj, in vaju bom storil ribča lj u  . g
In zdajci mreže popustita in gresta za njim. Od te t

647

se Peter Kristusa več ne loči; bil je povsodi nja zvest
spremlovavec.

Svet evangel nam brez dvoma pove, da je Gospod
Jezus posebno nagnenje in ljubezen do Petra imel, kar
je pri vsakej priliki očitno pokazal. Ko ga enkrat veliko
ljudstva ob bregu Galilejskega morja obdaja, stopi u
Petrov čolnič, in iz njega nasoče ljudstvo uči. Petra
vzame seboj na goro Tabor k svojemu čudnemu spre-
menenju. Petra hoče imeti vpričo, kedar Jairovo hčer
od mertvih obudi, in na oljskej gori, kder svoje terplenje
začne. Ko je Jezus iz vsili učencov dvanajstere apostole
izvoljil, je Petra naj pervega med njimi postavil: tudi
u svetem evangeliu, apostolskem djanju, u bukvah svetih
očetov je Peter vselej pervi imenovan. Na njega je
Jezus obljubil svojo cerkvo staviti in scer tako terdno,
da je vrata peklenske nikdar ne bodo premagati zamogle.
Obljubil mu je kluče nebeškega kraljestva dati, s pri¬
stavkom, da bo vse, karkoli bo Peter na zemlji zavezal
ali razvezal, tudi u nebesih zavezano ali razvezano. Za
Petra je Jezus posebno molil, da bi njegova vera ne
prejenjala; njemu je zapovedal, da naj svoje brate po-
terduje. Po zatajenju ga s vsmilenimi očmi pogleda in
nja serce k pokori nagne. Po svojem odsmcrtivstajenju
se mu Gospod Jezus posebej prikaže, in ga pred svojim
vnebohodom vesolnega pastirja črez vso svojo čedo,
svojega namestnika na zemlji, vidnega poglavarja svoje
cerkve postavi. To vse je znamnje posebnega nagnenja
Gospoda Jezusa do sv. Petra.

Pa tudi Peter je Kristusa čez vse ljubil. Iz ljubezni
je hotel on na hribu Taboru ž njim ostati ino na zadnje
ž njim v smert iti.

Ko je bil Kristus vjet, je bil Peter nar serčnejši in
je do Kajfeževe hiše za njim šel. Pa, oh slab, slab je
človek! tukaj ga je trikrat zatajil. Pa eno samokrat ga
Jezus pogleda in to. je bilo dosti, Peter se spomni, ob¬
jokuje svoj greh in do konca živlenja ne nejia objoko¬
vati ga. Svoje grehe izbrisati, je on dosti za Kristusa
terpel. Nero grozovitih cesar, je zapovedal, ga v Rimi
Zavoljo vere križati. Peter se ni vrednega štel, kot Kri¬
stus križan biti, za to je prosil, da bi bil z glavo dol in
z  nogami k viško na križ pribit. — O da bi pač vsi
grešniki tako pokoro za svoje grehe delali!

41 *

648

Molitev lt svetemu Petru.

O Bog, ki si svetega Petra od priprostega ribča do
kneza vsih aposteljnov in poglavarja cele cerkve po-
vzdignil; prosimo Te, da nas po Tvojem zasluženju
ovčicam Tvoje cede prišteješ. Naj voljno njegov glas
poslušamo, po njegovem nauku živimo in po njegovih
stopinjah hodimo, da bomo enkrat dosegli pašo nebeškega
veselja, kjer vikši pastir Jezus Kristus, Tvoj cdinorojeiii
sin, katerega namestnik na zemlji je bil sveti Peter, S
tebo in svetim duhom živi in kraluje na vekomaj. Arne**.

Živlenje svetega Pavla.

Pavl, poprej Savi imenovan, je bil rodu Benjamino¬
vega, iz Tarsa v Cilicii rojen in učenec Gamaliclov.
Kakor je za judovske postave ves vnet bil, tako je Kri—
stjanstvo studil in sovražil. Ko je kristjane preganjat v
Damask šel, ga je sam Gospod na potu spreobernil in°
za aposteljna izvoljil. (Poglej praznik spreobernjenja
svetega Pavla).

Hitro po prijetem svetem kerstu gre Savi, poten*
Pavl imenovan, v judovsko shodnico, oznanuje prosto¬
dušno in nevstrašno, da Jezus je pravi obljublcni Mesia*
in jim to resnico tako živo pred oči položi, da mu no¬
beden zoper govoriti ne more. Tako stori v Arabii h*
drugobart v Damasku na Sirskem. Vsi nad nja spre'
menenjem stermijo, in ker tega, kar jim govori, ovreči
ne morejo, ga iščejo skrivej umoriti. Kristiani pa 8 a
judovskemu zalezovanju otmejo, ker ga u jerbasu p°
zidu izpustijo, in tako za zdaj smerti otide. Od tod g ,c
v Jeruzalem k tamošnim kristjanom; ali ti, ker od **J a
spreobernenja ne vejo, se ga boje in zogiblejo. K srce*
pa najde Barnaba, svojega nekdajnega součenca, mu do¬
pove vse, kar se je s njim zgodilo, in ti ga k apostolom
pelja, ki so se nad nja spreobernenjem silno zveselili, 1,1
Bogu nar X  ikšemu dolžno čast in hvalo dajali. Od oi>°
dobe je sv. Pavl povsodi sveti evangeli s pravo gorečo
stjo pridgoval, je zategavoljo veliko mest, dežel in kralj 0
štev prehodil, jih veliko jezer h keršanstvu spreobern*^
»* je veliko apostolskih možev u razne dežele k sp* 0 '
obernenju nevernikov poslal. Kdo popiše prizadevanj 41
in dela, sramote in stiske, britkosti in preganjanje, k°j c

649

je sv. apostel za prave vere del prestal! On sam veliko
od tega pripoveduje v svojem poslanskem pismu sosebno
v drugem na Korinčanc v XI, poglavju. Od tega piše
tudi sv. evangelist Luka v svojem apostolskem djanju.
Med drugim pripoveduje, da mu je neki prerok na potu
iz Ccsaree v Jeruzalem predpovedal, da bo v Jeruzalemu
vjet in nevernikom črezdan. Nja učenci so mu torej v
Jeruzalem branili; sv. Pavl pa se ni dal ne s prošnjami,
ne solzami zaderžati rekoč: „Pripravlen sim se v Jeru¬
zalemu ne samo zvezati, temuc tudi umoriti dati zadel
Jezusovega imenu .“

Kar je govoril, je tudi u djanju storil. Ko v Jeru¬
zalem pride, gre hitro v tempel in moli. Kakor hitro ga
pa Judi vgledajo, padejo ko stekli psi nad njega, ga
iz tcmpelna vlečejo in tak grozovito pretepajo, da bi ga
bili koj umorili, ko bi stotnik Klaudi Lizia ne bil prišel
ga s svojimi vojaki šiloma iz njih rok rešit. A r endar ga
je vjeti in deželnemu oblastniku Feliksu u Cesareo po¬
slati vkazal. Ti je sv. Pavla scer nedolžnega najdel,
Vendar ga ni izpustil. Fest, njegov naslednik, ga je
kotel v Jeruzalem nazaj poslati, da bi ondi sojen bil;
l*avl pa hoče od samega cesarja zaslišan biti; zato ga
kot jetnika v Rim peljajo, kder je po dvaletnem jetništvu
nedolžen spoznan in izpuščen bil. Potem je zopet svoje
apostolske dela začel, je celo Italiansko in Francosko
prehodil, prišel je tudi na Hišpansko; povsodi je pridgo-
val in njih veliko spreobernul. Zadnič se je spet v Rim
povernul, in ker je ondi med drugimi tudi nekoje ne¬
čiste prispavanke brezbožnega cesarja Nerona zadel ne¬
čistosti in prešestva posvaril in k pravej veri spreobernul,
in tudi druge novospreobernjenke u ljubezni do čistosti
tako poterdil, da se nobena več nja mesenim željam
vdati noče, se je ti nečlovečji kervolog silno razserdil,
'n vkazal sv. Pavla s sv. Petrom vred vjeti. Cez ne¬
koliko časa sta bila oba sv. apostola k smerti obsojena.
1‘eter h križanju, Pavl pa k obglavlenju. Sv. Krizostom
Piše, da, ko so sv. Pavlu glavo odsekali, kerv iz nja
telesa ni rudeča, ampak bela kot mleko tekla. Tudi se
Pripoveduje, da je nja odsekana glava trikrat od zemlje
kviško poskočila, trikrat presveto ime Jezus izgovorila,
1,1  pri vsakem poskakleju je voda izvirati jela, kakor še
'lundenašen tri studence na nja obglavlišču kažejo. Nja

650

sveto truplo je bilo ob Ostijskej cesti pokopano, kder zdaj
velika cerkva njegovega imena stoji.

Molitev It svetemu Pavlu.

O izvoljeni služabnik Božji, sveti Pavl, ki si Jezu¬
sovo ime do nevernikov in do kraljev nesel, toliko za-nj
terpel, od katerega te ni moglo nič ločiti; ti si kot Je¬
zusov vojak hrabro se bojeval; ti si kot goreč učenik
pravo vero povsod oznanoval, zatoraj ti je pravični in
vsmiljeni Bog krono nebeško dodelil; prosi za mene
Boga, da bom, ker sim posoda jeze, zanaprej častljiva,
s kerščanskimi čednostmi okinčana posoda postal, in po
smerti krono, katero ti že nosiš, zadobil po Jezus Kri¬
stusu itd.

Sv. maša se začne z besedami svetega Petra, ka¬
tere je on po tem, ko je bil od angela iz ječe rešen, v
Jeruzalemu govoril 1 ): „Zdaj resnično spoznam, dajo
Gospod svojega angelja poslal in me rešil iz rok Hero-
deža in vsega čakanja Israelskega ljudstva.“ Gospod
ti me spregledaš in me poznaš, tebi je znano moje se¬
denje in moje stanje 2 ). Čast bodi itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! ki si današnji dan s
grozovitim smertjo Tvojih svetih aposteljnov Petra in
Pavla posvetil, dodeli Tvoji cerkvi, da bo po izglcdu
tistih živela, po katerih se je Tvoja sveta vera začela
—• po Jezusu Kristusu itd.

Berilo iz djanja apostoljskega 12, 1—11.

Tiste dni jih je kralj Herodež jel nekaj v cerkva
preganjati. Umoril pa je Jakoba, Janezovega brata,  *
mečem. Ko je pa vidil, da je to Judom všeč, je ukazal
tudi še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko O a
je bil tedaj vjel, ga je poslal v ječo , in dal štirim  Čre-
terstvom vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči
postaviti pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zapert v
ječo, cerkev pa je za-nja neprenehoma k Bogu molila.
Kadar ga je pa Herodež imel pred ljudi postaviti, J e
tisto noč Peter spal med dvema vojakoma vklenjen v dve

1) dj. apost. 12, 11. 2) ps. 138.

651

ketini; in varhi so pred durmi varovali ječo, In glej,
angel Gospodov je pristopil, in luč se je zasvetila v ječi;
in je udaril Petra v bok, in ga izbtidil, rekoč: Vstani

hitro! In so padle ketine iz njegovih rok. Rekel pa mu
je angel: Opaši se in obuj svoje čevlje! In storil je tako.
In (angelj mu je rekel: Ogerni svoj plajš, in pojdi za
menoj. In je šel vun za njim, in ni vedel, da je res,
kar se je godilo po angelu, ampak je menil, da prikazen
vidi. Kadar sta bila pa odšla metno perve in druge straže,
sta prišla do železnih vrat, ktere peljejo v mesto, in te
so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi nje,
in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angel od nje¬
ga. In Peter se zave, in reče: Zdaj vem res, da je po¬
slal Gospod svojega angela , in me je otel od Herodeževe
roke, in od vsega čakanja Judovskega ljudstva.

Nauki:  I. Te Herodež, vnuk Velikega Herodeža,
pod klerim se je Kristus rodil ino ki je nedolžne otro¬
čiče umoriti ukazal, je bil goreč in iskren jud, ino judom
bolj dopasti, je kristjane silno preganjal, je ukazal tudi
svetega Petra zagrabiti, da bi ga po velikonočnih praz¬
nikih, ljudstvu veselje napraviti, umoriti vkazal. Kako
ostudno je grešiti, celo človeka umoriti, da bi drugim
dopadel. Poglej kako globoko zabrede, kdor hoče lju¬
dem postreči! Vari se grešiti, da bi se družim prikupil;
zakaj kdor želi ljudem dopasti, ne more biti Kristusov
služabnik, pravi sv. apostelj Pavl.

II. Cerkev (t. j. mašniki in verni) je neprenehoma
Boga prosila, da bi Petra iz ječe rešil ino njeno molitvo
je Bog uslišal. — Molimo eden za druzega posebno za
grešnike, da bi jih Bog iz strašnih verig (ketin)
hudega sovražnika rešil.

III. Peter je mirno v ječi spal, zakaj on je imel
dobro vest in se je bil izročil. Nedolžen je v vsaki
težavi in sili miren, hudobnež ne najde nikjer miru.

IV. Bog je poslal k Petru augelja, ki mu je ukazal,
hitro vstati, čevlje obuti ino ž njim iti. — Če te tvoj
augelj varli svari, iz spanja greha vstati, vstani, ino
zdrami se kakor zgubljeni sin, raztcrgaj vezi, ki te na
greh vežejo, prepasaj se s terdnim oklepom, nikdar več
He grešiti, ino obuj svoje čevlje, t. j. nameni se, za

652

Kristusom iti! Silno nevarno je, angela varha ne po¬
slušati in v grehu dalje spati!

Evaugeli svetega Matevža 16, 13—19.

Tisti čas je prišel Jezus itd. (kakor v dan stola
sv. Petra v Rimu. str. 571.)

Nauk za praznik obiskanja sv. Marije

device.

(2. julija J

Zakaj se imenuje te praznik obiskanje svete
Marije device?

Ker je Marija te dan svojo teto Elizabeto obiskala,
od katere je angelj rekel, da bo v velikej starosti sina
spočela.

(Začetek sv, maše in cerkveno molitvo poglej na praznih
spočetja svete Marije device,)

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2, 8 —14.

Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuj e
hribe. Podoben je moj ljubik serni in mlademu jelenu •
Glej, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, tn
pogleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubik mi govori:
Vstani, hiti, prijatlica moja, golobica moja, lepa moja!
in pridi; ker zima je že minula-, dež je odšel in nehal:
cvetlice so se prikazale v vaši deželi; čas obrezvanja j e
prišel-, glas gerlice se je zaslišal v naši deželi-, figovo
drevo je pognalo svoj cvet; cvetoči vinogradje dajo svoj
duh. Vstani , prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Go-
lobica moja v razpokih skale , v luknjah kamnate ograje-
pokaži mi svoje obličje, daj slišati svoj glas v mojih
ušesih / ker tvoj glas je sladek, in tvoje obličje lepo.

Razlaganje.  To berilo pomeni, kakor sv. cerkev
pravi, prihod zveličarja na te svet, dalje Njegovo obiskanje
vsake človeške duše, dalje ljubezen Jezusa do njegove

653

ljube matere Marije, še vež pa ljubezen Jezusa do svoje
neveste, katolške cerkve. Iz lepih besed današnjega
berila uči se, kako sta Jezus in Marija eden druzega
ljubila, in pomisli, da Jezus tudi tvojo dušo ljubi, da želi,
da vstaneš t. j. posvetne misli opustiš ino k njemu pri¬
deš, le njega moliti, ž njim se v molitvi veseliti, kakor
je Marija storila, ki mu je zategavoljo tako dopadla, in
izdihni: O Jezus, preljubi ženin moje duše, pridi in hiti
s tvojo milostjo, obišci mojo dušo, da bo po tvoji ljubezni
očiščena in posvečena, in se za tebi pristojno in spo¬
dobno prebivališče pripravila. Obišci me, kakor si enkrat
po Marii svetega Janeza, še otroka, obiskal in v mater¬
nem telesu posvečil; in nikar ne dopusti, da bi kadaj
tvojemu glasu ušesa zaperl, ampak dodeli mi, da bom
vse tvoje svete besede in nauke poslušal in tebi zmiram
bolj dopadel.

Evangeli svetega Lukeža 1, 39—47.

Tisti čas se je Marija vzdignula, in je jaderno šla
v gore v mesta na Judovem. In je stopila v hišo Ca-
harijevo in je pozdravila Elizabeto. In zgodilo se je,
ko je zaslišala Elizabeta pozdravljenje Mariino, je po¬
skočilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je bila na¬
polnjena s svetim Duhom, in je zavpila z velikim glasom,
in rekla: Žegnana si ti med ženami, in žegnau je sad
tvojega telesa! In od kod to meni, da pride mati mo¬
jega Gospoda k meni? Zakaj glej! ko je prišel glas
tvojega pozdravljenja v moje ušesa, je dete poskočilo
°d veselja v mojem telesu. In blagor ti, ki si verovala,
ker se bo dopolnilo, kar ti je povedano od Gospoda.
In Marija je rekla: Moja dušg poveličuje Gospoda, in
»loj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarji.

Nauki:  I. Marija se vzdigne in gre v gore in sicer,
kakor sveti Lukež posebno omeni, je jaderno šla.  „Po¬
vej nam vender, upraša tukaj sveti Alfons Liguori, kaj
' Se  ti toliko mudi o Marija? Jez hočem, pravi ona, dolž-
»°st dopolniti, ki mi jo ljubezen do bližnega spolno vati
Vcl i, jez hočem neko pobožno družino tolažiti. Hiti (udi

654

ti, če ti je mogoče bližnjemu pomagati ali tolažiti ga,
brez da bi se dal pri tem od drugih tudi ne od pobožnih
opravil muditi ali motiti.

II. Marija svoje tete ni obiskala, kej novega viditi
alj slišati, se za kratek čas pogovarjati, temuč Janeza
s sadom svojega telesa posvetiti. — Tako bi se imeli
tudi mi obnašati pri obiskovanju naših znancov. Pa ža-
libog! se velikokrat zgodi, da mi druge ljudi obiskujemo
samo, da si dragi čas tratimo, da kej novega vidimo ali
slišimo, da se komu prikupimo, alj pa da še kej hujšega
počenjamo.

III. Da Maria, ukoravno od Boga za mater božjega
Sina izvožena, in tako visoko povišana, vendar Elisabcto,
svojo teto obišče, cele tri mesce pri njej ostane in jej
kakor dekla služi in streže: očitno pričuje, kako daje
ona iz celega serca ponižna bila. — Bodi tudi ti iz serca
ponižen, in prosi Marijo za nebeški dar ljubeznive po¬
nižnosti.

IV. Ko je Elisabcta Mario tako slavno pozdravila
in zveličano imenovala: hitro leta jeme Boga hvaliti in
njemu čast in slavo peti. — Ako tudi mi kej dobrega
dopernašamo alj na sebi imamo , dajajmo čast in hvalo
Bogu, ne pa nam, in kličimo s prerokom: „Nikar nam,
nikar, le Tvojemu imenu bodi čest in hvala."

V. Ko Maria v Caharijevo hišo stopi, pride ž njo
tudi sreča in božji blagoslov. Janez —mlado dete — j e
od veselja poskočil v maternem telesu, ker mu je po¬
svečujoča gnada božja bila podeljena; Elisabeta je bila
napoljena sv. Duhom, in Caharija je skoraj potem zopet
v stanu bil govoriti. — Tako je toraj vendar res, klice
tukaj sv. Alfons Liguori, da se na tvojo priprošnjo m
pripomoč, moja kraljica in moja mati! božje gnade n 1
milosti delijo in duše posvetijo. Ne pozabi mene, 0,1
moja ljubezniva mati Maria, mene, ki sem tvoj nevreden
hlapec, ki te ljubim in na te vse svoje upanje stavim.

Razlaganje hvalježne  pesmi Magnifihat ali:  Moj a
duša poveličuje Gospoda.

Kaj zapopade ta hvalježna pesem?

Čast Božjo, hvaležnost in ponižnost Marije. Ona
hvali Gospoda in se veseli, da ni svoje nizke dekle za-

655

vergcl ino jo celo za mater svojega cdinorojcncga Sinu
izvoljil, za cesar del jo bodo vsi narodi hvalili in častili.
Ona pravi, Božje vsmilenje sega od roda do roda čez
vse, ki se ga boje: Ošabne ponižuje on, in jih verže iz
sedeža, katerega so si vmislili, ponižnim pa deli svojo
milost ino jih poviša; On nasiti tiste, ki so po nebeških
čednostih lačni in žejni, z nebeškimi dobrotami; tiste pa,
ki mislijo, da jih obilno imajo, pošlje prazne od sebe.
On se poteguje za vse svoje zveste spoštovavce, in jim
deh' srečo, katero je že očakom obljubil. Bog je visoko,
pravi sv. Auguštin, če se povišaš, beži pred tcbo, če se
ponižaš, se on k tebi poniža.

Zdihlej . O Gospod Jezus Kristus, sin živega Boga!
ki si iz visokih nebes v naročje device Marie prišel, v
njem devet mescov prebival, in ki si se ponižal s pre¬
sveto Marijo Janeza obiskati in posvetiti, dodeli nam, da
komo po dobrih delih, posebno pa po ponižnosti Tvojega
svetega učlovečenja vredni postali in se vdeležili. Amen.

Nauk za praznik svete Marije Magdalene.

(22. j ulij a.J

Serčnostanovitna spokornica in ljubezni polna prijat—
lica Jezusova sv. Marija Magdalena je bila od bogatih
in žlahtnih slarišev, kakor sc misli, u Betanii blizo Jeru¬
zalema rojena. Njeni brat je bil Lacar, in sestra Marta.
1*0 svojih stariših je Maria grad Magdalon u doto dobila;
Zato se ji tudi Magdalena pravi. Sv. Lukež od nje piše,
da je bila pred spokorjenjem velika očitna grešnica u
mestu, nečistosli, gizdosti in sploh razujzdanosti vdana,
*n mnogim u veliko pohujšanje. Tudi pove od nje sv.
evangelist, da je Jezus sedem hudih duhov iz nje izgnal,
kteri so jo u svojej oblasti imeli.

Njena sestra Marta ji je vedno prigovarjala, Jezusa
nauke poslušati. S pervega je Maria svojo sestro le
v kogala in iz radovednosti Jezusa poslušala; pa ravno
*? J° je pozneje na pot spreobernenja pripeljalo; Bog je
njeno serce k pokori nagnili, katero je brez odloga za-
c ela delati. Ko je namreč zvedla, da je bil Jezus od
nekega farizeja, ki mu jo bilo Simon ime, na kosilo po-

656

vablen, sc odpravi in naravnost k njemu gre. Ni na
drugo priložnost čakala, kder bi bila mogla s Jezusom
samim govoriti, in ga odpuščanja grehov prositi, da bije
drugi ne bili vidili; serčna žalost nad storjenimi grehi, in
živo spoznanje grešnega revnega stana ji pokoja ne da;
ni marala, naj se ji farizeji in drugi smejijo, naj jo za¬
sramujejo, kakor radi, vse voljno prenese, da bi nikoljko
s tem pohujšanje popravila, ktero je poprej bila dajala.
Torej serčno u hišo stopi, kder je Jezus pri mizi bil,
k njegovim nogam pade in se britko razjoka. Toljko
solz je stočila, da je s njimi Jezusove noge močila in
svojimi lasmi jih brisala; potem vzame pušico žlahtnega
mazila, s njim Jezusa noge mazili in pobožno kušujc.
O kako je bila Magdalena vtolažena, od Jezusa samega
zaslišati, da so ji grehi odpuščeni! Gotovo je borz šla,
bratu Lacani in sestri Marti to milost pravit.

Od te dobe je bila celo spremenjena, vsa ljubezni
do Jezusa vneta. Povsod je za njim hodila, in njegove
besede zvesto poslušala.

Ko je šel Jezus terpet in umret, kakor sv. evan¬
gelisti pripovedujejo, ga je Maria Magdalena s njegovo
božjo materjo povsod spremljala in še na Kalvarii pod
križem stala, in s drugimi ženami Jezusa objokovala.
Kako je bila u sercu ganjena, ko je Jezusa iz križa
snetega objemala, kako ljubeznivo in pobožno ga je ku-
ševala, ni popisati. Ko so potem Jezusa pokopali, .1°
scer s drugimi ženami u Jeruzalem se vernula, pa že
pervi dan po saboti, to je u nedelo na vse zgodej j c
spet s pobožnimi tovaršicami k grobu Jezusa prihitela,
njegovo sveto truplo s dišečim mazilom pomazilit. P°
poti taj si je bila silo u skerbi, ter je rekla: v Kdo nam
bo kamen od duri pokopališča odvalil? u  In Bog sam je
pomagal. Ko so namreč žene k grobu prišle, je bil
kamen že odvalen, in ko noter gredo, trupla Jezusovega
več ne najdejo; angel jim pravi, da je vstal, kterega
iščejo, in jim reče, to apostolom povedati. Berž potem
se je Jezus Marii Magdaleni u podobi vertnarja milost-
livo prikazal, in koljko veselja je ona takrat občutila, se
dopovedati ne da. Gotovo je Maria Magdalena Jezusa
še une štirdcset dni po njegovem častitem vstajenju več¬
krat vidila; tudi jc bila pričo, ko je Jezus u nebesa šel,

65f

in je na binkoštno nedelo s apostoli in drugimi vernimi
sv. Duha prijela.

Cez nekaj časa potem so začeli po Jeruzalemu in
okolj kristiane hudo preganjati. Posebno Lacara in nje¬
gove sestre, ki so bili žive priče Jezusovega vstajenja,
Judje niso mogli terpeti. Vse tri, in s njimi njih služav-
nico Marcelo in pa učenca Jezusovega Maksimiana u barko
brez vesla in jadra po morji spustijo, ker menijo, da bodo
s čolnom vred vtonili. Bog pa jih je čudno otel, ter na
Francosko srečno prepeljal, kder so blizo Marzela na suho
stopili. Ta čudna otetba je mnogo nevernikov tistega
kraja naklonila, se spreoberniti. Lacar, od apostolov po¬
svečen škof, je ravno u tem mestu ostal, Maksimin mašnik
pa se je u mesto Es (Aix) podal, nevernike prave vere
učit. Marta sije nekaj žen pridobila, in ko so bile ker-
sansko dosti podučene, jih je k sebi vzela, in s njimi po
nunsko tiho in bogaboječe živela. Magdalena je veliko
nevernikov spreobernila, po tem pa je šlaupušavo, kder
je u nekem berlogu ojstro in sveto trideset let živela.
Ves dolgi čas je premolila, in božje skrivnosti posebno
pa Jezusovo terplenje in smert premišlovala. Vsakdan
je svoje poprejšne grehe obžalovala in objokala, če ravno
ji je Jezus sam rekel, da so ji odpuščeni. Bolj po an¬
gelsko ko človeško je živela; zato se lehko jim verjame,
kteri pišejo od nje, da so jo večkrat nebeški angeli ob-
jiskali, ji jesti in piti nosili, in jo u nebesa povzdignili,
da bi bila čula Boga hvaliti.

Kratko pred smertjo je bila u cerkvici, dve uri od
ondot, od mašnika Maksimiana, obhajana, in kmalo po tem
je svojo dušo u roke Jezusa zročila, katerega je na
svetu tako priserčno ljubila. U berlogu, kder je toljko
časa živela, kakor tudi u cerkvici, kamor so njeno sv.
truplo in ostanke shranili, so se mnogi čudeži godili.
Nar večje čudo pa je bilo to, da je Maria Magdalena
v elika grešnica se večja spokornica postala.

V začetku sv. maše moli cerkev namesti sv. Magda¬
lene:  Grešniki mene čakajo, da bi me pogubili; jez pa
Premišljujem tvoje pričevanje. Jez sim vidil, da narpo-
Polniše reči konc vzamejo^ tvoja postava je pa brez
konca. (psi. 118, 95, 96) €ast bodi i. t. d.

658

Cerkvena molitva.  Bog! ki si na prošnjo sv. Marie
Magdalene mertvega Lacara k živlenju obudil; daj tudi
nam svojo milost, po njenem izgledu in priporočenju iz
groba grehov vstati. Kteri živiš in kraljuješ s Bogom
Očetom in s svetim Duhom enak Bog vekomaj. Amen.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2—5; in 8, 6—7.

Vstala bom, in obhodila mesto; po tergih in ulicah
ga bom iskala, kterega ljubi moja duša. Sim ga iskala ,
in ga nisim najšla. Najšli so me čuvaji, kteri varujejo
mesto. Ste ga li vulili, kterega ljubi moja duša? Ko sin 1
bila odšla malo od njih, sim ga najšla, kterega ljubi moja
duša j uderžala sim ga, in ga ne bom spustila, dokler <J a
ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram svoje porodnice•
Zarotim vas, hčere Jeruzalemske! pri šemah in jelenih
na polji, da ne zbudite in ne predramile ljubke, dokler ne
bo sama hotla.  — Položi me kakor pečat na svoje serce>
kakor pečatnik na svojo roko: ker močna ko smert je Ijn "
bežen in hude ko pekel so serca želje; njih žarki so ha
žarki ognja in plamena. Veliko vod ne more ugasili Ijn "
bežni, in reke je ne potope. Ako da človek vse premo"
ženje svoje hiše za ljubezen, ga bo kakor nič čislal.

Razlaganje.  Sveti očetje zastopijo v vikšem pomenu
pod nevesto človeško dušo, ki Jezusa išče njenega ženina-
Ta vstane namreč iz postelje pregrehe in nemarnosti iu°
prehodi z mislimi, božje mesto, to je: sveto cerkev, ena
premišluje življenje svetnikov, in želi njih izglede posne-
mati in svojega ljubega ženina najti; pa vender ga > lC
najde precej. Ona pride le do mestne straže, t. j. u°
cerkovnih predstojnikov, duhovnov, spovednikov, ki so
od Boga postavljeni, zgubljene ovčice k Jezusu peljat 1 *
Ona jih upraša, kje in kako bi najšla svetega ženina, ,n
ga najde, in ko ga je najšla, ga zakljene v svoje pe|' sl >
ino varno skerbi, da ga spet ne zgubi. Pri tem vživ a
duša, ki v Jezusu prebiva, tako sladek mir, dajevspanj e
tako terdno zazibana, da je ne zamore nič na sve 1
zbuditi; zakaj kdor v Bogu počiva, ga Bog pred vsim
nemirom varje. Od take duše pa tudi Bog tirja, da > S1
ona njegovo ljubezen kakor pečatnik na serce in rok c
vtisne, t. j. da zmiram nanj misli ino vse iz ljubezni 0

659

njega stori. Njena ljubezen mora biti močna, kakor
smert, vse mora premagati, ino njena gorečnost do Boga
mora biti kakor ognjeni plamen, Luč svete vere mora
vedno v njenem sercu goreti ino njene ljubezni ne sme
nobena zopernost, nobena težava ino nesreča pogasiti.
Duša take ljubezni polna se vsa vda Bogu ino kaže svojo
ljubezen po junaških delih. Tako ljubezen je imela Mag¬
dalena, ino za tako ljubezen moramo vsak dan moliti in
prositi ino izgled Magdalene posnemati.

Evangeli svetega Lukeža 7, 36—50.

Tisti čas je nekdo smed farizejev Jezusa prosil, da
bi per njem jedel. In je prišel v hišo farizejevo in k
jedi sedel. In glej! žena v mestu, ktera je bila grešnica,
ko je zvedila, da je v hiši farizejevi per jedi, je prine¬
sla alabastrovo pušico mazila; in je zad k njegovim
nogam stopila, ter mu je začela z solzami noge močiti,
in jih je s lasmi svoje glave brisala, in mu je noge ku-
ševala, in z mazilom mazala. Farizej pa, kteri ga je
povabil, to viditi, je sam per sebi djal, rekoč: Ko bi bil
on prerok, bi pač vedil, kdo in kakošna je žena, ki se
ga dotikuje, da je grešnica! In Jezus je odgovoril, in
mu rekel: Simon! ti imam nekaj povedati. On pa reče:
Učenik povej! Neki posojcvavec je imel dva dolžnika;
eden je bil dolžen pet sto denarjev, eden pa petdeset.
Ker nista imela s čem plačati, je obema odpustil. Kteri
tedaj ga bolj ljubi? Simon je odgovoril in rekel: Menim,
da tisti, kteremu je več odpustil. On pa mu je rekel:
Prav si razsodil. In se je obernul k ženi, in je rekel
Simonu: Vidiš to ženo? Sim prišel v tvojo hišo, in mi
vode na noge nisi dal; ta pa mi je z solzami noge mo¬
čila, in z svojimi lasmi jih brisala. Kušljeja mi nisi dal;
ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuševati.
Moje glave nisi s oljem pomazal; ta pa mi je noge z
mazilom mazala. Zato ti povem: Veliko grehov ji je od¬
puščenih, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti,

660

manj ljubi. Njej pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi. In
so začeli, kteri so z njim per mizi bili, sami pri sebi
reči: Kdo je ti, kteri clo grehe odpušča? Rekel je pa
ženi: Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru.

Zakaj se Magdalena očitno pokori?

Ker je bila tudi očitna grešnica. — Kdor je pred
druzimi grešil ino druge pohujšal, ni dovolj, da se skrivši
pokori, ampak mu je treba se očitno lepo in brumno
obnašati in tako pohujšanje popraviti.

Zakaj je Magdalena od zadej k Jezusovim nogam

prišla?

To je storila iz sramote zavoljo grehov, ktere je na
sercu imela, in se ni upala pred Njegove oči stopiti. O
da bi tudi mi v sramoti za naše grehe k Jezusovim nogam
padli, ino po njegovih stopinjah hodili, da tako pravo pot
najdemo !

Zakaj ne pove Magdalena svojih grehov, temne
jih le objokuje?

Sveti Ambrož pravi, ona svojih hudobij scer ni z
ustmi, veliko več v sercu ino z gorečimi solzami razodela,
ker je dobro vedela, da solze večjo moč imajo grehe
izbrisati, kakor besede. Tudi ni bilo potrebno, Vsevede-
jočemu Jezusu grehov povedati, tudi ni bila še tistikrat
spoved vstavljena, — Iz tega sc imamo učiti, da odpu¬
ščanje grehov zadobiti, ni zadosti grehov se spovedati,
ampak jih moramo tudi s kervavimi solzami objokati, ali
saj notrajno bolečino čez nje čutiti.

Zakaj umiva Jezusove noge solzami, zakaj jih
poljubuje, zakaj jih s lasmi briše im s dragim
mazilom maže?

S tim pravi sveti Gregor J ) je hotla Bogu poverniti
in darovati, kar je tako nesramno na hudo obračala. Njene
eči so želele posvetnih reči ino zdejjih kaznuješ solzami

1) Hom. 33.

661

ojstre pokore. Njeni lasje so Iišpali prej njeno glavo ino
zdej briše ž njimi goreče solze. Usta so govorile prej
prazne ino nesramne besede, sdej kušujejo Jezusove noge.
Tudi mazilo jej je pred k hudobii služilo , zdej že poprej
Jezusa mazili v znamnje, da bo za grob tudi pomaziljen.
Magdalena je lep izgled prave pokore. Vse, kar nas je
v greh zapeljavalo, moramo zapustili, se zatajevati, vse
Bogu darovati, ino časno posvetno blago, ki nas je
tolikokrat v greh zapeljalo, naj delimo vbogim, katere
Jezusove noge pomenijo.

Zakaj odpusti zveličar tako rad Magdaleni njene

grehe?

Ker je veliko ljubila. Kdor resnično ljubi, temu je
resnično serčno žal, da je svojega ljubeja razžalil.

Zato mi ne čutimo pri spovedi tako goreče grevenge,
ker ne ljubimo Boga serčno; zatoraj ga moramo vsak dan
za ljubezen prositi, zakaj sveti Gregor pravi, kolikor se
več serce grešnika v ognju ljubezni razbeli, toliko več
se grehov rija poje.

Zakaj pravi Kristus: Tvoja vera ti je pomagala?

Ker Jezus tukaj tako vero razume, katera je v lju¬
bezni delavna. Prava, živa vera brez ljubezni ne more
obstati, kakor se tudi prave ljubezni brez vere na zemlji
ne najde.

Zdihlej.  O Jezus! z Magdaleno padem na kolena
pred Tebe ino se obtožim, da sim tvoje dobrote, s katerimi
si me na duši in telesu obilno obdaroval, večkrat slabo
obračal, ino da sim pretekli čas tako hudo in grešno pre¬
živel, da nisim nebeškega kraljestva vreden. Ah, kam
se hočem oberniti? kje hočem iskati pomoči in tolažbe,
če ne pri Tebi, o sladki Jezus, ki si prišel na svet, greš¬
nike iskat in zveličat. Daj mi gorečo voljo, pred gre¬
hom bežati ino k Tebi, narvečja dobrota priti, grehe zgre-
vati, vsih grešnih priložnost in kar me v greh zapeljati
Zamore, ogibati se, zgubljeni čas z dobrimi deli sopet pri¬
dobiti, in vse, kar sem zgubil alj zamudil, kolikor je moč,
Poravnati in popraviti. Dodeli mi to o Gospod, po tvo-
Goffine. 42

662

jem grenkem terplenju in tvojej smerti in po priprošnji svete
spokornice Magdalene. Amen.

Nauk za praznik svetega a postelj na Ja-
kol)a starejega.

{23. julija.J

Sv. Jakob, veči imenovan zalo, ker je bil poprej kakor
lini apostol Jakob, kterega god se pervega maja obhaja,
od Jezusa apostol izvolen, je bil sin Cebedea in Salome,
in brat svetega Joaneza apostola. Bil je rojen u mestu
Betsajda na Galilejskem. Ravno je s očetom in bratom
u čolnič sedel, in ribje mreže popravljal, ko Jezus mcmo
grede njega in brata njegovega zakliče, rekoč: „Pridita
za menoj!' 1  Mahoma sta obadva popustila čoln in mreže,
in očeta, ter gresta za Jezusom, in sta do njegovega brid¬
kega terplenja stanovitno za njim hodila. Kakor sv.
Epifani priča, jc sv. Jakob u vednem divištvu živel. Sv.
evangeli pa spričuje, da je eden naj ljubših apostolov Je¬
zusovih bil. Njega namreč si je Jezus s Petrom in Joane-
zom u mnogih prigodbah privzel, kder drugih apostolov
nobenega ni bilo pričo, postavim: ko je Jezus mertvo
hčerko Jaira k živlenji obudil, ko se je na gori Tabor po
nebeško spremenil, in ko je u vertu Getsemani od drugih
ločen molil in kervav put putil.

Sv. Jakob je spervega po Jezusovem vnebohodu i»
po prejetem svetem Duhu u Jeruzalemu, Samarii in vsi
Judovski deželi sv. evangeli oznanoval. Po tem pa sc je
na Špansko podal, in tamo s veliko gorečnostjo učil; ven-
der se prav ne ve, kako dolgo je na Španskem bil, alj
kako daleč je keršanstvo razširal; in koljko jih spreober-
nul. U imenitnem mestu Saragosi je lepa cerkva, ktero
menijo, je že sv. Jakob postavil, in sccr, kakor pravijo,
je Mati božja sama k njemu prišla, in mu velela, tam nji
u čast cerkvo sozidati, ker jc prevetiila, da jo bodo Sara-
gosanci vedno lepo častili, in jih je zato že popred u svojo
varstvo vzeti hotla.

v  G°z nekaj let se sv. Jakob s nekaterimi iz voleninn
licenci spet u Jeruzalem povernc.

663

Sovražni Judje pa so hotli Jakoba, naj velja kar hoče,
vgonobiti. Enkrat sv. Jakob ravno pridgje, in sbranim Ju¬
dom goreče priča, da je Jezus, kterega so tako zaničlivo
umorili, za res od Boga obljubleni in poslani Mesia. U tem
pa terdovratneži punt med ljudstvom napravijo, en pismouk,
Jozia po imenu, ga zgrabi, vojšakom izroči, kteri ga pred
kralja Herodeža peljajo, in ga zatožijo, da je on punta
kriv, Herodež ljudstvu vstreči ga hilro da zapreti, in
na to k smerti obsodi.

Sv. Jakob, ki na svetu ni kaj bolj želel, kakor za Je¬
zusa umreti, se krivične sodbe silno oveseli. Še enkrat
očitno priča, da je Jezus resničen Bog in Zveličar greš¬
nega sveta. Preden ga k smerti peljajo, se je Jozia, kteri
ga je zgrabil in Herodežu nar hujši tožil, skesal, in ves
zgrevan na ravnost pove, da tudi n Jezusa veruje, pade
pred sv. apostola in ga zamere prosi; sv. Jakob pa ga
prijazno objame, rekoč: „ Mir ti l>odi! u  Jude je to še bolj
vjezilo, zato Herodeža preprosijo, da še Jozia da umoriti.
Na poti k sodnišču je bil mertvouden človek, kterega je
sv. Jakob u imenu Jezusa nagloma ozdravil. Na smert-
nišču zahvali sv. apostol še enkrat Boga, da mu je pri¬
ložnost dal, za Jezusa umreti, veselega serca svojo glavo
da, da se mu odseka, in tako smert za Jezusovo vero
kratko dni pred velikonočjo stori. Med vsimi apostoli
Jezusovimi je sv. Jakob pervi kerv za Jezusa prelil.

Njegovo sv. truplo so kristiani častitlivo pokopali,
pozneje pa njegovi učenci u Kompostelo na Špansko pre¬
nesli, kder se do današnega dne u silno veliki časti ima;
po vsem Španskem pa se posebno sv. Jakob mogočni
priporočnik časti.

(Začetek sv. maše je kakor na dan svetega Andreja .)

Cerkvena molitev.  Posvečuj o Gospod! in obvaruj
Tvoje ljudstvo, da bo po pripomoči Tvojega svetega apo-
steljna Jakoba zavarovano, Tebi v življenju dopadlo in s
pogumnim sercom služilo — po Jezusu Kristusu i. t. d.

Berilo n  1. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov <i, 9 — 15,

Bratje! menim, da je Bog nas aposteljne poslednje
postavil, kakor k smerti namenjene-, ker smo v razgle¬
dovanje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni

42 «

664

zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi
pa močni; vi častili, mi pa brezčaslni. Do te ure smo
lačni, žejni in nagi, in nas za uho bijejo, iti nimamo
stanovitnega prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami
delajoči ; nas kolnejo, in blagoslovimo; nas preganjajo, in
prenesemo; nas preklinjajo , in prosimo; kakor smeti tega
svetu smo postali, vsega izveržek do zdaj. Tega ne
pišem, da bi vas osramotil , ampak vas opominjam , ka¬
kor svoje preljube otroke. Zakaj , ko bi ravno deset
tavžent učenikov imeli v Kristusu , vender nimate veliko
očetov, ker v Kristusu Jezusu sim vas jaz z evangeli¬
jem rodil.

Razlaganje.  Sv. Pavl uči tukaj, kako malo se apo-
steljski možje na svetu porajtajo in cenijo. Oni so na
svetu, kakor v nekem gledišču, od brezbožnih ljudi so¬
vraženi, od Boga in od angeljev pa serčno ljubljeni. Taka
se godi vsim pravim kristjanom; kdor po Božjih posta¬
vah živi, se mu svet posmehuje; kdor pa po posvetnih
potih hodi, kdor po šegah in navadah hudobnega sveta
živi, se moder in umen človek imenuje ino livalji. Pravi
kristjan ne najde nikjer ne mira ne pokoja, brezbožni ga
povsod in zmirom preganjajo; pa iz ljubezni do Boga
terpi vse voljno. Za svoje neprijatlje in zasmehovavce
moli on. — Cc hočeš biti pravi kristjan, nikar se ne
sramuj, če imenuje svet tvoje kristjansko, lepo živlenjc
neumno, če te zavoljo tega sovraži, zasmehuje in pre¬
ganja; spomni se, kako se je apostcljnom in samemu
Kristusu godilo, kako so samo po vozkem potu pre¬
ganjanja in terplenja križev in bolečin nebeško kraljestvo
dosegli. Gorje tebi, če drug pot v nebesa iščeš.

Evangeli svetega Matevža 20, 20—23.

Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Cebedejovih
sinov, s svojima sinoma, »er ga jo molila in nekaj
prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Mu pravi: Reci,
da sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici, in eden
na tvoji lovici v tvojem kraljestvu. Jezus pa je od¬
govoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta pih
kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva. Jim a

665

reče : Moj kelih bota sicer pila; sedeli pa na moji desnici
ali levici ni moje vama dali, ampak klerim je pripravljeno
od mojega Očela.

Kaj tir ja ta mati za svoja sinova od Kristusa?

Da bi v Kristusovem kraljestvu, namreč v nebesih,
pcrvo mesto za Gospodom imela, in na višjo stopnjo od
druzih aposteljnov bila postavljena. Tako delajo starši,
ki hočejo svoje otroke v duhovski stan vsiliti , brez da
bi pomislili, če so za te stan poklicani in sposobni. Od
tod pride, da nekteri duhovnih pastirjev sam sebe in druge
nesrečne storijo, ker niso v pravi stan stopili, ino ne skoz
prave vrata v ovčnico , v cerkev prišli.

Zakaj pravi Kristus: Ne vesta, kaj prosita?

Ker sta bila z materjo vred tudi sinova tako neumna
v svojih željah, ker sta tako velike reči od Kristusa
imeti hotla, brez da bi pomislila, če sta jih vredna. —
llavno tako grajo zaslužijo tudi taki, ki polni napuha
in samoljubja imenitne in visoke službe želijo, brez da
bi Božjo čast, in korist svojega bližnjega pred očmi imeli.

Kaj pomeni kelih, od katerega Jezus govori?

Kelih terplenja in grenkosti, katerega je moral Je¬
zus piti; ravno te je bil tudi aposteljnom pripravljen in tega
mora vsak piti, kdor hoče s Kristusom večno veselje
doseči.

So aposteljni pili te kelih?

Da, od druzih aposteljnov je že znano, in sv. Jakob
je grozovitno smert preterpel in sv. Janez je do svoje
velike starosti dosti preganjanja in terplenja prenesel.

Zakaj je rekel Jezus, na moji desnici ali levici
sedeti ni moje vama dati?

Kristus je hotel reči, da ne more nju zelje dopol¬
nili J), ker sta napuhnjena in prevzetna, in da bo le po¬
nižnim Bog take milosti skazal; zakaj on ne gleda osebe

J) S. Itemig-. Beda.

666

ampak zasluženje. Tudi je hotel Kristus, ki je bil pri¬
šel ua svet, vse ljudi s besedo in izgledom ponižnost
učiti, to čast, kakor da bi zamogel On tako visoko čast
in stopnjo podeliti, od sebe odverniti, ino nebeškemu
Očetu pripisati; zakaj njegovo čast in slavo sije pri vsaki
priložnosti povikšati prizadeval.

Molitev k svetemu Jakobu.

Pogumni in serčni apostelj! ti si bil pervi tvojih bra¬
tov, ki je kelih terplenja po Jezusovem izgledu pil in
kri za njega prelil. Prosim te, zadobi mi milost pri
Jezusu, da se ne bom bal kelha terplenja in grenkosti,
ampak da bom vse, kar mi Božja roka pošilja, dobro-
voljno vzel, da bi vreden postal, enkrat nebeško ve¬
selje s tebo vživati.

Nauk za praznik svete Ane.

( 26 . julija J

Sv. Ana, mati božje porodnice prečiste Device Marie,
je bila u Betlehemu, dve uri od Jeruzalema, rojena. Po
čistem devištvu je bila zaročena s Joahimom, ki je u me¬
stici Nazaret na Galilejskem stanoval. U lepi složnosti
in u serčni ljubezni sta pobožno in bogaboječe živela, da
se tudi od nju lehko reče, kar sv. Lukež od Caliarija in
Elizabete pravi: „Bila sta obedva pravična pred Bogom
in po vsih zapovedih Gospodov sta ravnala .“ Kar jima jc
Bog časnega premoženja dal, sta na troje razdelila: pervi
del u čast božjo in polepšanje tempelna; drugi del za
vboge; in tretji del u lastne potrebe. Vseskozi sta rada
molila, po svojem stanu pridno delala, in, kar jima je bilo
mogoče, dobrega storila.

Posebno žalost pa sta imela, da že tako dolgo u za¬
konu nobenega otroka od Boga nista prejela; zakaj takrat
je bil zakon brez otrok kakor kazen božja. U tej priserčni
žalosti je sv. Ana s svojim možem k Bogu zdihvaje molila?
naj bi jo sramote rešil, in rodovitno storil. Toljko gorečo
>n zavplivo molitvo svoje zveste služabnice je Bog tudi
vsli.šal, in kakor sveti učeniki verjetno menijo, ji pošle
angela, kteri ji je oznanil, da bo iičer spočela in rodila,

667

ktera bo izvolena med vsimi ženami, ker bo rodila obljub-
lenega Odrešenika. Misli sc tudi, da je ravno te angel ji
napovedal, naj svojo dete Mario imenuje. Ravno to ra¬
zodetje je tudi sv. Joahim prejel. Koliko sta se sv. Ana
in Joahim o tem oveselila, kako goreče Boga hvalila,
posebno ko je sv. Ana Mario božjo, izvoleno porodnico
rodila, ni dopovedati. Serčno je bila sv. Ana svoje hčerke
vesela, pa tudi za toljko skerbnejšejo je izredila, ker ji je
bilo razodeto, da je njo Bog sam za mater svojega bož¬
jega Sina izvolil. Za naj srečnejšo mater se je torej
sv. Ana imela, in če je že obilno sreče hiši Caharija in
Elizabete došlo, ko je Maria nju objiskala, za koljko več
milosti je sv. Ana po svoji lastni hčeri, božji porodnici
izvoleni zadobila!

Ker je sv. Ana dobro spoznala, da je njena hčerka
le božji dar, kterega je Bog sam si po razodenju izvolil,
je hotla tudi Bogu darovati, kar je od Boga prejela, kakor
je poprej prostovoljno obljubila. Komej tri leta staro Mario
vzameta sv. Ana in Joahim seboj u Jeruzalem, in jo tam
u tempelnu po mašniku božjem Bogu u službo darujeta.
Težko scer jima je bilo od svoje ljube hčerke se ločiti, pa
ker jima je bila božja služba več, kakor njuno veselje,
sta jo s veselim sercom Bogu u dar prinesla. Maria je
bila po mašnikih med device vzeta, ktere so u tempelnu
Bogu službo opravlale, in u vsili lepih čednostih bile va¬
jene. Po tej Bogu tako prijetnej daritvi se sv. Ana s svo¬
jim možem domu poverile, in ves čas svojega življenja
sveto in pobožno preživi, posebno ko je u kratkem potem
vdova postala. Kakor namreč je bila n svojem deviškem
stanu devicam, u zakonskem pa zakonskim u prelep iz-
gled: ravno tako je bila tudi vdova vsili tistih čednosti
polna, ktere sv. Paul u svojem pismu na Timotea vsim
vdovam sploh priporoča. In tako sveto je mati božje
porodnice do konca svojega živlenja živela, ktero je, kakor
pisavci menijo, s devet in sedemdesetim letom svoje sta¬
rosti sklenila.

V začetku sv. maše poje cerkev:  Veselimo se v Go¬
spodu, ker te praznik k časti svete Ane obhajamo, za
česar del se angelji radujejo in enoglasno sina Božjega
hvalijo. Moje serce vre od ^lepili besed; jez darujem
moje dela kralju, (psi. 44.) Čast bodi itd.

068

Cerkvena molitva.  Bog, ki si sveti Ani milost do¬
delil, mati porodnice Tvojega cdinorojenega sina po¬
stati; dodeli milostljivo, da bomo pri obhajanju njenega
praznika po njeni prošnji Tvojo pomoč dosegli, po ravno
tajistem Jezusu itd.

Berilo iz bukev Salomonovih pripovest 31, 10—31.

SerČno ženo kdo bo najšel ? Čez to, kar je iz dalj¬
nega in od zadnjih pokranj, je njena cena. Zanese se
na-njo serce njenega moža, in ropa ne bo potreboval.
Dela mu dobro, in ne hudega vse dni svojega živlenja.
Poišče volne in prediva, in dela s svetom svojih rok. Je
kakor barka kupca, ktera iz daljnega prinese njegov kruh.
Se po noči vstane, in da brešno svojim domačim, in delo
svojim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od pridelka
svojih rok zasadi vinograd, prepaše z močjo svoje ledje,
in uterdi svoje roke. Skusi in vidi, da je dobra njena
kupčija; ne ugasne po noči njena luč. Iztegne svojo roko
po koželji, in njeni persti primejo vreteno. Svojo roko
odpre ubogemu, in svoje dlani prostre potrebnemu. Ne
boji se za svojo hišo sneženega mraza; zakaj vsi njeni
domači imajo dvojno obleko. Častitljivo ogrinjalo si na¬
pravi, lenčica in škerlat je njena noša. Časten pri vra¬
tih je njen mož, kadar sedi z deželnimi starašini. Dela
tenko platno, in prodaja, in pas daje Kananeju. Moč
iti lepota je njeno oblačilo, in smejala se bo poslednji
dan. Svoje usta odpira modrosti, in postava milosti je
na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše, in ne je
lena kruha. Njeni otroci vstanejo in jo blagrujejo; tudi
njen mož jo hvali. Veliko hčer zbera krepost, ti pre¬
magaš vse. Lažnjiva je lepota, in prazna je brehkota:
žena , ktera se Gospoda boji, ona bo hvaljena. Dajte ji
sadu njenih rok, in hvalijo naj jo očitno njena dela.

To berilo nam pokaže izgled pridne, pobožne go¬
spodinje, ki se noč in dan za svojo in Svojih dušno in
telesno, časno in večno srečo trudi. Sveti duh sam nam
te izgled pred oči poslavlja. Oh, da bi pač vse go¬
spodinje te izgled posnemale! Pa žali Bog dosti gospo¬
duj je, ki vso čast le v lepoti, v obleki in v enacih
mcemumih rečeh iščejo, ki ne poznajo druzega dela,
kakor jesti, piti, postopali, obiskovati in spati, ter tako

669

svoje mehkužno truplo rediti; katere pohištvo zanemar¬
jajo, katere za otroke in družino nič ne skerbe, ino jih
celo s svojimi hudobijami pohujšajo in v greh napeljujejo,
katere premoženje svojih možev zapravljajo ino same
sebe v revšino pahnejo. Kako drugačne so take gospo¬
dinje od te, od katere donašno berilo pravi, da je vse
z bogatijo, t. j. s čednostjo in dobrimi deli presegia. Te
tudi ne bodo dobile plačila kakor ta, in njih dela , na¬
mesto jih hvaliti, bodo pravično jezo Božjo čez nje kli¬
cale. Gorje njim! kot kristjanske gospodinje bi bile lehko
toliko dobrega storile ino hudega zabranile, pa niso storile!
Gorje njim; v nar strašnojše tamote bodo zaveržene!

Evangeli svetega Marka 13, 44—52.

Tisti čas je Jezus svojim učcncom to priliko govo¬
ril: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu v
njivi, kterega je človek, ki ga je najšel, skril in od
veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi
tisto njivo. Spet je nebeško kraljestvo podobno kupcu,
kteri išče dobrih biserov. Kteri, ko je najšel en drag
biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.
Spet je podobno nebeško kraljestvo mreži, ktera se
Verže v morje, in zajme rib vsakega rodu. Ktcro, ko
je napolnjena, izlečejo, in na bregu sede odbero dobre
v posode, malovredne pa odmečejo. Tako bo ob koncu
sveta: Angeli pojdejo vunkaj, in bodo odločili hudobne
*z srede pravičnih; in jih bodo vergli v peč ognja; tam
ho jok, in škripanje z zobmi. Ali ste razumeli vse to?
Mu reko: Smo. Jim reče: Zato je vsak pismar, ki je
podučen v nebeškem kraljestvu, enak hišnemu gospo¬
darju, kteri nosi iz svojega zaklada novo in staro.

Nauk za praznik svetega Lavrenca.

(10. augusta.)

U Španskem mesti Osma se je Lavrcnc od keršanskih
sl arišev sred tretjega stoletja rodil. Njegovemu očetu je

670

bilo ime Orenci, materi Pacicncia, ktera oba se svetnika
častita. Tako sveti stariši so Laurenca tudi sveto odgo-
jili. U vsili priložnostih sc je vidila na njem posebna lju¬
bezen do Jezusa, neprestrašena stanovitnost u pravi veri,
in vedna skerb za deviško čistost. Že u mladih letih
pride u Ilim, kder si s svojim nedolžnim živlenjem veliko
poštovanje pridobi. Sv. papež Sikstus ga za tega del
posveti Diakona rimske cerkve. Uslcd te časti mora pa¬
pežu pri altarju streči, sv. cerkveno posodje in mesno
obleko shranovati, dohodke oskerbovati, ki so namenjeni
cerkvenim služavnikom u živež in vbožccm u pomoč.

Tisti čas za cesarja Valeriana ze vzdigne strahovito
preganjanje kristianov. Sv. očeta Siksta vjamejo, in g a
u Mamertni.ško ječo veržejo. Laurenc od daleč gleda,
kako sv. očeta vlečejo, in teče k njemu, in mu reče:
„ Kam o greš, obe! brez svojega sina?*  Drugi dan peljajo
sv. papeža na terplenje, in sv. diakon sopet k njemu pri¬
stopi in reče: »Svete Obe, nikar ne zapusti me, zakaj zci'
kladi , ktere simi izrabil, so ze vsi razdelani.*  Sv. papež
potolaži Laurenca kakor včeraj, in odpeljan na moriše je
končal svoje živlenje.

Med tim neki trinogi slišavši sv. Laurenca od zakla¬
dov govoriti, cesarju Deciu kmalo na uho vteknejo, kar
so slišali. Laurenc pride pred cesarja; cesar ga popraša:
kde so cerkveni zakladi skriti? Odgovori, da ako se mu
odlog da, linče vse cerkveno bogastvo pred njega prinesti,
in pokazati. Cesar tega odgovora silno vesel, mu dovoli
toliko časa, pa mu Ilipolita tovarša da, iz straha, da Lau¬
renc nebi ubežal. Svetnik te čas sberc vse vbožce, kar
jih najde, jih pelje pred cesarja in reče: „ Glej , to so
kladi naše cerkve *  Okrutnik ne more prinesti tega osra-
motenja; silno razkačen se zaroti pri svojih bogovih,
hoče to osramotenje brez usmilenja kazniti. Zdaj
Valerianu mestnemu poglavarju ga naj grozovitneje mučiti,
ako ne bo hotel deržavnih bogov moliti. Valerian okruten
ko cesar sam, ukaže sv. Laurencu vse oblačila iz života
stergati, v nja !pa kot naj zaverženejšega sužnika s šibam 1
tako ( dolgo : tepsti', daje  na vsem životi ves ranjen j"
okervavlen. Potem ukaže okrutnik vse mučeniško orodju
pred svetnika prinesti, protivši mu, da bode s vsim t ' |T1
orodjem mučen, ako pri tej priči bogom ne daruje.

671

Vse je bilo zastonj. — Celo noč misli okrutnik, kako
bi sv. Laurcnca jutre prav grozovitno terpinčil, in sklene
ga živega peci. Še le razdeni se, že ukaže okrutnik že¬
lezno posteljo u podobi rosa pripraviti, živega voglovja
pod ros nastlati, svetnika na nja privezati, da bi se tako
počasno pekel. Kar se ukaže, se tudi zgodi. Vsi nazoči
groze stermijo; sv. Laurenc pa dolgo celo mirno leži na
žarečem rošu kot na rožicah; le časoma kliče na Boga:
■n Vzemi, o Gospod! to žgavno daritvo za sladko dišavo .“
Na licu se mu bere popolna znotranja radost. Mnogi na¬
zoči kristiani so pričevali, da so ga vidili s nebeškoj svet-
loboj obdanega, in da je naj prijetniša dišava iz njegovega
trupla puhtela. Sv. mučenik se precej dolgo že na svojej
postelji po eni strani peče; tedaj grozovitnežu reče: „Glej
tu sem, Valerian! po eni strani sim že dovolj pečen ; oberni
me in jej.“  Kako so okrutniku te besede dopadle, si
lehko vsak sam misli. Sv. Laurenc pa je bil vedno vesel,
poln nebeške tolažbe, kar sc je na njegovem obličju po¬
znalo. Boga je hvalil za to milost, da zamore za njega
terpeti. Slednič povzdignuvši svoje oči k nebesam izroči
svojo vitežko dušo svojemu Zveličarju, leta po Kr. 288,
deseti dan augusta. Mnogi tam stoječi spoznavši iz tega
resničnost keršanske vere, so postali kristiani.

Sv. maša se začne:  Hvala in lepota je pred njim:
Svetost in častitljivost je v njegovem svetišču. Pojte
Gospodu novo pesem; pojte Gospodu vse ljudstva celega
Sveta. (psi. 95.) Čast bodi itd.

Cerkvena molilva.  Baj nam, prosimo, vsemogočni
Uog! plamen svojih pregreh ugasiti, kteri si sv. Laurencu
dodelil, ogenj svojih muk premagati. Po Gospodu našem
dezusu Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje
'< edinosti sv. Duha. Bog vekomaj. Amen.

berilo iz 2. lista sv. Pavla aposteljna <lo Korinčanov 9, 6—10,

Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo želj in kdor
Se je v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. S/ehern (darujjj,
tlakov je v svojem sercu namenil, ne z žalostjo ali po
«Hi; zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa je
Mogočen vsak dar zobilšafi med vami, da imate vselej
Vs ega dovolj , in sle bogati v vsako dobro delo j kakor je

072

pisano: Deli, (laja ubogim, njegova pravilnost ostane
vekomaj. Kteri pa daje seme sejavcu , bo tudi kruha jesti
dal, in bo namnožil vase seme, in dal rasti obilnibi sad
vabe pravilnosti.

Nauk.  Po tih besedah svetega aposteljna je delal
sveti Lavrenc, ki si je namesto se s cerkvenimi drago¬
cenostmi in zakladi obogatiti, in če bi jih bil trinogu
Deciu izročil, čast in slavo zadobiti, dušne in večne za¬
klade v obilni meri zadobil, ker jih je vbozim razdelil-
Tako imamo tudi mi delati. Milodar, pravi apostelj, j e
kakor njiva, ki, bolj se s dobrimi deli obseva, bolj bo¬
gato rodi ti za dušo in telo. Kadar vbozim dajaš, ne
bodi siten ali žalosten; zakaj to bi bilo znamnje, da si
skopega, terdega serca. Kdor z veseljem vbozim deli?
dopade Bogu, ki mu bo o svojem času dušnih in telesnih
darov obilno dodelil, da mi ne bo treba stradovati. Kat
se vbozim da, se ne zgubi, ampak se položi v Božjo
zakladnico, od kodar bo z obilnimi obrestmi povernjeno.

Evangeli svetega Janeza 12, 24—2(i.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Resnično,
resnično vam povem, ako pšenično ze*no ne pade v
zemljo, in ne umerje, ostane ono samo; ako pa umerje,
stori veliko sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo
zgubil; in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu,
bo prihranil v večno življenje. Ako kdo meni služi, naj
za menoj hodi; in kjer sim jaz, tamkaj bo tudi m°J
služabnik. In ako kdo meni služi, ga bo moj Oče p 0-
častil.

Kaj pomeni pomerto pšenično zerno?

1. Kristusa našega Gospoda, ki je moral vmreti in v '
grob položen biti, in je skoz svojo smcrt obilni sad
dil, da je cel svet odrešil, in vsim gnado božjo in vecn°
zveličanje pridobil; 2. vsacega pravega kristjana, ki svoj®
hudo poželenje berzda, se sebi in vsim hudim nagib 0
in posvetnim norčijam odpove, in sad lepih in dobo
del rodi. Tako se zatajevati, je mučeništva se vdel®
žiti, kar bo Bog gotovo dobro poplačal. »Križaj sv°J

673

meso," pravi sveti Krizostom, „in boš krono mučenikov
dosegel." „Ena svetih marter (muk) je,“ pravi sveti
Bernard, „z duhom dela mesa moriti." „Zasmehovanje,
krivico in preganjanje poterpežljivo terpeti, tiste, ki nas
sovražijo, ljubiti," pravi sveti Gregor, „je notrajna muka."
In sveti Auguštin piše: „CeIo živlenje kristjana, če se
evangelju prileže, je vedni križ in mučništvo."

Kaj se pravi svoje živlenje sovražiti?

To se pravi, vsemu nagnjenju se odpovedati, ki je
Božji postavi in zveličanju nasprotno, ino to se pravi
svoje živlenje resnično ljubiti in za večno zveličanje
hraniti; hudobnemu nagnjenju in strastim našega života
vse dovoljiti, kar neuma ljubezen želi, se pravi, pogu¬
biti svojo dušo. Bolnika sovraži, kdor mu da, kar mu
škoduje in kar želi; tisti ga pa ljubi, ki mu kej tacega
odreče. Ravno tako resnično ljubi svoje živlenje, kdor
sam sebe zatajuje, in ga sovraži, kdor si vse dovolji.
Tako sovražiti ali bolje tako prav ljubiti naše živlenje,
nas uči sveti duh ’): „Ne hodi za svojimi slastmi ino
oberni se od samosvoje volje, če dopustiš svoji duši
njene slasti, te bo postavila na sramoto pred tvojimi
sovražniki,"

Zdihlej.  O Jezus, presveti sad deviškega telesa
Marije! zahvalimo te, da si hotel za naše zveličanje po
včlovečenju tako čudno zerno postati, ino na križu tako
grenko smert storiti, da bi nam zveličanje zadobil. O da bi
Pač to milost in dobroto spoznali, Tebi služili in za Tebo
hodili, kar je toliko jezer mučenikov storilo, med kate¬
rimi se Tvoj služabnik Lavrenc posebno sveti. Dodeli,
da bomo napolnjeni z željo, vse zopernosti do konca
v oljno terpeti in Tebi goreče služiti, da bomo tam po
Tvoji obljubi od nebeškega očeta češčeni in večno raz¬
beljeni. Amen.

1) M o dr. 18, 30.

674

Nauk za praznik vnebovzetja Marije.

(is. augusta

Zakaj se te praznik tak6 imenuje?

Ker je bila te dan presveta devica Marija v ne¬
besa vzeta.

V začetku sv. maše nas opomni cerkev, veseliti se,
ker poje:  Veselimo sc v Gospodu, ker te praznik k časti
presvete device Marije obhajamo, ki je bila v nebesa
vzeta; za česar del, se angelji veselijo in enoglasno
sina hvalijo. „Čast bodi itd.

Cerkvena molitev.  O Bog! ki si se ponižal, telo
svete device Marije za Svoje prebivališče izvoljiti si;
prosimo Te, dodeli nam milost, da bomo njene brambe
deležni, veseli te praznik obhajali. Ki živiš in kralu-
ješ itd.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 11 — 20,

V vsem sim pokoja iskala , in v erbščini Gospodove'J
sim kotla stanovati. Tedaj je zapovedal , in mi rekel
stvarnik vsih reči; in kteri me je stvaril , je počival v
mojem šotoru , in mi je rekel-. V Jakobu prebivaj, r
Israelu imej svoj del, in med mojimi izvoljenimi se uko¬
renini,  —■ In tako sim se v Sionu uterdila, in v svetem
mestu sim ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je bile
moje oblast. In sim se vkoreninila v častitem ljudstvih
in v mojem Bogu je njegov del , in v družbi svetnikov
moje stanovaiišče. Kakor ceder na Libanu sim povišane ,
in kakor cipresa na gori Sionski. Visoko kakor palma v
Kadezu sim izrastla, in kakor zasajena roža v Jerihu j
kakor lepa ojlka na polji, in kakor javor ob vodi na potil 1
sim visoko izrastla. Kakor sladka skorja in lepo dišeče
mazilo sim dišala, kakor izbrana mira sim dajala p 1 ' 1 '
jeten duh od sebe .

Razlaganje.  Sveti duh je v tem berilu sicer slavo
večne modrosti popisal; cerkev obrača pa tudi
besede na Marijo, ki je bila dones tako slavno in veli¬
častno v nebesa vzeta. Zakaj Marija nikjer drugod mi* u
iskala in najdla ni, kakor pri Bogu, in danes je te m ir

675

dosegla. Nji je Bog, stvarnik vsih reči, ki jo je vstvaril
in pred vrojenim grehom obvaroval, in v katere telesu
je kakor v jaslicah počival, danes govoril: Posedi tebi
od vekomaj pripravljeno prebivališče, sprejmi kraljestvo,
katero ti je bilo namenjeno, nastopi vladarstvo in kraljuj
c ez vse izvoljene! Tako je bila Marija za kraljico an-
geljev in svetnikov v nebeškem Sionu postavljena. V
km svetem mestu vživa ona z Bogom večni mir, deli
ž njim njegovo srečo in ima za njim nar večo moč in
oblast; lepo okinčana se blišči kot žlahtna roža iz Jerihe,
ki vedno cveti; od tam izljiva olje usmiljenja čez revne
Adamove otroke, kakor oljka, jih obsenči kakor košat
javor, jih ovaruje, jih oživlja in krepča s prijetnim duhom
svojih krepost in milost.

Evangeli svetega Lukeža 10, 38—42.

Tisti čas je šel Jezus v neko vas; in neka žena,
Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. In ona
je imela sestro, po imenu Marijo, ktera je tudi sedla
k nogam Gospodovim, in poslušala njegovo besedo.
Marta pa si je dajala s postrežbo veliko opraviti; ter je
Pristopila, in rekla: Gospod! ti ni mar, da me moja
Sestra samo pusti streči? Reci ji tedaj, da naj mi
Pomaga. In Gospod je odgovoril, in ji rekel: Marta,
Marta! skerbna si in si veliko prizadevaš. Pa le eno
je potrebno. Marija je nar boljši del izvolila, kteri ji
"e bo odvzet.

Smukaj zamore sv. cerkev clanes te evangeli brati ?

Ker sc zamore na Marijo posebno oberniti; zakaj
°»a je veliko spodobnejše in ljubeznivše od Marte Božjega
s *'ia sprejela, toliko časa redila in živila in mu prav
j^esto in goreče služila, ona je tudi bolj goreče in paz-
i 0  njegove besede poslušala, v sercu obderžala in
. °polniti si prizadevala. In v obojem si je narbolji del
'^opa, ker je oboje popolno opravljala in s tim nar
y e čje plačilo si zaslužila, katero jc. danes zadobila, in
katerega jej ne more nihče odvzeti.

676

Kaj se imamo od tih dveh sester učiti?

1. Da moramo enako Marii, katera je podoba pri¬
dnega in delavnega živlenja, v našem stanu in poklicu
marni biti, ne pozabiti dobre dela dopernašati, vse iz lju¬
bezni do njega storiti, v vsem njemu dopasti truditi se,
in Kristusu, ker ne moremo njemu samemu postreči, vsaj
v revnih mu postreči; kajti on vse, kar nar manjšemu
naših sobratov v njegovem imenu storimo, tako obrajta,
in poplača kakor da bi bili njemu storili. 2. Da moramo,
kakor Marija, kije  podoba človeka, ki rad moli in ne¬
beške in božje stvari premišljuje, pridno moliti, poslušati
in premišlovati Božjo besedo, Božje veličastvo in njegovo
popolnost, zraven pa našo revšino; tako se bomo posvetili
in zmiram zveličanja vredniše storili. To tiho, premišlje-
vavno živlenje imenuje Kristus nar bolji del, s tim pa
vender ne zaverže delavnega živlenja. Mi prav lehko
obadva dela zjedinimo, na boljega je pa treba soscbno
paziti.

Zakaj krega Jezus Marto?

Ker je bila zavoljo skerbi in opravil znotraj nemirna
in raztrošena, in je za to Božjo besedo poslušati poza¬
bila. Tako dela dosti kristjanov, ki zavoljo svojih del in
opravil dušno zveličanje pozabijo, med Božjo službo *u
med oznanovanjem in razkladanjem Božje besede na hišne
opravila mislijo in brez dušnega dobička cerkev zapustijo^

Kaj je Eno potrebno?

Pred vsim Božja čast in zveličanje naše duše. Kdor
za to Eno skerbi, dopolni tudi ostale dolžnosti, je dela¬
ven in priden, vender ni nemiren in raztrošen, ampak
miren in tih, vzdiguje tudi pri delu serce do Boga, «| u
daruje vse svoje dela in nehanje, in je zato Božjo
milosti deležen.

Zdilileju  Ah da bi bil pač dosedaj za to Eno po¬
trebno bolje skerbel! nesrečne ure, katere sim za po-
svetne in ničemurne reči zapravil! Ah kje ste sadaj •
Kaj bom imel enkrat v večnosti od vas, morebiti hudo
vest in strašne muke? Da bi mogel zlate, tako nemar¬
no zgubljene ure spet nazaj dobiti! Ker pa to mogočo

677

Te prosim, o dobrotljivi Bog! dodeli mi milost, še ostalo
življenje v Tvojej službi preživeti in samo in edino za
zveličanje moje duše skerbeti.

Molitev sv. Bernarda k Marii.  Poglej o slavna kra¬
ljica nebeška, z gorečimi željami spremljamo tebe danes k
Tvojemu sinu in saj od dalječ za tebo gremo, o pre¬
sveta Devica. Pokaži svetu tvojo milost, pokaži tvojo
milost, katero si pri Bogu dosegla. Sprosi s Tvojo sveto
molitvijo grešnikom milost, bolnikom zdravje, maloserčnim
moč, žalostnim veselje in pomoč tistim , ki so v nevar¬
nosti. Tudi nam Tvojim služabnikom, ki danes slavno
in veselo Tvoje sladko ime klicamo, naj dodeli po Tebi,
o premila kraljica, svojo milost Jezus Kristus, tvoj Sin,
naš Gospod in Bog, kateri bodi hvaljen vekomaj. Amen.

Nauk za praznik sv. Jerneja aposteljna.

(24. auffiista)

Od sv. apostola Jerneja iz sv. evangelia vemo, da
ga je Kristus naš Gospod vzel u število izvoljenih mož,
htere je apostole imenoval, in jih k spreobernenju celega
Sveta izbral. S drugimi apostoli je tudi sv. Jernej našega
Zveličarja vedno spremljal, da bi u njegovem božjem
nauku popolnoma podučen, potem tudi nevernim narodom
nauk Jezusov oznanoval. Ni dvomiti, da je enako dru¬
gim apostolom sv. evangeli neulrudeno, goreče pridgo-
val, mnogo čudežev storil, brez števila nevernikov za
Kristusa pridobil, in po mnogem preganjanji svoje živlenje
ho mučenik sklenil. Kar še posebnega u življenju sv.
Jerneja pri verjetnih zgodopiscih najdemo, je to:

Sveti apostoli prijemši sv. Duha se po vsem svetu
Razidejo, nauk Jezusa Kristusa oznanovat. Sv. Jerneju
je bila juterna India s drugimi sosednimi kraji odločena.
S mnogimi velikimi težavami se napoti u ove dežele,
Prehodf mesta, vesi in terge, in povsod mnogo maliko-
V avcev spreoberne. Mašnikov in dušnih pastirjev tim
hovim kristianom zapustivši se dalej napoti u veliko Ar-
ttienio. Pride u glavno mesto ove dežele, in gre naj
prej u naj veči malikovavski tempel, u katerem so Asta-
roto častili in molili. Tukaj najde mnogo slepih, šanta-

Goffine. 43

678

vih, gluhih in drugih bolnikov, ki so tega svojega malika
za zdravje na pomoč klicali.

Hudič je iz kipa tega malika odgovarjal jim, ki so
ga za kaj vprašali; ali od te dobe, ko sv. apostol o
njegov tempel stopi, je omolknil, in ni besedice več
spregovoril.

Med tim kralj Polimi, ki je imel hčer tudi od hudega
duha obsedeno, sliši rešenje enega človeka, od k oj ega je
sv. Jernej hudiča izgnal, in pošle po sv. apostola s ponižno
prošnjo, naj pride k njemu, in njegovo ljubo hčer hudega
duha reši. Jarnej opravi kratko molitvo, vkaže hudiču
na ime Jezusa Kristusa iz obsedene se pobrati; in pri
tej priči je hudič izbezal iz nje. Kralj dovolj prepričan,
da sv. Jernej je oznanovavec resnice, se da s svojoj
ženoj in s decoj u keršanski veri podučiti in kerstiti-
Po izgledu kralja store dvorni in skorej vsi Stanovniki
glavnega mesta, potem še dvanajst pervih mest dežele.
Tako veliko čredo novih kristianov u pravi veri ohra¬
niti, je bilo mnogo mašnikov treba; kar sveti apostol
vse oskerbi.

Po tej slavni zmagi sv. evangelia malikovavski duhovni
skorej sami u svojih blodnjah terdovratni ostanejo. Vi-
divši, da so po prepadlih malikih od vsih ljudi zaniče¬
vani in zasramovani, mislijo na vse načine, kako bi nad
svetim apostolom si jezo ohladili. Ker jim je vse spod¬
letelo, se slednič obernejo na kraljevega brata Astiaga,
kteri je u drugem delu Armenie oblastoval. IVjemu zato¬
žijo sv. Jerneja kot sovražnika in puntarja dežele, ki j e
celo kralja s njegovim dvorom vred gerdo ogoljufal, ter
hoče staro molenje bogov popolnoma zatreti. AstiageS
vkaže apostola živega iz kože djati, in ga tako počasi,
pak vendar med naj hujimi bolečinami umoriti.

Trinogi storijo po zapovedi, in sv. apostola živega
ogolijo. Truplo je potlej po čudoviti previdnosti božji
na otok Lipari prišlo. Od tod se te sv. zaklad u Be-
nefent, poslednič za cesarja Otona IH. u llim prinese,
kder je še dan današen u naj vekši časti.

(Začetek sv, maše je kakor na praznik sv. Andreja J

Cerkvena molitev.  Vsegamogočni večni Bog! ki sl
nam veselje tega dne po prazniku svetega aposleljna
Jerneja počastil in posvetil, prosimo Te, dodeli svoji

679

c erkvi, ljubiti, kar je on veroval, in oznanovati, kar je
°n učil po Jezusu i, t. d.

® e rilo iz 1 . lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 12 , 27  — 31 .

Bratje! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj. In
&og je v cerkvi postavil pervit aposteljne, drugih preroke ,
h'oljih učenike, potlej moči, po tem dart ozdravljatipo¬
lagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike izlagati.
So rnar vsi aposte/jni? ali vsi preroki? ali vsi učeniki?
a li imajo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati? ali vsi mno-
Stotere jezike govore? ali vsi izlagajo? Hitite pa po bolj¬
ših darovih.

Razlaganje.  Sv. apostelj nam pokaže lepo podobo
•lase svete cerkve. On nas uči, da so vsi kristjani telo
Jezusovo, kije  občna cerkev. Vsaki pravi kristjan je
sicer ud posamezne cerkve (škofije, fare), ki je pa sopet
h d občne cerkve. Nobeden ni celo telo, vsak je le ud,
Pa neki udi so višji kot drugi, so namreč predstojniki
sv. cerkve, škofje, mašniki, pridigarji, pa zato se ne
S( ne noben čez druzega povzdigovati, zakaj kakor so
Pfi telesu vsi udje potrebni, tako so tudi udje Kristuso-
Ve ga telesa cerkve, če so tudi majhni, vender potrebni,
^aki udje cerkve, ki niso tacih darov, kakoršne apostelj
P°pisuje, sprejeli, in katerih ni Bog za posebno službo
v  svojej cerkvi odločil, ne smejo tacih opravil in služb
v  cerkvi želeti, katere jim niso izročene. Kakor je vsak
u d telesni tam, kamor ga je stvarnik postavil, tako naj
k° vsak cerkveni ud s tistim stanom zadovoljen, katere¬
ga mu je Bog odločil in po svojej moči naj skerbi za
srečo in blagor cerkve. Če te je Bog v kraetijški stan
Postavil, ne zavidi plemenitnikov in uradnikov (deržavnih
s Inžabnikov); je kdo uraniši od tebe, ima višjo službo,
^‘kar mermrati zato; zakaj kakor ne morejo biti vsi udje
le lesne oči, tako ne morejo biti tudi v Kristusovej ccr-
i V i vsi na visokej stopnji in v imenitnej službi. Edino,
*ar imajo vsi udi Kristusovega telesa, vsi verni cerkve,
st °riti, je, da si moramo prizadevati, bolj popolni, bolj
s yeti postati in vedno bolj goreče Boga ljubiti; zakaj
111  ne za kralja ne za berača v večno živlenje druzega
Pota.

43 *

680

Evangeli svetega Lukeža 6, 12—19.

Tisti čas je sel Jezus na goro molit, in je prenočil
v molitvi Božji. In ko je bil dan, je poklical svoje
učence, in jih je iz njih dvanajst izvolil, (ktere je tudi
aposteljne imenoval): Simona, ki ga je tudi Petra ime¬
noval, in Andreja njegovega brata, Jakoba in Janeza*
Filipa in Jerneja; Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejo-
vega, in Simona, imenovanega Celota, in Judeža Jako¬
bovega, in Judeža Iškarjota, kteri je izdajavec bil. 1 °
je šel doli z njimi, in je stal na ravnem polji, in truma
njegovih učencov, in velika množica ljudi iz vse Judeje*
in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona,
kteri so bili prišli poslušat, in ozdravljeni biti od svojih
bolezen. In ktere so nadlegovali nečisti duhovi, so bil*
-ozdravljeni. In vsa množica se ga je iskala dotaknuh*
ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila.

Zakaj gre Jezus na goro molit ?

Sveti Bonaventura pravi, kakor je gora visoka, tak®
mora tudi goreč molivec svoje serce k Bogu povzdig" 1 * 1
in iz globine časnih in posvetnih reči na višino, z m 1 '
slimi in željami k Bogu se podati, če hoče, da bo nje-
gova molitev prava in koristna.

Zakaj moli Kristus po noči?

Nas učiti 1. da je noč narpripravniši čas za molile^*
ker je po noči vse tiho in mirno in se misli ložej zberejo*
2. da se zamoremo z molitvo ovarovati pred napadi 1,1
skušnjavami hudiča, ki najrajše po noči svoje mreže na
stavlja; 3. da imamo po noči za darove prositi, kateri
čez dan nam ino našemu bližnjemu potrebni. Zatoraj J
Kristus, kakor pravi sveti Gregor, navado imel, p° 1,0  __
moliti, čoz dan je pa učil, čudeže delal in tako duše zv'®
ličeval. Zato se po samostanih o polnoči v koru mo *
kar David kralj T ) posebno priporočuje, ino hvale vre" 11

i) p. 153.

681

°avada je, če se v kristjanskih družinah sveti rožen-
kranc ali litanije ali večerne molitve skupaj molijo.

Zakaj je Jezus ravno to noč molil?

Ker je hotel zjutraj dvanajst aposteljnov iz svojih
učencov voljiti. Za te je prosil On svojega nebeškega
Očeta, da bi jim vse milosti dodelil, katerih bi za tako
Važno opravilo potrebovali. Iz tega namena moli tudi
cerkev o štirih kvatrih za tajiste, ki v duhovni stan
stopijo in svete blagoslove prejmejo, kakor jo storil Kri¬
stus in aposteljni, ki so Barnaba in Pavla s molitvo in
s postom posvetili 1 ); zatoraj je cerkev o štirih kvatrih
poste zapovedala, in vernim ukazala z molitvijo in po¬
storil Boga prositi, da jim pošle brumne in goreče maš-
riike; zakaj na duhovnem stanu je veliko ležeče, da ljudje
lepo živijo in v nebesa pridejo. Molimo tadaj večkrat in
goreče, da bi Bog pobožne in svete mašnike svojej
cerkvi dodelil!

Zakaj imenuje Jezus tih dvanajst šele danes apo-
steljne pred le učence?

Zalo, ko je aposlolstvo — apostolsko dostojanstvo
■— za Kristusom nar višje; Kristus je toraj hotel, da bi
se aposteljni kot učenci na to čast vredno pripravljali.
Kdor hoče učenik postati, se mora pred učiti. Nihče ne
Nastopi nobene službe, če nima za njo potrebnih lastnost.

Kaj nas uči Jezus, ki pride iz gore, in ljudstvo,
ki ga spodej čaka?

Prihod Jezusov iz gore nam kaže, kako ponižen in
Priljuden je proti nižkim in revnim, vbozim in bolnim, in uči
Posebno velikaše in bogatince, kako se imajo do svojih
Podložnih vljudno ponižati, njih prošnje vslišati in jim
Pomagati. Ljudstvo, ki je bilo prišlo Jezusa slišat, in ki
si je prizadevalo, dotakniti se ga, ker je neka moč od
"jega šla, katera je vse ozdravljala, nas uči, kako naj
'tarprej za zveličanje duše skerbimo, da naj narpred
''ezusov glas poslušamo ino še le potem časno srečo pri
^jem iščemo, gotovo jo bomo najdli.

1) Dj. apostol. 13, 3.

682

Zdihlej.  Sveti »postelj Jernej! ki si se za Jezusa
voljo vsemu posvetnemu odpovedal in celo živlenje da¬
roval, prosi, da bomo tudi mi za Jezusa voljo vsemu
se odrekli, kar nam brani, ga ljubiti, za njim hoditi ino
sc zveličati. Amen.

Nauk za praznik angeljev varhov.

(pervo nedeljo septembra.')

Zakaj je te praznik zapovedati ?

Da 1. Boga zahvalimo, da jo vsakemu od nas poseb¬
nega angelja odločil, ki bi nas skoz nevarnosti tega sveta
v nebesa pripeljal; 2. da tudi angelje zahvalimo, ki nam
toliko dobrega storijo.

Je gotovo, da ima vsak človek posebnega angelja

varha?

Veliko izgledov sv. pisma nam to svedoči; pa tudi
zgodovina cerkvena in živlenje svetnikov božjih nas te
resnice prepriča. Angel je Izmaeia, ki je u pušavi žeje
umiral, smerti rešil. Angel je pokornemu Izaku živlenje
ohranil, kedar ga je hotel Abraham Bogu darovati. Angel
je pobožnega Lota iz Sodome otel, da ni u hudobnem
mestu zgorel. Angel je Izraelsko ljudstvo zoper nja so¬
vražnike branil. Angel je preroku Elin kruha prinesel ' n
ga tako u pušavi nahranil. Angel je kralja Ecehia m
mesto Jeruzalem otel, ter po noči nja sovražnike po¬
moril. Angel je levom žrelo zaperl, da niso Daniela u
levnjaku požerli, in ga po preroku Habakuku nahranil-
Angel je mladega Tobia po poti varval, in ga srečno k
očetu nazaj pripeljal. In ravno te angel Rafael je bil, ki
je molitve starega Tobia Bogu daroval, in ga tudi slepot®
ozdravil. Angel je čisto Judito vsih nevarnost na trupi 11
in duši čudovito obvarval. Angel je stotnika Kornelia
podučil, kaj ima storiti, da bo izveličan. Angel je Peh‘ a
apostola iz ječe in smertne nevarnosti rešil. Angel J®
apostolu Paulu in nja tovaršem na barki živlenje ohranil-
In tako je u sv. pismu, kakor u cerkvenih zgodovin«!*

663

sto in sto izgledov nježne ljubezni in skerbi angolov
Varhov do nas. Le spomni se nekoliko, moj kristjan,
sam na svoje preteklo živlenje nazaj, in boš najdel, ko¬
liko ljubezni in skerbi je tudi tebi tvoj sveti angel varh
skazal. Da u mnogej nevarnosti, u koji si se znajdel,
živlenja nisi zgubil; da u mnogo nevarnost zaišel nisi;
da u velike, smcrtne grehe padel nisi; da u svojih grehih
nisi umeri, ampak še čas imaš, se spokoriti; da si toliko
gnad in dobrot na duši in telesu od Boga sprejel: vse
to in še veliko več imaš skoz mogočno brambo, ljubezen
in skerb svojega angela varha, in njegovo priprošnjo
pri Bogu.

Kaj imajo angelji varhi opraviti?

Nas pred dušnimi in telesnimi nevarnostmi varvati;
Tako stoji v‘JO, 11 psalmu: „Bog je zavoljo tebe svojim
angeljem zapovedal, na vsili tvojih potih varvati te. Na
rokah te bodo nosili, da se kje tvoja noga na kamnu ne
vdari,“ t. j. da ne boš grešil ali v kako drugo nesrečo
prišel. O kako se je pač Bog ponižal, zaupije sveti
Bernard, o čudna ljubezen! Kdo je zapovedal? . . . Bog!
Komu je zapovedal? Angeljem, tistim žlahtnim duhovom
in prijateljem Božjim. Kaj jim je zapove lal?..  . Nas
revne ljudi varvati in braniti. O Gospod! kaj je vender
človek, da se ti na-nj spomniš? Nar več nam angelji
na duši  pomagajo. Oni nas branijo v nevarnostih in
skušnjavah, nas varjejo hudega, nas budijo k dobremu,
Bogu naše molitve nosijo ino nas tolažijo ino nam pomagajo
na smertno uro. Tudi še po smerti nam strežejo , kakor
pravi Kristus, da so angelji Lacara v naročje Abraha¬
movo nesli ')•

Imajo tudi hudobni ljudje svojega angelja?

Verjetno je, da usmiljeni Bog tudi nar hudobnejšega
grešnika na telesu po angelju varje, da ne pogine greš¬
nik pred časom; pa nobenemu angelju ne dopade biti
Pri grešniku. Sveti Bazilij Veliki pravi: „Kakor dim bčele
Prežene in smrad golobe odpodi, tako odžene^ ostudni
greh angelja, varha našega živlenja, od nas.“ Ce se pa
grešnik spreoberne, se cele nebesa veselijo, kakor pravi

1) Luk, 10, 22.

684

zveličar: „Angelji se bodo veselili nad grešnikom, ki
se spokori *).“

Kaj smo mi angeljem varhom dolžni?

Smo dolžni: 1. Jih spoštovati; sv. angeli nas obda¬
jajo, zato ne smemo nič storiti, česar bi se sramovali
pred kakim poštenim in pobožnim človekom. 2. Jim hva¬
ležni biti; oni skerbijo za nas. 3. Na nje zaupati in jih
ljubiti; oni veliko premorejo in nas serčno ljubijo. 4. Po¬
slušati  tudi nja besede,  Gospod zapoveduje. On govori
k tebi s znotrajnim glasom. Se znajdeš u nevarnosti
grešiti, ti kliče: Beži hudo, varuj se greha! Si u slabej
tovarišii, grešnej priložnosti, ti kliče: Zapusti nevarni kraj,
beži in reši se! Si grešil, ti sopet kliče: Delaj pokoro
in oberni se k Bogu! —

Angelj varh nas obdaja, kako nas to tolaži?

Da smo v vs h dušnih in telesnih nevarnostih serčni
in se ničesar ne bojimo. Zakaj, koga bi se, pravi sveti
Bernard, bali, ki take varhe imamo? Oni, ki nas po vsih
potih varvajo, se ne pustijo premagati ino ne zapeljati,
veliko menj nas hočejo pa zapeljati. Oni so zvesti, mo¬
gočni in modri, česar bi se mi bali? Vedno hodimo za
njimi, njih se deižimo, in ostanimo pod brambo Boga,
kralja nebes in zemlje.

Kaj je treba te dan storiti ?

Danes imamo posebno pobožno angelja varha častiti,
ga za vse dobrote celega živlenja zahvaliti; njega za
odpuščanje prositi, da smo ga s grehi razžalili; vnovič se
njegovemu varstvu priporočiti ino mu obljubiti, da bomo
njemu zanaprej zvesto in pokorno služili.

Molitev.  Vsegamogočni večni Bog, ki si iz neskončne
ljubezni vsakemu človeku že od maternega telesa angelja
varha odločil; dodeli mi, svojega angelja varha častiti,
ljubiti in vbogati, da aom s tvojo milostjo in pod njego¬
vim varstvom ohranjen enkrat v nebeški domovini Tvoje
sveto obličje ž njim in v,simi svetniki večno gledati za-

*) Luk. 15, io.

685

mogel. O sveti angelji varhi, pomagajte nam v boju, da
ne bomo v strašnej sodbi poginuli.

Sv. maža se začne: Hvalite Gospoda vi vsi njegovi
angelji, ki ste silno močni, ki njegove besede spolnujete,
kakor hitro glas njegove besede zaslišite. Hvali Go¬
spoda moja dusa v  ino vse, kar je v meni njegovo sveto
ime. (psi. 102.) Čast bodi i t. n.

Cerkvena molitev.  O Bog! kateri po svojej neizmernej
previdnosti svoje svete angele nam za varhe pošiljaš;
dodeli nam svojim ponižnim prošnikom, da bomo po njih
brambi vselej ohranjeni, in se u njih družbi večno vese¬
lili. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20 — 33.

To govori Gospod Bog: Glejte, jaz bom poslal svo¬
jega angela , kteri pojde pred teboj, in te bo varoval na
potu, in pripeljal v kraj, ki er e g % sim pripravil . Spoštuj
ga, in poslušaj njegov glas , in glej, da ga ne zaničuješ ,
ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje ime je v njem.
Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar govorim,
bom sovražnik tvojim sovražnikom , in bom nasprotoval
tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde pred teboj.

Ev angeli svetega Matevža 18 , 1 — 10 .

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč: Kteri
je li veči v nebeškem kraljestvu? In Jezus je poklical
otroka, in ga je postavil v sredo med nje, in je rekel:
Resnično vam povem; ako se ne spreobernete, in niste
kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor
koli se tedaj poniža, kakor ti otrok, ti je veči v nebeš¬
kem kraljestvu. In kdor sprejme kferega takega otroka
^ mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujša kte-
fega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da
bi se mu obesil rnlinsk kamen na vrat, in bi se potopil
v  globočino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja!
Pohujšanje sicer mora priti, ali vunder gorje tistemu
človeku, po ktercm pohujšanje pride. Ako te pa tvoja

686

roka, ali tvoja noga p o hujša, odsekaj jo, in verzi od
sebe, bolje ti je hromemu ali kruljovemu iti v življenje,
kakor dve roki, ali dve nogi imeti, pa verženemu biti
v večni ogenj. In ako te tvoje oko pohujša, izderi ga,
in verzi od sebe; bolje ti je z enim očesom iti v živ¬
ljenje, kakor dve očesi imeti, pa verženemu biti v pe¬
klenski ogenj. Glejte, da ne zaničujete kterega teh ma¬
lih! ker povem vam, da njih angeli v nebesih vedno
gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

Nauki:  I. Kristus je svetega aposteljna Petra po¬
sebno zavoljo goreče in serčne vere njegove večkrat
od druzih aposfeljnov višje postavil in ga posebno po¬
častil; to viditi, je jih bolelo, ker niso bili še od svetega
Duha razsvetljeni. Zatega del Jezusa vprašajo: Kdo je
narveči v nebeškem kraljestvu? Kristus, ki je vsakemu
človeku globoko v serce vidil in dobro vedel, da vsim
aposteljnom še ponižnosti manjka, je vzel nekega
otroka, ga je med nje postavil in rekel: Ako se ne spre-
obernete in niste kakor otroci, to je: ako niste po otroško
ponižni in odkritoserčni, ne bote šli v nebeško kraljestvo;
če bote v sercu pa kakor otroci, tako ponižni in pri—
prosti, tako radi zaupali in verovali, ne bote samo deležni
nebeškega kraljestva, ampak bote sprejeli še posebne
časti in slave. Kako visoka in potrebna je lju:>a ponižnost.

II. Strašna je kazen, katero Kristus tistemu žuga,
kdor kakega otroka pohujša t. j. s besedo ali z djanjem
v greh zapelja. Očividno je toraj, kako strašen greh
je, koga pohujšati alj zapeljati. Ni mogoče, pravi Kri¬
stus, da bi pohujšanja ne bilo na svetu, ljudje so preveč
popačeni in sprideni; pa gorje človeku, kteri pohujša!
Kako strašen mora pač greh biti, zavoljo kterega lju¬
beznivi in krotki Jezus tako ojstro gorje proti. Varvaj
se, koga v greh zapeljati, da ne zadene tudi tebe to
strašno gorje.

III. Kristus zapove telesne ude, ki nas pohujšavajo,
nas v greh mikajo in zapeljujejo, odsekati in proč vreči,
to pomeni, če bi nam bilo kaj na svetu drago kakor
oko ali roka i. t. d., če nas pa v greh zapeljuje, treba
je, da se hitro in serčno od njega ločimo. — Ce toraj
vidiš, da tvoje serce veselje občuti nad kakšno rečjo,

687

ali osebo, ali tovaršijo, ki no pelja k Bogu ampak v greh,
opusti jo in loči se od nje; zakaj bolje je zavoljo Boga
posvetno stvar zgubiti, časnemu veselju slovo dati, kakor
pa terpeti na večne čase,

IV. Nar močnej bi nas pa imelo spodbadati, nobe¬
nega ne pohujšati, ta misel, da pohujšanje Boga žali in
svete angelje žalosti, ki nas bodo zategadel enkrat ojstro
hudo tožili.

Nauk za praznik rojstva Marije.

(8. septembraj)

Kak praznik je to?

To je tisti srečni, veseli dan, ko je presveta devica
in mati Božja Marija luč sveta zagledala, kateri dan sv.
cerkev poje: „Tvoje rojstvo, deviška božja porodnica!
je celemu svetu veselje oznanovalo, zakaj iz Tebe je
izšlo solnce pravice, Kristus naš Bog, ki je prokletsvo
odvzel in blagoslov nam prinesel, snjert osramotil ino
nam večno živlenje pridobil,

Kako je Mariino rojstvo celi svet razveselilo?

1. Je razveselilo njene starše Joakima in Ano; v
veliko žalost sta bila dolgo brez otrok, dones sta dobila,
kar sta goreče želela; 2. vse pobožne ljudi tistega časa,
ki so po odrešenju zdihovali; Marija je oznanovala, da
se zveličanje bliža, kakor zora beli dan oznanuje; 3. an¬
gelje, ki so jo za svojo kraljico in mater vsili svetnikov
in svetnic božjih spoznali. Zadnjič 4 je njeno rojstvo
potolažilo očake in preroke, ki so v predpeklu po zve¬
ličarju zdihovali, katerega je imela Marija roditi.

Kaj je nam treba danes storiti?

Veseliti se je treba, da nam je Maria rojena naša
kraljica, naša mati in naša besednica; terdno si imamo
predvzeti, celo življenje otroško jo častiti in si za nar
večjo čast šteti, da smo njeni služabniki. Pred vsim pa
si moramo prizadevati, njene čednosti posnemati; tako

688

jo po pravici častimo in se nje milosti in priprošnje vredne
storimo.

Molitev sv. Alfonza Liguori k Marii na današnji dan.
O sveti, o nebeški otrok, ki si odločen, mati mojega
odrešenika, slavna besednica nesrečnih grešnikov postati,
usmili se mene! Poglej pred Tebo nehvaležnega klečati,
ki k Tebi pribeži ino Tvoje usmiljenje na pomoč kliče.
Res je, da sim bil nehvaležen do Boga in do Tebe, da
sem vreden kaznovan, od Boga in od Tebe zapuščen biti.
Pa slišim, kako me kličeš, in terdno verjem, ker vem,
kako si ti Ti vsmiljena, da nikoli ne odrečeš tistemu po¬
magati, ki se zaupljivo Tebi priproči. O ti nar slavniša
stvar celega sveta, zakaj le sam Bog je še višji od Tebe
ino nar višji v nebesih se mi zdijo majhni proti Tebe.
O nar svetejša vsih svetnikov Marija, neskončna milost,
pomagaj meni revnemu. Stori, da se bom iz grešnika v
pravičnega spreobernil, in da bom vse posvetne reči
opustil in le od ljubezni do Boga gorel. Stori to, moja
kraljica, Tebi je mogoče. Tako upam, tako naj se
zgodi. Amen.

(jZačetek sv. maše, cerkvena molitev, berilo in evan-
gelj z razlaganjem so kakor na praznik spočetja Marije,
k tenm na današnji praznik še tole premišljuj).

Sveti Janez Damascen primeri devico Marijo neki
knjigi, v kateri so na čudno vižo vse božje in druge
čednosti zapisane, postavim: Vera, upanje, ljubezen do
Boga in do bližnjega, ponižnost, poterpljivost itd. Njeno
vero  je hvalila Elizabeta, rekoč: Blagor tebi, ki si verjela.
Svoje upanje, ljubezen, ponižnost in poterpljivost je po¬
kazala, ker je voljno preterpela mnogo preganjanja, so-
vražtva in terpljenja, katero je z svojim sinom v Betle¬
hemu, v Egiptu, v Judeji posebno pa v Jeruzalemu imela.
Svojo ljubezen je razodela, ki je svojo teto obiskala, na
ženilbi v Kani za goste prosila in posebno, ker je Je¬
zusa za zveličanje celega sveta prostovoljno darovala.
Prebiraj pogosto in radovoljno, moj kristjan! to knjigo in
vtisni si sledeče globoko v serce: Ce je Jezus p r *"

pustil, da je njegova mati, katera je bila brez vsega

madeža, toliko terpela, kako hočeš ti, da se tebi drugače
godi? Ali bo tebi Bog nebesa za boljšikup dal, kakor

materi svojega edinorojenega sina? Pomisli to, in uci

689

se od Marije v vsih težavah in zopernostih v Božjo
voljo se podati in vse voljno preterpeti.

Nauk za praznik povišanja svetega križa.

(14, septembra,()

Sveta cerkva obhaja danes povišanje sv. križa, na
kterem je ljubeznivi Jezus za odrešenje vsega sveta
umeri. Sv. križ Jezusov je bil zraven njegovega groba
zakopan, in je tu tri sto let skrit ostal, dokler ga ni
cesarica sv. Helena, mati imenitnega cesarja Konstantina,
srečno najšla. Djala ga je u sreberno skrinjo, in položila
u lepo cerkev na hribu Kalvarii ali mertvaških glav, ktero
je Konstantin izzidati vkazal. Ondi je bil sv. križ od
leta 336 do teta 614 u velikej časti. U letu 614 je Kozrev
II. Perzianski kralj s silnoj vojskoj Jeruzalem premagal
in strašno morijo počel; osemdeset tisuč ljudi je dal po¬
moriti, in veliko jih je s seboj u sužnost peljal; med
temi je bil tudi Caharia, pobožni Jeruzalemski patriarh.
Kar je pa kristjanom najteže djalo, je bila zguba sv. Je¬
zusovega križa, kterega je Kozrev dal na Perziansko u
svoje veliko mesto Ktezifont odpeljati. Ta velika nad¬
loga je bila od Boga pripuščena zavoljo velikih pregreh.
Keršanske dežele so bile premagane, plenjene in s mo-
rijoj napolnjene, ker so se s grehi božje pomoči nevredne
storile. Kozrev pa svetemu križu, ki ga je dal s seboj
odpeljati, ni nobene nečasti storil, ampak okinčati ga je
dal s biseri in žlahtnimi kamni, in ga verh svojega pre¬
stola postaviti. Tako je clo malikovavski kralj sv. križ
močno u časti imel.

Pobožen cesar Herakli je bil zavolj zgube sv. križa
močno žalosten. Ker ni imel dovolj močne vojske
mogočnega sovražnika premagati, ga je miru prosil.
Kozrev zavolj veliko zmag ošaben ni od začetka nič
hotel od tega slišati. Nazadnje vendar privoli, pa
s tem pristavkom, da mora Herakli keršansko vero
zapustiti, in Perzianskega boga, to je sonce, moliti.
Zavolj takega terjanja se jo pobožen cesar razserdil, in
ker je vedel, da gre za čast božjo in za sv. vero, je
sklenul vse si prizadjati, da bi bil tako hudoben sovraž-

690

nik ponižan. Najpred je začel moliti, in je sbral vse ker-
šanske vojake svojega cesarstva. Svojim podložnim je
ukazal Boga potolažiti s postom, s obhodi, s molitvami,
s vbogaime dajanjem in s drugimi dobrimi deli, ter ga
pomoči prositi. Tudi s lastnim razgledom jih je k temu
opominjal. Potlej je šel Kozrevu naproti s svojoj voj-
skcj, akoravno je bila mnogo slabša odKozrevove. Svojim
vojakom je zapovedal s vso ojstrostjo, da naj se varo-
-vajo tatvine, tolovajstva. preklinjevanja in drugih pre¬
greh, ki so sicer u navadi, da bi božjej pomoči, ktere je
u vojski najbolj potreba, napotja ne delali. Vzel je po¬
dobo Križanega u roke, na njo kazal in vojakom serč-
nost delal rekoč: da naj pomislijo, za čigavo čast se
potegajo, da je živlenje u takej vojski najbolje k pridu
obernjeno, in da ni mogoče bolj vizvišeno umreti, kot
če gre za božjo čast in sv. vero. Tako je keršanska
vojska serčnost debila, in je neprestrašeno šla nad so¬
vražnika. Trikrat je sovražnik s vso besnostjo in s naj-
silnejim se zaletel s tremi različnimi vojskami pod vod¬
stvom treh najhrabrejih vojskovodjev. Pa vse tri vojske,
s njih vojskovodji vred so bile potolčene, in celo Kozrev
sam se je moral u beg spustiti. Njegov najstarji sin Siroe
alj Sirev, kterega je bil od nasledstva u kraljevanju za-
vergel, se je te priložnosti poslužil umoriti svojega
očeta, kakor tudi Medarsa, kterega je bil oče za svojega
sopravitelja izvolil. Da se je Sirev zamogel na prestolu
vstanoviti, je cesarju Herakliu mir ponudil, Toti je po¬
nudbo sprejel najpred s tim pogojem, da naj mu Sirev
nazaj pošlje sv, križ, Sirev mu je torej nazaj poslal sv.
križ, ravno u tistej srebernej skrinji, u ktero ga je bila
nekdaj sv, Helena položila; dalej je tudi izpustil patriarha
Caharia, kakor tudi vse druge ujetnike. Jeruzalemski
patriarh Caharia in Verni so iz Perzie u Jeruzalem sv.
križ veselo spremili leta 628. Vse keršanstvo je Boga
hvalilo. Cesar Herakli kakor tudi mnogo vernih je prišlo
u Jeruzalem sv. križ počastit in ga postavit u cerkev
na gori mertvaških glav, kamor ga je bila sv. cesarica
Helena kacih tri sto let popred djala. Cesar Herakli je
hotel sam nesti sv. križ na goro Kalvario. Napravili so
tedaj slovesni sprevod. Duhovščina so šli najnaprej. Du~
hovni očak in vsi dvorjani, ter čudo ljudstva vsi so bili
u lepem redu, Cesar zadene sv, križ na rame in ga en

691

čas skoz mesfo nese. Ko so pa do vrat prišli, skoz
ktere se iz Jeruzalema na goro Kalvario gre, je bil cesar
od božje nevidene moči vstavlen. U skerbi je bil; silil
se je naprej iti, pa zastonj si je prizadeval. Duhovni
očak Caharia je zdaj po božjem navdihnenju rekel: „0
cesar! tvoje preimenitne oblačila, glej, so malo podobne
ponižnemu Jezusu .“ Cesar se je u ponižne oblačila pre¬
oblekel, in u teh je Ichko nesel sv. križ na Kalvario, in
patriarh ga je častito položil na kraj, kder je popred bil.
Veselo pobožnost so Bogu u čast obhajali in njega vse-
gamogočnega ter milostlivega hvalili, in se razšli. Ravno
to se imenuje povišanje sv. križa, ktero je bilo 14. dan
kimovca u letu 629.

Kako prijetna je bila Bogu ta svetemu križu skazana
čast, je s veliko čudeži pokazal, ki so se tisti dan
godili. En mertev je bil s dotaknenjem sv. križa k živ-
lenju obujen. Štirje mertvični so bili spet zdravje udov
zadobili, petnajst slepih je bilo spregledalo, veliko ob¬
sedenih je bilo hudega duha rešenih; veliko bolnikov je
bilo ozdravlenih skoz to, ko so se sv. križa doteknuli
Tako je bil sv, križ pravovernim k neizrečeni tolažbi,
spet povišan.

(Daljni nauk od svetega križa in berilo današnjega
dne poglej praznik najdenja svetega križa.)

Evangeli svetega Janeza 12, 31—36.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Zdaj
je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izveržen.
In jaz, kadar bom povišan iz zemlje, bom vse k sebi
vlekel. To pa je rekel, da je na znanje dal, s kakošno
smertjo da bo umeri. Množica mu je odgovorila: Mi
smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj ostane; in
kako praviš ti: Sin človekov mora povišan biti? Kde
je tisti Sin človekov? Jezus jim je tedaj rekel: Še malo
časa je luč pri vas. Hodite, dokler imate luč, da vas
terna ne obide; in kdor v temi hodi, ne ve, kam gre.
Dokler imate luč, verovajte v luč, da bote otroci luči.
To jo Jezus govoril, in je šel, in se jim skril.

692

Cerkvena molitev , O Bog! ki nas denašen dan s ob¬
letnico povišanja sv. križa razveseljuješ, dodeli našim
milim prošnjam, da vredni postanemo dobrot tistega od¬
rešenja, kterega skrivnost smo spoznali; po Jezusu Kri¬
stusu, tvojem Sinu, Gospodu našem, kteri s teboj živi in
kraljuje sv. Duhom vred enaki Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Kratek nauk od svetega križevega pota.

Kaj je sveti križev pot ?

Križev pot je od svetega očeta poterjena pobožnost,
pri kateri se grenko terpljenje Jezusa Kristusa, posebno
pa njegovi zadni pot na goro Kalvarijo premišluje, kakor
je nekada v Jeruzalemu navadno bilo.

Kako je ta pobožnost navadna postala ?

Tako: Pot, po katerem je naš Gospod Jezus Kri¬
stus, iz Jeruzalema na goro Kalvarijo, kjer je smeri na
križu terpel, iti moral, je bil prav za prav križev pot.
Te pot so nastopili tudi njegova sveta mati in druge po¬
božne žene in sveti Janez ljubi Jezusov učenec. In
gotovo so aposteljni in pervi kristjani, po potu večkrat
hodili, ki je bil namočen in posvečen s kervijo Jezusovo.
Iz tega namena so poslej iz daljnih dežel romarji v Je¬
ruzalem potovali, te svete kraje obiskat in tamkaj molit-
Časoma so bile na te kraje podobe, katere so razne pri—
godbe pri Jezusovem terpljenju predstavljale, postavljene,•
katere so postaje (Stationes) imenovali. In šele, ko s 0
Turki sveto deželo prisvojili in te kraje obiskovati silno
težavno in nevarno naredili, so rimski papeži dovoljih,
da se tudi po druzih krajih tako rečeni križevi poti aij
postaje postavijo.

Pervi, ki so take postaje v svojih cerkvah postavil^
so bili Fračiškanarji. Rimski papeži so to pobožno 1,1
lepo reč čedalj bolj priporočevali in s odpustiki obogatovah?
zatorej se je sčasoma po celem svetu razširila. Kjer s°
najšli pot, ki je na hribček deržal, so ga imenovali kri"

1) Mat. 27, 56. Jan. 19, 25.

693

žev pot in hribček, goro Kalvarijo; na potu so postavili
podobe, katere so terpljenjc zveličarja pomenile, kakor
ga evangeljisti popisujejo in sporočilo oznanuje, ali pa
so te podobe le v cerkvi obesili in kraje, kjer so podobe
visele, postaje alj štacijone imenovali, katerih je, kakor
je znano, obično štirnajst.

Alj je dobro križev pot moliti ?

Sv. Albert Veliki pravi: „Ena sama serčna misel na
Jezusovo terpljenje več velja, kakor se celo leto o petkih
in sabotah per samem kruhu in samej vodi postiti, ali do
kcrvi bičati®, in sveti Bernard pove, zakaj da to, ker
pravi: „Kdo premišljuje Jezusovo terpljenje in je tako
brezveren, da bi ga ne ganulo; tako prevzeten, da bi se
ne ponižal; tako jezen, da bi ne odpustil; tako željen ve¬
selja, da bi si kej ne odrekel; tako hudoben, da bi ne
objokoval svojih grehov®? Ravno tako pišejo drugi cer¬
kveni učeniki.

Zato so tudi rimski papeži postavim: Klement XII.
Benedikt XIV. veliko obilnih odpustkov podelili tistim,
ki križev pot serčno premišljujejo; ti odpustiki se zamo-
rejo tudi za duše v vicah zadobiti. (Poglej nauk, kako
se ima terpljenjc Jezusa Kristusa premišljevati na veliki
petek.)

Nauk za praznik svetega Matevža.

(21. septembra.j)

Sv. Matevž je bil rojen u Kani na Galilejskem, kder
je Kristus pervi čudež storil, in vodo u vino spremenul.
Sin je bil Alfcjev, in bilo mu je tudi Levi ime; pa Judje
so mu sploh 3Iatevž rekali. Mitar alj čolnar jo bil pred
»nestom Kaparnaumom pri jezeru Tiberias, kder je cest¬
nino na liarmici sede poberal za rimsko cesarje. Jezus
je memo mitarja Matevža šel, ga pogledal, ne le s teles¬
nimi, ampak veliko bolj s očmi svoje velike milosti, ter
niu rekel: „Pojdi za menoj .“ Vstal je, za njim šel, p 0
lem je stanovitno ža Jezusom hodil, in vse zapustil,
dasiravno je bil bogat. Naš Izveličar ga je potlej sprejel
•ned število apostolov. Iz hvaležnosti in ponižnosti se
Goftine. 44

694

u svojem evangeliu vedno imenuje Matevž mitar, to
je grešnik.

Ko so bili o binkoštih apostoli sv. Duha prejeli, jo
Matevž začel po Judovskej deželi pridigvati, in tri leta
je tu ostal. Ker je pa Jezus svojim učencom zapovedal
ne le Judom, ampak tudi nejevercom sv. evangeli ozna-
novati, se je sv. Matevž napravil med neznaboge. Ko
so spreobernjeni Judje to zvedeli, so ga prosili, da naj
jim spisano pusti, kar jim je s besedoj oznanoval. U njih
prošnjo je rad dovolil, in je po njih jeziku, po hebrejsko,
spisal svoj sv. evangeli, da bi nikdar ne zabili, kar je
Jezus delal in učil. On je pervi pisal od Jezusovega
rojstva, živlenja, naukov, čudežev, smerti in od vstajenja,
in to pisanje je evangeli: to je blagovesti alj veselo
oznanilo, imenoval.

Zraven drugih lepih čednost so se neznabogi čudili
ojstrosti, ki jo je on imel do samega sebe. Pri tem, ko
je le slabše reči užival, si ni počitka dovolil; cel dan j e
učil, po noči pa večjidel molil. Iz najverjetniših pisem se
vidi, da je tri in dvajset let u Etiopii, in tudi po drugih
deželah sv. evangeli oznanoval. Hirtak, etiopski kralj,
gaje vkazal vmoriti; ker ni hotel Ifigenio, brumno, devico
na to pregovoriti, da ga za moža vzemc. Vojšaki so
ga pri altarju prebodli.

Truplo sv. apostola je bilo dolgo časa u tistem me¬
stu hranjeno, kder je on mučeniško krono dosegel; leta
1080 je bilo pa u Salerno, u Napolitansko preneseno.

V začetku sv, maše moli cerkev  ‘j) .■ Usta pobožnega
mislijo na modrost ino njegov jezik govori, kar je pravo.
Uk njegovega Boga je v njegovem sercu. Nikar ne za-
vidi liudodelnikom in malopridnežem, čast bodi i. t. J'

Cerkvena molitev.  O Bog, dodeli nam po priprošnj 1
Tvojega svetega aposteljna in evangeljista Matevža p 1 ' 1 '
pomoč, da nam bo, kar ne zamore naša slabost zadobit*,
po njegovi priprošnji podeljeno — po Jezusu Krt"
stusu i. t. d.

1) ps. 36.

€95

Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10 — 14.

Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni, itd.  (kakor v dan s. Marka
evangelista, str, 198.j

Razlaganje.  Štiri živali, ki so bile Kerubimi, to je
mogočni  nebes, pravijo sveti očetje, da pomenijo štiri
evangeljisle, ki so Jezusa kakor človeka, kralja, mašnika
>n Boga popisali. Zato ima sveti Matevž zraven sebe
podobo človeka, ker je on rojstvo Jezusa Kristusa po
človeški naturi popisal; sveti Marka ima leva, kralja vsih
žival, ker Jezusa kot kralja popisuje; sveti Lukež ima
vola, ki so jih Judi klali in darovali, ker Jezusa kot vik-
sega duhovnika popisuje, ki je bil za nas darovan; sveti
Janez ima orla, ker se je kot orel na nebeške višave
dvignil, in Jezusa kot živega Boga popisal.

Evangeli svetega Matevža 9, 9—13.

Tisti čas je vidil Jezus človeka na colu sedeti, Ma¬
tevža po imenu, in mu reče: Hodi za menoj. In je vstal,
ni šel za njim. In prigodilo se je, ko je bil v hiši pri
Jedi, glej! je veliko čolnarjev in grešnikov prišlo, in so
k jedi sedli z Jezusom in njegovimi učenci. In ko so
farizeji to vidili, so rekli njegovim učencom: Zakaj je
vaš učenik z čolnarji in grešniki? Ko je pa Jezus to
s lišal, je rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak bol¬
nim. Pojdite pa, in učite se, kaj je to: Usmiljenje hočem,
tn ne daru. Nisim namreč prišel klicat pravičnih, ampak
Sfešnike.

Zakaj so judje mitarije tako močno sovražili?

Ker so mislili judje, da je krivično in grešno, da
jttorajo oni, izvoljeno ljudstvo, nevernim Rimljanom pod¬
ani biti ino jim davke in mito plačevati, in ker so mi-
^ r ji mito (harmico) od Rimljanov najemali, in dosti dobička
Sl  pridobivali in scer mnogokrat po krivičnem; zatorej
jih judje sovražili in za grešnike imeli, tako da je
Poslej mitar (čolnar) in grešnik eno pomenilo.

44*

696

Kaj se učimo is tega, da je Matevž precej za
Jezusom šel?

1. Da imamo glas Božji, ki nas k pokori budi, precej
slišati, da nas Bog ne zapusti in nam ne odvzame svoje
milosti. 2. Da se moramo ne samo greha, ampak tudi
vsake priložnosti greha ogibati, kakor ni Matevž le greha
zapustil, ampak tudi mitarsko službo, ki mu je priložnost
grešiti dajala: urno je šel za Jezusom.

Kako je on po spreobernjenju živeli

On si je po spreobernjenju prizadeval, kakor Kristus,
reven, ponižen, miren, poterpljiv, usmiljen in dobrotljiv
biti; zakaj kdor hoče za Kristusom hoditi, mora hoditi,
kakor je on hodil. On mora križ vsakdanjih težav na
se vzeti ino ga poterpljivo in voljno za Kristusom nositi.
Tako je Matevž neprenehoma do konca svojega živ¬
ljenja delal.

Zalmj je Jezus tako rad s grešniki jedel?

Priložnost dobiti, njih revne duše s svojo besedo
nasititi in tako spreoberniti. — Kako dobro bi bilo, če
bi mi pri naših obedih namesto praznih večkrat pohujš-
Ijivih govorov, od Boga in Božjih reči se pogovarjali, in
tako z Božjo milostjo duše za nebesa pridobivali in
Božjo čast poviševali. Po besedah svetega Dionizija je
med vsimi Bogu dopadljivimi opravili nar imenitnejše in
bi rekel, božje opravilo, grešnike spreobračati.

Kdo so zdravi, kdo bolniki, kdo zdravnik?

Zdravi  so pravični, ki v milosti Božjej žive. O kako
sročno življenje je to, pa kakošne skerbi je treba, ohra¬
niti ga! Bolniki  so grešniki; zakaj vsak velik gre' 1
oskruni, rani in umori dušo, t. j. jej odvzame milost
dopadanje Božje, v katerem dušno življenje obstoji*
Kako ostuden jo toraj greh, ki nas nar dražjega blago
oropa! Zdravnik  je Kristus, od katerega v 106. psalm* 1
sto .ji: »On je poslal svojo besedo (Kristusa), in jih J c
ozdravil.« Pojdi toraj, če si grešil, k tvojemu zdrav¬
niku, da te ozdravi in da zdravje dušno sopet zadobiš-

697

Zakaj pravi Kristus: Jez umiljenje hočem in ne

daru?

Ker so  Farizeji le zvunajne darove obrajtali in mi¬
slili, če le tc darujejo, da že Bogu dopadejo, ako ravno
niso usmiljeni ino akoravno živijo v jezi, sovražtvu in
hudobii. Nikdar ne dopadejo Bogu darovi, naj da molimo,
se premagujemo in dobre dela dopernašamo, cc ne pri¬
dejo iz čiste ljubezni do njega, ampak iz nečistega pre¬
vzetnega in sovražnega serca, ino če zavoljo njih dela
usmiljenja do bližnjega opuščamo.

Kaj hoče reči Jezus s tim: Jez nisim prišel kli¬
cat pravičnih ampak grešnike?

On s tim noče reči, da zamore kdo brez milosti
božje opravičite se, tako da bi treba ne bilo, da bi ga Je¬
zus k zveličanju ne klical, ampak hoče reči, da išče greš¬
nike tako, da bi ne bil prišel, če bi bili nekteri na zemlji
pravični, zavoljo njih, ampak za grešnikov voljo, in po¬
sebno grešnike vabi spokoriti se.

Zdihlej k svetemu Matevžu.

Sveti apostelj, po spreobernenju si velik obed Kri¬
stusu napravil, še večji si pa v tvojem evangelju nam
pripravil; zakaj tvoj evangeli je enak tistej knjigi, katero
je angelj preroku Ecehielu jesti dal, in katera je bila v
njegovih ustih sladka kakor sterd. (3, 3.) Te tvoj evan-
gelj naj bo jed in prava hrana moje duše. Sprosi mi milost od
Boga, da ga bom v duhu svete katolške cerkve bral in
premišljeval, da bom po tvojih od svetega Duha tebi
udihnjenih besedah živel in s psalmistom izkliknul: „Kako
sladke so o Gospod! tvoje besede mojim ustim, slajše
so od sterdi.“ (118, 103.)

Nauk za praznik sv. nadangelja Mihaela.

(29 . septembra.j

Sv. Mihael je bil najserčnejši zoper prevzetne angele,
in zato je bil izmed vsih pervi u nebeškem kraljestvu.

698

On je (udi od Boga postavlcn pervi pomočnik vsih iz¬
voljenih duš zoper zalezovanje hudobnih angelov. On je
bil mogočen varh Izraelskega ljudstva do prihoda Kri¬
stusovega; hudiču se je ustavil, in ga premagal, kadar jc
ti hudobni duh hotel Izraelcom Mozesovo truplo razodeti,
da bi ga bili molili, in tako vražo počeli. Izraelcom je
pomagal iz Babilonske sužnosti, kakor prerok Daniel pri¬
čuje. Kadar je Judovsko ljudstvo zavolj svoje terdobe
od Boga zapuščeno bilo, je bil sv. Mihael pomočnik ka-
tolške cerkve, in ji je zvesto pomagal u silnem vojsko¬
vanju zoper nejevernike, ktere je hudič u cerkev božjo
šuntal. On bo stanoviten pomagavec cerkve do konca
sveta, in ji bo sosebno u poslednih časih pomagal, da
izvoljeni ne bodo zapeljani. Katolška cerkva je vselej
svojega mogočnega pomočnika nadangela sv. Mihaela
častila, in ga še časti. Njemu k časti je postavila dva
godova, enega 8. velikotravna u spomin, ko se je bil na
Neapolitanskem u deželi Pulii na gori Gargan prikazal,
in pa današnega.

Kar god sv. Mihaela tiče, je bil že u petem stoletju
praznovanj njemu k časti je bilo u jutrovih, kakor tudi
u večernih deželah veliko cerkev postavlenih. Sv. Lau-
renc Justinian pravi: „Katolška cerkva se ne trudi za¬
stonj nadangela Mihaela posebno častiti, ker ona ve, da
ga je Bog za pravega zavetnika, občnega in vednega be¬
sednika, in kot poglavarja angelov za sprejemnika vsih
izvoljenih duš odločil. u

Denašni god je imenovan cerkevno žegnanje sv. nad¬
angela Mihaela . U Pulii namreč je gora, ki je bila preš-
nje čase Gargan imenovana, dendanašni se ji pa angelska
Gora pravi. Blizo te gore so pastirji čredo pasli. En vol
se je od črede odločil, in po germovju na goro šel, ie
iz germovja gre u eno jamo. Ko so ga pastirji pogrešili)
so ga skerbno iskali in najšli verh hriba u prostornej jami-
Bali so se ga, in eden izmed njih je pušico vanj spustil,
da bi ga vsaj mertvega dobil; pušica se je pa u človeka
zavernula. Velik strah je vse obšel, in nihče si ni pre-
derznul blizo tiste jame biti. Ti čudež se je razglasil,
veliko jih je k škofu šlo, ki je bil u bližnjem mestu
Siponti, in so ga vprašali, kaj bi to bilo. Škof je napo¬
vedal tri dni molitve in poste, da bi se od Boga zvedilo,
kaj to pomeni. Po tretjem dnevu sc je škofu sv. Mihael

699

prikazal, in mu rekel: „ Tisti kraj je od Boga odločen ,
njemu, meni in drugim angelom u čast .“ Škof je sel od
veliko ljudi in od duliovšine u sprevodu spremlen na
listi kraj, ogledal jamo, in jo cerkvi podobno najšel. Pri
vhodu je bila odverznina, skozi ktero je bila vsa jama
razsvetlena. Samo altarja še ni bilo, da bi se bilo na njem
maševalo: pa škof ga je dal koj napraviti, jamo očediti
in jo je posvetil s velikoj slovesnostjo k časti sv. Mihaela
in drugih angelov. Glas od te prigodbe se je u kratkem
povsod razširil, da je veliko romarjev začelo semkaj na
božjo pot hoditi. Bog je s mnogimi čudeži, ki jih je
tukaj delal, očitno pokazal, da mu je prav ljubo, če kdo
sv. Mihaela in druge angele časti, in na pomoč kliče.

Začetek sv. maše je:  kakor na praznik angeljev var-
hov, ravno tako evangeli, ki od pohujšanja govori, ino
se zato danas bere, ker seje sveti Mihael pohujšanju satana
v nebesih tako hrabro nasproti postavil, ga premagal in
s celo njegovo trumo iz nebes pahnil *).

Cerkvena molitev.  O Bog! ki službe angelom in lju¬
dem na prečudno vižo deliš, dodeli milostlivo, da nas u
našem pozemeljskem živlenju ravno tisti varujejo, kteri
tebi neprenehoma u nebesih strežejo, in okoli tvojega
prestola tebe na milost čakajo; po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Berilo iz skrivnega razodenja sv. Janeza aposteljna 1, 1 — 5.

Tiste dni je Bog 'pokazal, kar se mora skoraj zgo¬
diti, govoreč po svojem angelu svojemu hlapcu Janezu,
kteri je pričevanje dajal besedi Božji, iti pričevanje od
Jezusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere
in sliši besede lega prerokovanja, in dopolni, kar je v
njem pisano; ker čas je bliz. Janez sedmerim cerkvam,
ktere so v Azii. Milost in mir vam bodi od njega, kteri
je, in kteri je bil , in kteri bo prišel; in od sedmerih du¬
hov, kteri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa Kri¬
stusa, kteri je zvesta priča, pervorojenec iz mertvih in
poglavar kraljev zemlje: kteri nas je ljubil, in nas opral
od naših grehov v svoji kervi.

1) Skr. raz. 18, 7.

700

Razlaganje.  To berilo je začetek skrivnega razo-
denja svetega Janeza, katero mu je bilo na otoku „ Pat-
mos u  dodeljeno, in v katerem najdemo v dolgej versti po¬
menljivih obrazov, popolno podobo osode cerkve Božje
na zemlji, od njenih pervih bojev, do končane zmage na
koncu sveta. — Sedem duhov pred Božjim sedežem so
tisti sveti angelji, katerim je dal Bog narvečo moč, nam
k zveličanju pripomoči in med timi je tudi sveti nadangelj
Mihael. — Poglej, kako dobrotljiv nam je Bog, da nam
je tako močne duhove, nar bližnje pri svojem sedežu
za posebne varhe dal!

(Evangelj poglej na praznik angeljev varhov.)

Molitev k svetemu nadangelju Mihaelu.

Veliki knez nebeški, sveti Mihael, tebi in tvojemu
varstvu priporočim moje telo in mojo dušo. Od danes
zanaprej izvoljim tebe za posebnega varha in besednika.
Prosim te, da mi pomagaš zdej in vselej in posebno na
koncu mojega živlenja, da me poterdiš v slabem zaupanju,
da mi sprosiš pri Bogu odpu,sanje mojih grehov in po¬
polno vdanje v njegovo voljo, da se znmore moja duša
polna nade in brez strahu od telesa ločiti. Vzemi in
pelji jo, kakor se tvojej službi prileže, z množico tvojih
sobratov pred Božje obličje, katero bo gledala in vli¬
vala ter večno veselje občutila. Amen.

Nauk za praznik svetega roženkranca.

(Na peno nedeljo oktobra.J

Sveti Dominik je leta 1208 dolgo časa z gorečo iz-
krenostjo proti krivej veri Albigenzarjev pridgal, pa pri
vsim tem le malo od njih k svetej katolškej cerkvi spre-
obernil; zategadel še bolj goreče moli in se ojstro posli,
se oberne z vneto molitvijo posebno k nebeški kraljici
Marii in jo s solzenimi očmi prosi, krivovercov serca
omehČiti in mu pri njegovem delu za izveličanje duš po¬
magati. Po tem se mu enkrat prikaže ta vsmiljena mati
’ n  ga nauči molitev roženkranca alj rožnega venca,
kterega je od zdej povsod oznanoval in učil. Veseli

sad te molitve je bil, da je v kratkem čez sto jezer
krivovercov k sveti, rimsko-katolški cerkvi pripeljal. Sko¬
raj po tem se je ta rožna molitva po celem kristjanstvu
razširila; cele bratovšinc so se združile pod imenom
svetega roženkranca, in cerkev je dovolila minihom pri¬
digarskega reda, kteregaje sveti Dominik ustanovil, po¬
seben praznik sv. roženkranca praznovati, kar sc je tudi
skozi veliko stolefej z velikim veseljem godilo. Dolgo
let potlej, leta 1571, so zmagali kristjani prav junaško
Turke pri mestu Lepauto, ker so nebeško kraljico na
pomoč klicali. Ravno na te dan se je praznik svetega
roženkranca obhajal v Rimu in v drugih deželah. Ljudje
so imeli slovesne procesije in sv. Mario prosili, da bi
ona pomagala, Turke zmagali in nevarnost odverniti.
Zatorej so imeli to zmago prav za prav za vesel sad
Marijne prošnje. Za tega voljo je ukazal sveti papež
Pij V. te dan v hvaležni spomin lepo praznovati. Te
praznik seje  imenoval „Marija od zmage“, alj: „Maria
Zmagovavka. 1 * Papež Gregor XIII. je ga na pervo ne¬
deljo oktobra preložil in z roženkraneno nedeljo združil.
Poslednič ga je papež Klemen Xk, zavolj druge čez
Turke leta 1715 na priprošnjo device Marie dobite zmage,
v celi kristjanski cerkvi praznovati vkazal, da bi se tako,
kakor te papež v svojem čez to izdanem pismu pravi,
serca vernih toljikanj bolj vnele, presveto devico Mario
častiti, in da bi se nikolj ne zgubil spomin in dolžna
zahvala za pomoč, ktero smo bili iz nebes prejeli,

Kaj je molitev svetega roženkranca?

Je tista molitev, pri ^kateri se enkrat apostolska vera
in počeščivne besede: „Cast bodi Bogu i. t. d“, petde¬
setkrat Ceščenasi Marija z enim očenašem pred vjft po !(i
>sakej Ceščenasi Marii, in peterih skrivnostih našega
odrešenja desetkrat moli in premišljuje. To je majhni
ali pravi roženkranc. Večji pa, kteri se Psalter imenuje,
obseže apostolsko vero, 15 oddelkov, vsak oddelit ob¬
stoji iz 10 Ceščenasi Maria z očenašem popred in z
petnajsterimi različnimi skrivnostmi našega odrešenja. Ime¬
nuje se tako, ker je Davidovemu Psalterju (150 psalmom)
podoben. — Se imenuje ta molite^v roženkranc, rožni venec,
r ožna molitva, ker je vsaka Ceščenasi Marija žlahtnej

rožici v vencu nebeške kraljice podobna; tudi cerkev
Marii »skrivnosti polna roža“ pravi. Vsaka roža obstoji
iz zelenih peresic, iz ojstrih ternčkov in iz cvetličice;
zatorej pomenijo tukej ternčki žalostne, zelene peresica
vesele, in cvetličice častne skrivnosti našega odrešenja,
ktere se v rožnem vencu premišljujejo. Sveti očetje
primerijo to molitev tudi vencu, kterega razložijo takole:
dvanajst dragih kamnov pomeni dvanajst členov apostolske
vere, petdeset očenašev pomeni toljikanj rumeno blišče—
čih zvezd, in 150 Ccščenaši Marija je toljikanj lepih rož*

Kolilteri je roženkranc?

Trojni: veseli, žalostni in častni.

I. Veseli  obstoji iz pervih pet oddelkov, pri kterih
se moramo spomniti na skrivnosti počlovečenja sinu bož¬
jega in na radosti, ktere je materno serce Marije če2
njenega božjega otroka občutilo; te skrivnosti, ki se
tukaj premišljujejo, se takole glasijo:

1. kterega si devica od svetega duha spočela;

2. kterega si k Elizabeti nesla;

3. kterega si devica rodila;

4. kterega si v tempeljnu darovala;

5. kterega si v tempeljnu najšla.

Te roženkranc se moli po navadi od adventa do
posta, med kterim časom cerkev veseli prihod Kristo-
sov obhaja.

II. Žalostni  ima tudi pet oddelkov, pri kterih pre¬
mišljujemo pet posebnih žalostnih skrivnost terpljenj> a
Jezusovega, ktere so:

1. ki si za nas kervav pot potil;

2. ki si za nas bičan bil;

3. ki si za nas s ternjem kronan bil;

4. ki si za nas težki križ nesel;

5. ki si za nas križan bil.

Te roženkranc se v postnem času moli, ker ccrkc^
te čas britko terplenje Jezusa vernim predstavlja.

III. Častni  obseže ravno tako pet oddelkov, v kte¬
rih se premišljuje čast in slava Jezusa in njegove P re "
svete matere. Ti oddelki se glasijo:

1. kateri si od smerti vstal;
kateri si v nebesa šel;

703

3. kateri si svetega Duha poslal;

4. kateri je tebe, devica! v nebesa vzel;

5. kateri je tebe, devica! v nebesih venčal.

Te roženkranc se moli od velikenoči do adventa,
med kterim časom nam cerkev te skrivnosti premišlovati
in častiti priporočuje.

Imajo prav krivoverci in tisti tako imenovani raz-
svitljeni katoličani, ki roženkranc zaveržejo?

Gotovo ne, ker zaveržejo, česar ne poznajo. Kdor
premisli, kako lepo in umno je ta častitljiva molitva na¬
pravljena, je ne bo zasmehoval alj zavergel, temveč
visoko častil in v svoje dušno izveličanje obernil. llazun
tega, da so to molitev naj večji svetniki, kakor sveti
Frančišk Salezi, sveti Alfons Liguori i. t. d. vsak dan
opravljali, saj s to molitvo nič drugega ne delamo, kakor
da našo, sveto, katolško, rimsko vero očitno pokažemo,
večkrat presveto Trojico molimo in prečisto divico Mario
počastimo. Se več presvetih in naj imenitnejših skriv¬
nost naše svete vere in posebno našega odrešenja se
pri roženkrancu spomenemo: da se je Jezus za nas včlo-
večil, za nas terpel in vmerl. Tudi zoper to, da se
očenaš in češčena si Marija večkrat ponavlja, se ne
more nič imenitnega in resničnega reči. —■ Ali ne ponav¬
ljajo angelci in svetniki v nebesih pred sedežem presvete
Trojice neprenehoma hvalnih pesmi: Svet, svet, svet itd.?
Ali zamore od prave, iskrene ljubezni do Boga in Marije
napolnjeno in plamteče serce zadosti čast in hvalo Bogu
in Marii prepevati? je kedaj s tem ljubeznivim poslav-
Ijenjem zadovoljno in nasiteno? — Ali ne vživamo vsak
dan, clo večkrat na dan ravno tisti kruh, brez da bi
nam bil siten ali clo zopern.

Kako prijeten in ljubezniv da je Bogu sveti rožen¬
kranc — te mili venec nebeško-dišečih motitvenih cvet¬
lic — in koliko da on pri Bogu primore, to nam je Bog
Pokazal koj hitro, ko so začeli roženkranc moliti, in potlej
v ečkrat na čudno vižo, največ pri posebnih nadlogah in
težavah. Tudi je hotla cerkev verne s tim spodbujati

večkrat in iskreno molili, da je tistim, ki so ga
s Pokorno in brumno molili, veliko odpustkov podelila.

704

Ne daj se tedej, moj kristjan! zapeljati od tajistih,
kteri ne le samo sv. rožnekrane zasmehujejo in zaver-
žujejo, ampak sploh vsako molitev v nemar puščajo in
v svojej slepoti in prevzetnosti večkrat naj važniše cerk¬
vene zapovedi zanemarjajo. Na nje se dajo Jezusove
besede oberniti: ^Zahvalim tebe, OČe, da si to učenim
in modrim zakril, majhnim pa razodel." Opravi večkrat
to molitev prav iskreno po namenu in duhu naše svete
cerkve in boš sam na sebi občutil, kak velik dobiček
iz nje za tvojo dušo izvira.

Kako se mora rozenkranc moliti?

Pogostno  in pobožno.  Večkrat bi ga imeli tisti
moliti, ki ne znajo brati, ali ki nimajo nobenih bukev,
v kterih bi bile skrivnosti našega odrešenja razlagane.
Pobožno se pravi: Ne zmerno samo z ustmi, ampak
moramo tudi s sercom moliti, moramo skrivnosti premiš¬
ljevati, pri veselem roženkrancu se z Marijo razvese¬
liti in Gospoda za njegovo včlovečenje zahvaliti; pri
žalostnem nad njegovim terplenjem žalovati, svoje grehe,
ki so mu to terplenje napravili, zgrevati; pri častnem
pa Jezusa in njegovo deviško mater v njih nebeškej
časti in slavi hvaliti, in si terdno naprej vzeti, z milostjo
božjo vse tako obračati, da bi tudi mi enkrat v ravno
tisto nebeško veselje prišli. Če se na tako vižo rožen-
kranc moli, bo gotovo naša duša velike koristi in milosti
iz njega dobivala. Tedej ne sme nas nobena reč motiti,
sv. roženkrauc moliti; se ne smemo sramovati, rožen-
kranc kot pričo, da Jezusa in Marijo častimo in ljubimo,
radovoljno in vedno pri sebi nositi; zakaj rozenkranc alj
molek je res pravo znamnje, da Jezusa in Marijo ljubimo,
da smo pravi katolški kristjani; in kdo sc bo sramoval
katolški kristjan bili?

(jVvod sv. maše je tisti, ki je na praznik vnebo¬
vzetja Marij e.j)

Cerkvena molitva.  O Bog! kterega edinirojeni Sin J e
nam z svojim živlenjem, z svojo smertjo in z svojim ° ( l
smerti vstajanjem večno izveličanje zaslužil: Tebe pi'°'
simo za milost, da mi skrivnosti, ki so v svetem rožen-

1) Mat. 11 , 2«.

705

krancu prečiste device Marije zapodadene, pobožno ča¬
stimo in to spolnimo, kar nas učijo in to zadobimo, kar
nam obetajo. Po tistem Gospodu itd.

Berilo iz bukev Sirahovih 24, 14 — 16.

Od začetka in pred veki sim stvarjena , in nikdar ne
bom nehala, in v svetem prebivališču sim pred njim slu¬
žila. In tako sim se v Sionu uterdila, in v svetem me¬
stu sim ravno tako polivala, in v Jeruzalemu je bila
moja oblast. In sim se vkoreninila v častitem ljudstvu,
in v mojem Bogu je. njegov del, in v družbi svetnikov
moje stanovališče.

Opomba.  Razlagenje je tisto, ki na praznik preči-
stega spočetja in vnebovzetja Marije device. Evangeli in
njegovo razkladanje pa se najde na tretjo nedeljo v postu
in sicer od 27. verste naprej.

Nauk za praznik svetega Frančiška Asi¬
škega.

(5. oktobra, j

Zivlenje sv. Frančiška Sera/iškega.

U letu 1182 je bil u Asisi, mestu Ubriske krajino na
Italianskem, rojen Frančišk Bernardone, kteri se zavoljo
goreče ljubezni do Boga Serafiški imenuje.

Kadar je bil Frančišk odrasel, se ga je oče, ki je
bil kupec, pri kupčistvu poslužil, ki je tudi, po izgledu
domačih, u začetku za posvetne reči in za bogatijo ve¬
liko skerb imel. Akoravno je pa bil rad vesel in dobro-
voljen, ni vendar, Bog, ki ga je za velike reči namenil,
pripustil, da bi skoz hudobne tovarše svojo nedolžnost
zgubil. Vbogim je zmiraj vsmilcn bil, in terdno sklenil,
nobenemu milošine ne odreči; in ker se je en dan zgodilo,
da je silo opravil imel, in zatorej enega brez milodara
°dpustil, je po tem za njim letel in mu obiln dar podelil,
in zravno Bogu obljubil, u prihodnje nobenemu več milo-
daru odreči; katero obljubo jo tudi vedno deržal.

Bog je svojemu zvestemu služabniku na mnoge čudne
viže svojo sveto voljo razodel, na posebno vižo pak en¬
krat pri svetej maši. Tukaj se je ravno evangeli bral, U
katerem je Jezus svojim apostolom vbožtvo priporočeval,
in močno so ga ganile besede Kristusove: „Ne taske na
pot, tudi ne dveh sukenj , ne cev lov, ne palice ; zakaj de¬
lavec je vreden svoje jedi .“ Kadar je lete besede slišal,
je zapazil, da mu je Bog pamet na posebno vižo rasvet-
lil, in njegovo voljo spodbodil. Zdelo se mu je, kakor
da bi mu Bog govoril: Frančišk! prihodno imaš po tem
ravnilu živeti. In poglej! Frančišk vboga te notranji glas,
in ga hoče zdajci spolniti. S denarjem, ki ga je še pri
sebi imel, odari vboge, izzuje svoje čevle, verže preč
svojo palico in pas, obleče debelo spokorivno oblačilo,
se prepasa s debelo vervjo, in sklene za naprej prav
pobožno živeti, kakor nekdaj apostoli. Ves vnet za čast
božjo se poda zdaj med ljudi in vabi grešnike k pokori
in poboljšanju. In vsak, kateri je njegove govore po¬
slušal, ki jih je s toliko gorečostjo imel in s tako močjo,
je bil močno ganjen in je resno svoje živlenje po¬
boljšati začenjal. Tako je sv. Frančišk veliko grešnikov
iz grešnega spanja izbudil in na pot zveličanja pripeljal.
Zatorej je bil tako visoko poštovan, da je več njih že¬
lelo, se njemu pridružiti k temu ojstremu živlenju, in m«
nevtrudljivo pomagati pri njegovem svetem delu.

Kmalo se je dvanajst takih mož okolj njega sbralo,
ki so goreli za čast božjo in zveličanje duš. Tim Fran¬
čišk priporoči, samo božje kraljestvo vselej pred očmi
imeti, za tega voljo svet in njegove sleparije zaničevati,
samega sebe zatajevati in meso pokorili, Frančišk se je p°
tem u Rim podal, in je s svojimi tovarši večno čistost,
radovoljno vbožtvo in vedno pokoršino duhovnemu gla¬
varju pred namestnikom Kristusovim obljubil. Inocenc IH-
Rimski papež je pri tej priložnosti lete redovniške zakone
u letu 1209 poterdil, in Frančiška poglavarja tim redov¬
nikom postavil.

V gospodu razveselen, ker se mu je vse v Hi-
mu po njegovi volji zgodilo, se je vernil in se na¬
selil skorej eno miljo proč od svojega rojstnega
mesta, pri neki majhni cerkvi, ki je bila od Bene-
diktinarjev in ki je jo Porcjunkula (to je dedšina)
imenoval. Tukej je prebival v ojstri pokori, tukej j e

707

molil noč in dan in tukej je bil začetek njegove bratov-
šine, ktera bi imela cel svet s svetostjo svojih čednost
napolniti. Tukej v teli cerkvi, ktera je bila presvetej
Jezusovej materi in angelom posvečena, je dobil od samega
Kristusa slaven odpustek, ki je po celem kristjanstvu
pod imenom odpustek od Porcjunkule  poznan.

Ko je namreč te svetnik leta 1221 na dan posve¬
čenja te cerkve z gorečo bogaboječnostjo v njej molil,
se mu prikaže Kristus in ga ogovori: „Frančišk, iz-
volji si, kar hočeš, v izveličanje ljudstva." On mu od¬
govori: ^Odpuščanje pregrehe in kazni, popoln odpustek
želim za vse, ki v to cerkev s grevanim sercom pri¬
dejo in se svojih grehov odkritoserčno spovejo." „Tedaj
podaj se, mu reče Kristus, k mojemu namestniku papežu,
in prosi ga v mojem imenu za odpustek." On se je po¬
dal na ravnost k papežu Honorju III., kteri mu je odpu¬
stek pervič ustmeno in potlej pismeno poterdil. Te od¬
pustek se je potlej razširil na vse cerkve reda svetega
Frančiška, in poslej se je dodelil, saj na Bavarskem, od
papeža Pija VII. vsem glavnim (farnim) cerkvam in se
zna vsako leto zadobiti pervo nedeljo velikega serpana
(avgusta). Pri nas se te odpustek zadobi vsako leto 2.
avgusta. Tako za zveličanje vsih ljudi vnet, je spod¬
bujal sveti Frančišk svoje sobrate, kterih je po dva skup
okoli pošiljal, pokoro in mir božji oznanovat in povsod
kraljestvo božje razširjevat. Njegova ljubezen do greš¬
nikov in njegova goreča iskrenost za zveličanje duš ga
je gnala, da se je v daljne dežele podal in tamkej ne¬
vernim evangelj oznanoval. Zatorej ga je pa tudi Bog
podaril s sosebnimi in čudnimi milostmi, med kterimi je
tista nar večja bila, ktere ga je na gori Alverno vred¬
nega storil. Tukaj v samoti je rad goreče molil in britko
terplenje Kristusovo premišloval. Bog je svojemu služab¬
niku za to njegovo pobožnost mnoge in velike milosti
skazal, med katermi je nar bolj čudna prikazen, katero
je dve leti pred svojo smertjo imel. Kadar se je namreč,
kakor po navadi ravno na čast sv. Mihaela štirdeset dni
postil in druge ojstre pokore dopernašal, se je zamaknil
okolj praznika povzdignjenja svetega križa. U zamak-
nenji vidi presvitlega serafina iz nebes se izpustiti, kateri
s e je blizo nad njim vstavil. Leti je imel šest perut,
»n u sredi tih je bil sam križani Jezus, na katerem je

708

vsih pet svetih ran viditi bilo. Kadar je Jezusa pod to
podobo pričujočega vidil, je veliko veselje občutil; ali
kadar je njegove rane vidil, in na njegovo terplenje po¬
mislil, se mu je serce od grenke žalosti skorej razpočilo,
in u tem trenutku zadobi on na svojej strani, na svojih
rokah in nogah enake rane, iz katerih je kerv tekla.
Svetnik je imel te rane do smerti; on jih je hotel sicer
prikrivati, ali vendar so se kakšinkrat zagledale; po
njegovej smerti pak so jih vsi prav na tenko vidili. Groz¬
ne bolečine je on zavolj tih ran prestal, ali s velikim
veseljem, ker je bil tako svojemu Zveličarju bolj podoben.

Dve leti potem je močno zbolel, in ker je po milosti
božji spoznal, da se konec njegovega živlenja bliža, sc
je rekel nesti u cerkvico Porcjunkula. Tukaj pobožno
prejme svete zakramente, se reče položiti na gole tla,
pokliče pred še svoje redovnike, jih opominja Bogu slu¬
žiti, pokoro delati in posvetno blago zaničevati, jih blago¬
slovi, ter jim reče: „j Bodite zmirej stanovitni ti strahu
božjem. Zveličani so tisti, kateri so do konca stanovitni
u tem , kar so zaceli. Zdaj grem k Bogu in vas gripo-
robim njegovej milosti, u  Po tem si reče čitati terplenje
Jezusa Kristusa iz evangelia sv. Janeza. Zadnič moh
še 141. psalm do besed: „lzpeli mojo dušo iz ječe, da
bom tvoje ime hvalil; pravični na mene čakajo, dokler ti
meni to dobroto storiš." Pri teh besedah umerje u
letu 1226.

Sveti Frančišk je vstanovil tri rede. Pervi in pravi
red Frančiškanov, ali red malih minihov; — potlej i' ot '
Frančiškank ali Klarisinj, tako imenovan od njih opatice
svete Klare, in zadnjič tako imenovan tretji red za p°"
svetne obojnega spola, kteri hočejo biti v duhu popoln'?
pa nočejo nobene samostanske obljube narediti. Te slednj 1
red je bil od veliko papežev, namreč od Gregoria I^‘>
Inocenca IV. in Miklavža IV. poterjen, se je po celem
svetu razširil in cveti še donešni den.

Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 6, 14-18-

Bratje! mene pa Bog varuj , da bi se z drugim hru¬
lil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa,
kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v A' 1
stusu Jezusu nič ne velja ne obreza , ne neobreza, ain
pak nova stvar. In kteri koli se po teni pravilu ravnaj 0 )

709

mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelom Božjim!
Sicer pa mi nihče ne hodi nadležen; zakaj jaz nosim
znamnja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost
Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom ,
bratje! Amen.

(Evangeli poglej na praznik svetega Matija.)

Cerkvena molilva.  Bog! kteri svojo cerkev po za-
služenji sv. Frančiška s novimi duhovskimi otroci množiš;
daj nam po njegovem izgledi pozemljsko zaničevati, in
se deležnosti nebeških darov vselej veseliti. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Nauk za praznik svetih aposteljnov
Simona in Juda Tadeja.

(28. oktobra.)

Sv. Simon, katerega praznik katolška cerkev dena-
šen dan obhaja, se imenuje tudi Kanancjec, da bi se raz¬
ločil od Simona, kateri je imenovan Peter ali Skala. Sv.
Hieronim pravi, da se Kanancjec imenuje od vasi Kana
u Galilei, kjer je Jezus pervi čudež storil in vodo u vino
preobernil, in nekteri učeni terdijo, da je ravno Simon
ženin bil in da je potlej zaročnico popustil in je nasle-
doval Kristusa; to je gotovo, da je bil Simon rojen u
Galilei. Sc imenuje tuci serdnik, ker je s svetim serdom
za čast svojega svetega učenika skerbel in za izpolno-
vanjc svete postave.

Sv. Juda ima priimek Tadej, da se od unega Juda,
ki je bil izdajavec, razloči. Juda Tadej je imenovati
Jezusov brat, ker je bil njegovej prečistej materi Marii u
rodu. Pri judih je bila navada, da so se rodniki bratje
in sestre imenovali. Sv. Juda je bil pristen brat svetega
Jakoba malega, in tudi svetega Simeona Jeruzalemskega
škofa. Nicefor Kaliksi meni, da je njegova mati bila
Maria Alfeja ali Kleofa, sestra device Marie. Svet evan-
geli nam priča, da sta bila ta dva brata za apostola iz¬
brana. Kedaj se je pak to zgodilo in kaj sta posebno
govorila in delala, ni zapisano. Pa to je gotovo, da sta
Croffine. 45

710

kakor drugi apostoli zmircj za Kristusom hodila in od
njega pripravlena bila vredna oznanovavca svetega evan-
gelia biti, posebno pak, ko sta bila s drugimi apostoli
svetega Duha prejela.

Ilazsvetleni od svetega Duha in obdani s njegovimi
darmi se razkropijo apostoli na vse kraje sveta, resnico
oznanovat. Sv. Simon se je podal u Egiptovsko deželo,
sv. Juda pak u Mesopotamio. U tih deželah sta goreče
oznanovala kristjansko vero pri trideset let, in sta se u
Perzii potem znajšla.

Apostola sta obhodila tudi druge mesta in vasi u
Perzii in povsod sta resnice in skrivnosti Jezusovega
nauka, katere sta razlagala, tudi s čudeži poterdila. Samo
coperniki (čarovniki) in lažnivi prerokovavci so terdo-
vratni u neveri ostali, in so apostola sovražili, ker so
povsod od kristjanov zasmehovani bili, katerih niso mogli
več goljufati. Zato so priložnost iskali učenca Kristusova
iz Perzie odpraviti, in ker to ni bilo mogoče, kajti ju je
kralj s drugimi imenitnimi varoval, so sklenili ju umoriti-
Zategavoljo so derlial enega mesta, katero je bilo daleč
od poglavitnega, našuntali, naj ta dva apostola kot dva
goljufa, zasmehovavca domačih bogov in zapeljivca
zgrabijo. Kadar sta apostola u to mesto prišla resnico
oznanovat, sta bila hitro vjeta: eden je bil od besnega
ljudstva u tempe], kateri je bil posvečen solncu, peljan,
in silen maliku kadila žgati; drugega pak je množica
vlekla u tempel. u kojem so luno molili, naj bi boginj)
kadila daroval. Sveta apostola nista hotla tega storiti)
ter sta se zaprisegla, da le enega samega pravega Bog)
spoznata, tega samega molita in samemu temu vselejšni
dar darujeta. Zastonj si prizadevata nevernemu in oslep'
lenemu ljudstvu resnico dokazati, nobeden ju noče p°"
slušati, in vse firja s divjim glasom smert ptujcov, ka¬
tera domače bogove preklinjata. Sv. Simon je bil p rC '
žagan, svetemu Judu pak je bila s sekiro glava odsekana-
Tako sta serčno za sveto vero umerla, katero sta ° l
Jezusa prijela in po njegovem povelju tudi drug ' 111
oznanovala.

Sv. Juda je spisal en katolšk list, ki je scer kratek,
P a  poln svetega cgnja. Ta list je bil namenjen posebno
preobernjenim Judom, s katerim jih opominja, da bi za )
pejivim in nesramnim krivovercom se ne dali oslepi! 1 ?

711

kateri so pravo vero iz golega napuha, nevošlivosti, iz
ljubezni do sladnosti in sveta zapustili. Apostol opominja
verne ljubeznivo sprejeti in posvariti tiste, ki so zajšli;
razločiti pregreške, ki iz hudobije izvirajo, od tistih, ki
iz človeške slabosti pridejo. Zmiraj naj se vadijo u
svetih čednostih: u ljubezni, milosti, čistosti, in naj si
prizadevajo za zveličanje duše.

( Vvod sv. maše poglej na praznik svetega Andreja .)

Cerkvena molitva.  O Boa:! kateri si nam skoz sveta
apostola Simona in Juda u spoznanje svojega imena priti
dodelil; daj nam njuh večne časti spomin s vednim po-
boljšanjem posvečevati, in s posvečevanjem se vedno
boljšati. Skoz Gospoda našega Jezusa Kristusa. Amen.

lieiilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 4, 7—13.

Bratje! vsakleremu zmed nas je dana milost po meri
darovanja Kristusovega. Za tega voljo reče pismo: Je
šel na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove lju¬
dem. Da je pa gor šel, kaj je druzega, kakor da je
poprej tudi šel v dolne strani zemlje ? Kteri je dol šel,
ravno tisti je tudi gor šel čez vse nebesa, da bi vse na¬
polnil. In on je ene postavil aposteljne, ene pa preroke,
ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike v popol¬
nost svetih, v opravljanje službe , v razširjanje telesa
Kristusovegadokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in
spoznanja Sinu Božjega, v popolnega moža, v mero polne
starosti Kristusove,

Razlaganje.  Sv. Pavl uči tukej, da milosti niso po¬
deljene vsim ljudem na enako vižo, ampak po modrej
previdnosti božjej. Zatorej nima tudi noben nevošljiv biti
listemu, ki je več milost dobil, tudi nima biti napuhnjen
listi, ki ima več milost, ker Bog vsakemu toliko da, kar
mu je potreba. Psalmista besede: „Je šel na visoko, in
v jete peljal jetnike in dal darove ljudem," pomenijo , da
je Kristus, po tem, ko je v predpekel doli šel in očake
iz ječe rešil, jih na dan svojega vnebhoda v velikej
slavi in časti seboj v nebesa peljal in da je deset dni
Potem ljudem svetega duha poslal. Darovi sv. Duha
Pa so obstali posebno v tem, da je dal ene za aposteljne,
kterim je izročil oznanovali evangeli in vstanovljati kri-*

45  *

712

stjanske soseščine; ene za preroke, ki so imeli preroko¬
vati in sveto pismo razkladati, kar so pod nadgledstvom
sv. aposteljnov opravljali; druge za evangeliste, ki so
pod vodstvom sv. aposteljnov učili; druge pa za pastirje
in učenike, ki so skerbeli za duhovne potrebe vsakoktere
soseske, da bi verne v veri podučevali in vterjevali,
božjo službo opravljali, to je: pridgali, dar sv. maše da¬
rovali, svete sakramente delili, telo Kristusovo, to je
njegovo cerkev, razširjevali, da bi vsi k edinosti in po¬
polnosti v veri in ljubezni prišli, in ne več enaki bili
slabim, nestanovitnim otrokom, ampak da bi bili popolni
možje in Kristusu podobni. Zahvalimo tedej Boga, da nam
je dal’toliko apostolskih mož in učenikov, ki nas v veri
terdijo in nam pot k nebesom kažejo; prosimo ga tudi,
da bi postal vendar enkrat en pastir in ena čeda, in da
bi vsi verni na svetu po Kristusovem nauku in izgledu
hodili, da bi tudi tam v nebesih s njim v veličanstvu
kraljevali.

Evangeli svetega Janeza 15, 17—25.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: To vam
zapovem, da se ljubite med seboj. Ako vas svet so¬
vraži, vedite, da je mene poprej sovražil, ko vas. Ko
bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz
sveta, ampak sim vas jaz od sveta odbral, torej vas
svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sim vam jaz
govoril: Hlapec ni veči, kakor njegov gospod. Ako so
mene preganjali, bodo tudi vas preganjali; ako so moje
besede spolnovali, bodo tudi vaše spolnovali. Vse to pa
vam bodo storili zavoljo mojega imena, ker ne poznajo
njega, kferi me je poslal. Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne
bil govoril, bi ne imeli greha; zdaj pa nimajo izgovora
za svoj greh. Kdor mene sovraži, sovraži tudi mojega
Očeta. Ako bi med njimi ne bil storil del, kterih nihče
drugi ni storil, bi ne imeli greha; zdaj pa so vidili, m
sovražijo mene in mojega Očeta. Pa da se dopolni go-

713

vorjenje, ktero je v njih postavi zapisano: Zastonj so
me sovražili.

Nauki.  I. S tem, da je Kristusa in njegove aposteljne
in učence svet sovražil in preganjal, se znajo taisti po¬
tolažiti in oserčiti, ki morajo od posvetnih ljudi roarsi-
ktero zasramovanje, zaničevanje in preganjanje preferpeti,
samo zavolj tega, ker niso od tega sveta, to je, ker se
nočejo ravnati po njegovem grešnem in neumnem nauku,
po njegovih pohujšlivih in praznih navadah. Tisti pa se
naj pred temi besedami sramujejo, ki nočejo nič iz lju¬
bezni do Kristusa terpeti, in kteri se raji svetu kot Kri¬
stusu vdajo, da bi tako zasramovanji in sovražfvu tega
sveta ušli. Zakaj kakor je za hlapca velika čast, ako
ga gospodu enakega imajo, ravno tako velika sramota
je za njega, ako hoče imeti boljše, kot njegov gospod.
Saj hlapec ni nikoli večji od svojega gospoda, pravi
Kristus; in ako je Kristus, kot gospod, zasramovanje in
preganjanje tega sveta preterpel, zakaj bi se njegovi
hlapci branili, to storiti? Ali nam zamore sovražtvo celega
sveta kaj škodovati, ako nas Bog ljubi? Ali ne pripomaga
ta sovražtvo k temu, da se zmirej bolj od hudobnega
Sveta ločimo in se Bogu približujemo, in ali ni boljše
minljivi svet kot večnega Boga za sovražnika imeti?

II. S tem, da ni hlapec večji od svojega gospoda,
se morejo tudi duhovni potolažiti, ako na vso moč de¬
lajo in si prizadevajo, pa vendar nič ne pomaga, ako si
mesto hvale in časti še celo zasmehovanje in zasramo¬
vanje nabirajo. Ali se je Kristusu boljše godilo; kaj bi
se tedaj čudili in žalovali, ako se njim, kot slabim de-
lavcom tudi taka godi? Pa saj se ji njih zasluženje ne
meri po tem, kar pri ljudeh opravijo in koristijo, kar
tudi v njih volji in rokah ni; temuč v tem, da se za čast
božjo in za zveličanje duš trudijo, za ktero bodo gotovo
svoje plačilo sprejeli, akoravno bi nobeno ali samo eno
dušo Bogu pridobili.

III. Nevednost ne more vselej veljati za izgovor,
če je kdo grešil; zakaj Kristus pravi, da Judje se ne
Korejo izgovarjati, da ga niso zpoznali, temuč sovražili in
Preganjali; ker bi ga bili, ako bi bili le hotli, iz njegovih
čudnih del lehko spoznali. Zatorej so tudi nar večje

714

kazni in pogublenja vredni. Ravno (ako kazni vredni so
tudi krivoverci in tisti katolški kristjani, ki bi sc, kot
Judje, prav lahko naučili, kar imajo verovati in storiti,
ki pa tisto opuščajo ali iz hudobije, ali iz lenobe, ali iz
posvetne prevzetnosti; ti so sami krivi, da nič ne znajo,
in po tem v greh sedaj na svetu in po smerti v večno
pogublenje zabredejo. Drugače se godi s tistimi ljudmi,
ki nič od Kristusa in od njegove svete vere ne slišijo,
brez da bi zato kej mogli; zakaj tisti ne bodo pogubleni
zavolj tega, da vere ne poznajo, ker so zavolj tega ne¬
dolžni; ampak zavolj grehov, kterih so dopcrnašali proti
njih vesti in proti naravni postavi, ki je vsakemu člo¬
veku v serce zapisana. Ako bi to spolnili, bi jih znal
Bog razsvetliti in jim pot pokazati, da bi pravo vero
spoznali.

IV. Kristus pravi od Judov, da so ga brez vsega
vzroka sovražili. Ali te besede ne zadenejo samo Judov,
ampak tudi vse grešnike. Bog je človeški rod tako lju¬
bil, da je svojega edinorojenega sina za-nj v smeri na
križu dal in te se ni samo na križu za njega daroval,
ampak se daruje vsak dan za njega , mu daje svoje
meso in kri jesti in piti, in mu deli vsak hip na telesu
in duši neizkončnih dobrot; ako tedej pri vsem tem še
vender greši, ali se ne pravi to, Boga brez vzroka
sovražiti in žaliti?

Zdihlej.  Tebe, o ljubeznivi Jezus! kterega serce
od zgol ljubezni do nas gori, prosimo ponižno, da bi tudi
naše merzle serca z letim nebeškim ognjem vnel, da po
Tvoji zapovedi in po Tvojem izgledu ljubimo svoje bližnje,
kakor sami sebe, in da se od te ljubezni skoz nobeno
nevošljivost in jezo odverniti ne damo, ker dobro vemo,
da mi, Tvoji vbogi hlapci, nismo nič boljši, kot Ti nas
Gospod in Bog, in da se ne zmerno pritožiti, ako nas
svet, kakor Tebe, sovraži in preganja. Oserči nas s
Tvojo milostjo, da voljno terpimo vse, kar nam Tvoja
presveta, očetovska roka pošilja, da bi zamogli po Tvo¬
jem izgledu v ljubezni do Boga in do bližnjega živeti m
vmreti. Amen.

715

Nauk za praznik vsili svetnikov božjih.

(J. novembra.J

Kako se je te praznik začel?

Začel se je praznik vsih Svetih takole. Imeli so
malikovavci Rimljani krasen in velik tempe!, kterega je
pred Kristusovim rojstvom Marko Agripa postavil, in so
ga imenovali Panteon, to je: tempe! vsili bogov. Ko je
keršanstvo se u Rimi vselilo, so druge tempelne krivih
bogov razsuli, ovi tempel pa je pap-ež Bonifaci IV. od
cesarja Foka izprosil, in ga po katolškem običaji u čast
prečiste device Marie in svetih mučencov posvetil. Tudi
je veliko svetinj svetih mučencov s spodobno častjo u to
novo posvečeno cerkvo vernim u počeščenje shranil, za
tega del so ovo cerkvo tudi cerkvo svetih mučenikov
imenovali. Spomin vsih mučencov so do časa papeža
Gregorja IV. samo le v Rimi obhajali; alj leta 830 je ovi
papež zapovedal, naj se ta praznik ne le samo u spomin
vsih mučencov, ampak vsih Svetnikov sploh po celem
keršanstvu obhaja. Od tiste dobe sc tedaj ta praznik po¬
svečuje.

Zakaj sv. cerkva poseben praznik vsih svetnikov

ohliaja?

Zakaj pa sveta cerkva poseben praznik vsih Svet¬
nikov obhaja? — Pervič zato, ker je število izvoienih
silno veliko in nam neznano. Sv. Joanez pove u skrivnem
razodenji: „./«s sim veliko množico vidil , ki je nikdo pre¬
šteti ne more*  Pisma verjetnih zgodopiscov pervih časov
keršanstva nam samo mučencov, ki so za vero kerv in
živlenje dali, nad 17  miljonov naštejejo. Kdo nam pa
druge svetnike prešteje, dohovskega in posvetnega stanu,
ki so Bogu zvesto služili, in u njegovej milosti umerli?
Nam so po imenu znani sveti apostoli, papeži, škofi, me¬
nihi, pušavniki, device, udove in zakonski, tudi veliko
žlahtnežev, kraljev, cesarjev, knezov in drugih imenitnih;
ali verh vsih teh je še mnogo število svetnikov in svet¬
nic, kteri po imenu nam do znani niso. Spodobi se pa,
da vse svetnike častimo, ker tudi Bog nj.h vse poveli¬
čuje. S vsemi občino imamo, — in iier zavolj njih ne-

716

brojnega števila ne moremo vsakega posebej počastiti,
naj tedaj po volji in zapovedi svete cerkve vse skupej
eden dan počastimo, in vsim u čast poseben praznik
obhajamo.

Drugič vemo, da, več prijatlov kdor ima, Iožej in
prej bo vslišan, če jih več a!j c!o vsi za njega prosijo.

Tudi sveta cerkva se danes u svojej molitvi pri sv.
maši vsim svetni <om in svetnicam u prošnjo izročuje.
Prepričani smo, daje  Bog po svojih svetnikih, dokler so
še na zemlji bili, veliko dobrot in čudežev skazal, ter
na njih prošnjo mnogo zasluženih šib in zlegov odvernil.
Da bi mi torej go ove ši od Boga vse prijeli, česar nam
je potreba, je svita mati cerkva zapovedala, denašen
dan vsim svetnikom in svetnicam u priprošnjo se izročiti,
ker nam to zavupanje daja, da bo Bog zavolj zasluženja
toljko njegovih in naših prijatlov rajši nam zaslužene
šibe odvernil, in potre me dobrote dodelil.

Tretjič nas hoče katolška cerkva po besedah svetega
Bernarda opomniti da bi danes pomislili, kako so nekdaj
svetniki, bodi stana kakoršnega kdo hoče, skoz zveli-
čanske čednosti svete nebesa dosegli. Mi jih zdaj iz-
veličane imenujemo, in njih zavolj njih posebnih lepih
čednost u izgled imamo, naj bi posnemali njih zveličan-
ske čednosti. Za tega voljo se nam danes bere svet
evangeli osmerih blagrov alj zveličanskih čednost, ktere
nam pot kažejo, po katerem so svetniki a sveti raj prišli,
katerega tudi mi nastopiti in slediti imamo, ako hočemo
za njimi u nebesa priti.

Pri vvodu sv. maše poje cerkev: Veselimo se v go¬
spodu, ker obhajamo praznik k časti vsili svetnikov, zavolj
kterih sloveznosti se angelci veselijo in Sina božjega eno¬
glasno hvalijo. Veselite se v gospodu, vi pravični, po¬
štenim se spodobi hvalna pesem. Čast bodi i. t. d.

Cerkvena molitev.  Vsegamogočni večni Bog! ki si
nam dodelil zasluženje vsih svetnikov ob ednem godovnu
častiti; dodeli nam tudi, te prosimo, skoz veliko število
priprošnikov obilnost svojega usmilenja; po Gospodu našem
Jezusu Kristusu. Amen.

717

Berilo iz  skrivnega razodenja sv. Janeza aposteljna 7, 2 — 12.

Tiste dni, glejte, sim jaz Janez vidil druzega angela
priti od solnčnega vz-hoda, kteri je imel znamnje živega
Boga; in je vpil  z velikim glasom čvelcrim angelom, kte-
rim je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč: Ne
škodujte zemlji iti morju, tudi ne drevesom , dokler ne za-
znamnjamo hlapcov Boga našega na njih čelih. In vim
slišal število zaznamujanih; sto štiri in š tir deset tavženl
je bilo zaznamnjanih iz vsili rodov lsraelovih otrok. Iz
roda Judovega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda
Bubnovega dvanajst tavžent zaznamnjanih / iz roda Gado¬
vega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Azerjevega.
dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Neftaljevega dva¬
najst tavžent zaznamnjanih; iz roda Manasovega dvanajst
tavžent zaznamnjanih; iz roda Simeonovega dvanajst tav¬
žent zaznamnjanih; iz roda Ltvjevega dvanajst tavžent
zaznamnjanih; iz roda Isaharjevega dvanajst tavžent za¬
znamnjanih ; iz roda Cabulonovega dvanajst tavžent za¬
znamnjanih; iz roda Jožefovega dvanajst tavžent zaznamnja¬
nih ; iz roda Benjaminovega dvanajst tavžent zaznamnjanih.
Po tem sem jih vidil veliko trumo, ktere nihče ni mogel
prešteti, iz vsih narodov in rodov, in ljudstev in jezikov,
stati pred sedežem in pred Jagnjetom, oblečene v bele
dolge oblačila, in palmove veje so bile v njih rokah; in so
vpili z velikim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu , ki sedi
na sedeži, in Jagnjetu ! In vsi angeli so stali okrog sedeža,
in stara Sinov in cvetnih žival, in so padli pred sedežem
na svoje obraze, in molili Boga, rekoč: Amen! hvala in
slava, in modrost in zahvala , tast in krepost in moč Bogu
našemu od vekomaj do vekomaj. Amen.

Razkladanje.  Besede lega berila scer merijo na
strašno sodbo, ki je čez mesto Jeruzalem, in čez celo
judovsko ljudstvo prišla, kakor je bilo Janezu od svetega
Bul ia  razodeto; ali v višjem in pravem pomenu pa tudi
bierijo na občno sodbo vesolnega sveta. Pri tejle bodo
izvoljeni iz vsih Izraelskih rodov, razun iz rodu Dan, ker
So vsi od te^a rodu malike molili; zatorej ne bodo izvo¬
rni, kakor Tudi tisti ne, ki kakor oni goljufni svet, to
j« malike tega sveta, dnar, čast in veselje bolj ljubijo,
Ut Boga. Da bi pa noben ne mislil, da so izvoljeni samo
kristjani iz judovskega roda, zato se je svetemu Janezu

718

prikazala sc večja nešlevilna truma kristjanov, ki so pre¬
stopili iz ajdovske vere; s tim mu je bilo pokazano, da so
posebno ajdi, ki Kristusovo cerkev in nebesa oživljajo in
napolnujejo, da truma je stala pred sedežem božjim in
pred jagnetom, to jo pred Kristusom; oblečena je v bele
oblačila in derži v svojih rokah palmove vejice, to je
znamnja nedolžnosti in časti in zmage čez skušnjave hu¬
diča, sveta in mesa. Ta truma moli in časti Boga in mu
poje z močnim glasom zjedinjena z vsimi nebeškimi du¬
hovi hvalne pesmi ter ga hvali za moč, ktero ji je skazal
in za veličanstvo, ktero ji je podelil. Skerbimo vendar
tudi mi, da bi zamogli enkrat priti med te izvoljene.

Evangeli svetega Matevža 5, 1 — 12.

Tisti čas, ko je vidil Jezus množice, je šel na goro,
in ko seje bil usedel, so pristopili k njemu njegovi učenci.
In je odperl svoje usta, in je učil, rekoč: Blagor ubogim
v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim;
ker oni bodo zemljo posedli. Blagor žalostnim; ker oni
bodo oveseljeni. Blagor lačnim in žejnim pravice; ker
oni bodo nasiteni. Blagor usmiljenim, ker oni bodo usmi-
ljenje dosegli. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker
oni bodo Boga gledali. Blagor mirnim: ker bodo otroci
Božji imenovani. Blagor zavoljo pravice preganjanim;
ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam , kadar vas
bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo
govorili zavoljo mene; veselite se, in od veselja poska¬
kujte; ker je vaše plačilo obilno v nebesih.

Zakaj se bere danes evangelji od osmerih zveh'
canskih čednost?

Ker so bile taisto tako reči toljkanj stopnic, po klerik
so svetniki serčno na viš šl in srečno v nebeško kralje¬
stvo doidli. Ako hočeš k svetnikom v nebesa priti, moraš
tudi ti serčno in stanovitno po teh stopnicah napredovati
in božja dobrotljiva in močna roka ti bo gotovo pomot
podarila.

718

Razlaganje osmerih zvelicanskih Čednost?

I. Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kra¬
ljestvo.

Vbogi v duhu so: 1. Kteri so resnično ponižni, sebe
zaničujejo, zaničvanje hudobnežev voljno preterpe, še z
nobeno rečjo ne hvalijo, v svojo moč ne upajo, ampak v
pomoč gnade božje. 2. Ubogi u duhu so oni, kteri vedno
skerbe pravičniši prihajati pri Bogu, in vendar v vednem
božjem strahu žive. Kdor je zapovedanih dobrih del
prazen, in se ne boji, ni ubog v duhu, ampak slep v
duhu. Kdor si vedno prizadene po volji božji živeti,
vse zapovedi po moči spolnuje, in se zmiraj boji, da bi
ne bil nevreden služabnik božji, on je ubog v duhu, in
bo prišel v nebeško kraljestvo. 3. Ubogi v duhu so oni,
ki svoje hvale ne iščejo. Kdor je resnično ponižen, se
ne hvali z nobeno rečjo, in svoje hvale ne išče; kar
očitnega dobrega stori, stori Bogu v hvalo, in bližnemu
v zgled, da oni tudi hvalijo Boga z pobožnim življen¬
jem. 4. Ubogi v duhu so oni, kteri svojega bogastva
ne ljubijo. Bogastvo ne obsodi človeka, ampak neumna
ljubezen do bogastva je grešna. 5. Ubogi v duhu so
oni, ki so ubogi v premoženji, in pa tudi svojega ubožtva
zadovoljni. Ubožtvo samo nikogar ne zveliča, ampak
poterpežljivost je ubogemu v zasluženje. Kaj ubožtvo
pomaga tistim, kteri so svojega terplenja nevoljni, in
lakomne želje imajo? Nepotcrpcžljivi in lakomni ubogi
so ubogi v premoženji, bogati pa v duhu al v željah, in
brez vsega zasluženja terpe.

Kakšno plačilo bodo ubogi v duhu prejeli?

Jezus odgovori: Njih je nebeško kraljestvo.  Ubogi
v duhu, kteri so resnično ponižni, svoje hvale ne iščejo,
goreče prosijo Boga gnade, raji zgube vse, kakor raz¬
žaliti Boga, pozemeljsko zaničujejo, in so poterpežljivi,
bodo v nebeško kraljestvo preneseni, kjer bodo večno
bogastvo vživali.

II. Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli.

Krotki po Jezusovi volji so oni, 1. Kteri premagujejo

hudobno jezo. Jeza razdraži serce, in stori vsega člo¬
veka uepokojnega, da ou nespametno misli, govori, in sc

720

vede, kakor bi bil po močnej pijači omamljen. 2. Ktcrl
so Bogu in oblastnikom zavolj njega pokorni. 3. Kteri
so božjim naredbam pokorni. Verni kristjan, kije  res¬
nično krotek, se daje voditi po volji božjej, ker terdno
veruje, da je Bog vsegaveden, vsegamogočen in usmiljen.
4. Kteri se varujejo svojega bližnega krivično žaliti.
Veliko ljudi je na svetu, in vsak ima svoje slabosti;
kdor ni krotek, ima vedne priložnosti serdili se v bliž¬
nega; bližen pa, ko je razžaljen, hudo za hudo vračuje,
in tako eden druzega dražijo, in jeza so vedno ponavlja.
Kdor je po Jezusovem nauku krotek, je poterpežljiv z
bližnim, ne misli, ne govori, in ne stori hudega, ampak
boljšati želi svojega bližnega. 5. Krotki so tisti, kteri
so poterpežlji vi v nadlogah.

Kakšno plačilo bodo krotki dosegli?

Krotki, pravi Kristus, bodo zemljo posedli; ne zemljo,
po kteri hodimo, ampak nebeško kraljestvo. Krotki
ljudje pokojno žive na zemlji, ker imajo mirno serce, in
jih drugi ljubijo. Krotki kristjani bodo še srečnejši, ker
po smerti pojdejo v večni pokoj.

III. Blagor žalostnim; ker oni bodo o veseljem.

Žalostni po volji Jezuaovej so : Kteri obžalujejo svojo
spačnost in so žalostni zapeljivih skušnjav, ktere se izha¬
jajo iz popačene nature. 2. Kteri vse svoje grehe obža¬
lujejo. Greh je nesreča, rncmo ktere so vse druge ne¬
sreče nič, ker greh zaničuje božjo svetost, vsegamogoč-
nost, pravico, milost, in druge božje lastnosti; greh je
tudi človekovi duši v veliko škodo. 3. Kteri so bližnega
grehov žalostni. Kdor ni bližnega grehov žalosten, tudi
svojih grehov ni žalosten, ker grehi vsili ljudi žalijo in
zaničujejo Boga, stvarnika in gospoda vsili. Kdor ljubi
Boga in bližnega, žaluje nad vsimi grehi, in jih pokon¬
čati želi.

Kakšno plačilo bodo žalostni verni prejeli.

Jezus jim obljubi: Oni bodo oveseljeni.  Kteri žalu¬
jejo po njegovi sveti volji, bodo oveseljeni tukaj z slav¬
nostjo gnade svetega duha, in po smerti bodo z nebeškim
veseljem napolnjeni. Grešnikovo veselje bo v večno ža¬
lost spreobernjeno: pravičnih žalost bo v večno veselje

spreobernjena.

721

IV. Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo
nasiteni.

Lačni in žejni pravice so oni: 1. Kteri premagujejo
lenobo. Kdor je vsega zapovedanega dobrega resnično
lačen, premaguje lenobo, z polno voljo spolnuje vse za¬
povedi, in hiti rasti v dobrem, daje čedalje pravičnejši, in
čedalje več zasluženja pri Bogu ima. 2. Lačni in žejni
pravice so oni, kteri se greha in priložnost v greh skerbno
varujejo. Kdor greši, overže pravico in svetost; kdor
pa ljubi greh, in kar napeljuje v greh, je hudega ne do¬
brega lačen. 3. Kteri si prizadenejo po učeniku Jezusu
živeti, tisti so lačni in žejni pravice. Nihče ne zamore
Jezusove svetosti doseči, prizadjati si pa je vsak dolžen,
da mu bo podobniši. 4. Lačni in žejni pravice so tisti,
kteri zdihujejo po gnadi božjej, in jo skerbno ohranujejo.
Kdor je pravice lačen, prosi in zdihuje po gnadi božjej;
ne prosi malo al mlačno, ampak stanovitno in goreče, ker
ve neizrečeno ubožtvo svoje duše, in ker upa v neskončno
milost božjo. 5. Lačni in žejni pravice so tisti, kteri si
zmiraj prizadevajo boljši prihajati. Kdor ne skerbi sve-
teje živeti, bo gotovo slabej kristjan: če ni priden v božjej
službi, in noče pridobivati, zapravlja kar dobrega ima,
opeša in odstopi od Boga.

Kakšno plačilo bodo prejeli tisti , kteri so lačni
in žejni pravice?

Jezus odgovori. Nasiteni bodo.  Nasiteni bodo z pra¬
vico, ktere so željni, to je, bodo obilne gnade prejemali,
spolnovali voljo božjo, obilno zasluženje imeli, in po
smerti k njemu, izviru pravice in svetosti, šli.

V. Blagor usmiljenim; ker oni bodo vsmilenje dosegli.

Milostljivi so: 1. Kteri svojega bližnega iz čiste lju¬
bezni uče in svare. Ne le dohovni in deželni oblastniki,
porodmki in gospodarji morajo za zveličanje bližnega
skerbefi, temuč tudi drugi so dolžni, kolikor jim je mogoče
in priložilo, bližnega učiti in svariti. 2. Kteri za žive in
merlvc molijo. Bog zapove moliti za bližnega. Molite
eden za družeča, da bote ohranjeni . Jak. 5. 16. 3. Mdostljiv
je on, kteri nikogar ne pohujša, in se od nobenega po-
hujšati ne pusti, in pa tudi bližnemu dober zgled daje, da

722

mil z svojim dobrim življenjem sveti, da ga serčnega
slovi v božjej službi, da bi Bog hvaljen in bližni zveličan
bil. 4. Kteri bližnemu v telesnih potrebah pomagajo.
Kdor je po zapovedi božjej usmiljen, veselo daje potreb¬
nim, ne zavolj njih nadležnosti, ampak zavolj Boga; in
če potrebnim pomaga, ni žalosten, in jim ne očita, ker
ve, da veselega darovavca Bog ljubi.  I. Kor 9. 7. 5. Kteri

so z vsemi usmiljeni. Kdor je po Jezusovej volji milost¬
ljiv, ne zaničuje ubogega, ne raznaša bližncga, ne sovraži
grešnika , odpušča zopernikom , izgovarja oblastnike , je
usmiljen podložnim, nevednim prizanaša.

Kakšno plačilo bodo milostljivi prejeli?

Veliko plačilo bodo prejeli: Oni bodo milost dosegli.
Človekovo usmiljenje je majhno, in človekovi darovi so
malo vredni; vender, kdor je po svojej moči bližnemu
usmiljen zavolj Boga, bo Bog njemu milostljiv. Bog bo
milostljivim obilno povernil, milost bodo našli pri njem.

VI. Blagor jim, kteri so čistega Serca; ker oni bodo
Boga gledali.

Čistega serca so: 1. Kteri ljubijo zapovedi, in žive
po njih. Kdor spolnuje zapovedi iz služnega strahu, ima
Judovsko pravičnost, in je premalo pravičen. Kdor ljubi
zapovedi in pravičnost zavolj Boga, in iz njegove ljube¬
zni po zapovedih živi, je pravičen in čistega serca-

2.  Kteri hude misli premagujejo, so čistega serca. Kdor
se le djanskih grehov varuje, in ne skerbi svojih hudih
želj premagovati, ni čistega, ampak ostudnega serca-

3. Kteri se varuje zoper deveto in šesto zapoved božjo
grešiti. Kdor iz serca prosi Boga za serca čistost, se
varuje hudih priložnost, sramožljivo in ponižno živi.

Kakšno plačilo bodo dosegli tisti, kteri so čistejd

serca?

Kteri so čistega serca, bodo Boga gledali.  Cisti kri'
stjani so prijatli nebeškega kralja, njegovim angeljen*
podobni, in bodo Boga gledali, vživali in hvalili vekomaj-

VII. Blagor mirnim; ker oni bodo otroci božji imenovani-

Mirni so: 1. Kteri imajo mir s Bogom, in ga toraj

tudi s seboj imajo. Kristjan ima mir in mirno živi, kade*

723

je svojemu Stvarniku pokoren. Mir in pravičnost sta
vkupaj, kjer pa pravičnosti ni, ni pravega miru. 2. Kteri
s svojim bližnim mirno žive zavolj Boga. Kdor je miren
zavolj Boga, skerbi bližnemu dopasti v dobrem, ne v
hudem; je ponižen, usmiljen in krotek, da ga k Bogu
spreoberne, ne pa da bi se njegovim slabostim vdajal, in
da bi ga v zmoti puščal. 3. Kteri svojega bližnega ne
žalijo krivično. Kdor mirnost ljubi zavolj Boga, ne opravlja
in ne obrekuje svojega bližnega, ampak ga iz ljubezni
pravično svari; ne prepira se, ne žali nepotrebno, ne za¬
ničuje nikogar, premaguje hudobno jezo, čaka priložncga
časa, govori resnico, in goreče skerbi bližnega boljšati.

Kakšno plačilo bodo mirni kristjani dosegli?

Mirni kristjani, pravi Kristus, bodo otroci božji ime¬
novani.  Mirni niso le imenovani, ampak so tudi pravi
otroci božji, ker Bog ni Bog prepira , ampak miru.  I. Kor.
14. 33. Bog zapoveduje mirnost in ljubi mirne, kteri se
po njem ravnajo, in jih bo v večni mir vzel.

VIII. Blagor zavoljo pravice preganjanim; ker njih
je nebeško kraljestvo.

Blagor je rekel tistim: 1. Kteri zavolj pravice terpe.
Kdor pa po zapovedih zvesto živi, se hudobnežem vdati
noče, in je zavolj tega zaničevan in preganjan, blagor
njemu, ker terpi zavolj pravire, in to terplenje bo njemu
v čast. 2. Kteri so poterpežljivi v preganjanji, ki ga za¬
volj pravice prejemajo. Kdor pravično živi, se hudobnim
skušnjavcom ne vda, njih preganjanje voljno terpi, in za
nje moli, on spolnuje zapoved Jezusovo. 3. Kteri osta¬
nejo stanovitni v dobrem, če so ravno zavolj dobrega
preganjani. Sveti marterniki so v smertnih bolečinah
ostali zvesti Bogu, in so krivično preganjanje do konca
preterpeli.

Kaj Jezus obljubi Ustim , hi preganjanje voljno
terpe zavolj pravice?

Jezus jim obljubi, in bo dal nebesa. Njih je nebeško
kraljestvo.  Sveti Pavl pravi: Terplenje zdajnega časa ni
veliko /nemo prihodne časti.  Rimi. 8, 18. Nihče toliko
ne terpi, da bi s svojim terplcnjem po vrednosti zaslužil

724

nebeško kraljestvo: voljno terpečim za pravice voljo Je¬
zus obljubi nebeško kraljestvo, ker je usmiljen; in jim
ga bo dal, ker je zvest v svojih obljubah. Kteri za Je¬
zusom svoj križ poterpežljivo nosijo, bodo za kratko in
majhno terplenje veliko in večno plačilo vživali. Ako s
Jezusom terpimo , bomo tudi s njim kraljevali.  Tim. 2. 12.

Zdihlej.  Kako ljubeznive, o Bog! so Tvoje prebiva¬
lišča. Moja duša hrepeni po Tvojih predvorih. Moje telo
in moja duša se veselita v Tebi, živi Bog, Ti krona in
plačilo svetnikov, kterim časne terplenja in britkosti z
večnim veseljem poplačuješ in jih z vsimi dobrotami ob¬
sipaš. O kako srečni so vsi tisti, ki so Ti zvesto na
tem svetu služili; zakaj zdaj gledajo Tebe in jagne božje
od obličja do obličja, nosijo Tvoje sveto ime na svojih
čelih in kraljujejo s Teboj na vse veke. Toraj Te pro¬
simo, o Bog, dodeli nam na njih prošnjo Tvojo milost,
da bomo zatnogli po njih izgledu sveto in pravično Tebi
služiti, in kakor so oni bili, vbogi v duhu, ponižni, krotki,
spokorni, pravični, vsmiljeni, čisti, mirni in poterpežljivi
biti in se tako enkrat, kakor oni, nebeškega veselja in
veličanstva vdeležiti. Amen.

Nauk na dan 8jpomina vsih vernih dus
v vicah.

(2. novembraj)

Kaj je dan spomina vsih vernih duš v vicah ?

Je dan, ki ga kat. cerkev obhaja v spomin na one duše,
ki so scer za sveti raj odločene, pa še ne dovolj očiščene.

Kaj so vice?

Vice so taisti kraj, v kterem morajo duše po njih
smerti, ki so scer v milosti božjej, alj še z majhnimi, ah
še ne celo spokorjenimi grehi obložene iz tega sveta
ločile se, časne kazni terpeti in se tako očistiti. Te kraj
se pravi kraj čiščenja ali vice, ker se tukej duše, ki
niso še prav čiste, z ognjem, kot zlato v peči, čistijo-

725

Sveti Pavl piše »a Korenčane 1 ): „Kakšno je vsakega
delo, bo ogenj pokazal. Kogar delo, katero je (na
Kristusa) zidal, bo ostalo, bo plačilo dobil; kogar delo
pa bo zgorelo, bo škodo terpel, on pa bo izveličan, ven¬
dar tako, kakor skozi ogenj." Ako tedej, piše sveti
Ambrož, sv. Pavl reče: „tako, kakor skozi ogenj", pokaže
s tem, da bo tak človek scer izveličan, alj on mora
kazen vic preterpeti. Tako bo on, tako reči, z ognjem
očiščen in izveličan, ne pa, kakor hudobneži, ki bodo
terpeli v večnem ognji brezkončno. Tedej se morajo
besede svetega Pavla samo od ognja očiščenja, od vic
zastopiti, kakor jih je zmiraj sv. kat. cerkev tudi raz¬
lagala.

Alj so resnično vice?

Vera uči, da so vice. Sveto pismo pravi: Svela in
dobra misel je za merite moliti , da bodo od grehov re¬
šeni.  II. Mah. Z a pogubljene duše moliti, ne pomaga, ker
za-nje ne bo rešenja; za svetnike in svetnice moliti, ni
potreba, ker so že dosegli in vživajo Boga; sveto in
dobro je tedaj moliti in prositi Boga za verne duše, da
bodo iz vic rešene in v nebesa prišle. Tridentski zbor
sej. XXV. po veri sv. katolške cerkve uči in verovati
zapove, da so vice, rekoč: Katolška cerkev, po svetem
Duhu podučena, iz svetega, pisma, nekdajnega zračenja
očakov, in iz svetih zborov , zdaj pa z letim sborom uči ,
da so vice.

Kaj verne duše v vicah terpel

Verne duše, ki so v vicah zaderžane, veliko terpe.
Splošna misel je, da se one v ognju pokore: bodi si pa
ogenj al drugo, resnično je, da njih pokorjenje je veliko.
Vernim dušam je to silna britkost, ker silijo k Bogu,
kterega ljubijo čez vse, in jim dopuščeno ni k njemu iti.

Koliko časa bodo duše v vicah terpelel

V božjej oblasti in vednosti je to, in mi človeki tega
Vedeti ne moremo, ako nam Bog no razodene. Vemo,
da verne duše bodo nekaj časa po svojem zadolženji
terpele, koliko pa, vedeti ne moremo.

I) I. Korinč. 3, 13.
Coffine.

46

726

Zet moremo živi verni terpecim dušam , ki se v vicah
pokore, pomagati?

Živi verni jim zamoremo pomagali z darilvo svete
maše, z molitvo in z druzimi dobrimi deli. Trid. zbor.
sej. XXV.

Smo mi dolžni jim pomagati?

Dolžni smo iz keršanske ljubezni, ker z njimi imamo
združbo. Dolžni smo pomagati sosebno svojim porodni-
kom in družim, od kterih smo sosebne dobrote prejeli.

Alj je Mera duša v vicah pozabljena ?

Tega misliti ne smemo, ker daritev svete maše,
druge molitve kafolške cerkve in vernikov so za vse
terpeče duše v vicah opravljene.

So verne duše dobrotnikom hvaležne, /deri prosijo
Boga za nje.

Hvaležne so, ker so polne ljubezni, in ne bodo svo¬
jih dobrotnikov pozabile.

Pomoč, katero ti vbogim dušam u vicah pokloniš,
ne hasne samo njim, hasne tudi tebi. Ti nič za to ne
zgubiš, ako molitvo in dobre dela za nje daruješ, ampak
si na dobičku; zakaj Bog ne bo tvoje ljubezni brez pla¬
čila pustil. On je vsmilen do tistih, ki so tudi vsmileni
do bližnih. Ali mordc misliš, da duše, kterim si poma¬
gal, da so prej pred božje obličje prišle, bodo na tebe
pozabile, alj da ne bodo ti hvaležne zato? Gotovo veruj,
da bodo one tvoji najboljši prijatli in priprošniki pri Bogu-
Sveto pismo pravi: Mil o sina nas grehov očisti, nam
vsmilenje prinese, pa tudi ne pripusti, da bi u temo
prišli. u  Kar za poguljubne duše u vicah storiš, je milo-
šina, je delo ljubezni in vsmilenja. To pa tebi pomaga,
da bo Bog tudi do tebe vsmilen, in boš posebno milost
dosegel, skoz pravo pokoro odpuščanje grehov zadobiti,
in se večnih temnic oteti. Bi pa tudi ti kedaj u vice
prišel, bodo rešene duše za tebe goreče in zvesto pro~
sile, da boš kmalo rešen. Pomisli tedaj svoj lasten do¬
biček, ki ti ga vsmilenje do vernih duš u vicah prinese,
m stori terden sklep, dokler boš živ, jim po tvojej moči
pomagati. Ako si pa ti nevsmilcn alj pozabliv do njih,
bo tudi sodnik tebi ne vsmilen in ojster; zakaj on sani

m

pravi: n S kakoršno mero lote vi merilis tako se vam
bo vračevalo^  In sv. Auguštin veleva: „ Molite za rajne,
da bodo tudi oni za vas prosili, kedar pridejo u veselje .
Oni čakajo na nas, da bi od nas pomoč zadobi/i. Oni
kličejo vsak dan iz terplenja k nam Dalej pravi:
„ Moj člo vek! ako hočeš, da bi Bog tebi vsmilen bil,
vsmili se tudi ti bližnega u vicah; zakaj po ravno tej meri
se bo on tebe vsmilil, kakor se ti bližnega vsmiliš. Moli
torej vedno za nja !*  In spet drugobart veli: „Iz med
naj svetejših šeg alj opravil je ta, da človek daruje za
rajne, za nje moli in vbogaime daje Tako govorijo
tudi drugi sveti očaki. Tolažlivo in u poterdenje tega,
kar smo slišali, je to, kar llihard od svetega Viktorja
piše: Iz vic rešene duše prosijo u nebesih neprenehoma
za one, po katerih so bile rešene; in Gospod Bog jim
ničesar ne odreče,

Kada in kuho se je vsakoletni spomin vsih vernih
duš v vicah vpeljal?

Prav različno se ne more vediti, kada se je te spo¬
min vpeljal. Ze pervi kristjani so, kakor Tertulian (160
po Krist.) piše, vsakoletni spomin rajnkih praznovali.
Proti koncu druzega stoletja je ukazal sveti Odilo, opat
Kluniacenzarjev, v svojem samostanu spomin mertvih
vsako leto 2.  dan Iistopada z molitvami, z milošino in
s daritvami svete maše praznovati. To praznovanje se
je potlej razširilo po škofijah, kar je tudi papež Ja¬
nez XIX. poterdih Da je pa ravno te dan v te spomin
vpeljan, izvira gotovo iz tega, da se, ker smo se včeraj
čez veličanstvo svetnikov v nebesih veselili, danes tudi
taistih spomnimo in za tiste molimo, ki se niso še svo¬
jih grehov spokorili, in ki še v vicah po svojem odre¬
šenju zdihujejo.

Vvod v današno in v vse sv. maše, ki se za mertve
darujejo, sc glasi: »Gospod, daj jim večni mir in večna
luč jim sveti naj: o Bog, spodobi se, da se Tebi v Sionu
z  pesmami poje in v Jeruzalemu obljube delajo, Vsliši
mojo molitev: Vse meso naj k Tebi pride 1 ). Gospod
daj jim i. t. d.

46  *

I) ps. 64,

728

Cerkvena molitev.  O Bog, stvarnik in odrešenik vsili
vernih! dodeli dušam svojih služavnikov in služavnic
odpuščanje vsih grehov, da odpuščanje, kterega so vselej
željcli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. — Dodeli vsim
našim bratom, žlahti in dobrotnikom, kteri so se iz tega
sveta ločili, po prošnjah Marie vselej device, in vsih
svojih svetnikov priti n družbo večnega izveličanja in u
svetlobo večne luči; skoz Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Današnje berilo in evangeli govorijo od vstajenja
mertvih in od sodbe, kjer bo vsakteri prejel ali večno

srečo, ali večno nesrečo, po tem kakor je čisto in ne¬

dolžno, ali slabo in nespokorno živel; te dan bojo konec
vzele vice in naprej samo ostanejo nebesa in pekel. Na
voljo je nam dano, kaj si hočemo izvoljiti in zaslužiti.
Izvoljimo tako, da nas ne bode grevalo na večno.

Duhovni moli pred darilom svete maše:

O Gospod, Jezus Kristus, Ti slavni kralj nebeški!
reši duše rajnkih od terplenja vic in od večnega pogub-
Ienja. Reši jih iz oblasti hudičeve, da jih brezen no

požre, in da ne padejo v temo; ampak daj jih po naj

vikšem angelov, po svetem Mihelu, peljati v večno živ-
lenjc, ktero si svoje dni Abrahamu in njegovim zarodnikom
obljubil. Toraj Ti darujemo hvalne in prosivne daritve
o Gospod! Vzemi jih milostlivo za tiste duše, kterih
spomin danes obhajamo in pusti jim iti, o Gospod! iz
smertne teme k luči večnega živlenja.

V. Od peklenske moči

R. Reši, o Gospod! njih dušo.

V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj,

R. In večna luč jim sveti.

V. Gospod, naj počivajo v miru.

R. Amen.

V. Duše vsih rajnkih vernih kristjanov naj po mi¬
losti božjej v miru počivajo.

R. Amen.

(Te besede pobožno moliti je vsakikrat dobro, ko
memo kakega pokopališča greš.)

m

Nauk za praznik sv. Martina škofa.

(II.  dan novembra.J

»Kdor Boga resnično ljubi, si vedno prizadeva,
le dobro storiti. 1 ' Sirali. 15, 1.

Teh besed se je deržal sv. Martin ves čas svojega
živlenia. Vedno je ljubil Boga in svojega bližnjega in
zavoljo tega so bile vse njegove dela le dobre. Rodil
sc je na Ogerskem od paganskih starišev sicer, toda
nek notrajen nagib in dušno hrepenenje, spoznati pravega
Boga in postati ud ker.š. katolške cerkve, je čutil v sebi
žo v otročjih letih. V desetem letu svoje starosti so ga
uvcrstili katekumenom t. j. tistim, ki so se v keršanskej
veri pndučevali, predenj se jim je sv. kerst podelil. Nje¬
gov paganski oče so ga od keršanstva sicer odvračali,
pa zastonj. Stopil je pozneje v vojaški stan in tudi v
tem stanu ni omagala njegova bogaboječnost in miloserč-
nost do revnih. V vojaškem stanu je imel marveč lepo
priložnost, z razdelenjein svoje plače revnim še več
dobrega storiti. Ko ga je enega dne razcapan berač
zvunaj mesta Tours srečal in ga za milodar poprosil,
je razsekal sv. Martin z mečem svoj plajš in eno polo¬
vico temu revnemu dal. Po noči potem se mu je Kri¬
stus prikazal s to polovico plajša odet in ga nagovoril:
„S tem plajšem me je Martin katekumen ode!.“ Od te
prikazni neizrečeno ginjen zapusti sv. Mariin vojaški
stan, prejme sv. kerst in se poda k Hilarju, škofu v
Poitiers. od kierega napeljevali je potem silno rastel v
božjih čednostih. Sv. Mariin pa ni samo za svoje zve¬
ličanje skerbel, skerben je bil tudi za izveličanje družili
ljudi. Skerben je bil posebno spreoberniti svoje stariše
in sorodnike, ter se zavoljo tega na daljno in nevarno
pot v svojo domačijo podal. Ko pa pride od s,'ojilv sta-
lišev zopet nazaj, sozida samostan, v ktcrem s več
Redovniki vkup prav brumno in bogaboječe živi. Vter-
jena vera, goreča ljubezen do Boga in čudeži njegovi
ga stavijo v versto apostolov. Pervi čudež, kterega je
doprinesel, je bil, da je enega nekerščenega že mertvega
hatekumena od smerti zbudil. Zavoljo svoje svetosti in
Zavoljo čudežev jo slovel daleč krog in krog, tako da
so g« čeravno nehotečega enoglasno za škofa v Tours

730

izvolili. Tudi kot škof je bil sv. Martin ponižen in vnet
za božjo čast. Zmiraj bolj pa je rastla v njem tudi lju¬
bezen do bližnjega. Neutrudljivo je delal skoz ',26 let
kot škof v vinogradu Gospodovem. Ze čez 80 let star
je vmiril razpartijo v Cande. Vernil se je od tod v svoj
sedež. Ali ,na tej poti ga telesna moč popolnoma za¬
pusti. Pokliče tedaj k sebi svoje učence injih nagovori:
„Otroci moji! jez umerjem." Odgovorijo mu: »Oče, oče!
zakaj nas hočete zapustiti? komu nas hočete^zapustiti?
Sirote smo." Močno so te besede ganile sv. škofa, in
molijoč je govoril: „0 Gospod! ako me tvoje ljudstvo
še potrebuje, se hočem truditi tudi zanaprej. Tvoja volja
naj se zgodi." Toda, dodelal je sv. Martin in se bližal
svojemu koncu. Ko so ga okolj stoječi duhovni' prosili,
ako bi dovolil, da bi se mu ležišče popravilo, bi se mu
telesne bolečine saj nekoljko pomanjšale, jim je odgo¬
voril: Bratje! pustite mi rajše nebeško veličanstvo kakor
pa pozemelsko bliščobo gledati in ne mudite moje duše,
Id je ravno na poti k Gospodu." To izrekši zagleda
hudobo pred seboj, ktero nagovori: »Kaj stojiš tu ti
divja zver? Revče, nič mi ne moreš, Abrahamovo naročje
me bo sprejelo." Ko to zgovori, izdihne svojo pobožno
dušo, ktero so angeli pevajoči v nebo spremili.

Učimo se mi od tega svetnika, Boga resnično ljubiti,
in skerbeti ne samo za svoje izveličanje, temne tudi za
časno in večno srečo svojega bližnjega. O! ko bi si te
nauk globoko v serce vtisnili in se po njem ravnali,
gotovo bi se ne bali smerti in skušnjav hudičevih o po-
slednjej uri.

(Sv. maša se začne kakor o prazniku sv. Petra stol.)

Cerkvena molitev . O Bog! ti vidiš, da sami iz sebe
kaj ne premoremo; dodeli nam milostlivo skoz prošnjo
svetega Martina, spoznovavca in škofa svojega, da bomo
s tvojo pomočjo vsega zlega in vsili nadlog rešeni; po
Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Amen.

Berilo i/, bukev Strahovih 44 iu 45.

Glej, veliki duhoven, /deri je v svojih dneh dopadel
Bonn, in je l/il najden pravičen, in je bil ob basu s er da
V spravo. jyt m u bil najden enak, /deri bi bil spolnoval

731

postavo Previsocega. Za tega voljo ga je Gospod s pri¬
sego povzdignili med svojim ljudstvom. Blagoslov vseh
narodov mu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo glavo.
Obiskal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje
usmiljenje, in naj s el je milost pred Gospodovimi očmi.
Poveličal ga je pred kralji, in mu je dal venec slave ,
Storil je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovslvo,
in ga je oblagodaril v slavi; da opravlja duhovsko službo,
in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno ka¬
dilo v prijeten duh.

Razlaganje.  To berilo je deloma sestavljeno iz 44.
in 45. poglavja modrega Siralia (kjer se omenijo tudi
inožjo sf. zakona: Henoh, Noe, Abraham, Izak, Jakob,
Mozes in Aron.) Cerkev hoče s tem ne samo čast,
prednost in srečo, temuč tudi izgled višjega duhovna in
škofa nove zaveze razločiti. Škof ali mašnik naj si
namreč prizadeva, kolikor mogoče ravnali se po teh Bogu
dopadljivih in za izveličanjc ljudstva skerbnih možeh
ravno tako, kakor je njihove časti in prednosti deležen.
Svet in pravičen naj tedaj bo in Bogu dopadljiv, da bo
zamogel z daritvami in molitvijo vtoiažiti naj pravičnej¬
šega Boga, ko ga hudobno ljudstvo razžali. Ni tedaj
zadosti, ako duhovni pastir svoje podložne z božjimi
zapovedmi soznani, ampak mora tudi v djanji storiti, kar
uči. To je tudi spolnoval sv. Martin; in če se duhovni
pastir po njem ravna, sme upati, da bo Bog njega in
podložne biagoslovil in ga na zemlji in v nebesih po-
vikšal.

Evangeli svetega Lukeža II, 33—36.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učcncom: Nihče
luči, ko jo užge, ne postavlja na skril kraj ne pod mer-
n *k; ampak na svečnik, da, kteri noter gredo, svetlobo
v ‘dijo. Svetilo tvojega telesa je tvoje oko; ako je tvoje
ol 'Q čisto, bo svetlo vse tvoje telo: ako je pa slabo, bo
*emno tudi tvoje telo. Glej tedaj, da luč, ktera je v
' e bi, ne bo tema. Ako je tedaj vse tvoje telo svetlo, in
uitna nikjer nič temnega, bo vse svetlo, in te bo kakor
svetla luč razsvetilo.

nt

Kdo je tista tu&, ki ne sveti na skrivnem , temuČ

olitno ?

Tista luč je: I. Kristus,  ki s svojim naukom in zgle¬
dom vsim sveti kakor luč na visokem. Kdor za to lučjo
gre, ne zaide; kdor pa je ne spozna, si je svoje slepote
in pogube sam kriv. II. Poglavarji , gospodarji, stariši
in posebno duhovni , ktere je Bog visoko postavil, da
svetijo svojim podložnim. Ti naj si prizadevajo, svojim
otrokom in podložnim z dobrim naukom in lepim zgledom
svetiti, ne pa jih s pohujšljivim govorjenjem ali djanjem
k hudemu napeljevati. III. Vsak kristjan,  ker vsakemu
vera zapoveduje, svojega bližnjega z lepim zgledom,
opominovanjem in svarjenjem k dobremu spodbadati.
IV. Naša vest,  kfera naj nam kakor luč v vsem našem
djanji sveti in naznani, kaj je prav in kaj napčno. Ohra¬
nimo si jo čisto  t. j. ravnajmo se ztniraj po njej in nikdar
ne grešimo lahkomiselno, da si je ne vtamnimo ali clo
ne vgasnemo.

Kaj nam v tem evangelji oko in telo pomenita^

Oko nam pomeni, da morajo biti vse naše misli
vedno le v Boga in njegovo čast obernjene. Telo po¬
meni, da moramo tudi storili, kar mislimo dobrega. S to
priliko se tedaj hoče reči: Kakor zdravo in čisto oko
telo viža in mu naznani, kaj ima storiti in kaj opustiti,
tako naj nas tudi naše misli vižajo in k srečnemu koncu
pripeljejo. Skerbi tedaj za čisto oko in telo t. j. misli,
govori in delaj odkritoserčno, ne pa potuhnjeno in hudobno.

Zdihlej k sv. Martinu.

Sv. Martin, ki si bil toliko vnet za božjo čast, da
se nisi vstrašil ne (erplenja no smerti, zavoljo česar so
se o tvojej smerti angeli radovali in pevajoči tvojo dušo
Bogu izročili, sprosi mi mdostlivo serce proti revnim,
dodeli apostolskim pastirjem pravo gorljivost in vsim
ljudem o smertnej uri pomoč, da bodo, kakor ti, po tem
revnem živlenji šli v nebeški dom, kjer ti prebivaš
kot dober in zvest služabnik z Gospodom Jezusom Kri¬
stusom i. t. d.

733

Nauk za praznik darovanja S. D. Marie.

{21. dan novembra.J

Kaj te praznik pomeni?

S tem praznikom nas cerkev spomene na veseli dan,
v lderem so stariši S. D. Marijo Bogu v (empeljnu da¬
rovali.

Kako se je to zgodilo?

Ustmeno sporočilo nam o tem sledeče pove: Na¬
vadno je bilo pri Zidih (Judih), da so svoje hčere brumnim
ženam, (ktere do v izbicah zraven tempelna stanovale),
izročili, ktere so jih bogaboječno odgojevale in v ker-
šanskej veri podučevale. Tudi Joahim in Ana sla svojo
ličerico S. D. M. tem ženam izročila. Pa tudi S. D. M.
ker je vedila, da so jo stariši Bogu obljubili, je sla,
čeravno Se le tri leta stara, radovoljno v tempelj in

se je lam Bogu popolnoma darovala, kakor nam sv. Ger¬
man in Epifan spričujeta. Brezštevilni nebeški angeli
so poveličali te praznik in z dopadanjem je Bog vzel
te prečisti in presveti dar iz rok S. D. M. Vsi trije

so padli na kolena in goreče molili. Sveti stariši so

potem ponižno Bogu svojo hčer podarili in jo Cahariju,
mašniku Gospodovemu in predpostavljenemu izročili.
Marija pa je Boga hvalila , da jo je te službe vredno
spoznal in se Mu kot vedno deklo darovala. Bila je

vsim devicam, ki so bile ž njo tej slubi božjej posve¬
čene. lep izglcd in tudi zdaj še sveti vsim, ki se službi
božjej radovoljno in popolnoma darujejo.

C Uvod sv. maše , berilo in erangelj so kakor na Iložen-
kransko nedeljo.)

Nauki  I. Velikodušni so bili Marijni stariši, ki so iz
ljubezni do Boga svojega edinega, ljubega otroka Bogu
darovali in ga Njegovej službi v tempeljnu posvetili.
Kdor Boga prav ljubi, je k vsakemu darilu pripravljen
'u stori, kar Bog hoče. Starisi! Bog no terja od vas
v sih, da bi svoje otroke Njemu darovali, kakor sta Joa-
bim in Ana storila, terja pa, da jih vsacega greha va¬
lujete, ker so tempeljni sv. Duha, kar so pri sv, kerstu
Postali. Napeljujte jih tedaj že od mladega k božjej

734

službi v svojej hiši, katera bo božji tempelj postala, če
boste po keršausko v njej živeli.

II. Marija se je že od mladih nog Bogu darovala in
posvetila radovoljno, popolnoma in za zmiraj. Kdaj se
Mu bomo mi resnično darovali? Darovali smo se Mu scer
že pri sv. kerstu in smo Njegov tempelj postali; odpo¬
vedali smo se hudiču in svetu in dolžnost si naložili, le
za Boga živeti; ponovili smo tudi, kar smo pri sv. ker¬
stu obljubili; toda, ali smo pa tudi storili, kar smo ob¬
ljubili? ali Mu nismo tega, kar smo Mu z eno roko da¬
rovali, z drugo vzeli? ali nismo z nečistimi željami
oskrunili svojega telesa, božjega tempelna ? ali nismo za
se, za svet in njega nečimernost bolj skerbcli, kakor za
Boga? Kedaj se bomo vunder Bogu resnično in za
zmiraj darovali? Morebiti na starost enkrat? ko bomo
že svetu, grehu in hudiču odslužili in vso našo moč za¬
pravili, ali bo Bog hotel potem vzeti darilo našega oslab¬
ljenega, bolehnega trupla in dar naše duše, ko bo vsa
z grehi obložena? ali bo zadovoljen, če Mu bomo takrat
še le služili začeli, ko svetu ne bomo mogli več služiti, če
bomo takrat še le Njemu živeti začeli, ko bo že naše živ-
lenje pri koncu? Popolnoma se moramo Bogu darovati
in Ga iz celega svojega serca, iz vse svoje duše in
moči ljubiti, zakaj le On nam zatnore popolno ljubezen
poverniti in se nam popolno daruje, če se Mu mi po¬
polno in radovoljno vdamo. Kristus pravi — Jan. 14,23.
„K temu, ki me ljubi, bova jez in Oče prišla in pri njem
prebivala. “

Cerkvena molitev.  O Bog! kteri si hotel, da je bila
preblažena Maria devica, prebivaljše svetega Duha, de-
našen dan u tempel peljana in tebi darovana: dodeli nanij
prosimo, naj po njeni priprošnji tudi mi vredni bomo «
tempel tvojega veličastva priti in tebi darovani biti;
skoz Gospoda našega Jezusa Kristusa. Amen.

Zdihlej /i prečistej devici Marii.

O Marija! ki si bila presvelej Trojici nuj prijetnejše
darilo, pomagaj mi, da bo tudi moje serce Bogu dopad¬
ljivo darilo. Dodeli mi gnado, da bom odsihmal mislil;
govoril in storil le, kar je Bogu v čast in mojemu bliž-

735

njemu v izvcličanjc. Obračaj moje serce k Bogu, da
bom natanjčno opravil vse, kar božjo čast in moje izve-
bčanjc zadeva. Odvzemi, kar je napčnega v meni in
dodeli mi Tebi enako voljo, da bom vsim mojim dolž¬
nostim zadostiti in božje zapovedi v vsem spolno vati
zamogel. Amen.

Nauk za praznik sv. Katarine device in
mučenice.

(^25. dan novembra J

Rodila sc je sv. Katarina od plemenitih starišev v
Aleksandrih Ko je bila še otrok , si je z vso močjo
prizadevala, soznaniti se s kcršansko vero in koristnimi
vednostmi, v katerih je tako napredovala, da je v osem¬
najstem letu svoje starosti naj imenitnejše modrijane osra¬
motila. K tej slavi ji je pripomogel grozoviten cesar
Maksenci. Ko je namreč zvedil, da se mlada in zala
devica Katarina za keršansko vero hrabro poteguje, je
naj bolj učene modrijane v Aleksandrijo vkup poklical
in jim lepo darilo obljubil, če bodo to devico v govor¬
jenji vjeli in jo k paganskej veri pripravili. Toda ravno
nasprotno se je zgodilo; sv. Katarina jim je dokazala;
da je le keršanska vera prava in edino zveličavna, tako,
da so ti modrijani brez odloga k njenej veri prestopili in za
njo svojo kerv prelili. Cesar Maksenci s tem silno raz¬
kačen se vnovič loti modre device, se ji prilizuje in za-
ročuje. Ko pa nič ne opravi, jo začne mučiti. Dene
•in v ječo, v katerej jo enajst dni s tepenjem, žejo in
lakoto muči; toda tudi s tem ne opravi nič, marveč se
še bolj <roljfa, ker se tudi cesarica njegova žena in
V ojskovod Porfiri, kisla jo v ječi obiskovala, spreober-
lle <a in mučenika postati želita. Kervoločni cesar se o
teni še bolj razserdi in vkaže, kolo z nožmi in železnimi
'‘Ogli nasaditi, katero naj sv. Katarino razkosi. Toda,
kaj sc zoodi? S. Katarina naredi sv. križ čez kolo in
Precej sc  razleti strahovito kolo. Silno veliko glcdavcov
Sc  je pri tej priči spreobernilo. Ni si več upal kervoločni
Ce sar, si zmisliti kako novo muko za sv. Katarino; bal
Sc  je, da bi sc jih še več ne spreobernilo. Vkaže tedaj,

736

jo ob glavo djati. Serčno in z veseljem je sv. Katarina
sprejela fe smcrtni mahlej, njena pobožna duša pa jo šla
v nebo, kjer je dvojni venec kot devica in mučenica pre¬
jela. Njeno truplo so angeli na gori Sinai pokopali, v
osmem stoletji so ga kristjani tam našli in ga še dan da¬
našnji ondi imajo v velikej časti.

Device!  posnemajte sv. Katarino! bodite sramožljivo
in brumne, opustite vsako gizdavo in oholasto obleko,
odpravite vsako nespodobno djanje in zaderžanje in veliko
duš bote pridobile za nebesa. Sveta sramožljivost jo
mladine juterna zarja, devištva žlahten cvet, znamnje naše
vrednosti in visokosti!

O začetku sv. make  poje cerkev: ,,Pričal sim to pred
kralji in se nisim sramoval: ravnal sim se po tvojih za¬
povedih, ktere sim čez vse ljubil.“ „Srečni so^, ki ne¬
dolžni umerjo, in hodijo po potih Gospodovih." Čast bodi.

Cerkvena molitev.  O Bog! ki si Mojzesu verh gore
Sinai postave dal, in na ravno tisto mesto po svojih sve¬
tih angelih telo blažene device in mučenice sv. Katarine
prenesel: daj nam, prosimo, da po njenih zaslugah in

prošnjah k hribu, ki je Jezus Kristus, srečno pridemo-
Kteri s teboj in s sv. Duhom Bog živi in kraljuje veko¬
maj. Amen.

Berilo i/. bukev Sirahovih 51, 1—8.

\e

Častil te. bom. Gospod kralj! in te hvalil Boga svo-
jega Zveličarja, častit bom troje ime, ker si mi bit po¬
močnik in rarh, in si otet moje telo od pogubljenja, od
zaderge krivičnega jezika, in od laž njiv ih ust , in si » ll
vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me odrešil
po obilnem »amile nji svojega imena od rjovečih zveri , Š l
so pripravljene na jed ; iz rok tistih, kteri so mi str e tj h
po življenji, in iz veliko bntkost, ktere so me obdajalej
iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene, in v sredi
ognja nisem zgorel; iz globočine peklenskega brezna, 0 "
ognjusenega jezika, od lažnjivega govorjenja, od hudob¬
nega kralja, in od krivičnega jezika. Hvalila bo do smeri 1
moja duša Gospoda; ker jim pomagaš iz nadlog, kte P
v le zaupajo, in jih rešiš iz rok narodov, Gospod naš Boj •

737

Nauk.  S temi besedami modrega moža hvali danes
cerkev Boga za pomoč, katero je sv. Katarini dodelil, ki
jo je čisto ohranil v skušnjavah in nevarnostih tega sveta.
Bog gotovo pomaga in tudi zamore pomagati čistim in
nedolžnim dušam. Pelje jih včasi scer v težkeJskušnjave,
nevarnostj in nadloge; toda to On le zato stori, ker želi,
da bi sami sebe zatajevali in Njegovo voljo bolj spoznali.
U naj večjej sili in potrebi je On pri njih, in kolikor
večja je nevarnost, toliko bližja je Njegova pomoč. Toda
le pomoči si ne smejo obetati oni, ki se brezočno, nepo¬
trebno ali clo malašč v nevarnost in skušnjavo podajo.
Ne bo jih rešil iz nevarnosti, kakor je babilonske m la¬
ti en če v žarečej peči zdrave obvarval, ampak zgodilo
se jim bo, kar pravi Sirah 3, 27. „Kdor ljubi nevarnost,
bo v njej konec vzel.“

Evangeli svetega Matevža 25, 1—13.

Tisti čas je Jezus svojim učeneom to priliko govo¬
ril: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devicam,
btere so vzele svoje svetila, in so šle ženinu in nevesti
Sproti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet pamet¬
nih. Petere nespametne zo vzele svetila, olja pa niso
vzele seboj. Pametne pa so vzele olja v svojih poso¬
dah z svetili vred. Ker sc je pa ženin mudil, so vse
podremalc in zaspale. O polnoči pa je šum vstal: Glejte!
ženin gre, pojdite mu naproti. Takrat so vstale vse tiste
device, in so napravljale svoje svetila. Nespametne pa
So  modrim rekle: Dajte nam svojega olja, ker naše sve¬
tla ugasujejo. Pametno pa so odgovorile, rekoč: Da ga
ls J° ne zmanjka nam in vam, pojdite raji h prodajavcom,
‘N si ga kupito. Kadar so pa šlo kupovat, je prišel
ženin; in pripravljeno so šle z njim na ženitnino, in duri
s ° se zaperlc. Poslednjič pa - pridejo tudi une device,
rekoč: Gospod, gospod! odpri nam. On pa je odgovoril,
1,1  rekel: Resnično vam povem, vas ne poznam. Čujte
te daj, ker ne veste no dneva ne ure.

f  38

Kaj nam Kristus s to priliko hoče povedati?

S to priliko nas spominja na sodbo, ktero bomo po
smerti zaslišali. Hoče nam v serce vtisniti, da bodimo
vedno pripravljeni na njo, ker bo, kakor smert, nenadomo
prišla. Tiste, ki bodo pripravljeni, bo on k svatbi t. j.
v nebesa, seboj vzel, pred drugimi pa vrata zaperl.
Zato na koncu še enkrat opomene: Cujte in bodite zmi-
raj pripravljeni, ker ne veste ne dneva no ure.

Kaj nam ta ženitnina pomeni, in kaj osebe ?

Ženitnina nam pomeni, da bomo Boga vedno posedli,
in vživali. Ženin pomeni J. Kristusa, nevesta Jezusovo
cerkev na zemlji, svatba nam pred oči postavi Jezusovo
zjedinenje s cerkvijo v nebesih, katera so svatovsko
zbirališče. Device nam znamenujejo vse pravoverne, ki
so k svatbi jagnjeta in neveste in k večnej goslii po¬
vabljeni.

Zakaj se pravoverni devicam primerijo?

Pravoverni se devicam primerijo, ker morajo po
volji božjej vsi po deviško živeti t. j. morajo svoje pe¬
tere počutkc prav rabiti, svoje duševne moči dobro obra¬
čati, vragu in njegovej materi slovo dati in se zmiraj
čiste in neomadeževane obvarovati po besedah sv. Pavla:
„Skerbim za vas z božjo pomočjo; ker sim vas možu
obljubil, in vas bom kot čisto devico Kristusu predstavil/
II. Kor. 11, 2.

Kaj pomenijo svetilnice, kaj pomeni olje, in kaj

posode?

Kakor nam sv. očaki razkladajo, pomenijo svetilnice
vero, olje nam znamenuje ljubezen, dobre dela, in milo-
serčnost; posode pa serca in vest pravovernih.

Ženin se je zakasnil, device so zaspale in se zbu¬
dile še le, ko jih je ženin klicat prišel. Kaj vse
to pomeni?

Pervo pomeni negotovi čas smerti in sodbe; drugo
nam predstavi nemarljivost kristjanov, ki brez dobrih del

739

tje v en dan živijo, dokler jih bo nenadoma smertno
spanje napadlo, iz katerega jih bo obudila trobenta in
jih k sodbi poklical glas: „Vstanite vi mertvi, in pridite
k sodbi!“

Zakaj so brezpametne device od pametnih devic
olja imeti kotle?

Nespametne device so od pametnih olja imeti hotle,
ker se niso zadosti ž njim preskerbele t. j, ker so bile
v svojem živlenji s svetilnico vere ali devištva že za¬
dovoljne in si niso tudi olja ljubezni, miloserčnost in do¬
brih del priskerbele. Morale so tedaj olje t. j, dobre dela
prositi od pametnih devic t. j. od ljudi, ki so ljubezen z
Vero sklenili in si veliko dobrih del nabrali. Toda niso
bile od njih vslišane, ker čednosti pravičnih pri sodbi ne
morejo dostaviti, kar majnka brezbožnim.

Zakaj so pametne device brezpametne k proda -
javcom odpravile?

To naj bo, kakor pravi sv. Bernard, kot svarilo hi-
njavcom, ki so si v svojem živlenji le prizadevali, ljudem
dopasti in so tako rekoč hvalo od njih kupovali. Od tih
naj tedaj tudi zdaj po smerti svoje plačila prejmejo.

Zakaj je ženin nespametnim devicam rekel: Jez
vas ne poznam?

S tim nam je hotel v serce vtisniti, da za nebesa ni¬
kakor ne storimo zadosti, ako le verjemo, ampak naša
vera mora biti tudi živa t. j. tudi dobre dela moramo
doprinašati in v vsih delih božjo čast pospeševati. „Za-
kaj, tudi device, ki niso dosti dobrih del seboj prinesle,
bodo na sodni dan s kurbami zavcržcne“, pravi sv. Jan.
Krizostom.

Zakaj je rekel Kristus: „6ujte.“

Sv. Gregor pravi: „Ko bi človek za svojo smertno
uro vedel, bi gotovo en del sebi odmerjenega časa po¬
letnemu veselju in druzega pokori posvetil; ker pa ne
v emo te ure, pripravljajmo se vsak dan s strahom na
zadnji trenutek našega živlenja.

740

Zidihlej.  O Gospod Jezus Kristus! Tebi učeniku
večnega živlenja sc zahvalimo, ki si nas podučil, kako
moramo biti previdni, bdijoči in pripravljeni na Tvoj pri¬
hod. Ker pa tega s svojo močjo storiti ne moremo, nam
Ti o Gospod pomagaj, da ogenj ljubezni v naših sercih
ne bo vgasnil, in da bomo s Teboj v nebesa med veselo
svatovščino priti zamogli. O ne izusti nam na sodnji
dan strašnih besed: „Jes vas ne poznam" teniuč reci
nam prevesele besede: „Pojdite sem, vi blagoslovljeni
mojega Očeta in posedite kraljestvo, katero sim vam od
začetka sveta pripravil." O dodeli nam to milost, ki si
nas s svojo kervjo rešil. Tebi gre čast, slava in hvala
na vekomaj. Amen.

Nauk od presvete mašne daritve.

Presveta mašna daritev je naj imenitnejši del ali mar¬
več osredje cele rimsko-katolške božje službe. „Kar je
solnce med zvezdami, to je daritev presvete maše v ker-
šansko katolškej veri", pravi sv. Frančišek Salezi. Ka-
tolški kristjan naj tedaj to presveto daritev v naj večjej
časti ima in se vdeleži te koristi, kolikorkrat mu je mo¬
goče. Usled tega hočemo premišljevali: I. Potrebo pre¬
svete mašne daritve. II. Njeni večni spomin in ponav¬
ljanje. III. Bistvo in namen. IV. Vrednost in moč.
V. Njene dele in obrede, in VI. Kako jo moramo slušati.

I.

Potreba presv. mašne daritve.

O tej nam piše sv. apost. Pavl Hebr. 9, 11. 12:
»Kristus je kot višji duhoven s svojo lastno kervjo v sve¬
tišč prišel, za vekomaj svet odrešil in se le Enkrat da¬
roval, da bi veliko grehov odvzel." S tem je sv. apost.
Pavl le reči hotel, da je Kristus s svojo daritvijo na
sv. križu na gori Kalvarii popolnoma zadostil za naše
grehe, da je spolnil in nadomestil vse daritve starega
zakona, ktere so bile predpodobc njegove darilvo in so Z
njegovo presv. daritvijo nehale. Ne smemo pa mislitii
da zunaj daritve na sv. križu v katolškej cerkvi, ktero j®

741

vstanovil, ne bo zanaprej nobene daritve več treba. Bodo
še daritve, ker

1. Ni vere brez daritev. Človek mora spoznati, da
je vse od Boga prejel, karkoli je, in ima, in da ga mora
zavoljo tega častiti in hvaliti. Pa tudi Bog po pravici
ravna, ki terja, da naj človek to spozna, se mu priklanja
in ga hvali, ker ga je k svojemu poveličanji vstvariL
Boga spodobno častiti in hvaliti pa zamoremo le z darit¬
vijo t. j. ako mu kako vidljivo reč darujemo, katero za¬
koljemo, povžijemo ali zvutiajno spremenimo; kar pomeni,
da se Mu podveržemo in spodobno vklanjamo. Zato vi¬
dimo pri vsili tudi naj bolj divjih narodih kervave in ne-
kervave daritve. Tudi keršanska vera ima svojo daritev,
s ktero pravoverni zamorejo Boga spodobno častiti. Darit¬
ve stare zaveze je Kristus s svojo smcrtjo na križu od¬
pravil in tudi Bog sam je izrekel, da Mu ne dopade več
kri zaklanih žival. Dopade Mu pa in Mu bo, dokler bo
svet stal, dopadla le ta daritev, ki je njegovemu veličastvu
dostojna. Ktera je ta Bogu dostojna daritev? Ta daritev
je Jezus Kristus, naš Gospod in Izveličar, „ki je pri
zadnji večerji kot večni duhoven po redu Melhizedeka
Svoje sv. telo v podobi kruha in vina Svojemu nebeške¬
mu Očetu daroval, se vžiti dal apostolom, ktere je kot
duhovne novega zakona postavil in^ njim in njihovim na¬
slednikom to darovati zapovedal. Želel je namreč svojej
nevesti, cerkvi, vidljivo daritev zapustiti, v katerej naj se
kervava daritev, katero je On na križu doprinesel, po¬
navlja in terpi do konca sveta v odpuščanje naših grehov."

2. Da je vedna daritev v katolškej cerkvi potrebna,
Sc  vidi tudi iz tega, ker se mora daritev, ktero je Kri¬
stus na sv. križu v obziru na samega sebe popolno do¬
prinesel, nad nami dopolniti t. j. se nam prilastiti. Da
zamoremo to prav zastopiti, moramo vedeti, da so sc
morale zaklane darovane ‘živinčeta v starej zavezi sožgati,
Ctl  del pa je moral mašnik in ljudje povžiti, da so se
tako rekoč v daritvi z Bogom sedinili. Daritve stare za-
v eze so bile izgled daritve nove zaveze; morali bi se
lodaj tudi zdaj pravoverni vdeleževati Kristusove daritve

j; morali bi Ga vživati. Ker pa Njega, ki se je na sv.
križu daroval, ne moremo vžiti, je On v novej zavezi
daritev sv. maše postavil, v katerej se vsim svojim udom
v  Podobi kruha in vina vživati daje, jih s seboj ii»
Goffine. 47

s svojim nebeškim Očetom sedinjuje in jim sve svoje
zasluge, zasluženje svoje smerti na sv. križu in sad
Svoje prelite kervi daruje. Zato pravi sv. Auguštin: „Kar
se je na gori Kalvarii darovalo, se daruje tudi na naših
darilnikih (oltarjih). Na gori Kalvarii se je samo daro¬
valo, na naših oltarjih se daruje in razdeluje.“ Temu
pristavi sv. Ambrož sledeče: Na oltarjih se daritev Je¬
zusova dopolnuje; Jezus Kristus nas tu vsak dan s svet-
stvom (zakramentom) Svojega terplenja živi. Tako naS
je Kristus z daritvijo na sv. križu odrešil in nam zaslu¬
ženje te daritve na oltarji daruje. Velika daritev na sv.
križu se je tedaj na gori Kalvarii začela. Ni sc tu še
dokončala, ampak le začela se je, da bo vekomaj terpela.
Rod za rodom naj se je vdeležuje ne samo z vero, temuč
se mora tudi sediniti s telesom in kervjo Jezusovo Kri¬
stusovo, ki je edina, prava in občja daritev nebes in
zemlje. —

3. Ako keršansko-katolškej cerkvi presv. mašno da¬
ritev odvzameš, ji odvzameš tudi oserčje oboje zvunajne i
božje službe, v katerej se spomin Jezusove daritve po¬
navlja in spodobno časti. Pri Kristusove) daritvi na sv.
križu zunaj Marije, Janeza in nekoliko brumnih žen ni
bil nihče pričujoč, ki bi bil Njegovo terplenje in smertno
daritev zapopadel, se ž Njim sedinil in Ga spodobno
častil; marveč so si Judje, ki so bili okoli sv. križa,
prizadevali, ga kolikoo mogoče osramotiti in opsovati.
Njego-vej daritvi so sicer pomagali ljudje, toda le s svojo
hudobijo. Med nazočimi zvunaj Marije ni bilo nikogar, ki
bi bil križ imel za oltar, na kterem se je Kristus daroval;
ni bilo tu.li nobene občine, ki bi se bila daritve tega oltarja
vdeležila. Morala se je tedaj ta daritev še le v poznejih
časih poveličati in tudi ljudje, za ktere se je ta daritev
dopernesla, so morali imeti kako sredstvo, da so se za-
mogli s Bogom sediniti in tako "Njegovej časti spodobno
božjo službo opravljati. To sredstvo je sv. masa,  ktera
pravoverne na kervavo Kristusovo daritev na sv. krizo
spomni, k časti in hvali za to neskončno dobroto gane>
in želje v njih probudi, se nje v sv. obhajilu vdeležih;

Ko bi Kristus sv. maše kot sredstva ne bil postavil, bi
v katolškej cerkvi ne bilo nobene zvunajne vidljive darit'
ve več, cerkve bi se sčasoma v slušališča spremenil e >
žerlveniki (oltarji) bi popolnoma zginili, in pravoverni b*

743

se ne zamogli več ne s Kristusom ne med seboj prav
sedinili. Ne zamogli bi se vdeležiti Kristusove daritve
in se Njemu darovati in ž Njim sediniti. Da je to res¬
nično, nam pričajo krivoverci, kateri so sv. mašno dari¬
tev tajili. Njih služba božja že le v samej pridigi obstoji,
njih cerkve so le učilnice še, žertveniki (oltar) pričajo
očividno njih slepoto, ker žertvenik brez darovanja biti
in obstati ne more in njih verozakonski služabniki so
jenjali mašniki biti, ker si tudi mašnika brez darovanja
misliti ne moremo. —

4. Se morajo po presv. mašnej daritvi spolniti vse
podobe,  ktere je Bog v starem zakonu zastran Kristusove
daritve vredil. Mora se tudi natanjko zgoditi, kar je po
razsvitljenih prerokih  napovedal. —

Prava in očividna podoba  presv. mašne daritve je bila:

1. Daritev mašnika Melhizcdeka. Te pravični kralj
in edini višji mašnik, pred kterim in ža kterim ni bilo
nobenega v svojem duhovstvu, je daroval kruh in vino,
in ga potem Abrahamu in svojim služabnikom podelil. Mel-
hizedek je tedaj naznačena Kristusova podoba, ker se je
ko početek vse pravice in mira v podobi kruha in vina
svojemu nebeškemu Očetu daroval in svojim apostolom
podelil. Pravi tedaj David od Kristusa: „Ti si mašnik
vekomaj po redu Melhizedeka.“ Psalm. 109, 4. Ako je
tedaj Kristus vekomaj mašnik, se bo tudi vedno daroval.
To pa se zgodi pri sv. maši. —

2. Podoba presv. mašne daritve so bili tudi ogledni
kruhi (Schaubrode), kteri so bili iz bele moke pečeni in
so za daritev pripravljeni zmiraj v svetišču ležali. Le
mašniki so jih na vsake osem dni zavžiti smeli. —

3. Podoba presv. mašne daritve so bile nadalje darit¬
ve iz kruha in vina, ktere so se morale združiti z darit¬
vami iz zaklanih živinčet. S kervavimi živalskimi darit¬
vami je bila tedaj vselej tudi nekervava daritev iz kruha
in vina sklenjena, kar je jednoto kervave daritve na sv.
križu in nekervave mašne daritve nazočevalo. —

4. K daritvam st. zakona so jemali tudi olje in ka¬
dilo. Olje pomeni Kristusa pomaziljenega, ki sc Bogu
v  presv. mašnej daritvi daruje. — Kadilo naznamenuje,
da je Kristus tudi naš višji mašnik. — Kar prerokbe
Zadeva, nam prerok Malaliia razločno naznani presv.
ttašno daritev z besedami, ktere je Bog judovskemu,

47*

744

ljudstvu govoril rekoč: „Nad vami nimam dopadenja in
iz vaše roke tudi nobenega darila nočem vzeti. Od
solnčnega izhoda do zahoda se moje ime časti med na¬
rodi in povsodi se bo mojemu imenu darovalo; zakaj
veliko bo moje ime med narodi.® — Iz te prerokbe se
razvidi: 1. da bodo judovske daritve jenjale, — 2. da
jih bo čista daritev nadomestovala, — 3. od vsih narodov
od solnčnega izhoda do zahoda, in povsod. Ta daritev
ne more pomeniti Kristusove daritve na sv. križu, ktera
se je le enkrat, ne povsod ampak samo v Jeruzalemu
dopernesla. Tudi znotrajne daritve ne more pomeniti,
kakor terdijo krivoverci, ki daritev zametujejo; zakaj ta
daritev ni nova, svetniki starega zakona so jo tudi do¬
prinesli in popolnoma čista vunder ni bila, človeške sla¬
bosti so bile vmes Tudi hvalne in molitvene daritve ne
more pomeniti; zakaj v tej prerokbi se ne govori od
dišavne daritve, ktera hvalno daritev nazočuje; temuč
od neke vžitne daritve t. j. od daritve nekje zunajne in
telesne reči. Pomeniti mora tedaj naj čistejšo vžitno
daritev novega zakona, presv. mašno daritev novega
zakona, presv. mašno daritev, ktera zmiraj čista ostane,
bodi si darovavec in nazoči pravoverni čisti ali ne. Zato
pravi Tridentinski cerkveni zbor, da so se te prerokije
preroka Malahija v presv. mašnej daritvi dopolnile, ka¬
terih misel so bili tudi naj stareji cerkveni očetje. —

II.

Večni spomin in ponavljanje presvete masne
daritve v katolskej cerkvi.

V večni spomin in ponavljanje svoje prave daritve
je Jezus sv. mašo postavil, da bi v njegovej cerkvi in
pri njegovih vernih bila prava, resnična in bistvena dari¬
tev. Zakaj vsi poprejšnji dari so bili komaj slabe po¬
dobe te prave daritve; zato je po zadnjej večerji, ktero
je večer pred svojim terplenjem s svojimi apostoli v Je¬
ruzalemu vžival, vzel kruh v svoje sv. roke rekoč: „To
je moje Telo, ki bo za vas dano; jejte vsi od tega.® —■
Potem je vzel kupo (kelh) z vinom, rekoč: „To je kupa
(kelh) moje kervi, ktera bo za vas prelita; pite vsi iz
njega.® Daroval se je tedaj Jezus nekervavo svojemu

745

nebeškemu Očetu kot mašnik po redu 3Ielhizedeka pod
krušno in vinsko podobo; in ker je želel, da bi se ta
daritev v svojej cerkvi vedno ponavljala, je pristavil:
„To storite meni v spomin.“ S temi besedami je svojim
apostolom in njihovim naslednikom dal oblast in zapoved,
to storiti, kar je On vpričo njih storil. Kar so tudi sto¬
rili apostoli, ter darovali „in lačnim kruh lomili* 4  Apost.
djanj. 2, 46. — Darovali so na žertvenikih, zakaj sv.
apost. Pavel razločno pravd, da imajo kristjani žertvenik,
kjer pa je žertvenik, mora biti tudi žertev. Ne samo
apostoli, temuč tudi njihovi nasledniki so to daritev do-
prinašali; niso si je, kakor lažnjivi krivoverci terdijo,
pozneje izmislili, ampak od kar jo je Kristus pri zadnjej
večerji vslanovil, so jo v katolškej cerkvi zmiraj obhajali.
•—■ Ze sv. Jrcnej piše o tem: „Kristus je učil novo daritev
novega zakona, katero je cerkev od apostolov prejela in
jo po vsem svetu doprinaša." — Ravno to priča sveti
Justin v svojem pisanji do rimskega cesarja. — Sv. Ciril
Aleks, razločno govori od ene nekervave službe božje in
spričuje, kako se kristjani mesa in kervi Izveličarja vde-
ležujejo. — Sv. Krizostom piše: „To je čisto in pervo
darovanje, skrivnostna miza, nebeški, častivredni dar.“ —
Sv. Auguštin pravi: „Kristus je tudi vekomaj naš mašnik
po redu Melhizedeka, ker se je za naše grehe žertvoval
in nam enako žertev v cerkvi obhajati zapovedal, da vi¬
dimo, kar je Melhizedek Bogu daroval, kako se to zdaj
po vsem svetu v Kristusovej cerkvi daruje*. —

Iz tega, kar ti naj starši sv. očetje zraven mnogih
drugih spričujejo, se očitno razvidi, da se je presv. mašna
daritev v katolškej cerkvi zmiraj obhajala in se ne po-
znej še le zmislila. Razvidi se tudi, da krivoverci, ki to
daritev zametujejo, celej keršanskej starodavnosti na-
sprost govorijo in s tem, ko katolški nauk od presvete
mašne daritve psujejo, dokazujejo le njihovo hudobno
voljo in vsmiljcnja vredno slepoto, ne pa laž katolškega
nauka. —

III.

Bistvo in namen presv. masne daritve, ali: kaj je
presv. masna daritev in zakaj se ponavlja.
Daritev v ožjem pomenu besede je darovanje kako
vidljive stvari po pooblastenem služabniku, ktera stvar

se potem povžije ali zvunajno spremeni. S tem se hoče
reči, da je človek vsemogočnemu Bogii podveržen, Mu
služiti dolžen. Ravno to pomeni sv. mašna daritev , ker
ima vse daritvine lastnosti, V presv. mašnej daritvi se:

1) Zvunajna in vidljiva reč daruje, namreč telo in kri
J. Kristusa v podobi kruha in vina, kar je vidljivo.

2) V tih vidljivih podobah se Bogu meso in kri njegovega
sinu—njegovEdinorojeni—resnično in bistveno daruje.—

3) Zgodi se to po opravičenem služabniku, mašniku, ki
je od Boga dobil oblast darovati. —

4) Darovane podobe se premenijo v meso in kri Jezusa
Kristusa, in se potem od mašnika in vernih v sv. ob¬
hajilu povžijejo. —

Presv. mašna daritev je tedaj pravi dar in vedna
nekervava daritev novega zakona, v katerej mašnik
pravo telo in pravo kri našega Gospoda J. Kristusa
v podobi kruha in vina Bogu daruje.

Daruje se iz ravno tega namena, kakor se je
Kristus na sv. križu daroval, namreč: !. da bi ta
daritev nas grešnike s Bogom spravila in si mi milost
od Boga sprosili, ako smo z živo vero in skesani pri
njej — spravna daritev;  — 2. v čast in poveličanje
božjega veličanstva— hvalna daritev; — 3. v zahvalo
za njegovo neskončno dobroto— zahvalna daritev;  —
4. da bi nam Bog potrebno pomoč v vsili naših dušnih
in telesnih potrebah dodelil — prosivna daritev.  —

Kristusova daritev na sv. križu in daritev presv.
maše se tedaj razločite le v tem, da se je pri daritvi
na sv. križu kri prelila, pri daritvi sv. maše pa se
ne preliva. Sicer ste ena in ravno tista daritev; ravno
te Kristus namreč, ki se je na kervavi način na sv.
križu daroval, se pri sv. mašnej daritvi nekervavo
daruje. — Presv. mašna daritev ni tedaj samo na-
zočenje ali spomin Kristusove daritve na sv. križu,
temuč tudi ponavlanje in zvcršenjc njegove daritve. —

IV.

Vrednost in moč presv. masne daritve.

Vse zasluge S. D. Marie, vklananje vsili angelov, trud
Vsili apostolov, terplenje vsili mučencov, ojstro živlenje
vsili spokornikov in pušavnikov, čistost vsili devic, četi-

747

nosti vsih spoznovavcov, s eno besedo, dobre dela vsih
svetnikov, ki so živeli, ki živijo in bodo živeli do konca
sveta, vse to vkup ni toliko vredno, kot Ena sama pre¬
sveta masna daritev. Zakaj da cerkev to veruje, lahko spre¬
vidimo; vsa čast, ktero stvari Bogu skazati zamorejo,
je le minljiva; temu nasprot pa je čast, ktera se Bogu
s presv. mašno daritvijo skaže, neminljiva; ker se Mu
skaže po njegovem edinorojenem ljubem sinu, ki je Bog in
človek zajedno. Kristus, sin božji, sam daruje in se daruje,
mašnik je le Njegov služabnik in zato ima tudi ta daritev
neminljivo in neprecenljivo vrednost. Nobeno delo ni
Bogu ljubše in dopadljivše kakor sv. maša, nobeno ne
vlolaži Boga tako hitro, nobeno ne rani pekla tako strašno,
nobeno nam ne dodeli toliko milosti, nobeno dušam v vicah
muke tako zlo ne polajša, kakor sv. maša. Zatorej pravi
sv. opat Odo: „Sv. maša je delo, na ktero se blagor
sveta vpira“ Sv. Timotej Jeruz. temu pristavi: „Sv. maši
se ima zemlja zahvaliti, da še stoji, sicer bi jo bila naša
hudobija že zdavno vkončala". Sv. Tomaž: „Presveta
mašna daritev je ravno tako hasnovita, kakor daritev do-
prinešena na gori Kalvarii* in sv. Krizostom: „Ena sveta
maša toliko velja kolikor daritev, ktero je J. Kristus na
gori Kalvarii doprinesel.“ — Kakor Kristusova daritev
na gori Kalvarii, tako ima tudi sv. maša moč v sebi,
božjej pravici popolnoma zadostiti, nas z Bogom zopet
spraviti in deležne storiti božje milosti k odpuščanju
grehov. Zakaj tisti, ki daruje, in komur se daruje, sta
tukaj eden in ravno tisti, namreč božji sin, ki je v vsem
svojemu Očetu enak. Enak je tudi tem, za ktere daruje,
ker je človek postal, in je nam razun greha v vsem enak;
On je dar in mašnik vred. —

Sv. Jan. I. 2, 3. piše, da je On sprava naših gre¬
hov in ne samo naših grehov, tcmuč tudi grehov celega
sveta. Iz tega spoznamo:

1. Da ta daritev ne zgubi svoje moči, čeravno kak
grešen mašnik daruje; zakaj Kristus ni samo dar, teinuč
je tudi mašnik in višji duhoven, ki daruje; kakor tudi
milodar, kferega imeniten gospod po svojem služabniku
med revne razdeliti vkaze, od svoje moči in vrednosti
nič ne zgubi, čeravno je služabnik morebiti hudoben. —

2. Da presv. mašne daritve vsi verni zamorejo deležni
biti; da sc zg žive in mcrtve, ce so udje sv. katolške

cerkve; za spreobernenje grešnikov, krivovercev in ne-
vcrcov, za telesno in dušno pomoč daruje in darovati
zamore. Kar daritve za mertve zadeva, piše že Tertulian
(f 220. po Kr. rojst.) „da so molitve za mertve pri sv.
maši silno stare" in sv. Krizostom: „Niso zastonj zapove¬
dali apostoli, da se pri obhajanji skrivnosti tih spomnimo,
ki so se odtod ločili." Dušam v vicah pa presv. mašna
daritev po priprošnji hasne, da bi Bog njih muke polajšal
in jih rešil, kakor terdi mati keršansko katolška cerkev.—

3. Da morajo verni pri daritvi presv. maše goreče
moliti, da jih Bog ložej vsliši, ker se tu Kristus glava
vsih živih cerkvenih udov daruje kot edini srednik, in prosi
milosti za nas. Gotovo usliši Bog tudi molitve, ktere verni
z Jezusovo družijo. Zato tudi brumni kristjani naj raji pri
presv. mašnej daritvi Boga prosijo, hvalijo in so mu za¬
hval ujej o. Boga prositi, da mu naj naše molitve zavolijo
Jezusa Kristusa, ki se pri sv. maši daruje, se pravi sv.
mašo služiti. —

4. Da je pripušeno in hasnovito, pri sv, maši za
svojega bližnjega moliti, ker to Kristus razločno zapo¬
veduje in Mu je gotovo dopadljivo, ako tu, kjer se On
iz ljubezni do nas daruje, za svoje brate, starše, prijatle,
bolnike, revne in žalostne molimo, da bi jim Bog po¬
magal in jih potolažil. —

5. Kader se Sv. D. Marii ali kakemu svetniku na
čast sv. maša daruje, ne smemo misliti, da se samemu
svetniku daruje. Kakor cerkev uči, se daruje svetniku
le v spomin, da je samega sebe in svet tako slavno pre¬
magal. Take maše se imenujejo zahvalne maše,  ker se
tu Bogu zahvalimo za milost ino čast, ktero jim je On
dodelil; prosivne maše , da bi tudi mi za svoje zveličanje
skerbeti zamogli po priprošnji svetnika, ki je poveličan
ud Kristusovega telesa. Vselej se le Bogu vsemogočnemu
daruje. Zato pravi sv. Auguštin: »Čeravno žertvenike na
pokopališčih raučencov stavljamo, jih ne stavljamo mučen-
com, temuč Bogu samemu. Nobeden naših predstojnikov
še ni rekel: »Tebi, Peter ali Pavel, darujemo." Kar se
daruje, se daruje Bogu, ki je svetnike poveličal. —

6. Da prazno veruje, kdor nekterim mašam p. Grc-
gorjanskim mašam itd.... večjo moč pripisuje, kakor drugim;
zakaj v vsakterej maši je ravno tisti mašnik, ravno tisti dar,
Jezus Kristus, komur bodi čast in hvala na vekomaj.

749

V.

Deli in obredi presv. masne daritve.

Presv. mašna daritev zmiraj ostane maša, ali se z
godbo in slovesno ali pa brez petja z enim ali dvema
strežnikoma opravlja. Perva se imenuje: peta maša,  druga:
tiha maša.  —

Beseda „maša“, ki se presv. daritvi priklada, je bila
že o začetku keršanstva navadna in pomeni odstop ali
razpuščenje; ker so se o pervih časih keršanstva po do-
končanej daritvi verni s služnikovim (Diakon) glasom
razpuščali. Imela je maša dva dela; pervi je segel od
začetka maša do konca pridge in se imenoval: pripravna
maša,  maša nevernih, maša podučencov, ker so tudi pod-
učcnci, neverni in pokorniki smeli nazoči biti. To jim je
cerkev dopustila, ker je želela, da bi jih molitev vernih
in slišana božja beseda k veri in pravi pokori obudila.
Po pridgi pa so se morali iz cerkve podati in zdaj se
je začela vlastna maša ali maša vernih,  ktera se je kon¬
čala s služnikovimi besedami: „Ite missa est“ —• „Pojdite,
maša se je končala", kjer so se vsi verni razpustili, kar
je še dan današnji navadno. —

Sv. maša ima tri poglavne dele, namreč: 1. Daro¬
vanje. 3. Povzdigovanje. 3. Obhajilo s pripravno mašo
in poobrednimi molitvami. —

Namenu in časti presv. mašne daritve zadostiti, je
cerkev njeno slovesnost z raznimi obredi še pomnožila
in povišala, kteri I. Darilnik (oltar.) II. Mašno oblačilo
in III. Način, kako darovati, zadenejo.

I. Darilnik je bil o časih preganjanj štirivoglata lesena
miza. Ko je pa cerkev mir zadobila, so si kamnifno na¬
pravili, in pomeni: 1. Žalostni kraj, kjer so Kristusa
križali. 2. Križ, na ktcrem se je kervavo za nas daroval.
3. Posebno J. Kristusa, ki je, kakor pravi sv. apostol
Mat. 21, 42., cerkveni temelj, darovavec, dar in daril¬
nik. Ogernilo, ktero je na darilniku pogernjeno, nas
spominja na belo tenčico, v ktero sta Jožef Arima-
tejski in Nikodem Jezusovo telo zavila in pokopala. Tudi
nam kaže, kako cisto in nedolžno mora biti naše serce,
da zamoremo vredno Jezusa sprejeti.

750

II. Mašne oblačila so:

1. Poramnica  (Humerale), ktera tudi vrat ogerne, ki
je nekdaj gol bil. Mašnika in verne naj spominja 1) na
Sina božjega, ki je pri svojem včlovečenji svojo božjo
natoro s človeško zakril; 2) nazočuje čeljado zveličanja;
zato molijo mašniki, kadar si jo obdajo: „Posadi o Go¬
spod! na mojo glavo čeladjo zveličanja, da premagam
vražje skušnjave," 3) nam nazočuje pert, s kterim je
bilo Jezusovo obličje zagernjcno, ko so ga Judje za¬
sramovali. —

2. Dopetnica ali alba  t. j. bela platnena mašna srajca
do pet. Njena belina nazočuje čistost in nedolžnost, in
njena dolgost naj opominja mašnika stanovitnemu biti v dobrih
delih, kterih naj si veliko za večnost nabere. Nazočuje
bele oblačila, v kterih je sv. Janez zveste Kristusove
služabnike v nebesih Jagnje božje sledijoče vidil; zato
molijo mašniki pri oblačenji: „Vraij me, o Gospod, in
očisti moje serce, da bom v kervi Jagnjeta očiščen večno
veselje vžival." Nazočuje tudi belo zasramovavno oblačilo,
v ktero so Kristusa na Herodeževo povelje oblekli. —

3. Pas  (cingulum), da se dopetnica med ledovjem pod-
paše. On opominja mašnike k treznosti, zderžnosti in čistosti,
za ktere pri prepašenji prosijo, rekoč: „Prepasaj me, o
Gospod! s pasom čistosti in vgasi v meni vso nasladno
poželčnost, da v meni ostane krepost zderžnosti in
čistosti." — Nazočuje tudi vervi, s kterimi so Kristusa
zvezali.

4. Naročnica  (Manipel) na levici ni oblačilo prav
za prav. Namesto nje je bil nekdaj platnen robec za
obrisanje potu in solz. Mašnike naj opominja, se pridno
truditi v vinogradu Gospodovem? Zato tudi prosijo, kader
si jo nataknejo: „Da bi vunder nosil naročnico solz in težav,
in tudi z veseljem sprejel plačilo za delo." — Nazočuje
tudi potni pert, s kterim je Kristus Svoj kervavi obraz
obrisoval. —

5. Nadramnica  (Stole) mašniku iz ram čez persi
viseča, pri maši nad njimi križema preprežena, je bila
nekdaj beloplatnena in zavoljo snage vpeljana. Pomenila
je po Kristusu dobljeno očiščenje in posvečenje. Zato
molijo mašnik še zdaj: „Podaj mi, Gospod! obleko nc-
vmerljivosti, ktero sem zgubil v pregrehi pervih starišeV,
in če ravno nevreden pristopim k svetim skrivnostim

751

tvojim, naj vundcr večno veselje vživam.“ Zdaj je ozka
in iz druge robe, je znamenje duhovne oblasti in zato
le škofom in mašnikom pristojna. Pomeni tudi železje,
ktero je Kristus nosil in nam spone pervega greha
razterl. —

6. Mašno oblačilo  (casula), v ktereni škof ali maš-
nik mašujejo, 1) mašnika spominja na sv. ljubezen, s
ktere naj vse ljudi objame in jih zmot in zapeljivcov
varuje, kakor je storil Kristus; 2) pomeni vse dolžnosti,
ktere mašni stan naloži, ali po besedi Jezusovej, njegov
jarm in njegovo breme. Zato molijo mašnik pri oblačenji:
„Gospod,“ ki si rekel: „Breme moje je lahko in jarm
moj sladek, pomagaj mi ga tako nositi, da dobim Tvojo
milost. Amen.“ — 3) Pomeni težki križ, kterega je
Kristus nesel. —

7 . Naglavnica  (birettum) ga 1 ) opominja lepo paziti
pri daritvi sv. maše; 2) ga spominja na Kristusovo ter-
njevo krono. —

Cerkvena obleka je po raznih cerkvenih časih in
duhovnih opravilih tudi različne boje ali barve, namreč:

1 ) bele  ob vsili velikih praznikih Gospodovih zavoljo
veselja in zahvale za njegove dobrote, potem ob praz¬
nikih Sv. D. Marie, angelov božjih in tistih svetnikov, ki niso
mučenci, zavoljo njihovega nedolžnega čistega živlenja;

2) mileče,  (ki pomeni ljubezen), o binkoštih, ker je sv.
Duh darovnik pravo serčne ljubezni, ob praznikih sv.
mučencov, ki so iz prave ljubezni svojo kerv za vero
prelili; 3) violčnate ali modre, višnjeve  (ki je podoba
zvestobe) o adventu, postu, na pametvo, križeve dni,
pri pokornih obhodih, ker je znamnje ponižnosti in po¬
kore, ktera pelje k zvestobi, ki smo jo Bogu obljubili;
4) zelene  (ki pomeni upanje) ob nedeljah, na ktere noben
praznik ne pade, zavoljo veselega upanja do nebeškega
kraljestva, ktero nam je Kristus pripravil; 5) Černe  pri
mašah za mertve, pri biljah, pokopih in na veliki petek
v znamnje otožnosti in žalosti.

III. IVačin, kako darovati, nas učijo mašni obredi,
ktere je mati kcršansko-katolska cerkev vpeljala in ob-
deržati zapovedala, ker so po mislih Trident. zbora zvu-
najne znamnja primerne, človeški duh k premišlevanji
božjih skrivnosti spodbadati in veličastvo presvete mašne
daritve povikšati.

752

Pripravna masa.  (Vormesse.)

Pripravna maša obseže nastopno molitev in vhod sv.
maše. Nastopna molitev ima od tod svoje ime, ker se
mašnik k naj nižji stopnici pred oltar podajo, ko jo molijo.
Ta molitev se začne z znamnjem sv. križa in obstoji iz
42. psalma, iz nekih manjših molitvic in iz očitne spo¬
vedi (confiteor.) V njih se izreče in prosi: a) serčno
veselje nad bližnjim sv. obhajilom; b) strah pred sv. Bogom
zavoljo naše nevrednosti; c) prošnja za odpuščanje;
č) zaupanje na božjo milostivnost; d) iskreno poželenje
po sv. obhajilu. Na to mašnik spet gor pred oltar grejo
ino še grede enkrat molijo za odpuščanje grehov, k če¬
mu so tudi verne povabili rekoč: Oremus t. j. molimo.
Pridši k sredi oltarja glavo globoko vklonijo, prosijo svet¬
nike za priprošnjo, kterih ostanjki so tu hranjeni in po¬
ljubijo oltar, da skažejo svojo čast in spoštovanje svet¬
nikom in njihovemu spočetniku Jezusu Kristusu, kar tudi
med mašo večkrat storijo. —

Podajo se mašnik potem na desno stran oltarja in
berejo vhod sv. maše (Introitus) iz mašnih bukev, kteri
obstoji iz imenitnih verstic iz psalmov ali iz besed pre¬
rokov, ki k temu dnevu slišijo. Sklene se vhod vselej
s pesmijo: „Čast bodi Bogu Očetu, Sinu in sv. Dnhu.“ —

Po vhodu se mašnik vnovič spomnijo človeške sla¬
bosti in reve in gredoči pred sred oltarja prosijo ponižno
uzajemno s strežnikom za božjo milostivnost trikrat rekoč
trojno kirie elejson t. j. Gospod vsmili se nas, Kristus
vsmili se nas, Gospod vsmili se nas itd. . . . Kakor ne-
kteri terdijo, se moli pervo k Očetu, drugo k Sinu, tretje
k sv. Duhu, od kterih oni in ljudstvo milo pomoč terdno
zaupajo. Zagledajo pa mašnik na tamošnem božjem raz¬
pelu (nad tabernaklom) preveliko ljubezen nebeškega
Očeta, kteri je svojega edinorojenega sina dal, da bi se
nobeden ne pogubil, ki v njega veruje, vidijo svojo proš¬
njo že tudi milostivno vslišano in preveseli te neizmerne
preobilne dobrote in ljubezni zapojejo iz globočine za¬
hvalnega serca: „Gloria in excelsis Deo “ t. j. „Slava
Bogu na višavah “ itd. ... v kterej pesmi presv. Trojici
preserčno čast in hvalo doprinašajo za vse podeljene
milosti. Perve besede te prevesele pesmi so peli angeli
pri Kristusovem rojstvu, druge je cerkev pozneje pridjala.

753

Na koncu se mašnik s sv. križem prekrižajo, da še s
tim zvunajnim znamnjem poterdijo, kar so usta govorile,—

Potem se obernejo mašnik k ljudstvu in ga pozdra¬
vijo rekoč: „ Dominus vobiscum “ t. j. „Gospod (bodi) z
vami.“ Po tem blagem pozdravu stopijo mašnik spet na
desno stran in povabijo z besedo: „ Oremus “ t. j. „Moli-
mo“ vse nazoče k molitvi in premolijo, pri peti maši pa
prepevajo „ cerkvene molitve (Oratio) ali „ skupne moli-
tve u  (Collecta), ker se skupno za vse verne opravljajo.
Cerkvena molitev (Oratio) se vsigdar ozira na cerkveni
čas ali dnevno obhajilo, skupne molitve se opravljajo na
čast svetnika, kterega še cerkev te dan obhaja ali za
kako posebno potrebo. —

Po skupnih molitvah preberejo mašnik sv. berilo
(Lectio) ali pismo  (Epistola), ki je kak del iz apostol¬
skih pisem — ali novozakonskih sv. bukev. Na koncu
se strežnik v imenu vernih za oznanjeni nauk lepo za¬
hvali rekoč: „Deo gratias “ t. j. »bodi Bog zahvaljen .“ —

Da bi verni vtegnuli, slišane nauke bolj premisliti, so
v pervih časih pevci psalme peli. Dan današnji berejo maš¬
nik namesto njih samo nektere verstice (Graduale),  po
kterih sledi: Alleluja  t. j. hvalite Gospoda.  Tistokrat in
iz tistega vzroka, ko gloria vmolkne, tudi ni alleluje. Na¬
mesto nje se moli pesem žalostnega pokornega pomena
(Tractus);  nekdaj se je počasoma pela. Pet maš pa je,
pri kterih se še tu posebne lepe sv. pesmi berejo, ki se
jim pravi: Sei/uentia  t. j. naslednje.  Berejo se namreč
te pesmi o Velikej noči, o Binkoštih, o prazniku sv.
Rešnjega Telesa in pri mašah za verne duše v vicah.—

Mašnik molijo potem v sredi oltarja kratko molitev:
„ Munda cor meum “ t. j. „ Očisti moje serce u , v kterej
prosijo ponižno priklonjeni in s sklenjenimi rokami za
milost božjo, da bi vredno in dostojno oznanovali njegov
sv. evangelj. Sedaj prekrižajo mašnik evangeljšče in sebe
ino berejo ali pojejo na te den odločeni evangelj, kterega
z besedami: K Dominus vobiscum “ in „ 8equentia s. Evan¬
gelij  t. j. B Naslednje iz sv. evangelja “ začnejo; na to strež¬
nik odgovori: „ Gloria tibi, Domine “ t. j. „ Slava Tebi, o
Gospod  /“ Na koncu polubijo mašnik evangelišče in strež¬
nik se zahvali v imenu vernih za oznanjene sv. nauke,
rekoč: „Laus tibi, Christe /* t. j. „ Hvala tebi, Kristusi —

754

Po evangelji pride: „ Čredo “ t. j. „jez verujem Ta
vera ali to priznanje sv. vere se imenuje Nicejsko-Štam-
bulska vera, ker jo je Nicejski zbor leta 325. po Kr.
r. zoper krivoverca Aria (ki je Kristusovo božjo natoro
tajil,) sostavil in pozneje Stambulski zbor poterdil. Moli
se ob vsili nedeljah, o praznikih Gospodovih, o praznikih
S. D. Marie, vsih apostolov in sv. cerkvenih učenikov, —•

S tem se pripravna maša konča in začne se I. del
sv. maše, namreč:

Darovanje.  (Offertorium.)

Mašnik vzamejo namreč kruh in vino, ktero so verni
nekdaj v cerkev pernesli in na darilnik položili, ker so
v pervej cerkvi verni obhod (ali darovanje) okoli daril—
nika (oltarja) imeli, in svoje dare darovali: kruh, vino in
drugi živež. Zdaj pa jemlejo k darovanji presen kruh
iz samega pšeničnega cveta t. j. iz naj lepše moke, ker
je Jezus naj beržej v presnem kruku pri zadnjej večerji
sv. mašo postavil, ker je kvašeni kruh že velki četertek
Judom prepovedan bil. Tako tudi k vinu neke kance ali
kaplje vode prilijejo, ker je tudi Jezus po Judovski na¬
vadi nekaj vode prilil, ga Bogii v daritev priporočijo,
glavo vklonijo in pohlevno prosijo, da bi blagovolil oboje
milo sprejeti. Potem si roke vmivajo, kar naj jih opo¬
minja na znotrajno čistost, ker le čisti na duši in sercu
dostojno stoji pred oltarjem in obličjem božjim. Pridši v
pred sred oltarja molijo k presv. Trojici in obernivši se
k vernim opomnijo tudi nje k molitvi rekoč: „Orate fra-
tres * ... t. j. „Motite bratje da bo moja in vaša daritev
prijetna vsemogočnemu Bogu, na kar jim strežnik od¬
govori: „Suscipiat Dominus*  itd. t. j. „IVaj bi sprejel Gospod
daritev iz tvojih rok v slavo in čast Svojega imena, tudi
v našo korist in v korist vesolne Svoje sv. cerkve.“ —

Mašnik rečejo Amen, in molijo iskreno in vroče pa
tiho molitve, kfere se zato tudi imenujejo tajne ali tihe
molitve (Secreta),  v kterih navadno za duhovne dobrote
prosijo. Kakor da bi pobožnosti vneto serce prikipelo,
začnejo mašnik njihov konec glasno prepevati in v na¬
sledili slavni in hvalni pesmi, ki se ji pravi: „predgovor“
(praefatioj  verne očitno opominjati, naj tudi hvaležni
svoje serca povzdignejo in združeni z nebeškimi trumami

755

častijo Boga, ker se bo kmalo doprinesla daritev božjega
Edinorojenega sina. —

Masno vodilo.  (Canon.)

Drugi poglavni in naj imenilnejši del sv. maše se
začne z mašnim vodilom, čigar jedro je presv. obhajilo.
Beseda: mašno vodilo (Canon, Hegel) pomeni pravilo,
kterega se morajo vsi mašniki pri maši natanjko deržati,
ako hočejo vredno darovati. Mašno vodilo obseže moli¬
tve, ktere se pred povzdigovanjem, pri povzdigovanji in
po povzdigovanji molijo noter do Očenaša, kjer se mašno
vodilo konča. Verni zavoljo tega o začetku mašnega
vodila ponižno pokleknejo in sv. tihota se razlije po ve-
solnej cerkvi. Mašrtik sami potolažijo svoj glas in molijo
bolj počasno in tako rahlo, da se le sami čujejo.

Svoje nevrednosti svesti položijo roke sklenjene na
darilnik in vroče prosijo, da bi Bog nebeški blagor in
blagoslov podelil najpred svojej sv. katolškej cerkvi,
svojemu hlapcu papežu, škofu, vladarju in vsirn katolškim
kristjanom. Spomnijo se pri spominu za žive tistih po¬
sebno, ki so se njihovej prošnji priporočili, kakor nazočih
vernih in vsili, za ktere so se moliti namenili. In da bi
njihova molitev bolj krepka bila, nazivajo poštljivo S. D.
Mario, vse blažene apostole in mnoge mučence po imenu in
vse svetnike sploh, da bi jim pomagali božjo milost in
pomoč sprositi po našem Gospodu J. K. Amen. — Po¬
ložijo zdaj svoje roke čez kupo in hostijo, jih s sv. kri¬
žem blagoslovijo in prosijo, da bi ta dar Bogu prijeten
bil, nas ž njim pomiril in nam k zveličanju pripomogel s

Gospodom J. Kristusom.-Začne se potem

povzdigovanje. —

Povzdigovanje.

Mašnik pobožno premišlujejo, kar je Jezus v Jeru¬
zalemu po zadnjej večerji storil in vse ponovijo in storijo,
kar je On tam storil. Vzamejo kruh, povzdignejo oči k
sv. nebesom, zahvalijo, pokrižaje blagoslovijo in rečejo
prav razločno in poštljivo: „To je moje telo.“ Kleknuvši
počastijo zdaj presv. telo pod krušno podobo in vstavši
ga tudi ljudstvu povzdignejo v počeščenje. Ravno tako
primejo kupo z vinom, zahvalijo, ga blagoslovijo in iz-

756

govorijo besede Jezusove: „To je kupa moje kervi, no¬
vega in večnega zakona, skrivnost vere, ki se prelije za
vas in, za mnoge v odpuščanje grehov. Kolikorkrat koli
to storite, storite to v moj spomin.“ Kakor poprej telo, tako
počastijo mašnik in verni tudi kerv Gospodovo. —

Po povzdigovanji zato iskreno in preponižno molijo,
da bi Bog to ponovljeno, neomadeženo, čisto, posvečeno
daritev blagovolil tako milostivo sprejeti, kakor je milo-
stivo sprejel dar pravičnega Abelna, očaka Abrahama in
svojega visokega mašnika Melhizedeka. — Ljubeznivo
molijo zdaj tudi za tiste, ki so že šli iz časnosti v večnost,
pa še ne vživajo božjega obličja, namreč za vse verne
duše v očiščenje, da bi se jih Bog vsmilil in jim dal večni
mir in večno zveličanje po Jezusu Kristusu. ... —

S tem se konča mašno vodilo, ter sledi:

Sv. obhajilo.

Tu mašnik zaupljivo in serčnim glasom molijo Obe
naš.  Zadnjo prošnjo izreče strežnik v imenu vernih in
mašnik jo sklenejo s besedo Amen, kar očitno kaže, da
mašnik in verni skupno pri sv. maši molijo in darujejo.—
Primši s desnico zlato plitvico (pateno) prosijo, da bi
nas Bog od vsega preteklega, zdajnega in prihodnjega
zlega rešil in nam milostivo mir dodelil, da bi brez greha
in straha srečno živeli itd., se s plitvico prekrižajo in
sv. hostio na njo položijo. Odkrivši kupo in poštljivo
kleknuvši razlomijo nad kupo hostio na dvoje; kar nas
spominja na lomlenje kruha pri zadnjej večerji in na silno
smert Jezusovo, kteri nas je s Bogom pomiril. Od ene
polovice hostie vlomijo mašnik spet košček in ga v kupo
spustijo, kar pomeni, da sta kruh in vino eno, namreč
ves in nerazločen Jezus Kristus, Bog in človek, čeravno
sta bila pri darovanji razločena. —

Potem molijo in počastijo Jezusa Kristusa skrivno
nazočega v presv. rešujem telesu in se pobožno pri¬
pravljajo k sv. obhajilu. Zato bijejo trikrat ponižno na
persi rekoč: „Agnus Dei “ itd. t. j. „Jagnje božje!  ki od-
jemlješ grehe sveta, vsmili sc nas;“ tretjokrat pristavijo:
»daj nam mir.“ Priklonjeni prosijo vesolnej sv. cerkvi
mir in sebi milost, Jezusa Kristusa vredno prejeti. Klek¬
nuvši primejo potem s levico presv. rešnje Telo, se na
persi bijoči izgovorijo trikrat pobožno in pohlevno besede
paganskega stotnika: „ O Gospod! jez nisim vreden , da

75?

greš poti mojo streho , temuč reci samo eno besedo in
zdrava bo moja duša.“ Vžijejo presv. rešuje Telo in kerv
J. Kristusovo in podelijo presv. rešnje Telo tudi vernim,
ki ga hočejo vziti. —

S tem so poglavni deli maše dokončani in začnejo se:

Poobredne (poobhajlne) molitve.  (Nachmesse.)

Ktere zapopadejo hvalo za sprejete milosti in milo
prošnjo, da bi jih nam Bog blagoslovil, „//e missa esl“
t. j. „ Pojdite, maša se je končala mašnikovi blagoslov:
„Benedicat vos“  itd. t. j. „ Naj vas blagoslovi  vsemogočni
Bog Oče, Sin in sv. Duh Amen.“ in začetek Ivanovega
sv. cvangelja: „In principio eral Verbum*  itd. t. j. n O
začetku je bila Beseda “ itd, .. .

VI.

Kako moramo sv. maso slisati.

Ako hočemo, da bi nam sv. mašna daritev kaj ha-
snila, jo moramo po volji in duhu naše sv. cerkve in po
namenu, iz kterega jo je Kristus postavil, slišati. Vedeti
moramo namreč: 1. da je sv. maša tista daritev, kfero bi
mi sami, z vsim, kar smo in imamo, vsemogočnemu Bogu
v njegovo poveličanje, v zadostenje za svoje grehe, v
zahvalo in prošnjo za potrebne dobrote dopernesti imeli.
Ker pa smo grešniki veliki in te daritve dopernesti ne
zamoremo, jo sam J. Kristus za nas dopernese; 2. da se
moramo Jezusove daritve priserčno vdeležiti in se s
Bogom združiti; 3. da je daritev presv. maše tudi na-
zočenje Kristusovega terplenja in smerfi. — lz tega si
moramo^troje zapomniti; namreč:

1. Čeravno so mašnih sami pri darilniku (oltarju) in
sami tam govorijo, in s svojimi rokami darujejo, se
moramo vunder tudi mi ž njimi združiti in ž njimi
darovati. —

Pri nastopnej molitvi (Staffelgebcth) se moramo kot
ubogi grešniki pred Bogom ponižati in milost od njega
prositi. — Pri slavi (Gloria) ga moramo z mašnikom
hvaliti in slavili. — Pri sv. berilu ali pismu (Epistel) se
mu moramo za njegove sv. nauke zahvaliti in terdno
skleniti, se po njih ravnati. — Pri veri (Čredo) mora-
Gofihie. 48

758

mo z ustmi in sercom vero ponoviti in terdno obljubiti,
v rimsko-katolškcj cerkvi živeti in umreti. —• Pri daro¬
vanji (Oflfertorium) moramo svoje serce, vse svoje želje
in nagnenja Bogu darovati; in pri svetem (Sanctus) z
vsimi angeli in svetniki Boga hvaliti in slaviti. — Pred
povzdigovanjem moramo svoje grehe obžalovati in mi¬
sleči, da nismo vredni gledati božjega obličja si spomniti,
da smo dolžni, Bogu za svoje grehe zadostiti in pri
spominu za žive moliti, V lep izgled nam je tu sveti
Frančišek Borgiaz, kteri si je v presv. mašnej daritvi
Kristusovo terplenje na sv. križu živo nazočeval in tedaj
v svojem spominu pet kervavih ran Jezusovih spre¬
jel. liani na desnici je izročil papeža, škofe in
vse mašnike; rani na levici kralja in poglavarje posvetne
oblasti, lianam na desnej nogi je izročil vse redovnike
in ranam na levej nogi vse svoje sorodnike, prijatle, do¬
brotnike in vse tiste, ki so se njegovej prošnji priporočili.
Stransko rano je sebi ohranil; v to se je zamislil z vsimi
svojimi nadlogami in težavami. Pri spominu za mertvc je molil
za vse svoje dobrotnike in prijatle , ki so se že iz tega
sveta ločili, in za vse tiste, za ktere je bil moliti dolžen,
ter jih je Jezusovim ranam izročeval in jih Bogii daro¬
val. — Pri povzdigovanji moramo spoštljivo z mašnikom
Jezusa moliti in ga Bogu Očetu v poveličanje, v za¬
hvalo za vse prejele dobrote, v zadostenje za naše grehe
in za grehe celega sveta, za pomoč v nadlogah in teža¬
vah in v dosego nove milosti božje darovati, in tudi sami
sebe iz ravno tega namena popolnoma žerlvovati. --

Po povzdigovanji moramo Jezusa na darilniku na-
zočega moliti, se za njegovo milostljivo včlovečenje za¬
hvaliti in priserčno želeti, se ž njim in po njem s njego¬
vim nebeškim Očetom združiti. In v tem obstoji:

2. Pobožnost pri sv. maši, ktera sliši k III. poglav-
nemu delu, ki od Očenaša do konca maše seže, v ktcrem
delu mašnik Jezusovo sv. rešnje telo in kerv povžijejo.
Zeli namreč cerkev, da bi se verni pri vsakej sv. maši
z Jezusom in po Njem s Svojim nebeškim Očetom zdru¬
žili in sedinili; in to je želela in tudi zdaj želi cerkev.
Ker pa to pri vsakej maši ni mogoče, morajo na duhovni
način Kristusa vživati t. j. sv. poželenje obuditi, da bi
vredni bili ga sprejeti, To serčno poželenje mora pa v
živej veri in priserčnej ljubezni do Jezusa vkoreninjeno

759

biti t. j. kdor to poželi, mora v ljubezni in (gnadi) mi¬
losti božjej biti, ker se le tako s Kristusom še bolj sedini
in deležen postane duhovnih dobrot in milosti božje. Kdor
tedaj hoče pri sv. maši k nebeškcj mizi pristopiti, mora
svoje grehe sercno obžalovati, živo vero na nazočnost
Kristusovo, terdno zaupanje na Njegove zaslužbe in go¬
rečo ljubezen do Njega obuditi in pri mašnikovem ob¬
hajilu sercno želeti, Jezusa vredno prejeti in se ž Njim
sediniti. —

Po obhajilu se moramo z mašnikom Bogu za to ne¬
skončno dobroto in ljubezen Jezusovo zahvaliti in več¬
krat o dnevi na-njo misliti.

3. Pobožnost v tem obstoji, da se že pred začetkom
sv. maše živo spomnimo, da je ta presv. daritev spomin
Jezusovega terplenja in neskončne ljubezni do nas. Za¬
kaj spoznal in previdil je On: Ko bi se mi le spomnili
na to, kar je On za nas terpel, bi nas ta vedni spomin
gotovo budil in spodbadal, da bi Ga ljubili in Mu služili.
K temu nam pa ravno nazočenje mašnih običajev naj
bolj pripomore, ter se o premišlcvanji tih običajev živo
spomnimo na vse Jezusovo terplenjc in v duhu gremo
po Jezusovih s ternjem nasajenih potih.

K temu naj ti služi sledeče:

Nazočenje Kristusovega terplenja

pri sv

Mašnih.

1. Gredo k oltarju (daril—
niku.)

2. Začnejo sv. mašo.

3. Molijo očitno spoved
(confiteor.)

4. Gredo k oltarju in ga
poljubijo.

5. Gredo na desno stran.

6. Berejo vhod (Introitus.)

7. Gredo v sred oltarja in
molijo: kirie.

maši.

Kristus.

1. Gre na Oljsko goro.

2. Začne moliti.

3. Pade na kolena in ker-
vav pot poti.

4. Judež Iškariot Kristusa
poljubi in izda.

5. Kristusa vjamejo, zve¬
žejo in k Anaz-u peljejo.

6.  Ga pri Anaz-u krivo to¬
žijo in zasramujejo.

7. Ga h Kajlaz-u peljejo, kjer
Ga Peter trikrat zataji.

48*

760

Masnih ,

8. Rečejo: Dominus vobis
cu m.

9, Berejo sv. pismo (Epi-
stel.)

10. Molijo v sred oltarja:
Munda cor meum.

11. Berejo sv. evangelj.

12. Odkrijejo kupo (Kelch).

13. Darujejo kruh in vino.

14. Pokrijejo kupo,

15. Si roke vmivajo.

16. Rečejo: Orale fralres.

17. Tiho molijo.

18. Molijo predgovor in
Sanctus.

19. Molijo za žive.

20. Tiho molijo.

21. Blagoslovijo kruh in vino
in ga prekrižajo.

22. Sv. žertvenico (hostio)
povzdignejo.

23. Kupo povzd‘gnejo.

24. Tiho molijo.

25. Glasno rečejo: „ N ob is
quoque peccatoribus“

26. Molijo: „ Pater noster*
(Oče nas).

27. Zlomijo žerlvenico.

28. Spustijo en košček v
kupo.

29. Rečejo: „Agnus Dei.“

Kristus.

8. Petra pogleda in ga spre-
oberne.

9. Ga k Pilatu peljejo.

10. Ga k Ilerodež-u peljejo
in tam zasramujejo.

11. Ga zopet k Pilatu pe¬
ljejo in tam krivo tožijo.

12. Ga nesramno izslečejo.

13. Ga grozovitno bičajo,

14. Ga s ternjem venčajo.

15. Pilaluz Ga nedolžnega
spozna.

16. Pilatuz Ga s besedami:
„Ecce homo“ ljudstvu
predstavi. —

17. Ga plujejo in zasramu¬
jejo-

18. Ga k smerti na križu
obsodijo,

19. Nese križ na Kalvario.

20. Sreča Svojo žalostno
mater in brumne žene.

21. Ga na križ pribijejo.

22. Križ po koncu postavijo,

23. Mu teče kri iz peterih
ran.

24. Vidi Božjo žalostno ma¬
ter pod lirižem.

25. Moli na sv. križu za
nas.

26. Govori na križu sed¬
mere besede.

27. Izdihne in vmerje.

28. Njegova duša gre v
predpekel.

29. Mnogi Ga pri križu kot
sina božjega spoznajo.

761

Mašnik.

30. Se obhajajo.

31. Kupo očistijo.

32. Kupo pospravijo.

33. Rečejo: „Dominus vo-
biseum."

34. Molijo zadnje molitve.

35. Rečejo zadnjič: „Do-

minus vobiscum.“

36. Blagoslovijo verne.

37. Rečejo: „Itc missa es(“
in berejo zadnji evan-

s el j- —

Kristus.

30. Ga v grob položijo.

31. Brumne žene Ga po-
mazilijo.

32. Zopet od smerti vsta¬
ne.

33. Se Svojej materi in u-
čencom prikaže.

34. Se prikaže Svojim u-
čencom in jih skoz štir—
deset dni še uči.

35. Se pri Svojih učencih
poslovi in gre v ne¬
besa. —

36. Jim pošlje sv. Duha.

I 37. Pošlje apostole po vsem
svetu sv. cvangelj o-
znanovati. —

Tako si zamoremo Kristusovo terplenje nazočevati
in se z Jezusom popolnoma združiti, kar je pri sv. maši
naj bolj potrebno. Opustiti ne smemo, med vsakim na-
zočenjem serčno ljubezen in kes obuditi in sc neskončno
dobrotljivemu Jezusu ponižno vdati in zahvaliti; na kar
nas tudi vsaka skrivnost presv. maše opominja. —

Kdor tedaj tako sliši sr. mašo in vse spolni, kar
sim tu priporočil, gotovo ne bo milosti božje prazen iz
cerkve šel; zakaj, ako jc Bog zmiiaj pripravljen, nas
uslišati, nas bo gotovo naj rajše in najpred uslišal pri sv.
maši, kjer se njegov edinorojeni sin na darilniku daruje.

Razvidirno iz tega tudi, da so v zmoti, ki želijo, da
bi se mašne molitve v kakem diugem jeziku namesti v
latinščini opravljale.

Zakaj: 1. Vsak se z masmkom v duhu lahko sedini
in v svojem jeziku Bogu svoje težave in nadloge potoži,
ker Bog ne gleda na besede temuč na serce. Imamo tudi
mno°o dobrih molitevnih bukev v narodnem jeziku spisa¬
nih, °v kterih so cerkveni obredi razloženi in primerne moli¬
tve pristavljene. —

762

2. Je katolška cerkev prav ravnala, ki je pri sv.
maši latinščino obderžala ter se (udi v tem pokaže edi¬
nost rimsko-katolške cerkve, in se vsi katoličani v tem
spoznajo, ko imajo povsod eno in ravno tisto božjo službo
v enem in ravno tistem jeziku. —

3. Se deželni jeziki spreminjajo in kmalo bi dvoum-
Ijivost ali nerazumljivost besed overala spoštljivost presv.
mašne daritve in še vero v nevarnost pripravila. —

4. Je latinščina časti in veličastvu presv. maše po¬
polnoma primerna. V njej so govorili rimski premagavci
in sv. oznanovavci vere v daljnih deželah. —

5. Je namen presv. mašne daritve sploh verne k
molitvi spodbudili, ne pa jih podučiti. S sercom se morajo
verni te skrivnostne daritve vdeležiti in želeti, se z Je¬
zusom sediniti in zaslužb te daritve deležni postati, da
bodo polni Njegovih zaslužb, z Njegovo presv. kervjo
očiščeni in z Njegovim presv. mesom okrepčani hodili
po poti pravice in resnice in večno zveličanje dosegli. —

Vse Sv. D. M. na čast in slovenskemu narodu
v zveličanje! —

KONEC.

KAZALO.

A.

Advent  kaj je 10.

Aleluja  kaj pomeni 263.

Almožnja  si pridobi prijatle 404.

Alojzi sv.,  njegovo živlonje, kako ga
posnemati 630. Pobožnost (andolit) k
njemu 638.

Ana sv.,  mati Marij na, njen praznik in
živlenje 666.

Angeli  zakaj se veselijo nad spokorje-
njem grešnika 381.

Angeli hudobni,  zakaj se jih Bog ni
vsmilil 47.

Angeli vdrlii,  njili opravila, kaj smo jim
dolžni, kako nas te nauk tolaži 682.

Apostoli,  ktere si je J. K. izvoljil, vse
zapustijo in za njim hodijo, njih pla¬
čilo 584.

Apostuljski moži  se malo obrajtajo 664.

B.

Beseda božja  je podobna semenu 111.
MoČ njena 113. Kaj koristi, blagor
jim, ki jo poslušajo 169. Kdo jo po¬
sluša 204.

Beseda večna  glej Jezus Kristus.

Binkošti,  kako se pripravljati na nje,
nauk od njih 414.

Birma,  zakrament sv. birme, nauk 321.

Blagoslovlenje,  nauk od tega 393.

Blagoslov očeta in matere  se ima visoko
obrajtati 160.

Blagoslovlenje nove cerkve,  ceremonije pri
tem 501. Obletnica cerkv. blagoslov*

lonja glej obletnica.

Bližnji,  kdo je naš bližnji 425. Ljube¬
zen do bližnjega je spolnovanje zapo¬
vedi 89. Kako se pokaže 426.


Bog  je Bog tolažbe in upanja 19. Kako
je vsmiljen 484. Hoče, da bi se vsi
zveličali 308.

Bogastvo,  zakaj krivično 404. Komu
koristi 443.

Boj,  potrebno je, so s sovražniki našo
duše bojevati, kako se bojevati 483.
Bolezen,  tolažljivi nauk 480.

Božič,  kaj so božični prazniki 42.

Božja služba  glej služba.

Burja  na morji 90.

C.

Cdhej,  mitar, njegovo spreobernenje 505.
Ceremonije  v katolj. cerkvi glej obredi.
Cerkev, hiša božja,  kako se v cerkvi ob¬
našati 139. Kako za njo skerbeti 190.
Kaj storiti, preden v cerkev greš 415.
Cerkev keršanska,  ktera je prava, znami-
nja prave cerkve, zvunaj cerkve ni
zveličanja 283. Je podobna ženofove-
mu zernu 99.

Cerkveno žegnovanje  glej blagoslovlenje
nove cerkve.

Čolnar,  zakaj so jih Judi tako sovra¬
žili 695.

Cvetna nedela,  nauk od nje 217. Olko
se blagoslovi ujej o 218. Prosejin, kako
biti pri njej 218.

Č.

Čas , kako se kupi 477. Čas žetve 96.
Čast,  kaj storiti, ako se ti krati 83.
Čaša tciplenja  152. 665.

Cerna nedela,  od kod to ime 202.
Češčena si Maria,  razlaganje 609.

Četertik veliki  226.

Čistost  nauk od nje 561.

764

Cudopolni kraji  520.

Cudopolne podoba  520.

D.

Dar božji,  kteri je nar bolj Hi 203.

Daritve sploh,  nauk od tega 390.

Daritve star. zakona  so podobe daritve
na križu in sv. mase 352. 743.

Daritva sv. meše  740.

Darovi,  sedem darov sv. Duha 317.

David,  zakaj se imenuje oče Jezusa Kri¬
stusa 608.

Davki,  dolžni smo jih plačevati 401.

Delo  v vinogradu gospodovem, kaj po¬
meni 105.

Dela dobre,  nič ne koristnijo Človeku v
grešnem stanu 118. Nauk od njih 400.
temote kaj so 14.

D en sveti  glej božič.

Denar  kaj pomeni 485.

Desetina  se ima odrajtovati 417.

Device,  pet modrih in neumnih devic,
nauk od tega 737.

Duh,  hoditi v duhu, kaj to 442.

Duhovniki  kaj so 28.

Duh sv.,  zakaj svet, kaj stori v človeku
317. Njegov sad 318. Zakaj ga učenci
Jezusovi niso prejeli, preden je Jezus
v nebesa šel 295. Kako on svet sodi;
kako uči vso resnico; kako govori sam
od sebe 29G. Zakaj je tolažnik; kako
je za Kristusa pričeval 311. Zakaj se
je binkoštni praznik pokazal v podobi
ognjenih jezikov 316. Kaj je on do¬
delil apostolom 316.

Duša,  kaj so pravi: svojo dušo sovra¬
žiti 673.

Duše  v vicah glej vice.

F.

Filip, apostcl, in Jakob,  god in živle-
nje 616.

Frančišk Asiški,  njegov god in živle-
nje 705.

Frančišk Ksavcrij,  njegov god in živle-
nje 530.

G.

Oluhomutec,  njegovo ozdravienje 420.

Gnada  se vselej ne deli koj hitro 711.

Gobe,  Jezus odzdravi gobove 84. 432.

Gospodarji in gospodinje  njih dolžnosti 87.
Njih dobri izgledi veliko premorejo 480.

Gospodinja  prava keršanska gospodinja
668 *

Grehi  v mislih in poželenju 409.

H.

i Herodež,  zakaj je Jezusu po živlenju
stregel, kdo ravna kakor on, njegovo
plačilo 567.

Hinavščina,  nje so je skerbno varovati
151. Kdo je hinavec prav za prav
489.

Iloscet  glej ženitba.

Hoscetno  oblačilo glej ženitbansko obla¬
čilo.

Hudič,  mutec, kaj je 165. Kako ga Kri¬
stus izganja 165.

Hudoba,  kako iz serca jo spraviti 105.

Hvala ljudi,  ni prav jo iskati 125.

Hvalna pesem  angelska kaj pomeni 46.

J.

Jakob  imenovan pravični, apotel, njegov
god in živlenje 618.

Jakob,  starejši, njogov praznik in živle¬
nje 662.

Janez Kerstnik,  njogov god in živlenje
639. Je bil več kot prerok 20. Zakaj
je ga Ilerodež dal v ječo vreči 20.
Kako je Gospodu pot pripravljal 21.
Glas vpijočega v puščavi, njogov
kerst 25.

Janez 'sv.,  apostol in evangelist, njegov
god in živlonjo 556. Št. Janžcvo vino
563.

Jaslice,  od kod navada jaslico naro-
jati 52.

Jed  kdaj ona Človeka onečedi 174.

Jernej sv.,  njegov praznik in životopis
677.

Jeruzalem,  zakaj se je Jezus nad Jeru¬
zalemom razjokal; kt\j to pomeni
410.

Jeza,  alj je vsaka jeza greh 388. Kako
se jezo varovati 390.

Jezik,  nauk kako se jezika posluževati
422.

Jezus,  presladko ime, kaj pomeni, kako
se ima izrckovati 59. Serce 363.

Jezus  u tempolnu, 3 dni tam ostane, je
tam najden 69. Zakaj je tako rad s
j grešniki jedel 696. Je bil od hudiča
skušan 132. Po morji hodi, ozdravlja
bolnike 130. Kupčevavce in proda-
javee iz tempelna izganja 139. 189.
Treba jo bilo, da je viuorl in nas od¬
rešil 672. Njegovo vstajenje 264.

I Jožef, sv.,  Jezusov rednik, njegov praz¬
nik in živlenje 599. Kako ga Častiti
i 604.

j Juda TadevŽ,  apostel, njegov god in Živ-
j leiye 709.

765

K.

Katarina sv.,  devica in mučenica, njeno
živio nje 735.

Kelih terplenja  glej čaša.

Karat sv.  je zakrament, nauk od tega
328. Kaj smo pri kerstu postali 392.

Ker sinica  glej sabota velika.

Keršanstvo,  kako se je razšlrovalo 99.
531.

Kletva  je velik greh 466.

Kialji sv. tri  njih god 62. Kaj pomenijo
njih darovi 66. Naj tudi mi daruje¬
mo 67.

Kristus  pervorojeni Marije; zakaj v u-
božtvu rojen 44. Postavljen mnogim
v padec in vstajenje; znaniinje, ktere-
mu se bo zopergovorilo 54. Kako je
rastel v modrosti in starosti 72. Pravi
Bog 572. Dober pastir 287. Pravi
človek 571. Pot, resnica in živlenje
621. V tempeljuu darovan 589.

Križ sv.,  nauk od njega 627. Najdenje
sv. križa 623. Povzdigovanje sv. križa
689. Križev pot 692. Pokrižanje 628.

Krotkost,  je lepa čednost 190.

Kvadragesima, Kvinkvagesima,  kaj to? 100,

Kvaterni posti,  kaj je to? 7,

L.

Lacar,  Jezus ga oživi 198.

Lakomnost,  jo glavni greh 456.

Lavrenc sv.  njegov god in životopis 669.

Lenoba  nauk od tega greha 106.

Leto  novo, od kod ime, zakaj si srečno
novo leto voščimo 56.

Leto cerkveno,  kaj je 1. Kako se raz-
deluje 1.

Leto sveto,  kaj je to? 469.

Ljubezen do Boga,  zakaj imamo Boga
ljubiti 320. 461. Ktera je prava, alj
se veže s strahom 462.

Ljubezen  je vez popolnosti 93.

Ljubezen bratovska,  kako se gre ohra¬
niti 74.

Ljubezen do Miznega  glej bližnji.

Ljubiti Boga,  kaj se pravi 461.

Luč,  kaj to pomeni duševno 732.

Luč večna,  kaj 'v cerkvah pomeni 362.

Lulika  v duševnem pomenu kaj je 97.
Zakaj je Bog ne da izruti 96. 97.

M.

Magdalena,  njen god in Živlenje 655.
Zakaj je delala očitno pokoro 660.

Magnijicat,  hvalna Marij na pesem 654,

Maria sv.,  izgled pokorščine 589. Nje
hvala 542. Je podobna knjigi 688,
Njeno vbožtvo 590. Se zaroči s sv.
Jožefom 607. Zakaj se deklo Gospo¬
dovo imenuje 609. Nje visokodušnost
733.

Maria sv.,  njeni prazniki: čisto spočetje
540. Svečnica 586. Oznanenje alj
ibehtnica 605. Sedem žalost 614. Ob¬
iskanje 652. Vnebovzetje 674, Roj’
stvo 6S7.

Maria,.  Martn a sestra 675,

Marka sv.,  glej procesija.

Martin sv.,  škof, njegov god in živlenje
729.

Matevž sv.,  njegov praznik in životopis
693,

Matia sv.,  njegov praznik in životopis
592.

Memrati  zoper Boga ni prav, je greh
107. 409.

Mertvud,  Jezus Kristus ozdravi mertvud-
nega 465.

Meso  blagoslovlenje alj žegnanje mesa
263,

Meča sv.,  nauk od nje 740.

Mešnikovo blagoslovlenje,  sv. zakrament
nauk od njega 434.

Mihael sv.,  nadangel, njegov god 697.

Miklavž  glej Niklavž.

Milost  do bornih Bogu dopade 150. Dela
telesne in dušne milosti 137.

Milošnja  si pridobi prijatle glej almožna.

Mir božji,  kaj je 23. Nar boljše blago
272. Kdaj ga v sercu vživamo 93,

Mitar  glej čolnar.

Mnenje dobro  alj dobra majnenga glej
namen.

Mladeneč  v Najmu, kaj pomeni 448. Nje¬
gova mati je podoba sv. katolj. cer¬
kve 197.

Moliti,  kaj se pravi v Jezusovem imenu
moliti 298.

Molitva,  zakaj je Bog vselej no vslisi
298. Kdaj je posebno treba moliti 299.
Kratke molitvice alj iskrice 299.

Nadloga,  kako si v nadlogah pomagati 24.
Nadškof  576.

Nagnenje hudo,  nauk od tega 97.

Namen dober,  nauk od njega 384.

Napuli,  dobro se tega greha varujmo 116.
Nauk Jezusov  je podoben kvasu, zakaj
se je tako hitro razširoval 99.

Nauk ustmeni  glej sporočilo.

Navade  grešne, kako jih odpraviti 105.
Nebeško veselje  476.

Nebeško kraljestvo,  komu je podobno 95,

766

Nečistost,  nauk od nje 373.

Nedela,  kaj je, zakaj Bogu posvečena 1. j
Kako jo posvečevati 2. 456.

Nedolžnost,  je imenitna in lepa 565.

NevoŠljivosl,  kam polja Človeka, nauk od
tega greha 156.

Niklavž sv.,  škof, njegov god in životo-
pis 534.

O.

Obhodi  cerkveni glej procesije.

Obletnica  cerkvenega žegnovanja, nauk
od tega 500.

Obredi,  nauk od njih 421. 450.

Obrekovanje,  nauk od njega 405. Potolaži ,
se, ako te kdo obrekuje 407.

Obrezovanje  Jezusa Kristusa 57.

Očaki,  kdo so ti 576.

Oče,  kdo je bil pravi oče Jezusov 608.

Oče naš  njegovo razkladanje 300.

Odgoja otroška,  je potrebna, kako, nauk |
od tega 643.

Odpustek,  nauk od odpustkov 467. Por- ;
ciunkule glej porciun kula.

Olje sv. poslednje  nauk od njega 427.

Oltar,  kaj pomeni glej nauk od sv. maše
740. Zakaj se v postu s modrimi (bla-
vimi) perteninami ogerne 123.

Orožje luči,  kaj je 13. Hudičevo 166. j
Kdo hudiču orožje odvzame 166.

Ostanki  svetnikov se smejo častiti 518.

Otročiči nedolžni,  njihov god 563.

Ovčice  Kristusove, ktere so 211. Na čem
je jih poznati 287.

P.

Papež,  nauk od njega 575.

Passion  glej terplenje.

Pavl sv.,  apostel, njegov god in živlenjo
648, Njegovo sprobernenje 582. Zakaj
sam od sebe tolko slavnega pripo¬
veduje 110.

Pekel  nauk od pekla 474.

Pepel,  blagoslovljeni alj Žegnani 123.

Pepelnica,  od kod to ime 123.

Petek veliki  nauk in obredi 232.

Peter sv.,  apostel, njegov god in živlenje
646. Praznik stola sv. Petra 569. Spo¬
zna, da je Jezus pravi Bog, njegovo
plačilo zato 573. Je skala sv. cerkve
573. Sprejeme kluče nebeške, on veže
in resi 574.

Petje cerkveno  94.

Pismo sv.,  nauk od sv. pisma 274.

Plačilo  delavcov v vinogradu 105.

Pobožnost prava,  nauk od nje, v čem ob¬
stoji 72,

Podanje v voljo božjo,  nauk od njega 87.

Podobe svetnikov  v časti imeti je prav
519.

Pohujšanje,  nauk od pohujšanja 312,

686 .

Pokore cerkvene  v starih časih naše cer¬
kve 468.

Pokoro  odlašati do smerti jo nevarno 411,
Nauk od zakramenta sv. pokore 33.

Pokorščina,  nauk od nje 71.

Ponižnost  je potrebna 447. Nas stori
Jezusu podobne 219.

Ponovljenje duha,  kako se naj zgodi 471..

Porciunkula  — odpustek 707.

Porodice  nauk za nje 591.

Posledne reči  človeka so hujše kakor
perve 168.

Posli,  nauk za nje 88.

Post,  pravi, kaj je 127. Kdo se je dol¬
žen postiti 8. S kterim namenom po¬
stiti se 9. 122. Kako se zoper post
greši 9. Štiridesetdanski,  od koga je
vstavljen 121. **'

Postni dni,  kaj so 5. Kdo je jih vsta¬
vil 5. Kteri so nar imenitncjši 7. Kva-
terni posti 7. Cuvajni posti 7.

Postni čas,  kako ga obhajati 122. Je čas
posebnih milost 131.

Posvariti,  bratovsko, po stopnjah 172.

Poti božji,  nauk od njih 525.

Poterpežljivosti,  nauk od nje 486.

Prazniki  glej svetki.

Predpostavljeni  nauk za nje 75.

Predvečeri  glej prazniki.

Pridiga,  kaj storiti pred, med  in po  pri¬
digi 114.

Pridigarji,  kdo jih kamnuje in pobija 556.

Prihod  Jezusa Kristusa pervi in drugi 10.

Prilika,  zakaj je Jezus vselej v prilikah
govoril 98.

Prisegati,  nauk od prisege 499.

Procesije,  nauk od njih 302. Na svetega
Marka den in križni teden 301.

R.

Rane,  zakaj je Jezus svojim učencom
znaminja ran pokazal, zakaj je jih po
vstajenji še obderžal 273.

Razglašenje  Gospodovo, kaj to 63.

Red tretji,  redovniki tretjega reda 708.

Rimsko-katoljsko  od kod to ime 576.

Rojstvo  Jezusa Kristusa koč človeka, duš¬
no rojstvo v sercu pobožnega kristja¬
na 42.

Rorate,  kaj te sv. maše pomenijo 12.

Roženkranc,  nja skrivnosti, kaj Je, koli-
keri, kako ga moliti 701. RoŠenkrenc-
na nedela 700.

767

S.

Sabota velika  nauk in obredi 257.

Sacl prave pokore  26.

Seme,  dobro, kaj pomeni, kdo ga seje 95.

Septuagesima, Sexagesima  kaj je to 100.

Serce Jezusovo,  nauk od tega 363.

Simeon,  starček v tempeljnu 590.

Simon,  apostel, njegov god in živlenje
709.

Sin Človekov,  zakaj se Kristus tako ime¬
nuje 571.

Slcerb  za bolnike nauk od tega 481.

Škofi,  kaj so 576

Skušanje  Jezusa Kristusa v puščavi 132.

Skušnjave hudičeve  nauk od njih 133.

Služba božja  pametna v čem obstoji 68.

Smert,  nauk od nje 449.

Smert,  Jezusova je naše izveličanje 153.

Sodba  poslednja kako se bo začela, kako
se bo sodilo 15.

Sodba  ljudi ni veliko porajtati 28.

Soditi prederzno  je greh 182.

Sol blagoslovlena  nauk od nje 396.

Sovražniki,  od ljubezni do njih 128.
Kako se kristjan nad njimi maščuje 83.

Spanje  v duševnem pomenu 13.

Sporočilo ustmeno , nauk od njega 275.

Spoved  sliši k zakramentu sv. pokore 38.

Sprava  s sovražnikom je potrebna, kako
so spraviti 389.

Sprememba  Jezusova na gori Tabor 147.

Spreobernenje  sv. Pavla 582. Kaj nas
uči 583.

Stabat mater  alj žalostna je mati stala
614.

Stariči  so dolžni svoje otroke keršansko
odgojevati glej odgoja.

Stefan sv.,  nadmučenik, njegov god in
živlenje 550.

Stotnik  v Kafarnaumu in njegov hla¬
pec 84.

Strah pred ljudmi,  nauk od tega 490.

Svečnica,  kak praznik je to 586. Zakaj
se te den sveče blagoslovlujejo, zakaj
so procesije 587.

Svetki,  kaj so 3. Kdo jih zamore vsta¬
viti in preklicati 3. Kako jih posve¬
čevati 4.

Svetniki,  kako jih častiti in na pomoč
klicati 511. Kako se kdo med svet¬
nike postavi 523.

Svetost navidezna  je grešna in gerda 151.

T.

Talent,  kaj to pomeni 485. Kako jih
Bog deli 539.

Telo,  preš v. rešnje telo, nauk od zakra¬
menta rešnjega telesa 353.

Telo rešnje,  praznik prosv. resnjega te¬
lesa 350.

Tempel,  duhovni, nauk od njega 506.

Terplenje  Jezusa Kristusa 241. Zakaj S 9
pri branju sveče ne prižgejo 219.

Tiha nedela  glej černa nedela.^

Tolažba  v nadlogah 24. 292. Ce nas kdo
zaničuje 204.

Tomaž sv.,  apostel, njegov god in živto-
pis 546.

Trojica presv.,  praznik in nauk, kaj od
presv. trojice verovati 324.

U.

UČeništvo katoljške cerkve  se ne more
goljfati, je steber resnice 277.

Upanje,  nauk od njega 288.

V.

Vbožtvo,  tolažba alj trošt v božtvu 186.
444.

Včlovečenje  Jezusa Kristusa kaj nas uči
47. Je bilo potrebno 607.

Večer sveti  41.

Večerja,  velika, podoba katoljške cer¬
kve 372.

Velika noč,  kako se na njo pripravljati
187. Praznik nauk od njega 262.
Blagoslovlenje mesa, kruha in jajc
263.

Velikonočni• pondelek,  in torek, nauk od
tega 266. 270.

Veliki teden,  nauk od tega tedna 221.

Veliki petek,  glej petek.

Velika sobota,  glej sabota.

Veliki Četertek,  glej Četertek.

Vera,  nauk od vere 548. Samo v sercu
verovati ni zadosti 528. Kako se je
razširovala 531. Kaka vera je prava
in zaslužna 282.

Vernih duš  praznik 724.

Veselje v Gospodu  23.

Vice,  kaj so itd. 724.

Vnebohod  Jezusov, nauk od njega 306.

Voda blagoslovljena  396.

Vohemija  alj odertija, nauk od tega
greha 445.

Vpelovanje porodic  591.

Vražja  vera, babja vera 548.

Vsili svetnikov  praznik 715.

Vstajenje  Jezusa Kristusa, nauk od vsta¬
jenja 244. Zakaj apostoli toljkokrat
od vstajenja govorijo 271.

768

Z.

Zakon sv.,  je zakrament, nauk od nje¬
ga 77.

Zakoni mešani,  kaj gre od lijih mis¬
liti 80.

Zakonski,  ki nimajo otrok, naj za otro¬
ke prosijo 641.

Zapoved  ljubiti Boga in bližnjega, zakaj
je ta zapoved nar večja 425.

Zapovedi božje,  nauk od njih, brez da
bi jih spolnovali, se ne moremo zve¬
ličati 598.

Zasmehovati  je greh 495.

Zatajevanje  samega sebe je potrebno 493.

Zaupanje  na ljudi je od Boga prekle¬
to 153.

Zmerjati in psovati,  kaj uči Jezus od
tega 387.

Znaminja Jezusovih ran  glej rana.

Znaminja na sodni den  15.

Ž.

Žalost,  tolažba v žalosti 24.

Žena,  zakaj so očaki jih veČ imeli 184.

Žena kervotoČna,  njeno obnašanje in
ozdravlenje 494.

Ženitba  v Kani Galilejskej 75.

Ženitbansko oblačilo,  kaj je to 473.


Pri Janezu Leonu u Celovcu

/

Xr

je na svitlo prišlo in se dobi:

Apostolska hrana bogoljubnim dušam dana po branji

apostolskih hstov m dragih bukev svetega pisma za nedele
mo svetke cerkvemga leta. Spisal Anton Slomšek. 2 dela 8
melikovezane 2 11. — terdovezane 2 fl. 24 kr. sr.

Hrana evangeljskih naukov bogoljubnim dušam dana

\/ na vse nedeIe lno za P0vedane praznike v leti. Spisali dušni
pastirji na spodnjim Stajarskim, na svetlo dal Anton Slomšek
2 dela; mehkovezane 2 fl. — terdovezane 2 fl. 24 kr sr

Glasnik slovenskega slovstva. Izdal Anton Janežič.

Pervi zvezek. 8. mehkovezane 30 kr. sr.

Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka poleg
Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Sostavil K. Robida
16. mehkovezane 40 kr. sr.

Drobtince za novo leto 1854. Učiteljem in učencoin

i  starišem in otrokom v poduk in kratek čas. Na svetlo dal
Jožef Rozman. 8. mehkovezane 48 kr. — terdovezane 54 kr. sr
» n n Leto  1847 „ 48  kr.

n rt Tl n  1848 „ 48 „

n n rt n  1849 „ 48 „

n rt n rt  1850 „ 48 „

” n  » rt  1851 „ 48

» n n rt  1852 B  48

rt n n n  1853 „ 48 ,

Mnemosynon Slavicum suis (juondam auditoribus ac

amicis earissimis dicat Anton Slomšek 8. mehkovezane 1 fl
12 kr. sr.

Keršansko devištvo. Potrebni nauki, izgledi ino mo¬
litve za žensko mladost. Sesti natis. 8. mehkovezane 24 kr
— terdovezane 30 kr. sr.

Zelenja srečen pot. Potrebni nauki, izgledi ino mo¬
litvice za mladenče. Spisali mladi duhovni ino na svetlo dal
Anton Slomšek. Tretji natis. 8 mehkovezane 40 kr-, sr

&miga Frančiška Zalezla nekdaj niga škofa v Genevi

\y  Filoteja alj prijazna roka pobožno živeti. Poslovenil ino z
molitvami za cerkev in nekterimi drugimi pomnožil neki dušni
pastir Lavantinske škofije. Pregledal ino priporočil Anton
Slomšek. Drugi natis. 8. melikovezane 54 kr. — terdove-
zane 1 fl. 6 kr. sr.

Zdravo telo nav boljši blago alj nauk zdravje obraniti.

is  Spisal P. K. Robida. 8. melikovezane 24 kr. sr.

J^tfjte, cujte kaj žganje dela! Prigodba žalostna ino

Ly  vesela za Slovence. 8. melikovezane 18 sr..

Pesmarica cerkvena, ali svete pesmi, kijih pojo

S  ilirski Slovenci na Štajarskim, Krajnskim, Koroškim, Gori¬
škim in Benatskim in nektere molitvice, litanije in svet
križoven pot; zbral in na svet izdal Matia Majer. 12. meh-
kovezana 24. —■ terdovezana 30 kr. sr.

Napevi za orgle k pesmarici cerkveni 4. meliko¬

vezane 36 kr. sr.

Ketšauski mladenč, ali ogledalo pobožnega živlenja

(/' za mlade in odraščene ljudi. Po nemškem. 12. melikovezane
16 kr. sr.

Peter in Pavl, ali Bog ubozih sirot najboljši oče.

Povest za otroke in mladenče, za odraščene kakor tud za
starše in učitelje. Iz nemškega prestavljena. Z eno podobo.
8. melikovezane 16 kr. sr.

Bpg nikomur dolžen ne ostane. Povest premilej

slovenskej mladini kakor tudi za odraščene v podučenje in
kratek Čas. Po nemškem. 8. mehkovezane 16. kr. sr.

Bog čuje nad pravičnimi. Poleg nemškega od K.

b 7  Šmida. 8. melikovezane 16 kr. sr.

Cerkveno leto alj pesmi z napevi za vse nedele in

praznike. Spisal Anton Bicbler. 8. mehkovezane 48 kr. sr.

Koroške in Štajerske pesme. Enkolko popravljene

ino na novo složene. Na svetlo dal Matija Aliacel. Tretji
natis pomnoženi. 8. melikovezane 40 kr. sr.

BVoje fantov. Blagi Fridolin in hudobni Bric. Nekaj

,/  za otroke, iz pisem K. Šmida. Poslovenil Globočnik. Meliko¬
vezane 20 kr. — terdovezane 24 kr. sr.

Troje ljubeznivih otrok. Tri vesele pripovedi za

otroke. I. Pavle Hrastovski. II. Zgubleno dete. III. Kapelica.
12. mehkovezane 12 kr. terdovezane 15 kr. sr.

Dve lepe reči za pridne otroke. I. Velikonočna

\y  pisanka ali pirh. II. Kresnica. 12. terdovezane 15. sr.
Kratkozhafne pravlize otrokam v podvuzhenje. Is
Nemfhkiga poflovenili mladi duhovni v Zelovfhki duhov -
nifhnici. 12. terdvezane 15 kr. sr.

Prijetne pripovedi sa otroke. Drugi natis. 12. ter¬

dovezane 15 kr. sr.

Voditel proti obljubleni desheli. Nauki, tolashleji

' in molitve sa bolne ino vmirajozhe kriftjane. Na fvetlo dal
Mafhnik Lavantinfko Shkofije. 8. mehkovezane 42 kr. —•
terdovezane 54 kr. sr.

V^nec lepili molitev pri sveti masi in drugih raznih

priložnostih. Zbran iz pisem svetnikov in cerkvenih učenikov.
Poleg illirskega „duh keršanski" poslovenil A. Likar. 12. s
podobo terdovezane v nožnicah 40 kr. nevezane 30 kr. sr.
Vodnik pobožniga kristjana ali nar potrebnisi molitve
v raznih okolišinah živlenja. 18. terdovezane v nožnicah 30 kr. sr.
Molitovne bukvize, v katerih se najdejo juterne in
/Večerne molitvize. TretkiČ vtisnjene. 12. terdovezane v no¬
žnicah 24 kr. sr.

Molitvice in potrebni nauki za pridne mladenče. 18.

terdovevezane v nožnicah 16 kr. sr.

Posebni nauki ino molitve za žensko mladost. 18.

terdovezane v nožnicah 16 kr. sr.

Sgodna daniza. Molilne bukve v zhaft Mariji Devizi.

12. terdovezane v nožnicah 24 kr. sr. J

Angelska služba za mladenče k sveti masi streči
Mehkovezane 3 kr. sr. ‘

Sveti križev pot in litanije od terplenja ino smerti

y  Jezusa Kristusa. 12. mehkovezane 3 kr. sr
Zivlenje sv. Heine, brumne Koroške grafinje. Spisal
in na svitlo dal Janez Zicgler. 12. mehkovezane 10 kr si¬
janje svetnikov Božjih in razlaganje praznikov
ali svetkov. Spisali družniki sv. Mohorja na svetlo dal Anton
Slomšek. 8. 2 dela mehkovezane 4 fl. 20 kr. sr

* Kratko številoslovje alj navod: Kako licence iz

glave rajtati učiti. Spisal Simon Kudmaš. 8. melikovezane
6 kr. sr.

Spisovnik za  Slovence. Spisal Matia Majar. 8.

melikovezane 12 kr. sr.

Stric Tomaž ali živlenje zamorcov v Ameriki od

■»' Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B. S 6 po¬
dobami. 12. mebkovezane 40 kr. sr.

Slovensko berilo za Nemce s kratkimi razjasnjenji

' in potrebnim abecednim imenikom. Sostavil Anton Janežič.
8. mebkovezane 48 kr. sr.

Ravno se tiska obče ljublena in novo popravlena knjiga,

„6LAŽE ll\l Miin."

Dalej je od družtva sv. Mohora

na svitlo prišlo in se ravno tukaj dobi:

Sola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino.

8. mebkovezane 30 kr. sr.

Blagomir puščavnik. Podučivna in kratkočasna po-

^ vest sa mlade in odraŠčene. 8. mebkovezane 20 kr. sr.

Božidar. Poducivna in kratkočasna povest za slo-

\/  vensko mladino, kakor tudi za odraščene ljudi. 8 mebko¬
vezane 10 kr. sr.

Domači ogovori po nedelskih evangeljik za verne

ljudi na deželi. Spisal in izustil Fil. Jak. Kaffol, 2 dela
8. mebkovezane 1 fl. 40 kr. sr.

Stgri Urban ali zimski večeri dobrih kmetov. Poleg

L'talianskega poslovenili Goriški bogoslovci. 8. mebkovezane
30 kr. sr.

Zgodovina sv. vere v podobah starega zakona.

Spisal Jernej Ciringar. 8. mebkovezane s 36 podobami 1
fl., brez podob 10 kr.