OBČINA PROTI ČRNOGRADITELJEM Narediti črno gradnjo belo, pomeni samo dajati potuho Spoznanje, da je mentalna in nato grajena podoba našega okolja globoko prizadeta in pravzaprav ne sledi več izroči-lu, ne duhu ne srcu naših pre-bivalcev, je rezultiralo v stalno nalogo resorne uprave z navo-dili, ki jih je občinska skupšči-na sprejela. V tem tekstu bom skušal bralcu približati proble-matiko, natančno pa bom na-vedel navodila izvršnega sveta in skupščine. Planska stroka, ožje pa urba-nistično načrtovanje. v svojem najširšem poslanstvu uteme-ljuje gospodarjenje s prosto-rom kot ekstencialnimi dobri-nami vseh nas. V tem prostoru se odslikava kompleten ustroj normativne ureditve države kot tudi vsak razvojni cikel družbe posebej. Prostor odra-ža probleme za nazaj. Posledi-ce nekih procesov, ki so defini-rani z zaporedjem delnih odlo-čitev, se kažejo z veliko zamu-do: ko že vsi vemo, da je nekaj bilo narobe, se ta napaka šele začne intenzivno kazati. Prostorje torek kategorialna vsebina konstant naravnega potenciala, ki nujno zahteva dolgoročno razmišljanje, nor-me in napovedi ter predvsem njihovo nespreminjanje. Pri tem delu ni prostora za hitre odločitve, za lokacijske urba-nizme, za denarniške urbaniz-me, za vseh vrst prekupčeval-skih špekulacij in kar je še la-kega. Velika grožnja v prid na-daljevanja teh lokalizmov bo zelo zaostren odnos na relaciji prostor - trg, torej takojšen profit nc gledc na posledicc. Urbanizem je bil za povrhu še velikokrat žrtvovan sociali in različnim lobijem in njihovim politikam. Ugotovim lahko torej, da je urbanizem globoko vpet v zelo širok krog dejavnosti in funk-cionira tako kot vsi ostali re-sorji: sociala, banka, gradbene firme, zemljišča, davki etc: naj spomnim, da za urbanizem kot kulturo tukaj seveda ni pro-stora. Konkretno za našo občino sem preveril nekaj naključno izbranih črnih gradenj in jih obravnaval skozi naslednje kriterije: a) Cilji v prostoru b) Formalno pravne mož-nosti c) Pričakovani trendi d) Možne posledice a) SpJošni cilji, ki jih navaja družbeni plan (zasnova poseli-tve, namenska raba površin, iz-boljšanje in varovanje okolja, priprava prostorskih izvedbe-nih aktov) so deklarativne na-rave, ki obče veljajo za vse po-sege v prostor, zlasti pa za ogrodje infrastruktur in raz-vojnih ciljev. Vikendaštvo (ve-čina klasičnih črnih gradenj se nanaša prav na vikende, pa me ne držati za besedo) je tukaj zgolj registriran pojav z usme-ritvijo po zmanjševanju obmo- čij, kar sejc v planih tudi stori-lo. Konkretnejših ciljev, ki bi jih skozi pojav zasledovali ali celo realizirali, ni. Krajinski zasnovi za Dobrepolje in doli-no Krke skušata uvajati načelo koristnosti: lahko si v prosto-ru, če boš v skupnetn napred-ku lokalne skupnosti prispeval svoj delež: zaenkrat gre za po-vršine, ki so nekoč že bile ob-delovane (zapuščeni vinogra-di). Ali je še kaj drugega lahko ekvivalent vložka, ni znano. še manj pa kdo bi tak vložek me-ril in s čim. Vsebinska merila, ki bi vključevala tudi razvojno komponento, torej niso defi-nirana. Obe krajinski zasnovi pa pokrivata le manjši del teri-torija občine. b) Nobena od presojenih lo-kacij nima niti planskih niti strokovnih podlag za legaliza-cijo, nekatere pa so omejene še s spomeniško varstvenimi zah-tevami in prvim območjem kmetijskih zemljišč, vključno z agrarnimi operacijami. Dose-danja praksa Zavoda je bila, da smo objekt legalizirali, če je vas sicer bila plansko zazidlji-va in je objekt še tvoril vizuel-no in funkcionalno vez vaške-ga tkiva. c) Vprašanje je, ali je vsak upravičen preživeti prosti čas ravno v svojem objektu. Prag obremenitev naravnega okolja in vnosa tujega načina življe-nja v ruralno okolje je določ-ljiv, konflikti so tudi znani. Uživajte prostega časa v narav-nem okolju se da zadovoljevati tudi z različnimi oblikami sta-cionarnega in kmedkega turiz-ma. Problem pa bo povpraše-varije po slabših zemljiščih za pridelavo lastne neoporečne hrane. Pričakujemo torej priti-ske na brunarice, lope ipd. Ve-čina Ljubljančanov je vendarle kmečkih korenin in imajo v podzavesti še zapisano iden-titeto vaškega izročila. Sama bližina Ljubljane bo tudi v bo-doče determinirala povpraše-vanje po vikend območjih. Od-govor na to bo potrebno pri-praviti (določiti prostorske modele, usluge, pretok dobrin med mestom in vasjo). Priča-kujem tudi še nadaljnje drob-ljenje kmetij preko dedovanja nujnih deležev. d) Občina nima zgrajene strategije za to področje dejav-nosti in ni sposobna hitrih od-ločitev. Težave pri legalizaci-jah so predvsem posledice v iz-gubljanju legitimnosti služb, posredovanj je veliko, delo s temi strankami je zelo sitno, uporaba pravnega instrumen-tarja na enak način za čimveč ]judi v čimdaljšem času je te-žavna, vatli se menjavajo. Za-kaj bi torej občina legalizira-la napačne in nekorektne od-ločitve kateregakoli investitor-ja. Za vse nas je bistveno vpra-šanje, kdaj stvari presekati: ali takoj, ali tedaj, ko bo parla-ment izglasoval neko pametno razvojno strategijo z določeni-mi in objavljenimi cilji v pro-storu. Presekati sedanje toko-ve takoj pomeni ponuditi re-strikcijo. Prolongiranje legali-zacij pa pomeni stimulacijo čr-nograditeljem in nespoštova-nje pravnega reda. Odločitve se prelagajo na druge, možne so tudi direktne škode drugim interesom. Iz lastnih izkušenj vem, da bi se marikateri pri-mer lahko rešil bolje, če si in-vestitor ne bi vnaprej prisvojil pravice odločanja. Zavzemam se torej za drugo varianto, ki pa zahteva predvsem resno de-lo dlje časa. Razvoj posledic napovem lahko torej v dveh smereh: - nespoštovanje pravnega reda in siljenje upravnega or-gana v odločitve, ki niso dogo-vorjene. Delo prav s takimi strankami je zahtevno in dol-gotrajno, namesto da bi se uk-varjali s stvarmi, ki zadovolju-jejo širše cilje. - Ogrožanje drugih intere-sov: kulturna krajina, kmetij-stvo, gozdarstvo, vodni viri, in-frastruktura, varstvo dediš-čine. Da bi te posledice vendarle vsaj omilili in jih usmerjali, je ta problematika z razumeva-njem dobila mesto v skupšči-ni, ki je nalogo podprla in jo tudi zavarovala. Menim, da sem problem bralcu vsaj približno predsta-vil in z razpredanjem misli tu-kaj končujem. Na tem mestu se prijazno zahvaljujem različnim služ-bam, ki sem jih povabil k raz-misleku k tej problematiki in ki so hvaležno prispevali svoje poglede: gozdaijem, vodaijem, spomeniškemu varstvu, ge-odetom, inšpektorjem in sod-niku za prekrške.