Listek. 3!3 Mariboru, Celji in Idriji. V končnem članku »Slovenske pasijonske igre na Koroškem« spopolnjuje g pisatelj svoje poročilo o pasijonskih igrah z mnogimi zanimljivimi podatki. —- Vidi se iz tega tesnega pregleda, koliko važnega in lepega gradiva nam podaja knjiga »Slovensko gledališče«. Izvestno je stalo g. pisatelja mnogo truda, predno je zbral vse podatke in jih spravil v celoto. »Slovensko gledališče« je v obče znamenito delo in utegne dobro rabiti poznejšim raziskovalcem slovenske naše dramatike; vsekakor pa je treba popraviti, oziroma spopolniti nekatere podrobnosti, zlasti kar se tiče drugega dela. Dotične opomnje priobčimo v prihodnji številki. (Konec prihodnjič.) LISTEK. Slovenska stenografija. Po sestavu Frančiška Ks. Gabelsbergerja priredil profesor Anton Bezenšek. Drugi popravljeni natis. Ljubljana. Izdala »Matica Slovenska« 1893. Tiskal C. Albrecht v Zagrebu. — To je najnovejša knjiga, ki je izšla v zalogi »Matice Slovenske«. Pisatelj sicer pravi, da je njega knjiga zgolj popravljen natisek slovenske. stenografije, priobčene že leta 1876. v »Jugosl. Stenografu« in leta 1878. v posebni izdaji, toda po naših mislih se sme knjiga zaradi obilih poprav in izprememb imenovati samostojno delo, nezavisno od prve izdaje. »Slovenska stenografija« utegne izvrstno rabiti za šolski pouk, kateremu je najprej namenjena, rabila pa bode takisto uspešno vsakomur, kdor se hoče po svoji pridnosti priučiti stenografski pisavi. Osnovana je po načelih češke stenografije in se dobro prilega našemu jeziku; motijo nas samo nekatere malenkosti, ki pa nikakor ne podirajo splošne naše pohvale. Tako n. pr, se nam vidi znak za Ij odveč, zakaj lahko izhajamo samo z /, mimo tega je raztegnjeni znak za Ij nerazločen. Prav tako je nerazločen znak za sj, ki je lahko v hitrici prepodoben znaku za so, v nekaterih sestavah pa tudi črki g. Zadoščal bi znak za j s pridejano poševno črtico. — Pomisleke imamo dalje tudi zaradi nerazločnosti proti znakoma za dj in vj; znak za vt pa bi bilo morda prikladneje začeti nekoliko pod črto z zavojem od desne na levo stran, namesto od leve na desno stran, podobuo nemškemu znaku za p, ki se začenja spodaj. Namesto vs bi bilo bolje stenografirati us, ¦— Pri samoznakih bi želeli za besedo ,,Avstrija" namesto av rajši au; to bi se tudi ujemalo z znakom za auto. Da pisatelj loči ,,hočem" in ,,čem", zdi se nam nepotrebno; obe besedi naj imata znak ko; znak za ,,čem" pa bi utegnil dobro rabiti kot znak za ,,smem". Namesto znaka za ,,torej" (znak to in nad črto e) bi bilo bolje izpisati ,,tore", namesto znaka za ,,zakon" na črti pa zaradi sestavljenk bolje beležiti spodnji z Beseda ,,občina" se rajši izpiši [ob -\- čina). Zveze ,,trebadase" ni moči dobro citati, bolje ,,treba dase". Zuaka za predlog po ni treba bočiti, sam p zadošča vselej. Za skozi, pišimo bolje samo sko. Kdor se boji, da bi se ta znak čital ,,skoro", piši za skoto (= skoraj) znak sko s črtico na konci. Znak ,,vkljnb" bi bilo pisati s podobno potezo kakor vt in vs; ,,vsled" pa namesto vs\ bolje «sl z zavojem od desue na levo stran. Besedo ,,povsod" bi bilo namesto z 3i4 Listek. znakoma po -\- od (nad črto) bolje pisati z znakoma p -j- so. Kar se tiče znaka za „samo", ugajal nam je bolje samoznak v prvi izdaji. Za končnici ski in ški rabi pisatelj skupen znak [s z navpično črtico). Ali bi ne kazalo pisati dveh različnih znakov? Za ski ostani si z= s(k)i, za ški pa analogno ši ^ š(k)i; takisto rabi pisatelj za sivo znak so = s[tv)o, jednako pišimo torej za sivo znak so = s{iv)o ali pa štv, Sicer pa moramo iz nova poudarjati, da je knjiga sestavljena izborno in točno v vsakem oziru. Gospodu prof. Bezenšku smo iskreno hvaležni za njegov trud in željno pričakujemo njega debatnega pisma, katero bodo slovenski stenografi vzprejeli takisto veselo kakor ,,Stenografijo''. Pohvaliti nam je končno lepi in razločni tisek bodisi v tekstu bodisi v stenogramih. Upati je, da šolsko oblastvo skoro odobri zaslužno delo prof. Bezenška, in tako se utegne slovenska stenografija gojiti vse širše in intenzivneje nego doslej! H, Pfeifer. »Slovenski Narod« je praznoval dne" I. malega travna pe t ind vaj s et 1 et ni c o svojega izhajanja. Uredništvo je ta dan priredilo posebuo slavnostno številko, ki je prinesla na prvi strani izvrstno izvedene slike pokojnih urednikov: Antona Tomšiča, Josipa Jurčiča in Ivana Zeleznikarja, potem pa obilico primernih člankov, katere so spisali odlični so-trudniki. »Slovenski Narod« je prejel mnogo častitek iz domačih krajev in iz tujine, sosebno s Hrvaškega. Mi s svojega stališča se iskreno veselimo petiudvajsetletnice našega dnevnika, zakaj »Slovenski Narod« se je v vsi dobi svojega izhajanja pozorno oziral na slovensko književnost iii si pridobil zdnjo izrednih zaslug, priobčuje" v »Listku« izvirne proizvode naših najboljših pisateljev in prevode iz tujih, osobito slovanskih, književnostij. Prepričani smemo biti, da bode tudi dalje takisto vztrajno in odločno deloval za našo književnost in našo prosveto! Pomladni glasi. Posvečeni slovenski mladini. III. Uredil Alojzij Stroj. Založili sotrudniki v Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1893. 110. str. — Knjižica je okrašena s podobo Leona XIII., obseza pa štiri pesmi in pet drugih sestavkov. Jezik vse zbirke je čist in pravilen, vsebiua pa semtertja zaostaja za ono v prejšnjih dveh letnikih. Najboljša spisa sta životopis Leona XIII. (dasi je marsikaj v njem otrokom težko umevnega) in povest »Zaklad v hruški«. »Pomladni glasi« so letos nekoliko večji nego lani; cena pa jim je tista; mehko vezan izvod stane namreč 20 kr., trdo vezan 30 kr., po pošti 5 kr. več in se dobiva v Katoliški bukvami. Pismena naročila vzprejema tudi ° g. A. Stroj v ljubljanskem semenišči. Knjižica je navzlic posamičnim nedostatkom prikladno darilo za našo mladino. Koncert »Glasbene Matice« *) Anton Dvorak je jedna onih redkih in veličastnih prikaznij, ko se umetnik, od prirode razkošno nadarjen, toda nepoznan in od materijalne bede tlačen, po silnem naporu in železni vztrajnosti ob svojih močeh brez vsake druge podpore vzpne iz popolne nepoznanosti do svetovne slave. Porodil se je dne" 8. septembra leta 1841. v Nelahozevsi pri Kralupu na Češkem kot sin neimovitega krčmarja in mesarja Za ljudske šole se je učil pri domačem učitelji Josipu Spitzi petja in vijoline in se kmalu toliko izvežbal, da je o raznih svečanostih, l) Namerjali smo že v denašnji številki priobčiti celotno poročilo o poslednjič izvedenem delu Dvofakovem ,,Stabat Mater", in sicer najprej za uvod životopis Dvofakov, kakor ga je na programu objavil tajnik pevskemu zboru, g. prof. A. Stritof, potem pa oceno dela samega. Toda ker nam je poročilo preveč naraslo, odložili smo oceno in priobčujemo danes samo rečeni životopis, uverjeni, da bode ž njim tembolj ustreženo našim čitateljem, ker je sestavljen po najboljših virih in doslej sploh jedini slovenski životopis slavnega skladatelja. Ured,