s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316 Leto I. BUENOS AIRES, 30. DECEMBRA 1933 štev. 15. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.-«—. za pol leta 2.50. - Za. druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Strahovita železniška katastrofa Ekspresni vlak zavozil na stoječi brzovlak 25 km vzhod" no od Pariza - Strahovite posledice: preko 200 mrtvih in 300 ranjenih - Pretresljivi prizori Strašni božični prazniki so bili letošnji za francosko ljudstvo. Pri Lagnvju, pet in dvajset kilometrov vzhodno od Pariza se je dogodila v soboto zve- j čer ena izmed najstrašnejših j železniških katastrof v zgodovini človeštva. Ob 8. 15 zvečer ie! zavozil ekspresni vlak Pariz-, Strasbourg v brzovlak, ki je bil j namenjen v Nancv, a se je bil! na progi ustavil radi goste me- j jarle. VIakóvodja za njim prihajajočega ekspresnega vlaka izjavlja. da so se mu rdeči signali ob progi zdeli zeleni radi megle, pa torej ni slutil nevarnosti. Vozil je z brzino 105 km na uro. Bil je samo kakšnih 18 metrov oddaljen od nancvšjcega vlaka, ko ie šele zapazil njegove zadnje luči. Takoj je spravil v delo vse zavore, a bilo je že prepozno: lokomotiva je drla naprej, se zarila v stoječi vlak in prerezala, kakor ogromen nož, zadnje štiri vozove, ki so bili iz lesa, da so se razleteli na kosce. Mnogo drugih vagonov iz jekla je bilo zmečkanih, kakor da bi bili iz pločevine, drugi so skočili s tira ter se zvrnili. 1 Iz Lagnvja in drugih bližnjih krajev so brž prihiteli ljudje, da bodo pomagali v nesreči. Nanesli so lesa v dve visoki grmadi ter zanetili, da osvetljijo kraj grozne nesreče, ker je bila že temna noč. Nudili so se jim strašni prizori: V pitje in stokanje ranjencev, pretresljivi jok otrok, strašno razmesarjena trupla. Videti je bilo takoj, da je katastrofa uničila preko sto človeških življenj. Začela se je reševalna akcija, ranjence so vozili v bližnje bolnišnice in v Pariz, odkopavali so trupla izpod ruševin ter jih začeli odvažati na pariški vzhodnni kolodvor, kjer so podzemeljske kleti spremenili v mrtvašnico. Mnogo ranjencev je umrlo radi hudega mraza, drugi pa so izdihnili na poti v bolnišnico. Nesreča je tem bolj pretresljiva. ker so se v obeh vlakih nahajali ljudje, med njimi številni otroci, ki so se bili namenili domov za božične praznike. Proga, kjer se je dogodila nesreča, je bila posejana z božičnimi darili, s pismi in šolskimi spričevali. Na nekem izmed teh spričeval je bilo napisano: "Bister, inteligenten in pazljiv; bodočnost mu mnogo obeta';, šolarček pa je ležal razmesarjen ob progi .... V nekem pismu se je glasilo: "Predragi moj otrok! Prav od srca ti čestitam za tvoje uspehe pri izpitih". . . . Prizori, ki so se odigravali, so bili nekaj strašnega: Jokajoči otroci, ki so bili ostali nepoškodovani ali pa so bili le lahko ranjeni, so jokaje iskali med ruševinami svoje mamice in svoje očete; starši so begali kakor! blazni ob progi in iskli svoje o-troke: posamezni razmesarjeni udje človeških teles so ležali posejani daleč na okoli: nekaj kosov so našli celo na kraju, ki je bil celih sto metrov oddaljen od pozorišča nesreče: nekaj trupel je obviselo na bližnjih žičnih agrajah itd. Pariški vzhodni kolodvor, kamor so začeli spravljati trupla ponesrečencev, se je izpremenil v kraj nepopisne žalosti. V poslopju, ki je vedno polno življenja in vrvenja, je vladala grobna tišina. Videti je bilo skupine ljudi, ki so v strahu čakali na nadaljn ja poročila o nesreči: bili so to ljudje, katerih svojci so se bili nahajali v enem ali drugem izmed obeh nesrečnih vlakov. Vsakokrat, ko je uradnik čital nova imena žrtev, ki so jih sproti identificirali, so se ponavljali nepopisni prizori: ženske. ki so se zvijale v obupu, možje, ki so si kakor blazni grizli pesti. .. V podzemeljskih prostorih, kjer se navadno nahajajo zaboji prtljage, so začeli uvrščati trupla v dolgo vrsto po pet in pet. V sega skupaj je ta katastrofa zahtevala do sedaj 203 človeških življenj in okrog tristo potnikov je ranjenih; nekaj ranjencev je zadobilo tako resne poškodbe, da jim bodo le težko ohranili življenje. Med ranjenci sta tudi dva francoska parlamentarca in nekaj višjih državnih uradnikov. Strahovita nesreča je izzvala globoko žalost po vsem Francoskem, vzbudila pa je sočustvovanje tudi v vseh drugih državah sveta. Francosko zunanje ministrstvo prejema nebroj so-žalnih brzojavk. Predsednik republike Lebrun je obiskal vzhodni kolodvor in posetil tudi vse ranjence, ki jih sedaj zdravijo po raznih bolniš- z očetovsko besedo bodril nesrečneže. V sredo se je izvršil skupni pogreb vseh številnih žrtev. O-gromna množica žalujočega ljudstva, njej na čelu dražavni predsednik ter vsi člani vlade, so sledili nepregledni vrsti krst. Vlakovodja in kurjač sta bila ostala nepoškodovana. Policija ju je takoj aretirala, a ostala sta v zaporu samo par dni. Javnost je prepričana, da nista ona dva zakrivila nesreče, marveč da jo je treba pripisovan gosti megli in pa nepopolnosti varnostnih priprav na progi. Zato so mnogi takoj začeli protestirati proti aretaciji obeh mož in so jih oblasti radi tega izpustile na svobodo. Vrši se pa preiskava, ki bo ugotovila, kateri so pravi vzroki nesreče. V parlamentu se pripravljajo številne interpelacije, ki imajo namen izzvati razpravo o potrebi zasi-guranja čim večje varnosti na vseh francoskih železniških pro-'gah. Malo je manjkalo, da ni nesreča postala še hujša. Po progi je prihajal kmalu po katastrofi ekspresni vlak, ki je vozil iz Meauxa proti Parizu. Vlakovodja je po signalih sklepal, da je proga prosta, pa je še povečal brzino, s katero je vlak drvel po tračnicah. A kmalu je podzavestno začel sumiti, da morda ni kaj v redu na progi, pa je brzino spet zmanjšal. In to je bila prava sreča. Samo sto metrov pred pozoriščem nesreče se mu je bilo posrečilo ustaviti vlak. nicah v Parizu in okolici, pa je Močan ognjeniški izbruh so imeli v Kagošini na Japonskem. Ognjenik šinmitake se je probudil k novemu delovanju in je s svojim pepelom pokopal 80 hiš. Osem oseb je izgubilo življenje in kakšnih trideset jih je bilo ranjenih. AVSTRIJSKI EPISKOPAT PROTI FAŠIZMU IN NASILJU V vseh avstrijskih cerkvah so preteklo nedeljo čitali pastirsko pismo, podpisano od dunajskega kardinala Tnnitzerja, treh nadškofov in dveh škofov, v katerem sé obsojajo teroristični atentati hitlerjevcev, ki skušajo z nasiljem zrušiti Dollfussovo vlado. "Bombe, ročne granate in razstreliva so orožja, ki so dovoljena samo v vojnem času", pravi pismo avstrijskih škofov, "in država ima pravico, kaznovati tudi s smrtjo vse one. ki se teh sredstev poslužujejo". Pismo nastopa proti zmotam hitlerizma ter poziva mladino, naj ne posluša prigovarjanj onih, ki pridigajo nasilje. Pravi nadalje: Avstrija hoče spet postati kar je bila tekom stoletij: trdnjava miru, središče zapadne kulture in steber krščanske A^ere". RAZNE VESTI Francisco Maciá, voditelj Kata-loncev in predsednik katalonske "generalitete, ki je svojim vojakom priboril pravico samoodločevanja, Paul-Boneourt govor! povodom otvoritve spomenika francoskemu maršalu Rochaimbeau-ju v Parizu STALIN O JAPONSKIH VOJNIH PRIPRAVAH Predsednik sovjetske vlade Stalin je govoril nekemu ameriškemu novinarju o odnošajili med -Rusijo in Japonsko, pa je ob tej priliki dejal, da tvorijo japonski vojaški krogi veliko nevarnost za mir. "Mi drugega ne moremo storiti", je nadaljeval, "nego da se na to nevarnost pripravimo. Vendar pa se mi zdi, da bi Japonci naredili veliko neprevidnost, če bi nas napadli." Zaključitev konfernce v Monte vi deu Konferenca v Montevideu, na kateri so zborovali zastopniki vsek ameriških republik, je zaključila svoje zasedanje. Beležila je nekaj zadovoljivih uspehov in so se ob tej priliki oiačile vezi med posameznimi državami. Izrekla se je proti vojni, za popolno enakopravnost vseh držav, proti vmešavanju v tuje notranje zadeve ter za potrebo tesnejšego sodalovanja na trgovinskem polju. Francoska poslanska zbornica je odobrila vladni načrt za posojilo od 18 milijard frankov. Osem milijard bo šlo za konsolidacijo dolgov, ki zapadejo v prihodnjem letu, z ostalimi 10 milijardami pa se bodo krili državni stroški, dokler ne bodo začeli prihajati v državno blagajno davki za leto 1934. Ustrelili so v čilskem mestu Talci zločinca Manríqueza, ki je bil obsojen na smrt, ker je bil umoril neko tamošnjo gospo. Hud vihar so imeli preteklo soboto v Carigradu. Zrušila se je neka mošeja in podrlo se je tudi več starih hiš. Proti sterilizaciji, katero uvajajo nemški fašisti, se je izrekel papež Pij XI., ko je preteklo soboto govoril pred zborom kardinalov. Nagla-šal je, da je nedopustnost takšnega postopanja utemeljena že s pape-škim dekretom od leta 1933 ter obrazložena v encikliki "Časti con-nubini." Katalonski voditelj Maciá je pretekli ponedeljek, po daljšem bolehanju, umrl. Mnogi izražajo bo-zen, da «e bodo radi njegove smrti zasukale v slabo sedanje prilike T' Kataloniji in tega mnenja je bil t-.i-di pokojni Maciá, ki je tik pred svojo smrtjo dejal svoji hčerki: 'Prav dobro vem, da bo sedaj, brez mene, v Kataloniji vse izgubljeno". Povodom božičnih praznikov je Roosevelt spet podelil ameriško državljanstvo 1.500 osebam, ki jim je bilo odvzeto, ker so tudi po vstopa Amerike v svetovno vojno delale in pisale proti ameriški intervenciji. Knjigo "Nič novega na zapadu", ki ima izrazito protivojno tendenco in je vrav radi tega njen pisate'j Remarque dobil Nobelovo nagrado, je pruska vlada prepovedala ter. je obenem odredila, da se zaplenijo vsi izvodi. • Načelnika armenske Cerkve v Združenih državah nadškofa Leona Touraina, ki so ga njegovi politični nasprotniki mrzili radi njegovih simpatij napram Rusij, so morilci ubili z noži v neki cerkvi. Policija je aretirala pet oseb, ki so osumljene, da so izvršile ta zločin na prigovarjanje voditeljev neke armenske politične organizacije. Angleški zunanji minister Johi Simon je prispel preteklo nedeljo v Italijo, da preživi na otoku Capri božične praznike in se potem poli!! John Simon z Mussolinijem o raznih razgovor evropskih vprašanjih, o katerih se je y¡e prej domenil s francoskim ministrom Paul-Boncourom. SREČNO NOVO LETO 1934! Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cen j. odjemalcem Trgovina z jestvinami Franjo Faganel in drug Buenos Aires Yeruá 5097 (Paternal) MILICA D. HOČEVAR Diplomirana prevajateljica Buenos Aires Tucuman 586 \ 0000<>0000<>0<><><><>< OOOOOOO<>O« 5085 (Paternal) Srečno novo leto želi vsem, svojim cenjenim obiskovalcem: Restavracija in trgovina Franc Kurinčič in drug Buenos Aires Trelles 1167-69 s Dr. Kosta Veljanovič j ¡ Hotel Balcánico ♦ lili Zdravnik III BUENOS AIRES AYACUCHO 1584 Bratje Veljanowsky BUENOS AIRES 25 DE MAYO 724 OLGA VASILENKO Modistka Bs. Aires San Martin 522/11 JOSIP PEČENKO Trgovec z jestvinami Buenos Aires, Aevnida Tres Cruces 5606 Srečno in veselo novo leto 1934 želi vsem slovenskim izseljencem Banco de las Américas BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 SEBASTIAN MOZETIČ Krojačnica in trgovina Buenos Aires Osorio 5025 Srečno in veselo novo leto želi vsem slovenskim rojakom Restavracija in bar "GRAF ZEPPELIN" Buenos Aires L. N. Alen» 1052 O Q o IOEXOE I0E30I 30E30E 30E30E .0E30 Clínica Médica "SLAVIS" . BUENOS AIRES SAN MARTIN 522, II. nadstr. S D o želi srečno novo leto vsem svojim cenjenim klijentom 0E30- 3QDOI 30D0I 30E30I 30D0I D _o -oooooooooooooooooooooooooooooooooooooc Srečno in veselo novo leto želi jugoslovenskim priseljencem Banco Comercial del Plata BUENOS AIRES AVDA. DE MAYO 652 >0000000000000000000000000000000000000 Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem ter oglaševalcem "NOVEGA LISTA", kakor tudi vsem drugim rojakom želijo SREČNO NOVO LETO uredništvo, upravništvo in konsorcij 44 Novega lista * 9 S^/XNN^V^I ví\> sx ARGENTINSKE VESTI Nemiri v V zadnjem hipu prihajajo iz pokrajine Santa Fe poročila o izgredih, ki so jih povzročili pristaši radikalske stranke, katere zastopniki so se tam zbrali na zborovanje. Oborožene skupine ljudi so napadle vladno palačo v Santa Fe. V Rosariju je prišlo do resnejših spopadov. V okraju Saladillo je bilo v noči od četrtka na petek hudo streljanje. En policijski agent je bil umorjen, veo drugih oseb pa je ranjenih. Policija je izvršila mnogo aretacij in oblasti popolnoma obvladajo položaj. Tako zatrjujejo poslednja poročila, ki prihajajo iz omenjenih krajev. Zadržanje radikalov Radikalska stranka je imela pretekle dni v Santa Fe svojo skupščino, na katero so prišli zastopniki iz vseh krajev dežele. Zborovanje je otvoril bivši državni predsednik Alvear, za predsednika radikalske konvencije pa je bil izvoljen dr. Pueyrre-dón. Po dolgi razpravah, tekom katerih so zastopniki govorili proti sedanjemu notranjemu političnemu položa ju ter naglašali, da stranka ne more priznati osrednjih in pokrajinskih oblasti. ki niso bile izvoljene na svobodnih volitvah, so zborovalci sprejeli sklep, da se stranka ne bo udeležila nobenih volitev, dokler ne bo popolnoma zajamčena volilna svoboda. Santa Fe da ni imel nobenega namena vpasti na argentinsko ozemlje, pa ga bodo menda izpustili na svobodo, če bo dal zadovoljive garancije, da ne bo delal ob meji neprilik. Naredba o moki Vlada je izdala dekret, ki prepoveduje primešavanje razj^h kemičnih sredstev, s katerim so mlinarji v zadnjem času hoteli doseči, da se bo moka boljše o-hranila in bo bolj odgovarjala zahtevam pekov. Radi teh primesi, ki so se dodajale tudi moki, eksportirani v tuje države, je pred nedavnim protestirala tudi brazilska vlada. POIZVEDOVANJA Naše tukajšnje kr. poslaništvo, Buenos Aires, ul. Charcas 1705, išče naslednje osebe: Melhijora Koeniga iz Filipovega; Antona Bačiča, sina pok. Petra, iz Blata na Korčuli, ki se je bil izselil v Brazil v letu 1928. Kdor bi o njih kaj vedel, je aa-prošen, da to sporoči poslaniškemu konzularnemu odseku, na zgoraj navedeni naslov. Aretacija , Brazilske oblasti so aretirale podpolkovnika Pomarja, argentinskega ubežnika, ki je bil zapleten že v več zarot, ko se je mudil v bližini argentinske meje v družbi večje skupine oboro-žetnih mož. Pomar se izgovarja, Slovensko prosv. društvo III. v Córdobi Podpisani odbor naznanja vsem tovarišicam in tovarišem, dp. se bo vršil v nedeljo, dne 7. januarja 1934., važen društveni sestanek v ulici Humberto I. štev. 511, in sicer točno ob 5. uri popoldne. Tovarišice! Tovariši! Vaša dolžnost je, da se sestanka v velikem številu udeležite, ker se gre za zelo važna vprašanja, ki se tičejo združitve našega društva z Jugoslovan skim kulturnim društvom. Odbor. Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini y Tíueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda 7. X-žarki ter jim analizira kri in setč KAPAV1CA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. , SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših* načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO NOS — UŠESA PREGLED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO orl 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 Prvi pik-nik S. P. D. III. v Córdobi Prvi pik-nik slovenskega društva v Córdobi se je popolnoma posrečil, dasi je ves teden padal v presledkih dež, v soboto pa kar celo popoldne. Okrog pete ure se je vsula redka, a debela toča: nekatera zrna so tehtala nič manj ko 350 gramov. Nekega trinajst-letnega dečka je ubilo, mnogo ljudi je bilo ranjenih iti tudi en konj je postal njena žrtev. V noči od sobote na nedeljo se je vsula takšna ploha, kot da so se odprle vse nebeške zatvor-nice in da hočejo s povodnjo pokončati mesto Córdobo. Naslednjega dne, okrog S. ure, se je nebo razvedrilo in spet je zasi jalo lepo solnce ter začelo pošiliati na zemljo svoje tople žarke. Dan je bil prav lep: kot nalašč za prvi slovenski piknik. v Udeležba članov in članic je bila dobra. V Villa Oviedo, pri Alti Graciji, se nam je priključila druga skupina naših zavednih rojakov in rojakinj s svojimi družinami. Krasni dan, prelepe urice, ki smo jih preživeli ob široki reki, bodo ostali marsikateremu v neizbrisnem spominu. Naša lepa pesem se je razlegala daleč na okoli. Pri tekmi v plavanju, katere so se udeležili mnogi člani, je prvi prispel do cilja tov. načelnik dramskega odseka Jožko Kočevar, bivši vojnik Jugosl. vojne mornarice, kot drugi pa je priplaval tov. podpredsednik Franjo Kurinčič. Oba sta prav Tudi druge zabave in ples so pomagali, da se nihče ni dolgočasil, marveč da so ure prehitro minevale in je bilo treba misliti na povratek. Poslovili smo se od lepega ria ter od številnih tamošnjih prijateljev in odšli proti Córdobi z upanjem, da bo društvo v kratkem spet priredilo podoben vesel pik-nik. A. M. CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 31. december — nedelja božične osmine, zadnji dan leta 1933 — slovenske božje službe dopoldne ob desetih in popoldne ob štirih. Popoldne bomo poleg litanij vseh svetnikov molili tudi Davidov spo-korni psalm v spravo za grehe leta, ki mineva, in bomo zapeli zahvalno pesem v zahvalo za dobrote, ki smo jih preteklo leto prejeli. 1. januar — pondeljek — prvi dan novega leta 1934, zapovedan praznik Obrezovanja Gospodoveiga. Slovenske božje službe kakor ob nedeljah, dopoldne ob desetih in popoldne ob štirih. Pri obeh božjih službah bomo molili k Svetemu Duhu, ki naj razsvetlji našo pamet, da bi začenjajoče se leto prav porabili. — Popoldne govor o/evharističnem kongresu, -ki se bo- vršil v našem stolnem mestu v dneh od 14 do 18. oktobra 1934 in molitve za srečen uspeh. torek — Predsednik Andrej Čebokli Podpredsednik Martin Zidar Tajnik Franc Lakner Blagajničarka Romana Koradin Knjižnjičar Ivan Kastelic Pregledniki: Josip Suban Radoslav Rogina Kati Zavrtanik Alojzija Kek S tem je torej imenovana bratovščina kanonično pravilno ustanovljena. Vse ostale formalnosti bodo v najkrajšem času urejene in bo začela bratovščina že skoro poslovati, o čemer bodo cenjene članice in člani pravočasno in pravilno obve ščeni. Vse božične božje službe so bile na Paternalu proti pričakovanju številno obiskane, posebno polnoč-nica, za katero je bila cerkev trikrat premajhna, kakor tudi slovenska deseta maša. Vse je hvalilo lepo slovensko petje. ] Zakrament svetega zakona sta 2. januar - torek — prazniški i sklenila Marija m<¡ jn Miroslav spomin presvetega imena Jezusove- i Bergoč pred pričama Rafaelom ga. 3. januar — sreda — spomin svete Genovefe, zavetnice pariškega mesta. 4. januar — četrtek — smrtni dan Tita, ki ga je postavil apostol Pavel za prvega škofa na danes grškem otoku Kreta, in mu je tudi pisal pismo, ki se je v zbirki svetih knjig ohranilo do današnjih dni. 5. januar — petek, prvi petek meseca januarja in novega leta 1934 — posebno lepa prilika za odlično pripravo na letošnji svetovni evhari-stični kongres v našem mestu, za znano pobožnost devetih prvih pec-kov. Prilika za spoved v četrtek; lo isti čas v si0Venskem jeziku > in Alojzijem Bergoč. Bilo srečno! Šest in dvajset slovenskih zakonov je blagoslovil slovenski izselje-niški duhovnik od svojega prihoda meseca aprila do konca leta 1933, celo vrsto pa jih je na zakrament svetega zakona samo pripravil, dočim je iz raznih vzrokov blagoslovil zakon sam vsakokratni domači gospod župnik. Isti čas je bilo v župni cerkvi na Avalos 250 krščenih sedem in dvajset slovenskih otrok, dočim točnega števila po ostalih cerkvah kršenih ni več mogoče ugotoviti. Zakrament svete pokore je preje- Poziv Tukajšnje jugoslovansko poslaništvo poziva izseljenca Ivana Bukviča, naj se čim prej javi na konzularnem odseku kr. poslaništva v ul. Charcas 1705. zvečer od polsedmih dalje in v pe- i tek od polsedmih zjutraj do osmih. 6. januar — sobota — zapovedan j praznik Razglašenja Gospodovega, j imenovan tudi praznik Treh Modrih ali svetih Treh Kraljev. Slovenske J božje službe kakor ob nedeljah, ob! desetih dopoldne in ob štirih popol-dne. 7. januar — prva nedelja po Raz- ; glašenju Gospodovem — slovenske božje službe na Paternalu kakor po navadi, ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. krog sedem spovedencev. sto petdeset odraslih CERKVENA KRONIKA Prečastiti gospod pater Tomaž Lu-que, Provincijal očetov Dominikan-cev za Argentino, Uruguay in Paraguay je imenoval izseljeaiiškega duhovnika Josip Kastelica za voditelja Bratovščine Živega rožnega venca z vsemi zadevnimi pravicami in za ves čas njegovo misije kot slovenski izseljeniški duhovnik v Južni Ameriki. Ustanovni občni zbor Bratovščine Živega rožnega venca je nadalje soglasno izvolil tale odbor: * & * lir * & DROBNE VESTI Tudi Belgija hoče bolj temeljito poskrbeti za svojo varnost. Poslanska zbornica je te dni odobrila izredni kredit od 759 milijonov frankov za povečanje obrambnih naprav ter za nabavo modernejših vojnih sredstev. V podobne svrhe je tudi švicarska vlada pred nedavnim zahtevala pred zvezno zbornico izredne vsote. Na prošnjo kolumbijske vlade bo Češkoslovaška poslala v to južnoameriško republiko vojaško misijo, kateri bo načeloval general Kle-canda in ki bo imela nalogo, da z nasveti pomaga pri reorganizaciji kolumbijske vojske. Na smrt je bil obsojen od ham-burškega izrednega sodišča komunist Sander, ki je bil obdolžen, da je 3. decembra umoril nekega policijskega častnika. IOE t0E30I locaoi !OE aoi :0E30¡ NIKOLI NI PREPOZNO! SPOMNITE SE SVOJCEV V DOMAČIH KRAJIH, ČE SE JIH ŽE NISTE ZA PRAZNIKE! Brez dovoljenja kontrolne komisije lahko pošljete denar v Jugoslavijo, Italijo in druge evropske države. Pet-odstotna pristojbina, ki ste jo morali plačevati na svoja nakazila, je odpravljena. Obrnite se na naš Jugoslovanski oddelek, ki bo Vaše nakazilo izvršil točno, hitro in po najbolj ugodnem tečaju. Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati nas za pojasnila, ki Vam jih bomo dali prav rado volje. Banco de las Américas o D o D o o D o I BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 Q o 'sao- OOOE 30E30C IODOE 30C30I soezoe: SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s "i___________________ _____ VESTI IZ DOMOVINE Velik' vihar je divjal koncem pretklega meseca v Šibeniku in okolici. V mestu je zrušil nekoliko dimnikov, v bližnjih vasicah pa je kmečkim kočam odnašal tudi strehe. V Stankovcu je strela udarila v hlev in ubila pet ovac. Morje je besno butalo ob bregove in je naredilo precej škode. Preveč medicincev se je letos vpisalo na ljubljansko fakulteto. Toliko jih je; da ne vedo, kam z njimi. Mnogo jih je prišlo iz Nemčije in s Poljskega. Dvorana za seciranje je prenatrpana, pa se je zato pojavila misel, da bi se prihodnje leto omejilo število visokošolcev. ki bodo sprejeti na medicinsko fakulteto. Dr. Ivan Pernešef odseka za Zvezo narodov v beograjskem ministrstvu za zunanje zadeve, je umrl v Ženevi, kjer se je del j "časa mudil kot jugoslovanski zastopnik na razorožitveni konferenci. Rodil se je bil 1. 1889 na Polju v Sloveniji. S svojim strokovnim znanjem je mnogo koristil jugoslovanski stvari. Jugoslovanski parobrod "Ni-ko Matkovič" je rešil tekom viharja, ko je vozil iz Tunisa proti Benetkam posadke treh italijanskih ribiških ladij, ki so se obupno borile proti viharju. Monarjem jugoslovanskega bro-da se je posrečilo, da so po hudem naporu spravili na varno okrog 40 ribičev iz Benetk. Izkrcali so jih v Trapaniju. Strašen poskus samomora je izvršil posestnik V. Vauhnik, star 30 let, doma iz Sv. Miklavža na Dravskem polju. Napotil se je proti Hočam, kjer je izpeljan falski elektrovod visoke napetosti, ter je tam zagnal črez napeljavo konec žice, ki si jo je bil na rahlo ovil okrog roke. Takoj je šinila v nesrečneža iskra; zvilo ga je in vrglo visoko v zrak. V tistem hipu je prišel mimo 74-letni posestnik Franc Verdnik iz Spodnjih Hoč ter mu hotel pomagati. Ker ni vedel, da je to nevarno, se je Vauhnika dotaknil, pa je tudi sam prišel v dotiko s tokom, ki je ovzročil njegovo smrt. Vauhnika so rešili še živega, a je imel desno roko vso zogljenelo in več ran ter opeklin po vsem telesu. Prepeljali so ga mariborsko bolnišnico. V gozdu nad Krškim so našli že popolnoma razpadlo truplo neke ženske. Oblasti, ki 00 uvedle preiskavo, so ugotovile,, da se gre za truplo neke mlade Rusinje iz Zagreba, 1si je bila vzela življenje pred približno enim letom. Drsen rop. V Slovensko krajino so se začeli vračati pretekli mesec mnogi delavci iz Francije. Zaslužek je tam še precej dober, pa prinašajo nekateri domov lepe vsotice. Tako sta se vračali dve delavki doma iz Goričkega. Bili sta že več let na Francoskem in tako sta si zaslužili precej denarja. Ko sta na postaji v Braton-cih izstopili in se nekoliko oddaljili od vasi, se jima je pridru- | časa zaupno razgovarjal ž njima o vsakdanjih stvareh. Nato pa sami ne vesta, kaj se je zgodilo z njima. Zločinec je svoji žrtvi omamil z nekim praškom in se je nato polastil ročnih torbic, kjer sta imeli ves denar v znesku 35.000 Din. Ko sta 3ei žrla. Za njim žalujejo vdova in pet otrok. Z agrcbški brsov lak je v blišini Novega Sada zavozil v kmečki voz. na katerem so se nahajali voznik in dve dekleti. Vlak je zdrobil voz na tisoč ko-cev, strašno razmesaril vse tri osebe in ubil konja. Prečnice j niso bile spuščene, vlaka pa vo- „ . . .... ., .. j i znik ni slišal, ker je pihala tno-nesrecnici zavedli in videli, da: . , • • 1 , , .v.. 1 ena i)ui |d- sta okradem, sta odšli nazaj na postajo Toda vsaka sled za zlo- Posar, ki je povzročil 750 ti-čincem je bila izbrisana. soč dinarjev škode, je izbruhnil , t o koncem preteklega meseca v Živega so.pokopavali, Iz Ba-| skladišču mariborske tekstilne nja Luke poročajo: V neki vasi ^^ Doctor Jn dru„ pri Bugojni je umrl kmet |ovo čačič. star 48 let. Imel je čudno Strašna smrt dveh otrok. V bolezen in niti zdravniki niso Osjeku se je v petek dopoldne vedeli, kaj mu je pravzaprav, odigral pretresljiv dogodek. Za to boleznijo je okrog 3 zju- Voznik Pero Cvijanovič, ki sta-traj umrl, ob 6 popoldne pa je nuje z ženo in dvema malima že bil pogreb. Ves dan je ležal otrokoma na periferiji Osjeka, na mrtvaškem odru in družina je zjutraj odšel v mesto za zaga je objokovala. ! služkom, žena pa je odšla na trg. * Na pogreb je prišlo mnogo Preden ^ je Pero odšel, je na-■I judi in ko so ga spuščali v grob, lozil per, do otroka ne bi zeblo. VESTI S PRIMORSKEGA KAKO TRST PROPADA Trstu, ki se nahaja v nenaravnem položaju velikega pomorskega pristanišča, kateremu je zmanjkalo zaledje, s pomočjo katerega se je bil razvil v važno evropsko luko, gre vedno slabše. Od dne do dne se množe številke, podatki in dokazi, ki jasno potrjujejo, že takoj po vojni zaznamovano j dejstvo, o gospodarskem propadu I korist predpostavljenih Benetk ozi-rama novega pristanišča v Marghe-ri. Kajti Benetke same že tudi več ne odgovarjajo po svojem geološkem razvoju in sestava — vsem potrebam modernega pristanišča. (Vode namreč nanašajo mnogo peska in grušča, ki zasipa vedno bolj morje ter tako postana za veleparnike ne-plovno). Umakniti so morali pristanišče bolj proti jugu. Jasno pa je, da dve pristanišči s tako majhnim je eden izmed navzočnih zaslišal iz krste ropot. Dvignili so krsto iz jame, jo odprli in za gledali čačiča živega. Vse nav zočne je prevzel grozen strah. Nato je zaklenil vrata in zaprl okna. Tako sta otroka, štiriletni Nikolaj in triletna Julka sa- ¡ _! ma ostala doma. Kmalu zatem je sosed Mato Ljudje so kakor divji bežali čez Nejasnik začul obupno klicanje grobove, niso imeli niti časa, da, 0tr0k. Pogledal je skozi okno v bi šli skoz vrata, marveč so po- S0b0 y je bila-polna gostega dima, Ker so bila vrata zaklenjena, jih je razbil s sekiro. Soba je bila tako zadimljena, da ni videl korak predse. Odprl je okna in ko se je dim razpodil, je opazil na tleh oba otroka mrtva. lir * te * te * skakali čez ograjo Jovo čačič je čudno gledal, 0-krog sebe. Končno se mu je posrečilo, da je priklical svojega soseda, katerega je prepričal, da je živ. Prosil ea je, naj mu prinese od doma obleko, da bo lahko šel domov. Ko se je oblekel, se je Jovo napotil domov, pa je našel vrata zaklenjena. Skozi okno so vsi preplašeni kukali njegovi domači, drhteč od strahu pred "vampirjem". Bali so se, da bo vsem izsesal kri. Komur se je živi mrtvec približal, da bi ga prepričal, da ni umrl, vsak je bežal pred njim. Šele čez dolgo časa so se nekateri o-pogumili, prišli k Jovi in se prepričali, da ni vampir. Še le sedaj so ga pustili v domačo hišo. V Savi je utonil nadzornik konsumnih društev za Ljubljano in okolico Ant(?n Zugvic. Ko je šel po brvi pri Dobravi, v bližini mostu, ki ga je odnesla zadnja po voden j, je omahnil in padel v deroče valove. Ker se mu je površnik zapletel nad glavo, si ni mogel pomagati in ga je Sava po- Trsta. Težko je zbrati v eno celoto"1' zaledjem ne moreta uspevati; Trst vse številke, ki govore o velikan- Je torej popolnoma zapostavljen in skem nazadovanju gospodarskega umira še predno se je mogel razviti življenja, po odcepitvi tega popol- svoje popolnosti. Če trdimo, d.i noma od prometa živečega in od za- Je Trst izgubil najmanj 50 odsto na ledja odvisnega mesta. Že z odcepit- področju vseh svojih najbolj izra- vijo same Slovenije, je zgubil Trst žitih panog, prav nič ne pretirava- nad tretjino splošnega prometa, kaj no. Še celo uradne fašistične orga- šele s popolno odcepitvijo od Podu- nizacije nam nudijo jako zanimivo navija in Balkanskega poluotoka, ki statistiko razvoja oz. propada trža- sta uravnavala skoro ves promet na ške trgovine. Podlaga statistiki je Trst. Treba bi bilo veliko poglavij, j 1- 1929, katerega produkcija je zazna- predno bi objasnili vse težke posle- movana s 100 odsto z ozirom na te- dice, ki jih trpi danes Trst s svojo, žo, ne na denar. od vseh strani omejeno svobodo Dobrine: 1930 1931. 1932. 1919—19J2 razvoja. Še celo Italija sama ga na odstotki: .........., l kruh 93.37 88.86 83.81 celi črti ovira in mu odvzema vse v!_, ao„ ^ 80.77 80.81 Na lice mesta je bila takoj poslana komisija, ki je ugotovila, da je padla iz peči, ki ni bila dobro zaprta, žerjavica, od katere se je vnela bližnja postelja. O-troka sta se zadušila v dimu. O-če in mati sta si iz obupa pulija lase, ko sta videla svoja mrtva otroka. Z njima sočustvuje ves Osjek. * te te * te kruh 93.37 88.86 83.81 —16.19 manuf. blago 92.67 81.47 72.93 — 27.07 kavar. promet 91.85 80.77 71.83 —28.17 drog. potr. 89.69 80.81 71.16 — 28.84 meso 92.89 80.51 70.83 — 29.17 življ. potreb. 88.01 78.09 66.76 — 3&24 hiš. potreb. 84.22 73.95 62.67 — 3722 gostil, promet 86.16 68.14 51.18 — 48.82 opreme 95.92 66.76 43.96 — 56.04 Iz teh številk je razvidno kako se ljudje izogibljejo vseh nepotrebnih izdatkov in se omejujejo le na najpotrebnejše: kruh, obleka in drugo so že manj padle dočim n. pr. oprema beleži največi padec. Ljudje kupujejo le kar je najpotrebnejše. V Strasbourgu so proslavljali obletnico osvoboditve po francoskih četah ¿JiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiH ...................... Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires Y VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE GLAS IZ OSEKA Tudi iz Oseka poročajo, da je bila letošnja letina slaba. Trta je slabo obrodila, pa to itak ne vpliva več tako hudo na naše vinogradnike, ker imajo še mnogo sodov lanskega vina po kleteh in so cene nad vse nizke. Zadnji kupci so v vasi plačevali po pet in petdeset lir za hektoliter. Naše gospodarstvo gre radi tega rakovo pot. Boben je začel peti. Pred dnevi so izgnali iz lastne hiše Lojzeta Gle|čiča, ker mu je bilo radi dolga vse prodano. Pri kmétu Vin-cencu Kožuhu se obeta tudi nekaj sličnega. ker ne bo zmogel plačila terjatev. Dobro znana Koščeva kmetija je tudi omajana. Vsi gospodarjevi bratje in sestre so se odpovedali hišnemu deležu, da bi tako rešili dom preteče nevarnosti, za kar je pa malo upanja. Nič čudnega, saj ni v vasi ne bajtarja, ne kmeta, ki bi ne bil zadolžen. NOV MOST Nov most, zgrajen črez strugo Reke pri "Zotlerju", v Reški dolini, -jo blagoslovili pretekli mesec. Zgradili so ga vaščani iz Kozjega. Županstvo je na dan blagoslovitve priredilo ob novodograjenem mostu ples za mladino. = UPRAVITELJ NAS ROJAK DR. K. VELJANOVIC NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO OSKRBO. IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. USODA GORIŠKEGA "TRGOVSKEGA DOMA" Ljubljanski "Slovenec" piše: Tiskovni urad goriške fašistične zveze je objavil vest, da je fašistična organizacija sklenila začasno pogodbo glede palače na Verdijevem korzu štev. 24, v kateri je sedež fašistične stranke. V pričakovanju, da se sklene i končna pogodba, postane palača last I stranke in se bo odslej nazivala žil neznan moški, ki se je nekaj WíiiiitiiitiiiiiiiiiiitiiittiiitfiiitiiiraiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiifiiiiiiiiiitiiiuiitiiiiaiitiMilltitiiiiiitittiiiiiiiitiiin1 aiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiaiiiutiiiiiiiiitiiiiiitiiiiMiiiitiiiiiiiiititiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitir^ I "Casa del Fascio". 02000201020001020000010002000100010101010000010000000002002301010101000001010100010001000101010000020100012348485323482353234823484853534823534848234891482348484848482353485323482301 48534848232323482348535323485300020123534853234823535348232323534853010000532323530100020101000202000102000101010101482348234823530201010002010100000032020000020000020101000100015353 ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napajce — hibe. ŽELODEC. Creva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. . NERVOZA Glavobol. x Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Umik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.* Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIEHTO 1017 ORDIKIRáodIOPPI2 Í14..2» SATI Zapomnite si naš novi naslov U' NOVI LIST Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 lMIIIIII|llllllimUIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIlUIIIM'i">»HIIIIIIIIIIIHIIMMI'¿. Krojačnica in trgovina | z vsemi moškimi potrebščinami. Na .§ izbero Vam nudi po zmernih cenah = vsakovrstno angleško blago, kakor ž tudi vsake vrste vzorce. Sebastjan Mozetič i Calla OSORIO 5025 - PATERNAL f "llllllllllllllllllllllllllll»IMIIIIIIIIMIIIMIIIM>l»IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.* PODLISTEK ^IIMIIIIIIIIIIMIIHIIIMimillllllllMIIIIIIMIMIIIIHIIIIHIIIIIIIirilMIIHM MRKUN (Nadaljevanje) (13) Ko je ?el proti dvigalu, je pobral s tal nekaj, kar ga je zanimalo. „Ali niste Vi tisti, ki je našel ono beležnico pokojnega Reigateja?" "Da gospod", je odgovoril mož. "To je važna najdba. V njej je bil tudi izrezek o neki bratovščini---- Jaz tega nisem prav razumel''. "Ali ste komu pravili, da ste našli beležnico?" Mož je nekaj časa pomišljal. „Da gospod. Prišel je poročevalec nekega lista ter me je vprašal, ali je zelo prijazen gospod. Dal mi je en funt šterling". Mr. Reeder je zmajal z glavo. "Dragi prijatelj, Vi listov ne poznate. Če bi jih poznal, bi vedel, da je nemogoče, da bi kakšen poročevalec dal komurkoli en funt šterling. Pa ste mu govorili najbrž o belež niči?" "Da, gospod, govoril sem mu o tem". "In o izrezku?" Vratar je priznal, da je naredil tudi to napako. Dora Reigate je odprla vrata. Bila je zelo bleda in razburjena ter se je še vsa tresla. Prejšnjo noč se je bila vrnila domov ob 11. zvečer, ker je bila šla obiskat neke sorodnike svoje matere, ki so jo dolgo zadržali. Odklenila je vrata s svojim ključem in se je baš pripravljala, da bo prižgala luč, ko se ji je nekdo približal od zadaj. Preden je utegnila zakričati, ji je nekdo z roko zamašil usta ter jo močno stisnil. Nekdo ji je tudi zamrmral na uho, da se ji ne bo nič hudega pripetilo, če ne bo vpila, in ker je bila skoro že na pol onesveščena, je dovolila možema — bila sta, kakor je izgledalo, v dveh — da sta ji zavezala oči, in ko sta to izvršila, sta prižgala luči, jo nesla v stanovanje ter jo posadila na stolico. Šele tedaj je razumela, da je bil v stanovanju še neki človek. Bil je tujec in je govoril s trdim naglasom. Dasi je samo šepetal, je to opazila, ker se je bilo med dvema prisotnima možema začelo prerekanje. Nato jo je eden izmed neznancev prijel za roko, ji dvignil rokav bla-ze in takoj nato je začutila močno bolečino v laketi. "To Vam ne bo nič škodilo", je rekel človek, ki je bil prvi spregovoril, in nekdo drugi je dodal: "Ugasnite luč!" Dasi so ji bili močno zavezali oči, je čutila, da se je bilo povelje izvršilo. Mož jo je še vedno držal za roko in je sedel poleg nje. »Bodita mirni in nikar se ne razburjajte", je dejal prvi moški. "Nič hudega se Vam ne bo zgodilo/ Prav malo se je spominjala, kaj da se je bilo zgodilo potem. Ko se je zbudila, je bila v postelji, popolnoma oblečena, in bila je sama. Zavese so zagrinjale okna, in ko je prišla spet k zavesti, je slišala, da so i*e neka vrata na rahlo zaprla. Bila .is takrat peta ura zjutraj. V glavi ce ji je mešalo, bolečine pa ni čutila nobene. V ustih je imela čuden okus in ko je vstala, se je morala nasloniti na stolico, da ni padla; noge so jo komaj držale. „Ali ste poslali po policijo?" „Ne ____ Prva oseba, na katero sem mislila, ste bili Vi. Kaj so naredili,-gospod Reeder?" Detektiv si je ogledal mladenki-no roko. Opaziti je bilo na njej znamenja treh ubodljajev. Šel je nato v spalnico, da jo pregleda. Troje stolic je bilo blizu postelje. Zrak je bil še poln dima od cigar in cigaret. Več ko ducat ogorkov je bilo na tleh. Najbolj pa je zanimalo gospoda Reederja nekaj, kar so bili vlomilci pustili za seboj. Bilo je to nalivno pero, katero najbrž zato niso zapazili, ker je imelo prav takšno barvo, kakor miza. Skrbno je je prijel s koščkom papirja ter se približal luči. Pero je bilo zelo navadno, a imelo je sijajno površino za prstne odtiske. Ko se je vrnil k dekletu, je gospod Reeder delal zelo resen obraz. "Prav nič žalega Vam niso storili. Mislim, da niso imeli niti najmanjšega namena, da bi Vam naredili kaj hudega. Jaz sem tisti gospod, katerega so iskali". „Ampak, kako?", je vprašala zbegana mladenka. Mr. Reeder ni takoj odgovoril. Vzel je v roke telefon ter je poklical nekega zdravnika, katerega je poznal. "Mislim, da ne boste čutili pozneje nobenega neprijetnega učinka". "Pa — kaj so mi dali?" "Neko zdravilo za to, da boste govorili resnico. Namreč, nikakor nočem reči", je brž hitel popravljat Mr. Reeder, "da Vi ne govorite resnico, marveč, da so hoteli samo odstraniti razne pomisleke, ki bi jih Vi utegnili imeti. Menim, da so se vprašanja, katera so Vam postavljali, nanašala predvsem name: kaj da ste 'ini povedali; kaj da vem ---- In bojim se, prav zelo se bojim, da ste jim povedali več, nego bi bilo zame ugodno". Strmela je vanj z debelimi očmi, ki so izražale, da nikakor ne more verjéti tega, kar je bila pravkar slišala. "Ampak, kdo so bili?" Mr. Reeder se je nasmehnil. "Dva že poznam. Tretji, seveda, je lahko najbolj nevaren izmed tega terceta, pa mislim, da mu ne smemo dajati prevelike važnosti." Tekom jutra se je izvršil v naglici "izlet" v prostore na Lincoln's Inn Fieldsu, pa brez praktičnih u-spehov. Morali so vdreti vrata one sobe, ki jih je zanimala, a bila je prazna. Izgledalo je, da so njeni prebivalci, preden so izginili, uničili mnogo stvari, kajti plinska peč ni bila več na svojem mestu in ognjišče je bilo polno zažganih papirjev. Niso našli cevk in tudi ne rokopisa, ki ga je bil Mr. Reeder videl na pisalni mizi Poizvedovali so pri sosedih, izvedeli pa niso nič takšnega, kar bi bilo moglo pomagati preiskavi do kakšnega uspeha. Mr. Jones je bil najel ono sobo že pred petimi leti; imeli so ga za Šveda; nikogar ni nadlegoval in imel je prav malo obiskov. Najemnino in takse je točno plačeval in edino, kar so mu mogli očitati, je bilo to, da je prepeval čudne pesmi z nič manj čudnim glasom, kar je motilo pisarje odvetnika, ki je imel svojo pisarno vprav pod njegovo. Nobenega dvoma ni bilo, da je rad pil. V eni omari so našli deset steklenic iz stekla, v drugi pa štiriajat lončenih. Po tej preiskavi se je začel Mr. Reeder posvetovati sam s sabo. Pregledal je seznam, ki se je nanašal na zločine, izvršene na škodo bank, pa je skrbno začel prebirati imena onih oseb, ki so bile izginile, pa z njimi tudi znatne vsote denarja. Vzel je iz svojega žepa ključa, ki jih je bil našel v Reigatejevi pisarni. Če bi mogel izslediti ključavnici, h katerima sta pripadala ta dva ključa, zadeva bi se gotovo kmalu zaključila. Mr. Reeder je slutil, da pozna ti ključavnici, prei-vsem odkar je videl vrata onega čudnega poslopja na zemljišču Kluba inozemcev. Dolgo se je boril sam s sabo. Svoje dramatične nagone je pogumno postavil pred sodni stol zdravega razuma, pa je končno samega sebe obsodil ter sklenil obiskati komisarja in mu obrazložiti svoje teorije. Komisar je bil jedel nekaj, kar ni prijalo njegovemu želodcu. Bil je doma, v zdravnikovih rokah, in na njegovem mestu je sedel delegirani komisar. (Nadalj. sledi) Očividno gre za palačo "Trgov skega doma" v Gorici, ki jo je že pred leti zasedla fašistična stranka in v njej odprla svoj sedež. Fašisti so skušali večkrat palačo tudi zažgati sicer pa je bil požig samo fingirán! Fašisti so potem lahko zasedli hišo in tako prišli do lepih prostorov. V pritličju je bila več let nastanjena podružnica Ljubljanske kreditne banke. Ljubljanska kreditna banka pa je podružnico predala Državni banki "Banca nazionale per le co-operazione del lavoro". V Trgovskem domu je bila krasna gledališka dvorana, v kateri so se poleg gledaliških predstav vršile vse važnejše kulturne prireditve. Pred vojno i je bil Trgovski dom zbirališče samo naprednega slovenstva, po vojni pa so se tam radi zbirali vsi Slovenci. Iz objave fašistične stranke je razvidno, da še ni bila sklenjena končna pogodba, vendar ni več ni-kakega upanja, da bi krasna stavba gotovo na najlepši točki v Gorici, o-stala v slovenskih rokah. Pod silnim pritiskom fašistične diktature se rušijo v Gorici kakor tudi drugod po Julijski Krajini, zadnji vidni ostanki slovenske kulture. Kot eden glavnih soustanoviteljev "Trgovske zadruge" se imenuje goriški politik Andrej Gabršček. Zadruga je pred vojno sicer zašla v težkoče, a si je med vojno radi razvrednotenja krone zopet opomogla, in tudi stavba "Trgovskega doma" sama je bila aktivna. prostovoljno javil pravi storilec 20-letni dijak Heinz, da reši nedolžnega Lechnerja. Toda glej salamonsko razsodbo fašistične pravice: Oba dijaka sta bila kaznovana. Heinz na pet let zapora. Leehner pa na dveletno konfinacijo na jugu Italije! In to vse zaradi navadne zastave! Trije meranski dijaki, ki so nedavno položili venec z belo-rdečimi trakovi na spomenik tirolskega na-rodnoga junaka Andreja Hoferja (Jugoslovanom bi fašisti sličen spomenik gotovo že razbili) so bili po prestanem zaporu postavljeni pod strogo policijsko nadzorstvo. Zanimivo je, da se ta poostren napad fašistov na pravice nemške narodne manjšine vrši ravno sedaj ob priliki skoroda intimnega prijateljstva med Italijo. Avstrijo in Nemčijo. Tu se precej nazorno pokaže kameleonska politika Mussolinijeva s katerom pa se je Italija večkrat temeljito urezala. Najbolj čudno pa je pri vsej stvari to, da se nemško časopisje v teh primerih ne zgane i in ne protestira! TUDI NA TIROLSKE NEMCE SO | ZAČELI PRITISKATI Na Južnem Tirolskem so bile konfinacije Nemcev v 1. 1930, do 1931. po izpustitvi dr. Kienerja zelo redke. Vjeseni 1931. pa so fašisti prekinili mir z novimi konfina-cijami. Število- konfinacij je zlasti v zadnjem času zelo na-rastlo. Konfiniranih je bilo 7 Tirolcev na skupno 15 let in vse to radi malenkostih vzrokov. Tako so predkratkim v Ahrntalu prijele fašistične oblasti nekega dijaka Lechnerja, češ da je snel izobešeno italijansko trobojnico. Kmalu pa se je mož milijonar. Pa je. Imenuje se Harry Herman in živi samotarsko življenje v neki hišici, pri Los An-gelesu. Od časa do časa pride v mesto, da dvigne na banki nekoliko denarja ter si nabavi to in ono. Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 U. T. 59 Donato Alvarez 2181 La Paternal 1723 * * * * * * * ¡c * * * * * Stran 6. NOVI LIST Gvidon Jug: Balada silvestrove noči "Torej stvar se je dogodila tako- i Mežnar je pogledal one s pogle-le", je dejal ded in poljnil pazljivo! dom, ki je imel Več otrovi nego mi-in odvažno tobak v porcelanasto j šji strup Stisnil je celo pest, seve-pipo, na kateri je bil naslikan pe- da iz previdnosti tako, da ga oni snik Prešeren; pipa je imela tako niso videli. dolgo cev, da je molela izpod druge strani mize. "Tisto Silvestrovo noč je namedlo toliko snega, da smo ga komaj sproti kidali pred vrati oštarije, ker drugači ne bi mogli Sneg je pričel vnovič naletavati. V dimniku je tulilo in šumelo, kot da bi se podili med sajami vragovi. Naložili smo na ogenj še par dobrih polen, da je vnovič splamtelo. V gosti noter. Veš, fant, takrat je i- zvoniku je udarilo devet udarcev mela gostilna "Pri veselem Vipavcu'' tak sloves, da je segel gor na Oberštajersko. Mraz je bil kot tav-žent klemanov. Lahko si slišal, kako so drevesa stokala in ječala in najbolj žal mi je bilo za ono jablano, ki jo je vsadil še ranjki oče — Bog mu daj večni mir in pokoj. Ko smo in ker je pihal veter, se je slišalo enkrat glasneje in drugič zopet tišje. "Prejšnji teden sem kupil na v^-lesejmu take tri žrebce, da jih nima cesar", je dejal bahaje vaški župan Rebolovec in udaril s pestjo po mizi. "Pr'moj duš, da jih ni kmalu takih", je še podčrtal; "dal sem za- nekoliko skidali sneg, smo postavili nje toliko tolarjev, da jih je komaj lopate v kot in se šli gret v izbo. V izbi je prasketal prijazen ogenj; na peči je sedela naša muca in zadovoljno predla; pri peči je izbral tudi primeren prostor naš vaški žan- nosila ta moja roka. Ej, bodete videli, kako bodo rezgetali, ko jih ju- 4;ri vprežem v sani. Nak____" Zupan ■je otipal svojo težko zlato verižico na telovniku in vihal samozavestno dar Tine, ki je smrčal tako straho- dolge brke, kakor je imel navado vito, da so brke kar odletavale. Med koleni je tiščal staro puško na kresni kamen, katero ne bi zamenjal za noben kanon, ob boku pa je imel pripasano, ostro, zavihano sabljo s katero je česnil samega sultana Mu-rata. Tako je vsaj trdil Tine. Krog miz je bilo sedem ali osem vašča-nov, ki so se pridno zalivali z bri- pri vojakih, ko je bil feldbebel. Tujci so še jedli en čas, potem so pa denili glave skupaj in nekaj šepetali. Skrivaj so pogledovali na žandarja, ki je smrčal kot burja; župan se je še naprej repenčil s svojimi vranci. Naročili so si še zelenega tropinovca in čeravno je rezal kot ostra britev, so ga spili na du- njevcem; stari, da si omehčajo ko-i šek. plačali in šli. Jaz sem se kar sti, mladi, da se napijejo korajže. oddahnil, ko so se zaprla vrata za Vaški mežnar je pripovedoval; njimi. Nekaj v njihovih očeh je bi-skrivnostno, kako se je prejšnjo noč lo lakomnega in požrešnega, kakor odmaknil na britofu nagrobni kamen pri Francki, ki je prišla lani iz Amerike. Prinesla je takrat s seboj toliko svilenih oblek, čevljev in drugih ropotij, da niso vedeli kam žnjimi. Francka je pa prišla bleda in bolna. Čez dva meseca smo jo že pokopali, revo. Prišla je domov pravzaprav, da umre, ker pod tujo zemljo ne bi mogla počivati mirno---- Ni še končal mežnar svoje povesti, ko so se slišali od vrat trije močni udarci. Pogledali smo se plašno, in mežnar se je celo prekrižal; samo žandar je smrčal naprej mirno jn brezskrbno. "Naprej, če si kristjan", smo rekli. In vrata so se odprla in v izbo so vstopili trije tujci v lepih bo-brastih kožuhih in izpod kučem jo štrlele v nas namršane obrvi in veliki, zakrivljeni in na konicah rdeči nosovi. "Dober večer, ave Maria purísima", smo dejali. "Bog ga daj", so odvrnili tujci in otepali s kužuhov snežne kocme in zamrznjene igle. Naročili so si dober vrč vipavca in svinjske gnjati v kislem zelju in se kmalu lotili vsega tega. Mežnar se je zopet ojunačil. Spil je dober požirk slivovke, si obrisal mokroto iz moštac in zopet nadaljeval: "Da, ko se je torej premaknil nagrobni kamen, sem videl, kako se ie' dvigala iz groba bela megla, tanka in prozorna kot dim viržinke. Potem se je ta megla združila in videl sem pred seboj — Bog me varuj in sveta Marija — Francko. V roki je držala koš z rdečimi rožami, tako svežimi, kot da bi jih ravnokar odtrgal. Šla je do nekaterih grobov, vsadila v zasneženo gomilo rožo in šla naprej. Ko je imela koš prazen, se je vrnila zopet tiho in brez šuma do svojega groba, se razpustila v prozorno meglo in----" "Oslarija", je zarentačil eden od tujcev. "Kako je vendar mogoče, da se megla spremeni v žensko in zopet narobe. Najbrže ste ga imeli pod kapo----" pri ptici roparici, ki komaj čaka, da pade na svojo žrtev. Snežilo je še naprej v debelih in gostih kocmah, ko so jo tujci udarili preko gmajne. Pri županovem posestvu so se ustavili in oprezno pogledali skozi okno. Domača gospodinja je razdeljevala deklam in hlapcem prekajeno svinjino in mastne pogače. Ko je v zvoniku udarilo enajst, se je trojica splazila v hlev, odvezala žrebce in jih zajez- * ti * ^r * lir Arh. Viktor Suičič: Škica. * ★ ti ★ ti * dila. Kmalu sta jih vzela noč in snežni metež. Ker je pa sneg bil mehak, niso še prišli daleč, ko se je bližala polnoč. Konji so stopali počasi; bre-dli so do kolen. Dvakrat so se zgubili s ceste in bi se skoro pogrezni-li v cestnem jarku, kjer je bil sneg še rahlejši nego na cesti. Vas je bila že za njimi in le še redkoma se je videlo skozi snežni metež rdečkasto svetlobo, ki je pričala o razsvetljenih oknih posameznih in po cesti razstresenih hiš. Tedaj je udarilo v lini cerkve dvanajst bronastih in jedkih udarcev. In ko so tatovi jezdili naprej, so ugledali pred seboj temno postavo, ki se je vlekla trudno po zasneženi cesti. Imela je dolge, bele lase in svetlo brado, ki je segala do prs. Oblečen je bil v razcapano haljo in z roko se je opiral ob grčasto palico, katero je trudoma vlekel iz snega. Z drugo roko si je svetil pot; v starodavni, čudno oblikovani sve-tiljki je gorel droben plamen. Za pasom je starec imel zataknjeno stekleno peščeno uro, čije pesek je že stekel v spodnji del. Starec je bil truden in očividno obnemogel. Ko je prišla trojica do njega, se je ustavil in jim posvetil v obraz: „Dober večer", je dejal s šibkim glasom in pomahal s svetiljko; "lepo vreme kaj?" < > < ► < ► < ► n o < > < > Slovensko prosvetno društvo lil v Córdobi VABI na svojo društveno prireditev, ki se bo vršilk na svete Tri kralje, dne 6. januarja 1934., v dvorani "Ukrajina", na ulici 82, štev. 1533 (Barrio Inglés). v SPORED: Deklamacija Meškova drama v treh dejanjih 44 MATI OSEBE: Gospa Strelčeva, inženerjeva vdova. Tinka * Milan njeni otroci, Ivan Silva, najdenka: rejenka pri Strelčevih, Križnik, grofov logar. Župnik, Cigan Šandor. Tržanka Začetek točno ob 5. uri popoldne Po končanem sporedu prosta zabava, srečolov in ples. S vi ra dobroznana godba "Union" Prireditev se vrši ob vsakem vremenu VSTOPNINA: moški $ 1.— ženske in otroci brezplačno. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. -V ti ★ ti ★ Arh. Viktor Sulčii: Škica. "Bog daj", so odgovorili precej nečimurno tatovi. Hoteli so zopet pognati konje ali starček jih je zaustavil. "Božji ljudje. Zelo šibak sem, zakaj me ne vzamete s seboj. Lahek sem kakor pero, saj so me same kosti. Takile konji me bodo vendar z lahkoto nosili." Tatovi so tokrat zakleli in udarili po konjih. Ali vranci se niso zganili in bilo je, kot da bi zamrznili na zasnežno cesto. In tedaj je spregovoril starček: "Bodite prokleti vi, ki imate zakrknjena srca in pohlep po denarju in zlatu. Nenasitni ste kot volkovi, ki trgajo ne samo drugo zverjad, nego tudi svoj lastni rod. Zato bodite trikrat prokleti. Oblecite se v volčje kožuhe, da vas bodo ovce takoj spoznale in se ne bodéfe mogli mešati med nje. Namesto oči imejte goreče oglje, ki naj vam razsvetijuje črno vest. In v ustih imejte vročo sapo, ki naj žge vašo notranjo lakomnost. In to naj se zgodi, na vekomaj a- men...." Komaj je spregovoril starček te besede, so se bobrovi kožuhi spremenili v voljčjo kožo, ušesa so postajala kosmata in špicasta, u-sta podolgovata in nasajena z ostrimi zobmi in roke in ilt>-ge so se spremenile v tace z ostrimi kremplji. In ni se še zgubila zadnja beseda v zimski noči, ko so skočili s Clínica Médica "SLAVIS . Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE SAN MARTIN 522, II. nadstropje konj trije črni volkovi in se zakadili po cesti, da so jih kosmati repi komaj dohajali. Koder so šil, se je pred njimi tajal sneg od vroče sape in tako so jih ljudje lažje preganjali, da niso imeli več miru. In starec je šel zopet svojo pot, truden in premražen in svetiljka je ugaševala, ker je dogorevalo olje. Med tem ko so se vranci zopet obrnili proti vasi, je starec šel po beii cesti, sam in žalosten. To je bilo staro leto, ki se je umaknilo novemu letu...." Tako je pripovedoval dedek. Vlekel je na pipi in bušil pred se modrikast dim. Njegove dobre oči so bile uprte vame in eno roko je položil na moje temne lase. V peči je prasketal vesel ogenj in na preprogi je predla mačka z zelenimi očmi. "Hu-hu-huj", je zastokalo v dimniku. Dedek mi je natočil vroče vino in ko sem ga spil, sem se nekoliko zmedel. Ne vem, če ste , vi že slišali to zgodbo, ali meni jO je povedal ded na silvestrov večer. Vendar se mi pa včasih dozdeva, da jo je dedek zvil iz trte. IZ SAN MARTINA Dne 24. t. m. sta krstila v San Martinu, ul. Alsina, gospod Andrej Mlečnik in njegova soproga Gizela svojo prvo hčerkico, ki so ji dali i-me Ivanka. Kumovala sta stavbeni podjetnik g. Edvard Keber in gospodična Ivanka Mlečnikova. Pri bogato obloženi mizi in sladkem vincu se je zbralo mnogo povabljencev, ki so imeli priliko občudovati prijaznost Mlečnikovih, pa tudi gostoljubnost stavbenih podjetnikov Edvardo Kebra in Franca Mlečnika, ki sta na svojim domu tako lepo stregla s prigrizki in najboljšim quilmeškim pivom. Ivankici želimo mnogo zdravja, njenima staršema pa mnogo veselja s prvorojenko! U. T. 31 Retiro — 1619 krojacnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901 \ 532353235323534853485348232348 PRVA SLOVENSKA OSNOVNA SOLA V BUENOS AIRESU Dne 14. maja 1933. smo Slovenci v Buenos Airesu dobili svojo prvo osnovno šolo, ki se je porodila iz spoznanja, da je učenje materinščine za naše otroke potrebno in koristno, porodila pa tudi iz nesebične požrtvovalnosti nekaterih naših rojakov, ki jim gresta za to njihovo delo vsa čast in priznanje. Rekli smo, da je učenje materinščine potrebno. O tej resnici nas prepriča prav kratko in preprosto razmišljanje. Kdor ima le količkaj uvidevnosti, bo razumel, da ni lepo, marveč je grdo, če otrok ne pozna ;>i ne govori jezika svojih staršev, četudi živi daleč proč od onih krajev, kjer je naseljen narod, ki ta jezik govori, in dasi tistih krajev morda nikoli videl ne bo. Ljubezen do staršev se pri otroku ne kaže samo v pokorščini, v ubogljivosti; kaže se tudi, in morda še bolj, v spoštovanju, ki ga ima otrok do šeg in navad ter, predvsem, do jezika onih, ki sta mu dala življenje. Otrok, ki se mu zdijo navade staršev čudne in, morda, celo smešne; otrok, ki mu je jezik, katerega govorita oče in mati, tuj in nerazumljiv, ne bo mogel imeti takšnega globokega spoštovanja in takšnega globokega nagnjenja do svojih roditeljev, kakršna sta potrebna za dobro vzgojo otrok: za takšno vzgojo, da so otroki, ko dora-stejo, očetu in materi v veselje in v uteho, ne pa v jezo in žalost. nobenega drugega čezika ne bo naučil s takšno lahkoto, kakor materinskega. In kdor zna dva jezika, ta se nauči še tretjega in četrtega mnogo lažje nego oni. ki govori en sam jezik. Če pomislimo še na resničnost starega izreka, ki pravi "Kolikor jezikov govoriš, toliko krat si človek", na važnost, ki jo ima dandanašnji znanje tujih jezikov, ter Skupina učencev in učenk prve slovenske osnovne šole v buenosaireškem okraju Villa Devoto. Zdrav duh v zdravem telesu! Tudi za telesno zdravje skrbi slovenska osnovna šola s prostimi vajami za šolsko deco. V družini, kjer govore starši svojim otrokom drug jezik, nego je materinski, ni nič čudnega, če se bo otrok, ko je še v svoj detinski dobi in je njegov razum še malo razvit, smejal ali pa pačil, ko bo slišal, da govorita ob kakšni priliki v svojem jeziku, ki se pa njegovemu ušesu zdi nenavaden. Takšnega dogodka ne bomo dramatizirali, ker otrok v tem slučaju še nima toliko pameti, da bi lahko razumel, da to ni lepo. Resnejše posledice se pa začnejo kazati, ko otrok zraste, poseča tujo šolo in obvlada sčasoma tujo govorico mnogo bolje, nego oče in mati. Naučil se bo mnogo besed, ki jih starša nikoli slišala nista in ki jih zato tudi ne razumeta; ker se tujega jezika nista učila iz knjig, ju bo o-trok pri vsakem stavku zasačil, da sta se pregrešila proti slovnici; popravljal jima bo mnogo besede, ker jih nepravilno izgovarjata itd. Skratka: oče in mati bosta v tako važni stvari, kakršna je jezik, podrejena otroku že tedaj, ko bo ^trgal prve pare hlač na klopeh drugojezične šole. Da takšna podrejenost ne bo utrdila v otroku spoštovanja do staršev, tega pač ni treba še posebej Jn na dolgo razlagati. Poleg vzreditve otrok, je njih vzgoja najvažnejša naloga staršev. In že radi pravilne in dobre vzgoje je potrebno da otrok obvlada jezik svoje matere in svojega očeta. Pa ne samo potrebno je učenje materinščine; rekli smo, da je tudi koristno. Čim več človek zna, tem več velja. Starši, ki svojim otrokom ne dajo onega, kar sami znajo — in to je pred vsem njihov jezik — postopajo zelo nespametno. Poleg jezika dežele, v kateri živi, in ki se ga uči v šoli in na ulici, se otrok na dejst-zo, da Slovenci slovimo ra-' di tega, ker se s precejšnjo lahkoto naučimo tudi drugih govoric, se bomo kmalu prepričali, da se naši o-troci morajo učiti našega jezika že zato, ker je to v njihovo korist. Seveda, starši sami ne zmorejo vsega. O otroku ne moremo reči, da jezik obvlada, če ga samo govori. Potrebno je, da ga pravilno govori, da ga zna citati in tudi pisati. In tu nastane potreba šole. Slovenci v Buenos Airesu imamo sedaj svojo prvo osnovno šolo. So-kolsko društvo "La Paternal" je dalo pobudo za ustanovitev Šolskega odbora, ki se je z velikim navdušenjem, z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotil dela. Takoj v začetku se je vpisalo pet in štirideset otrok, a ko se je šola otvorila v okraju Villa Devoto, je začelo redno zahajati k pouku pet in dvajset otrok; štirje so koncem preteklega meseca odpadli, ker so se njihovi starši preselili v preveč oddaljene okraje. Pouk se' je vršil redno dva krat na teden. Za učitelja je bil požrtvovalni rojak Vladko Komac, pomagala pa sta mu tudi rojaka Anton Bareto in Ciril Jekše. Povsem brezplačno, iz same ljubezni do stvari, so ves svoj prosti čas posvetili šol*. Začeli so najprej seznanjati otroke, ki so takoj v začetku pokazali veliko zanimanje za učenje materinskega jezika, s slovenskimi črkami in njih izgovarjavo. Po večini otroci niso znali razločevati posameznih slovenskih črk in jih pravilno izgovarjati. Precejšnje preglavice so povzročali sičniki (c, s, z) ter šumniki (č, š, ž), ker so bili zanje tuje črke. Veliko truda je bilo tudi, preden so začeli pravilno rabiti "k'' namesto "c" ali pa "qu" ; "h" nameso "j"; "č" namesto kasteljanskega "ch" itd. Dobra volja pa pomaga premostiti tudi te ovire; in dobre volje je bilo mnogo pri učiteljih in pri učencih. Kmalu so otroci začeli citati 'z lepe mladinske knjige, iz "Kresnic", ki jih je precejšnje število izvodov poslala "Slovenska Matica" iz Ljubljane. Ko je pozneje dobil od Izseljeni-škega komisarijata v Zagrebu, po naročilu uprave dravske banovine, prave slovenske čitanke za vse raz, rede slovenskih osnovnih šol, jih je Šolski odbor razdelil med šolarje, pa so tako imeli dovolj gradiva za vaje v čitanju. Kmalu so prišla na vrsto tudi narekovanja, uspehi pa so bili v prvih tednih zelo pičli. A tudi tu je začelo iti. Učenci so od tedna do tedna stalno napredovali in pravopisnih pogreškov je bil vedno manj. Pri prvih narekovanjih je bilo v nalogah, ki so vsebovale približno petdeset besed, povprečno do trideset pravopisnih napak, danes pa jih pride, v najhujšem slučaju, po pet, kvečjemu osem. Ko so otroci znali že dobro citati ter tudi kaj sami napisati, so učitelji poskusili s prostimi spisi, pa so se nekateri šolarji prav lepo "odrezali". Na vrsto je prišla tudi slovenska slovnica: razločevanje samostalnikov moškega, ženskega in srednjega spola (španski jezik ima samo dva!) ter sklanjanje; spreganje glagolov v ednini, dvojini in množini ter v najvažnejših časih: sedanjem, preteklem in prihodnjem; dodali so še vse oblike v velelniku. V računstvu so ponavljal ono, kar se otroci uče v argentinski šoli, le g to razliko, da so morali na glas računati po slovensko. Pri petju so se učili slovenskih ¡ narodnih pesmi, in sicer prav radi. Tudi za telo je šola nekoliko skrbela s prostimi vajami za šolsko mladino. V odmorih pa so se otroci igrali "slepo miško'', "Preostalega Mihca", skrivalnico in mnogo drugih igric. Učitelji z zadoščenjem priznavajo. da so bili otroci pridni ter so se vedno z veseljem in vnemo učili lepega materinskega jezika. Opozorili pa so nas tudi na dejstvo, da je prav lahko razločiti, kateri otroci govore doma samo špansko in kateri slovensko. Prvi imajo nekako zavozlan jezik, ko čitajo in izgovarjajo slovenske besede. Zato prosijo naše dobre starše, naj od otroka doma zahtevajo, da govori slovensko, ker le tako mu bo slovenska šola mnogo koristila ter bo z lahkoto sledil pouku. Za kasteljanščino se jim ni treba bati; otrok se je bo prav dobro naučil, tudi če je doma ne govori vedno*, za to skrbijo v zadostni meri argentinska šola in okolica. Težkoče je tudi povzročalo dejstvo, da so učitelji imeli v istem razredu otroke različne starosti. Starejši so, kakor je razumljivo, hitreje napredovali, nego mlajši učenci iz nižjih razredov. Razdeliti otroke na več oddelkov pa ni bilo mogoče in tudi ne neobhodno potrebno, ker so vsi potrebni približno istega pouka v materinščini. JCako lepcPso otroci napredovali v razmeroma kratkem času, to nam je pokazala božičnica prve sloven- čemo, da je led prebit in da je med našo javnostjo zanimanje za slovensko osnovno šolo vedno večje. Potrebno je le, da se krepko združimo okrog te naše prosvetne ustanove vsi, kar nas je dobre volje. Nikakor ne moremo in tudi ne smemo zahtevati, da še nadalje ostane vse breme in vsa odgovornost za slovensko o-snovno šolo samo na ramenih onrh naših rojakov, ki so se do danes tako nesebično in tako hvalevredno žrtvovali. Tudi se ne moremo zadovoljiti z njenim današnjim obsegom. Slovenski otroci niso samo v Villa Devoto, marveč žive tudi po drugih okrajih obsežne buenosaireške občine. Nujno potrebno je, da se sedanji Šolski odbor razširi in tudi gmotno podpre ter se podobni razredi, kakršen je že obstoječi, ustanove vsaj še na Paternalu in v Saa-vedri. Če domovinske državne oblasti ne morejo podpreti takšne akcije — radi pičlih proračunskih sredstev ali pa radi kateregakoli drugega razloga — je pa naša dolžnost, da naredimo zanjo vse, kar je v naši moči, kakor je pravilno povedal tudi g. ¿>. Š. v zadnji številki "Slovenskega Tednika" Njegove besede glede slovenske osnovne šole so vredne vsega odobravanja, in mi smo prvi, ki to prav radi priznamo. Priznavamo in tudi pozdravljamo, kot razveseljiv znak, ki nas potrjuje v prepričanju, da je — kakor smo že rekli — led prebit ter da se nam, buenosaire-škim Slovencem, ni več bati za usodo naše šole. Šolskemu odboru in našim tukajšnjim organizacijam pritiče naloga, da se domenijo glede nadaljnega dela vedno lepši razvoj slovenske šole in tudi glede načina, kako zagotoviti sodelovanje vse naše javnosti pri tem delu. Prepričani smo, da se bo naša javnost prav rada odzvala njihovemu pozivu ter podprla njihova prizadevanja. Slovenski starši! Tudi Vi morate izpolniti svojo dolžnost do lastnih otrok: vpisati jih v slovensko šolo ter jim tako nuditi možnost, da se izpopolnijo v materinščini! Lepo uvrščeni, se vračajo učenci v šolo z bližnjega zemljišča, kjer so se igrali tekom odmora. ske osnovne šole, pri kateri so naši pridni šolarji nastopili s celo vrsto deklamacij, s petjem in igro. Šolskemu odboru in marljivim učiteljem gre po vsej pravici vsa čast in iskreno priznanje naše buenosaireške slovenske skupnosti. Ves čas so se morali boriti proti finančnim težkočam, katere jim je povzročalo plačevanje najemnine za šolsko sobo, včasih pa tudi proti očitkom tega in onega. Koliko krat so morali ponavljati, da jih pri njihovem delu ne vodjo nikaki šovinistični nagibi, da je šola za vse naše sloven-.ske otroke in da ni rečeno, da je so-kolska, če je sokolsko društvo dalo pobudo za njeno ustanovitev! Te in še druge ovire so jim povzročale več krat resne skrbi, ustrašili se jih pa niso. Danes lahko re- JAVNA ZAHVALA Šolski Odbor Prve Slovenske Osnovne Šole iz Villa Devoto se tem potom toplo zahvaljuje vsem našim rojakinjam in rojakom, ki so se udeležili prve šolske "Božičnice*' ter vsem onim ki so z darovi in denarjem pripomogli, da smo lahko skromno obdarovali naše maloJce. Pokazali ste nam, da nas razumete in stem dali novo spodbudo za. nadaljnje delovanje na tako veleva-žnem polju, kot je vzgoja slovenske dece v materinščini na tujem. Upoštevajoč današnje razmere, nismo mogli pač obdarovati naših najmlajših tako, kot smo gami želeli, a upajmo, da bo prihodnje leto obdarovanje obilnejše. Šolski Odbor. Buenos Aires, 27. Decembra 1933 **************************** $ OLGA VASILENKO Modistka Buenos Aires, San Martin 522 H. nadstr. *.**************************< NAROČITE SE NA "Novi list" Prva božičnica slovenske osnovne šole Marljivi Šolski odbor je žel pretekli ponedeljek, na božič, zasluženo priznanje za svoje požrtvovalno delo. > Naša javnost, očetje, matere, dekleta in naši fantje so se odzvali njegovemu vabilu na božičnico v tako lepem številu, da je bilo prostorno dvorišče hiše, kjer ima Sokolsko društvo svoje prostore, natrpano z mladim in starim prav do zadnjega kotička. Z odkritosrčnim veseljem beležimo dejstvo, da so naše rojakinje in naši rojaki izvršili v polni meri svojo dolžnost ter hvalevredno pripomogli, da je ta praznik naše drage dece tako lepo uspel. Mladega sveta je kar mrgolelo. S kakšnim zanimanjem so naši malčki poslušali lepe deklama-cije in pesmice svojih pridnih tovarišic in tovarišev, ki so >e potrudili, da so pokazali, koliko lepega in koristnega so se naučili tekom pol leta v slovenski šoli pod vodstvom svojih skrbnih učiteljev! Tudi mi, kar nas ie v dolgih bergešah. smo se čudili, kakšne lepe uspehe beleži naša prva osnovna šola. ker prav dobro vemo, koliko truda in potrpežljivosti je bilo treba, da so se otroci, ki so prvi krat začeli posečati pouk v materinskem jeziku, naučili toliko pesmic in toliko naših napevov. O-trokom se je poznalo, da so kar tekmovali* med sabo, kdo da se bo bolje odrezal. Vsi so želi mnogo odobravanja. In to odobravanje ni šlo samo šolarjem, marveč tudi njihovim učiteljem. Tudi v igrici so nam slovenski učenci pokazali, kaj znajo. Groteska "Dolgovi" je izzvala mnogo smeha. Prav močno pa so pritlikavi gledalci med občinstvom iztegovali vratove, ko se je na odru prikazal v vsej svoji slavi tako željno pričakovani Miklavž, ki je imel prijeten glas, dolgo belo brado in še vse drugo, kar spada k tako važnemu in priljubljenemu otroškemu dobrotniku. Ñiso manjkali angelčki, pa tudi škrat se je bil pomešal mednje in je prav hudo gledal. Lepe besede je spregovoril Miklavž in mnogo dela je i-mel, preden je razdal vse darove, ki jih je bil privlekel polno malho. Od časa do časa je pa katerega otroka izprašal, če zna katero našo. Tudi triletna Dórica se je lepo odrezala ter nam povedala, da je "Zvesta Slovenka. ki ljubi svoj dom". Samo škrata se je zelo bala in jo je skr belo, da se ji ne bo preveč približal. Ko je prišla z odra. si je oddahnila in je brž hitela razlagat svoji mamici: "Hudiček me pa ni"nič videl., ker je bil od zadaj.'' Bil je pravi praznik za otroke, ki so preživeli nekaj nepozabnih uric. Kako so napeto poslušali, če jih bo Miklavž poklical: in kako so hiteli odpirat škatljice in zabojčke, da vidijo, kaj jim je prinesel! Sam smeh in sama zadovoljna radost jih je biK- In z našo deco smo se prav iskreno veselili tudi mi. Veselili radi njihove radosti in radi njihove pridnosti. Dragi naši šolarčki, le tako naprej, pa boste v ponos ne samo svojim staršem, marveč tudi nam vsem, ki govorimo in ljubimo lepo slovensko govorico! Slovenska naselbina v V. Devoto Arh. VIKTOR SULČIČ: Prav dobro vemo, da se bo mar- vedli kakšne statistične podatke in sikateri naš rojak, ki živi v Buenos druge zanimive podrobnosti; poda-Airesu in je prepričan, da je poučen ti smo hoteli tu samo nekoliko vti-o vsem, ali pa skoro o vsem, kar je skov, ki smo jih imeli, ko smo obi- v zvezi z našimi tukajšnjimi naseljenci, začudil, ko mu bomo tu po- skali naše devotovske rojake. Zemljišča, na katerih so zgrajene vedali, da je v okraju Villa Devoto j njihove prijazne hišice, so po večini kupili na javnih dražbah in na mesečne obroke. Kdor prej pride, prej melje, pravi naš star pregovor. In tudi z zemljišči so naredili boljšo kupčijo oni, ki so prej prišli. Vrednost zemljišč je začela močno rasti, ko so se na njih, ali pa v njihovi bližini, začele graditi hišice v vedno večjem številu. nih izdatkov, morajo pri mnogih čakati na boljše čase. Kriza jim je zmešala račune. Postavili so zidove, postavili streho, hišica že stoji, a ni denarja, ni zaslužka, da bi jo popolnoma dovršili. Obiskali smo to in ono hišo. Povsod smo opazili veliko ljubezen na- j ših rojakov do lastnega koščeka Priseljenčeva hiša Zelenje obdaja devotovske hišice. Zadnja hišica, na desni, je last rojaka Antona Misleja. okrog sto slovenskih hiš. Saj smo se tudi mi začudili, dasi nam je bilo znano, da živi tam mnogo Slovencev, pa tudi znatno število naših istrskih rojakov. Villa Devoto je okraj na periferiji obširne buenosairešlke mestne občine. (Da ne bo nesporazumi jen j, moramo takoj omeniti, da obsega oni del mesta, kateremu tukajšnji Slovenci pravimo Villa Devoto, tudi nekatere dele drugih okrajev, pred vsem okraj Villa Real.) Razvijati se je začel v najnovejšem času in "manzane", ki so sedaj posejane s čednimi hišicami, so tvorile še pred nepremnogimi leti pust "campo". Prvi Slovenci so se začeli naseljevati v Villa Devoto pred kakšnimi šestimi leti, močnejši pritok naših rojakov v ta okraj pa se je pričel nekako pred tremi leti. Brez hrupa in reklame, pač pa s pridnostjo in vztrajnostjo naših rojakov, so se začele polagoma dvigati slovenske Ko je bilo poskrbljeno za zemljišče, se je začela gradnja, pri kateri je pomagalo vse, kar je bilo količkaj odrastlega pri družini; kdor j© mogel, je najel tudi delavce, da je šlo delo hitreje od rok. Kamen h kamenčku, oziroma, boTj pravilno re- 1 — — , -r; i ' m '. ►i >4 jfS.' % ■ í & *»■ La- .K-i Podoben slučaj. Hiša g. Drufovke čaka boljših časov, da se bo oblekla v praznično odelo. zemlje in 'do lastne strehe. Ponosni so, da so si z lastnimi žulji postavili dom ali pa, da si ga postavljajo. In ta njihov ponos je povsem utemeljen. Z mirno vestjo lahko rečejo, da niso izgubljali časa v Ameriki po krčmah in zabaviščih. Sad svojega truda pa lahko vedno vsakomur pokažejo. Razumnost, marljivost in vztrajnost teh naših rojakov, ki gledajo v bodočnost, je lahko vsem za vzgled. Nekaj, kar smo opazili in se nam je na prvi pogled čudno zdelo, je pa. dejstvo, da se devotovski slovenski naseljenci prav malo poznajo med sabo. "Tam, na nasprotni strani ceste", nam je razlagala neka prijazna gospa, "je tudi neki Slovenec. Zdi se mi, da je s Krasa, več ko toliko opeka k opeki, pa je zrastla P* vem. Saj nič ne znamo eden Čedna hišica znanega pevskega učitelja in staroste Sokola "La Paternal" g. Cirila Jekšeta. Simpatična hišica, ki si jo je zgradil, daieč proč od svojega Krasa, rojak Metod Kralj. hišice v Buenos Airesu. Vedno več jih je prihajalo, ki so hoteli uresničiti svoj veliki sen: postaviti si lastno streho. Takšen sen goji več ali manj vsak trezen priseljenec, posebno v takšnem mestu, kakršno je Buenos Aires, kjer so najemnine drage in požrejo velik delu delavčevih in uradnikovih zaslužkov. Postavitev lastne hišice zahteva od delavca veliko vztrajnost in velike žrtve, ki jih mora nositi dolgo vrsto let. Zemljišča so draga in ni vedno mogoče izbrati si takšnega kraja, ki bi bil najbolj prikladen z ozirom na delo in drugo. Mnogi družinski očetje prav radi prevzamejo na svoja pleča sitnost, da se morajo vsak delavnik voziti po celo uro, in . še več, na delo in z dela, da le svoji družini zagotovijo bolj udobno in bolj zdravo bivališče. Ni naš namen, da bi danes podrobneje opisovali našo marljivo naselbino v Villa Devoto, da bi na- ceno: palača: Več ali manj skromna, več ali manj udobna, a zgrajena z lastnimi žulji, prepojena z lastnim znojem in zato tem lepša, tem bolj privlačna. . Hišice so prav čedne. Snaga diha iz vsakega kotička. Po navadi ena soba ali pa dve, prostorni in visoki; kuhinja, kopalnica, včasih še kakšna shramba, precejšen "patio" (dvorišče), pa vrtič, kjer je velik prostor odmerjen za cvetliceč vrtnice, ortenzije, geranije, cinije, marjetice itd., pa celo naš rožmarin smo videli nekje, in nageljni seveda tudi ne manjkajo. Cvetlice pri hiši so lep okrasek, ki ga vedo naše pridne gospodinje cenit.i Pri takšni stvari, kot je lastna hišica, najdejo marljive roke vedno dovolj dela. Ne boste srečali tako zlepa našega slovenskega gospodarja, ki b¡ Vam dejal: Tu Vam bom razkazal svojo hišico, ki je popolno- za drugega' Človeku se zdi to na prvi pogled nekoliko čudno, pa so razlogi zelo j preprosti: Tamošnja slovenska na- Netlakovana cesta Tinogasta, kjer je hudo, ko dežuje, a voda kmalu odteče, ker ima zemlja visoko lego. V kratkem bo občina začela s tlakovanjem. selbina je še čisto nova, pa doslej naši ljudje niso imeli niti časa, da bi se med sabo upozna^li ter gojili družabnost. Vsako urico prostega časa so uporabili za to, da so delali pri svojih hišah. A to pač ne bo trajalo večno. Mnogo dobrega za širjenje sloge in solidarnosti med našimi naseljenci v Villa Devoto bi lahko naredilo slovensko društvo, če bi se tam ustanovilo, da bi le imelo pametno in trezno vodstvo, ki bi poskrbelo, da bi društvo postalo kulturno zbirališče vseh tamošnjih Slovencev, pa tudi Istranov, ter da bi naši rojaki našli v njem priliko za izpopolnitev svoje izobrazbe ter za pošteno razvedrilo. Hiša rojaka Gregoriča. Kriza je kriva, da še ni dokončana. Glavna prometna arterija v Villa Devo to: Avenida Tres Cruces, kjer j« promet vedno bolj živahen. ma končana in sem z njo prav zadovoljen. Ne. Pač pa Vam bo razlagal, da manjka še to, da manjka še ono: teraso namerava zapreti, da ne bo pozimi- preveč hladno; "frente" hoče preurediti, da bo hiša lepše izgledala; "patio" hoče pokriti, da ne bo žena hodila po dežju, ko ima opravka v kuhinji, ki je, v mnogih slučajih, ločena od prave hiše, kjer so spalnice. Pa, seveda: vsega človek ne zmore na en krat. Ne mine teden, in lahko rečemo, da ne mine dan, da bi česa ne dodali, izpopolnili. A večja dela, ki zahtevajo znatnih denar-' nnt K icinticnmcjcjnnt.nl NE POZABITE, da smo preselili. Vsa pisma morate odslej pošiljati na sledeii naslov: La valle 341 Escffítaifao 316 Preveč obsežna bi bila moja naloga, če bi se namenil, da bom razglabljal, dasi samo v glavnem, o poglavitnih dejstvih, ki so povzročila, da so dandanašnji velike množice ljudstva, predvsem delavskega ljudstva, priinorane živeti natrpane v mestih, ki so se v malo letih mogočno razrastla in v katerih je slabo poskrbljeno za higijeno in udobnocst ter sploh za zdrave življenjske prilike. Mnoge in hude so nevarnosti, ki prežijo na prebivalca velikega mesta. Človek živi v nezdravih in temnili prostorih, premika se med kanali, ki jih tvorijo zidovi visokih mestnih poslopij, živi brez luči in solnca, vdihuje pokvarjeni mestni zrak ter si polagoma zastruplja pljuča in s tem ves organizem; zdravje mu peša, o-braz mu bledi, lekarnar dobi novega odjemalca za svoja zdravih ----Otroci gredo na ulico. iskat solnca in zpaka, ki ga v stanovanjih starih hiš ne najdejo, a ulica ni za otroke. Ulica se je spremenila v deročo in nevarno reko, po kateri drvi na tisoče avtomobilov in drugih vozil. Ulica se je spremenila v pekel, kjer je strašen šum in ropot. LTljca je nevarna.... Hiša v velemestu ne nudi niti najpotrebnejšega za življenje, pa se je spremenila v kraj žalosti, kamor prihajajo v goste, in izpo-djedajo zdravje, prah in smrdljivi plini, uhajajoči iz vozil in to-varen, in kamor prodira ropot, ki ruši živce. Organizem se bori proti takšnemu nenaravnemu načinu življenja, pa povzroča, da se človeku zahoče ven, v prosto naravo, v zrak in med solnčne žarke .....In tako vidimo, kako bežijo ljudje iz velikih središč proti periferiji velemest, kjer skušajo v novih hišah, v novih stanovanjih, med zelenjem in tišini podeželja obnoviti svoje zrahljane življenjske sile. Mesto sili na deželo, v božjo naravo..... Skušal bom v drugih člankih razglabljati o teh zanimivih in nad vse važnih vprašanjih. Strokovnjaki na tem polju, arhitekti, urbanisti in drugi, si prizadevajo, da bi v plemenitem medsebojnem tekmovanju, v poslednjem času pa tudi potom mednarodnih konferenc, našli rešitve za mnogoštevilne in zamotane probleme modernega mesta. Za danes se hočem omejiti na obravnavanje preprostega vprašanja, ki bi utegnilo zanimati — radi migljajev in nasvetov,' ki si jih bom dovolil dati — marsikaterega našega rojaka, ki si namerava v bodočnosti postaviti lastno streho, zgraditi lastno hišico. Storiti hočem to z željo in namenom, da bi preprečil ponavljanje raznih napak, ki so pri takšnih zgradbah zelo pogoste in ki izvirajo iz nezadostnega strokovnega znanja, katerega pa, kakor je rezumljivo, niti zahtevati ne moremo od ljudi, ki ni-"majo zadevne izobrazbe. Pred kratkim sem obiskal neki buenosaireški obmestni okraj, pa me je nad vse razveselilo dejstvo, da je na površini od približno enega kvadratnega kilometra vzrastlo skoro sto hišic naših rojakov, po večini delavcev. Plemenit napor so izvršili ti naši rojaki; napor, ki ga zamo-remo pravilno ceniti le tedaj, ko pomislimo na velike žrtve, ki so jih morali doprinesti v tej gospodarski krizi. * Delávec začne navadno zidati svojo hišo na zemlijišču, katero je kupil na javni dražbi in ki ga bo moral plačevati v dolgih, skoro bi rekel neskončnih mesečnih obrokih (v nekaterih slučajih je teh obrokov, in torej tudi mesecev, nič manj ko 120). Na zemljišču vidimo, da se najprej zgradi ena soba, včasih dve; kuhinja je ločena ali pa je sploh ni. Pozneje pride k prvi sobi še druga. Če sredstva dopuščajo, se. prizida še kuhinja in morda tudi kopalnica, katerih skraja ni bilo. Na takšen način dobimo ne-smotrene konstrukcije, ker je že od samega početka manjkala misel za enotnost in za dobro ter srečno porazdelitev prostorov. Kopalnice niso v zvezi s sobami, kar je zelo neprikladno; radi nesrečne lege, ki jo je dobila zgradba. ne pride v sobe noben soln-žarek itd., malokdaj pa eni manjka tako hudo udomaena obrambna "galerija".....Ker posemezni prostori niso med sabo vezani, nam hiša ne more nuditi potrebne intimnosti in u-dobnosti, kar posebno občutimo v zimskem času in pred vsem v hišah, zgrajenih na zemljiščih, ki gredo od vzhoda proti zapadli. in kjer gledajo sobe, s svojo značilno "galerijo", proti jugu. Vseh teh napak se lahko izognemo, če že v naprej izdelamo pameten načrt in smo pravilno poučeni, kje da moramo zidati hišo, in kako jo moramo zidati. Ko hiša že stoji, je ni tako lahko "ozdraviti". Kakor je za človeka potrebno, da se varuje bolezni, tako je tudi pri graditvi potrebno, da se napakam izognemo. Hiša, pa naj si bo še tako preprosta, mora biti nekaj enotnega, nekaj organiziranega. Preden preidem na podrobnosti, bo pa dobro, če bom, radi večje jasnosti, razdelil snov v tri glavne dele, namreč: t) Nakup zemljišča. 2) Lega hiše. 3) Načrt za hišo. 1 I. Za gradnjo delavskih hiš se po navadi prodajajo in pridejo torej tu v poštev takšna zemljišča, ki se nahajajo na skrajnih mejah mesta ali pa že izven buenosaireške občine, če se o-mejimo na naš slučaj. Takšna zemljišča so cenejša, ker so oddaljena od pravega mestnega središča in so do njih slabše prometne zveze. Vendar pa se te prometne zveze sčasoma izboljšajo, ker se posamezni obmestni prádeli stalno razvijajo. Tramvaji, omnibusi in colectivi se kosajo med sab<¡> v iskanju potnikov, katerim nudijo vsak dan večje udobnosti. Ni ga novega okraja, ki bi kmalu po svoji ustanovitvi ne dobil redne proge za prevažanje potnikov. V krajih, kjer je bila še pred tremi leti gola zemlja, so zra-stle kar črez noč dolge vrste hiš, na klasičnih vogalih so se otvo-rile trgovine, občina je kmalu začela s tlakovanjem glavnih ulic, pa je bila zveza z mestnim središčem takoj vpostavljena. Pri nakupovanju zemljišča bo treba torej gledati, koliko je zemljišče oddaljeno od glavnih cest, ki vodijo v mesto, in kak- DRAGE MATERE IN DRAGI OČETJE! Od našega naročnika, razumne- 1 ga moža ter skrbnega družinskega očeta, smo prejeli naslednji dopis, naslovljen slovenskim staršem, katerega prav radi objavlja- j mo, ker vsebuje mnogo treznih razmišljanj. Imamo prvo osnovno slovensko šolo v Villa Devoto, ki nam je s svojo ponedeljsko prireditvijo dokazala, kako koristna ustanova je, H kako potrebna. Čestitam ob tej priliki vsem materam in vsem očetom, ki se zavedajo svoje svete dolžnosti, da učijo otroke naš lepi materinski jezik, katerega smo podedovali od svojih prednikov, čestitam tuši vsem onim osebam, ki jim gre vsa čast, da so ustanovili slovensko šolo. Matere, polagam Vam na srce, da v prihodnjem šolskem letu vpišete v našo šolo vse one svoje otroke,