Postojna pfaSana v 20*0vini.
Leto IX itev. 134.
D UuMiani, v sredo 15. Junija ie».
Cena Din V
Izbaia vsak član popoldne, Izvzemsl nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petft a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petJl vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,   reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Popust po dogovoru. InseratnI davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din.
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Popust po dogovoru. Upravništvo: Knafiova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304
Vlada bo danes demisijonirala?
Brezuspešna pogajanja s pašićevci. — Ker ni prišlo do sporazuma je pričakovati, da odpotuje ministrski predsednik danes popoldne v Topolo in poda demisijo vlade.
— Beograd, 14. junija. Položaj v Beogradu je šc vedno nejasen. Včerajšnje koference radikalnih ministrov z Božo Maksimovičem, ki so trajale do 13. ure, niso rodile zaželjenih uspehov. Radikalni ministri niso mogli pristati na zahteve, ki jih je stavil Boža Maksimo-vić glede sodelovanja radikalnega centruma v vladi. Pri odhodu iz svojega kabineta je ministrski predsednik Vu-kičević izjavil novinarjem, da potuje popoldne v Topolo. Proti pričakovanju pa je tudi tokrat ostal v Beogradu in se ob 1S.30 ponovno pojavil v svojem kabinetu. Takoj nato je prišel tudi Boža Maksimović in sta ponovno konferirala pozno v noč. Kakor pa se doznava, tudi ti razgovori niso privedli do sporazuma.
Po tem sestanku je odšel g. Vuki-Čević na dvor, nato pa na sestanek v hotel <^Pariš», kjer se je sestal z Aco Stanojevićem. Znano je, da se je Aca Stanojevič že ponovno zelo ostro izjavil proti sedanji vladi in da je g. Vukičevič že več dni iskal prilike, da bi se ž njim sestal. V političnih krogih se pripisuje temu sestanku odločilna važnost. Kakor se danes doznava iz vrst paši-ćevcev, je ostal tudi ta sestanek za g. VukiČevića brezuspešen. G. Aca Sta-nojevič je ob tej priliki ponovno nagla-sil, da mora g. Vukičevič računati s tem, da vlada sama preko glavnega odbora stranke ne bo mogla izvesti nobene kandidature.
Ker so vsi včerajšnji sestanki in konference ostale brezuspešne, je g. Vukičevič prosil za podaljšanje prvotno stavljenega roka in ie danes ves dopoldan nadaljeval pogajanja z radikalnim centrumom. v katerega polaga sedaj vse svoje nade. Danes zjutraj je prišel že ob pol S. v svoj kabinet. Med njim in  radikalnim  centrumom posre-
duje minister dr. Srskič, ki neprestano prenaša odgovore iz vladnega predsedstva v stanovanje Nikole Uzunovi-ća, kjer so zbrani prvaki radikalnega centruma. Radikalni ministri so stalno zbrani v vladnem predsedstvu. Vse pa kaže, da tudi danes ne bo prišlo do sporazuma. Izgledi g. Vukičeviča na premostitev nastalih težkoč so minimalni. Opoldne se splošno sodi, da bo moral g. Vukičevič svoja nadaljna pogajanja po dosedanjih neuspehih opustiti ter da bo že popoldne odpotoval v Topolo, da predloži kralju demisijo celokupne vlade.
V zvezi s tem se ponovno širijo verzije, da bo volilni mandat poverjen dr. Marinkoviću, ki bo sestavil homogeno demokratsko vlado, pojačeno morda še s kako manjšo skupino. V demokratskih krogih vlada velika popar-jenost in vse kaže. da bi bili na vse zadnje pripravljeni sprejeti vse ostale pogoje radikalnega centruma. izvzemši zahteve Bože Maksimoviča glede iz-prememb na velikožupanskih mestih. Splošni vtis v političnih krogih pa je, da je situacija vlade nevzdržna, ter da je vsak sporazum brez popolne kapitulacije na eni ali na drugi strani izključen.
Tudi Ljuba Davidovič je spremenil svoje dosedanje stališče glede vstopa Bože Maksimoviča v vlado. Včeraj je podal izjavo, v kateri naglasa, da noče v nobenem slučaju izzvati spora v demokratski stranki in storiti ničesar, kar bi ji moglo škodovati. Po včerajšnjih razgovorih z demokratskimi ministri, si je ohranil popolnoma proste roke v agitaciji proti radikalom in proti Maksi-moviču. To izjavo tolmačijo v političnih krogih tako, da sta se obe demokratski frakciji zopet zbližali.
SU
oliiio ni
Rusija zahteva izgon emigrantov in udeležbo pri preiskavi umora. — Poljska javnost pravi, da vlada ne more pristati na
sovjetske zahteve.
— Varšava, 14. junija. Včeraj je sovjetska vlada izročila poljskemu poslaniku v Moskvi odgovor na poljsko noto. V svojem odgovoru sov. vlada ponovno zahteva, da Poljska izžene vse ruske emigrante ter da pritegne k preiskavi umora poslanika Vojkova tudi zastopnika sovjetske vlade. V noti se nadalje naglasa, da je sovjetska vlada v posesti nepobitnih dokazov, da je Poljska vedoma trpela in v nekaterih slučajih celo podpirala proti Rusiji naperjene teroristične organizacije ruskih monarhistov. Sovjetska vlada zavrača trditev poljske note, da gre v slučaju umora sovjetskega poslanika v Varšavi za individualno dejanje, marveč vidi v tem sistematično akcijo, naperjeno proti sovjetski Rusiji, ki stremi za tem, da izziva nemire in prepreči izboljšanje odnošajev s sovjetsko Rusijo. Nota izraža na koncu upanje, da bo poljska vlada nemudoma in brezpogojno izpolnila že v prvi nnfi stavljene zahteve.
— Varšava, 14. junija. Današnji listi obširno komentirajo sovjetsko noto in nagla-šajo, da je na tej bazi mirna in sporazumna rešitev spora nemogoča. Glasilo ministrskega predsednika Pilsudskega, ki vodi za časa odsotnosti zunanjega ministra Zaleskega tudi posle zunanjega ministrstva, naglasa, da si T oljska odkrito prizadeva ohraniti s sovjetsko Rusijo dobre odnošaje, da pa je tudi že vse storila, kar je v njeni moči. Preko tega Poljska ne more ničesar več storiti. Sovjetska vlada mora upoštevati položaj Poljske. Poljska nima nikakih zvez z nesporazumom, ki vlada med sovjetsko Rusijo in Anglijo. Poljska vlada bo na včerajšnjo noto sovjetske Rusije odgovorila čisto kratko in v glavnem naglasila, da smatra incident, ki je nastal vsled umora sovjetskega poslanika Vojkova, brez krivde vlade za likvidiran. Atentator Koverda bo stavljen pred posebno sodišče in se splošno sodi, da bo obsojen na smrt.
Zasedanje Društva narodov
Sestanki vodilnih državnikov.
_ Ženeva,   14. junija.   Včeraj je bilo
stvori eno 45. izasedanje sveta Društva na-irod'ov (pod pjiedsedsirvoni angleškega zunanjega ministra Chamberlaina, Na dnevnem redu je 33 točk, ki pa so z ozirom na ■sedanji inednaax>dflu položaj inanj važne. Večja pozornost kot razpravam o dnevnem redu ae posvečena sestankom vodilnih politikov evTOpsikih držav, ki bodo ob tej priliki razpravljali o vseh važnih in aktualnih problemih evropske mednarodne po lijake. V ospredju teh razgovorov stoii napetost med Anglijo in Rusijo, jusoslovcn-sko-alibanski spor in naraščajoča napetost meg Rusijo in Poljsko radi umora sovjet-kega (poslanika v Varšavi ki pretiranih zahtev sojvjersike Rusije. Včeraj popoldne so se sestali k daljšemu posvetovanju angleški, francoski in nemški zunanji minister. Tudi sestanek med poljskim in nemškim zunanjim ministrom je velike važnosti. O vseh teh sestankih doslej ni bil izdan noben komunike.
NOVE LOKOMOTIVE
— Dunaj, 14. junija. Jugoslovensko prometno ministrstvo je naročilo v tovarni lokom ti v Figi v Dunajskem Novem mestu 25 lokomotiv.
I   TURNEJA SVETOZARJA PRIBIČEVIĆA
— Zagreb, 14. junija. Svetozar Pribiče-vič je včeraj nadaljeval svojo lune o po Hrvatski in Vojvodini ter imel tekom včerajšnjega dne nadalniih pet veličistnih zborovanj, katerim je prisostvovalo na tuseče ljudi. Danes nadaljuje turnejo in se vrne zvečer v Sisak, kjer se vrši okrožna konferenca SDS, jutri pa odpotuje v Beograd.
ZAROKA NA BELGIJSKEM DVORU
— Kodanj, 14- junija.' »Extrabiad:U poroča, da se ie danski prestolonaslednik Frederik zaročil z belgijsko princeso Marijo Josipino.
ZMAGA SDS V DUGEM SELU
— Dugoselo, 13. junija. Tukaj so se včeraj vršile občinske volitve SDS je zrna* gala na celi črti. Dobila je 149 glasov in s tem absolutno večino v občinskem odboru. Združene hrvatske stranke so dobile 78, radičevci pa, ki so bili doslej gospodarji v občinskem svetu, so padli od 108 na 48 glasov.
PATRIJARH ČEŠKE NARODNE CERKVE UMRL
— Praga, 13. junija. Včeraj je umrl pa* trijarh češko narodne cerkve dr. Karel Far* eky.
Pred prelomom z Albanijo
Poročilo zunanjega ministra na seji šefov parlamentarnih strank. — Če vlada do jutri ne dobi zadovoljivega odgovora, prekine z
Albanijo vse odnošaje.
— Beograd, 14. junija. Danes dopoldne ob 11. so se sestali v Narodni skupščini še* fi parlamentarnih strank pod predsedstvom skupščinskega predsednika Marka Trifko* viča. SDS zastopa v odsotnosti Svetozarja Pribičevića dr. Gregor Žerjav. Na tej seji, ki ob 12. še traja, je podal zunanji minister izčrpno poročilo c zunanje*političnem polo* žaju, zlasti o sporu z Albanijo.
Glede albanskega spora se danes na* glasa, da bo naša vlada izročila albanske* mu poslanika Cena begu jutri dopoldne potne listine in odpoklicala naše konzule v Albaniji, če do danes zvečer ne dobi ofi* cijelnega obvestila, da je aretirani drago* man izpuščen. Sporedno s tem bo sledila popolna zatvoritev meje napram Albaniji in bo prekinjen z njo vsak promet. V tu« kajšnjih diplomatskih krogih prevladuje glede na dejstvo, da je albanska vlada ost a* la gluha za vse intervencije velesil v Ti* rani, prepričanje, da je albanska vlada na* menoma inscenirala ta spor, da lahko od* strani iz Beograda svojega poslanika Cena bega, ki je postal predvsem italijanskim krogom in pod vplivom Italije stoječi al* banski vladi neprijeten. Včeraj popoldne sta posetila zunanjega ministra francoski poslanik Dard in takoj za njim italijanski poslanik Bodrero. Oba poseta sta bila v zvezi z albanskim vprašanjem in se splos* no komentirata kot zadnji poskus, da bi se
izognilo definitivneniu prelomu med Jugo* slavijo in Albanijo.
— Podgorica, 14. junija. Glasom vesti iz Tirane se je včeraj pričela pred političnim tribunalom razprava proti dragomanu jugo-slcvenskega poslaništva Gjuraškoviču. Gju-raškoviča ie spremljala na poti iz ječe v poslopje sodišča močna orožniška četa. Gjuraškovič sam je na nogah in rokah vko-van v težke verige.
— Pariz, 14. junija. Organ italijanskih emigrantov' »Corriere degli Italiana* obširno razpravlja o jugoslovenskem albanskem sporu ter naglasa, da postopa Ahmed beg Zogu po navodilih iz Rima. Ahmed beg Zogu je s tiranskim paktom prodal Albanijo na milost in nemilost fašistovski Itaiiii, ki skuša sedaj preko Albanije izzvati oborožen konflikt z Jugoslavijo. Albanska diplomacija se od podpisa tiranske pogodbe dalje vodi iz palače Chiggi. Mussolini izziva konflikte na Balkanu, da na ta način razširi in podaljša fašistovski režim. Akcija velesil za mirno rešitev tega spora se ie zlo-ii!a na odporu Italije. Direktna pogajanja med Tirano in Beogradom, ki sta jih predlagili Anglija in Francija, se niso mogla vršiti, ker Ahmed beg Zogu ne sme storiti ničesar, kar ni v skladu z Mussoliniievimi in-tencijami.
eurie, toča in sneg
Včeraj je divjalo v mnogih k^iih silno neurje. — Žrtev strele na Notranjskem. — Debela toča v Beogradu.
— Ljubljana, 14. junija. Dunajska meteorološka poročila so zadnje dneve napovedala za lužnoalpske kraje in Južno Evropo sploh lokalne nevihte. Te vremenske napovedi so se včeraj popoldne tudi uresničile. Skoraj po vsej naši državi so razsajale včeraj popoldne hude nevihte, ki so ponekod povzročile pravcato katastroio. Ljubljani in bližnji okolici ie vreme včeraj še prizaneslo. Opoldne je postalo sicer silno soparno in za Krimom so se začeli zbirati gosti črni oblasti, ki pa so se valili naprej prot« jugu v smeri proti Hrvatskemu Primorju. Glasom poročil iz Notranjske je razsajal tam zlasti v okolici Logatca hud vihar, ki pa se je vlekel dalje proti Blokam in Notranjskemu Snežniku. V Ljubljani sami je padlo popoldne samo par redkih kapljic, proti večeru pa je zasijalo najlepše solnce.
— Logatec, 14. iunija. V tukajšnji okolic? je nastala včeraj okrog 14. huda nevihta. Med bliskom in gromom so se začeli zbirati na obzorju temni oblaki in kmalu nato se je vlila gosta ploha, pomešana s točo. Nevihta sama na sebi ni povzročila posebne škode, vendar pa ie zahtevala človeško žrtev. 231etna Ivanka Cuk iz Kac pri Gornjem Logatcu je delala na njivi. Ko se je pripravljalo k nevihti, ie hotela z materjo domov, v vozičku pa je peljala svoje dveletno dete. Nenadoma se je za-bliskalo in strela ie udarila naravnost v Ivanko, ki se je zgrudila mrtva na tla. Po čudežnem naključju sta ostala mati in otrok popolnoma nepoškodovana. Mati je bila od strele sicer nekoliko omamljena, otrok pa je začudeno zrl na mamico, ki je nepremično ležala poleg vozička. O nesreči obveščeni zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Tragičen dogodek je vzbudil splošno sočutje.
— Beograd, 14. iunija. Včeraj popoldne okoli 17. se je vsula nad Beogradom gosta, kakor lešniki debla toča. ki ie pobila po mestu mnogo šip. Posebno ie prizadeto poslopje Narodne skupščine, kjer je le malo šip ostalo celih. Nekateri ledeni komadi so dosegli debelost sliv in rešilni oddelek je imel obilo posla, da ie obvezal ranjence, ki jih je toča zalotila na ulici. Veliko škodo je napravila toča v beograjski okolici. Žito je zabito v tla in skoraj popolnoma uničeno. Tudi z južnih krajev, zlasti iz Skoplja in Ohrida poročajo o nenavadni izpremem-bi temperature in o hudih snežnih zametih. Vrhovi albanskih planin so odeti v debelo snežno odejo.
— SuŠaK, 14. junSa. V Hrvatskem Primorju je razsajala včeraj popoldne strahovita nevihta. 2c v prvih popoldanskih urah je nastal hud vihar, kmalu nato pa se je med bliskom in gromom vlila ploha, ki je razsajala nad dve uri. Skoraj izsušeni gorski potoki so se spremenili v pravcate hudournike, ki so rušili pred seboj vse, kar se jim je ustavilo na pot. V sušaškem pristanišču je udarila strela v italijansko jadrnico »Vittorino«. K sreči ni bil nihče poškodovan, pač pa je strela razbila jam-
bor in potrgala vrvi. V Gorskem Kotoru je začelo popoldne snežiti kakor sredi najlijj-še zime. Ternperatura je mahoma padla. Mraz in sneg sta povzročila na polju veliko škodo zlasti na sadonosnikih. V področju Pala in Fužin je sneg obležal, drugod pa se je proti večeru, ko ie metež pojenjal, zopet stopil. Tudi v Dalmaciji je razsajala nevihta. Morje je že več dni precei razburkano.
— Dunaj, 14. junija. V Gornii Avstriji je razsajalo včeraj popoldne katastrofalno neurje, ki je povzročilo, kolikor se je dalo doslej ugotoviti, precejšnjo škodo. Rž in pšenica sta skoraj do polovice uničena. Naliv je odnesel mnogo sena. V Atterseeu so uničeni malone vsi poljski pridelki. V Gmundenu je nastala vsled naliva poplava. Na sedmih mestih je strela vžgala, tako da je pogorelo nad -0 poslopij. Na Somo-graškem je ob istem času padala toča. ki j s povzročila na polju in sadonosnikih ogromno škodo.
Zahvala nemških avtomobilistov
Ugledni nemški avtomobilski klub «A1I* gemeiner Deutscher Automobilklub» je po svojih predsednikih gg. Fritz in Kroth po* slal te dni velikemu županu ljubljanske ob* lasti zahvalno pismo, ki jasno priča, kako prijetno so se počutili nemški avtomobilisti med vožnjo po Sloveniji. Pismo se glasi:
«Gospod veliki župan! Po končani ino* zemski vožnji našega kluba čuti podpisano predsedstvo prav posebno potrebo, da sc Vam, kakor zastopniku prelepe slovenske pokrajine, ki smo jo prevozili, najudaneje zahvali za slovesen in prijateljski sprejem.
Prav posebno se Vam zahvalimo za Vaše izredno toplo in prisrčno pozdravno brzo-« javko, ki je bila izročena športnemu pred* sednikn Krothu na meji in ki je tvorila uvoo nepozabnemu sprejemu v Vaši pokrajinsko prelepi Sloveniji. Zahvaljujemo se nadaTJe prisTČno za izvrstno organizacijo proge, ta* ko na cesti sami. kakor v krajih in mestih. Organizacija vožnje je napravila na udele* žence naše vožnje najboljši vtis. kajti v nobeni državi, ki smo jih prevozili, ni bila naša vožnja tako dobro organizirana kakor pri Vas.
Naši udeleženci, ki jim bo bivanje v div ni Jugoslaviji ostalo nepozabno, so le obža» lovali. da niso mogli del j časa ostati v tej gostoljubni zemlji. Uverjeni smo, da prispe mnogo naših udeležencev za del j časa v Ju» goslavijo. čim se jim bo nudila prilika, saj so tako nemške novine, kakor udeleženci sami v naši domovini navdušeno slavili le* poto in gostoljubnost Vaše zemlje.
Prosimo Vas, da blagovolite našo zahva* Jo sporočiti oblastvom, organizacijam in prebivalstvu Vaše dežele in upamo, da nam bo mogoče v prihodnjem letu pri slični pri* reditvi zopet posetiti Vaše prelepo zemljo.
Z odličnim spoštovanjem. — Predsed* stvo splošnega nemškega avtomobilskega klub: Fritz 1. r., predsednik, Kroth 1. r. športni predsednik.*
Dart?^o za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Iz pisane ljubljanske kronike
Krvavi zločin v Trnovem jo vzbudil \ mestu največje zanimanje, klanje v vratu težko ranjene Jerice Aimanove je dane« dopoldne neizpremenjeno. Napadalec Viljem Grah ji je z britvijo načel tudi sapnik, zato «o morali zdravniki odrediti umetno dihanje. »Teta Jerv-kat, kakor so Ažmanovo nazivali nekateri Trnovčani, je bila splošno priljubljena in so k nji prav radi zahajali po pivo. ki ga j*' znala prav izborno konzervirati in hladiti V bolnici je sicer pri polni zavc.-ti. vendar je za vsako oventuelnost včeraj popoldne poklicala k sebi notarja Bleiweisa, ki je napravil notarsko oporoko Roparski n<-l>adalec je bil znau pri Jerci. V nedeljo pozno zvečer je pri nji pojedel porcijo salaU in se delj časa zadržal v proda jalni. Ker pa je prišla ]>ozneje k nji večja družba prijateljic in prijateljev, ki so Čakali na čarob:in bakljado na Ljubljanici, a je izostala, rate so se zglasili pri Jerci. Mladenič Grah je \ tem trenutku odš^l in iz bližine opazoval, kdaj izgine družba. Prijateljem in prijateljicam je Jotca o mladeniču pripomnila: »Prav pameten fant je to!< Splošno je V. Gral-precej prikupi jive zunanjosti. Policijski nad zornik Fran 2aidola mu je danes dopoldne v policijskih /aporih temeljito izprašal *Nt
K včerajšnjemu poročilu resnici na ljubo pripominjal,/"., da je v prodajalni, ko je bil policiji javljen zločin, ponudil težko ranjeni Jerici Ažmanovi listek in svinčnik višji stražnik Kavšek, ki je prvi pcflfel na kraj zločina.
Jerica Aimanova je kljub visoki staro**i še izredno krepka in odporna, kar 9& je pokazalo zlasti v nedeljo. Izgubili je poldrugi liter krvi, a še je vztrajala v borbi za življenje.
Trgovčevi soproga Alojzija Hiibernik je včeraj okoli 11. dopoldne zapazila, da ji iz zaklenjene sobe izginil kakor kafra velik ovoj izpranega perila, vsebujoč 10 lepih rjuh, mnogo brisač in drugega perila   v skupni vrednosti 3595 Din.   Hribernikova družina stanuje v novi hiši na Poljski cesti štev. 15 v Zeleni jami. Takoj je bila o tatvini obveščena varnostna stražnica v Udmatu, ki je pričela s poizvedovanji. Mitniški stražnik * Zeleni jami je opazil nekega srednje velikega človeka z veliko culo parila, ki je šel proti Posavju. Višja stražnika Jazbec in Fr Cotič sta sedla na službeni kolesi in se spustila na lov za neznanim tatom. Drvela sta po ce>ti proti Tomačevemu in kmalu opazi!.* osumljenca na polju. Zaklicala sta mu: >H« mož. stojte!-: Srednje velik, šibek, a še pre cej dostojno oblečen človek je spoznal zan. levarno situacijo, ^prva je poskusil I be goni. toda stražnika ^a j;a kmalu dohitela ia
ga vljudno povabila na stražnico, kjer u ugotovili njegove oš-ebne j>odatke. Je bil W 30-letni brezposelni delavec Tone ^ever. k
Staanfc na Jezici. Na uediciji je kratko povedal:
— Sem brez posla in kruha! Sunil sen perilo, da bi ga prodal in s tem dobil nekaj denarja. V zaklenjeno sobo sem zlezel t dvorišča skozi okno in v sobi pobral v1-* perilo ter ga zavezal v culo ...
GvTspa Alojzija Hribernikova je dane* prejela vse perilo nazaj. Pri tatu pa so našli še več drugih stvari sumljivega i/\o< ra. .le pretrigan tat perila, ki ima že \ci takih tatvin na vesti...
Tatvine koles sc v Ljubljani zelo mno že. Tatovi, najbrže malopridni paglavci morajo tvoriti prav dobro organiziram tolp#. V ponedeljek so bila ukradena tr kolesa. Danes dopoldne je bilo ukradem zopet eno kolo. Upravitelj rudnika Orle kjeff so začeli kopati prav dober premog g. Adolf Jcršinovič. stanujoč v Lisicjeir gradu pri Škofljici, je prijel danes okoli 10 v pisarno odvetnika tir. Lovrenci ča v Ta v. carjevi ulici št. 12. V vezi je pustil novo 2(^00 Din vredno kolo. Ko je pozneje zarnj= stil pisarno, že ni bilo več kolesa v veži Zapazil pa je. da je tam okoli stikal nek' paglavec, kratkohlačnik, ki pa je pobegnil ko ga je zapazil. Mesarskemu pomočniki; Josipu Avblju pa je včeraj okoli 30. nekdr ukradel 2500 Din vredno kolo iz veže Vid. marjeve gostilne na Ižanski cesti. Kolo ima številko 644.281.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
E iekti: Investicijsko posonlo M So, Vojna škoda 343—344. Zadolžnice KraJgSkt dež. banke 20—22, Zastavni listi 22--22, CeljsJ\a posojilnica 195—197. Lrublj.in^ka kreditna 1-50, Merkanrilna Kočevje 9«—b>0, Praštediona S5t», Kreditni zavoj 148 F TU, Trbovlje 0—44r>. Vevče 135. Stavbna družba 55—65, Sešir W.
ZAGRFHSKA KORZA 7% invest. pos. 1921 84—S5, drž. rente za ratnu štetu 343.50—344, Ljubljanska kreditna 150/—155, Jusobanka 91—92. Trboveljska 450—55, Union paromlin 3C0— 310. Vevče 135—145. Asrraria 50—51.
Devize: Dunaj 800 — 803, Berlin 13.4s — 13.51, Budimpešta 990.50 — 993.50, Italija 313.01 — 315.01, London 276.10 _ 276.9X Newyork ček 56.70 — 56.90, Praga 168.20 — 169, Curih 10.935 — 10.965.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 91330. London 25.25. Newyork 520. Pariz 20.3630, Milan 2S.65. Praga 15.40, Dunaj 73.15.
— Trst: London 87.81. Curih 347.70, Beograd 31.7550.
72
42
37
Čudna vloga Italije na Balkanu
Nemško mnenje o odnošajih med Jugoslavijo in Albanijo. — Dvojna vloga Ahmeda Zogu. — Naraščajoče nezadovoljstvo Albancev proti Italiji.
>Frankfurter Zeitung* je pretekli teden objavila zanimiv članek svojega dopisnika v Tirani o razmerju med Jugoslavijo in Albanijo, ki je v marsičem zelo točen in kaze precej dobro poznavanje razmer na Balkanu, dasi se z vsemi njegovimi izvajanji ne moremo strinjati.
Uvodoma povdarja pisec, da polaga izmed vseh balkanskih držav na zahtevo >Bul-kan Balkancem< "največ važnosti Jugoslavija. Ako bi imela ta država tako ugoden zunanji položaj, kakor jo ogrožena, ako bi bila na znotraj konsolidirana, če bi bila jugoslovenska politika tako pametna kakor naivna, potem bi imela Jugoslavija že danes večji obseg, potem bi se ji bilo treba Bolgarske mnogo manj bati in Italija bi ne mogla računati z uspehi svoje osvajalne poltiike.
Otročja poteza je bila leta 1925 postavitev Ahmeda Zoga za predsednika Albanije. Jugoslavija ni niti opazila, da se je Ahmed Zogu že za svojega biranja v Beogradu, kjer je prejemal jugoslovenske denarne darove in rsa mogoča odlikovanja, pogajal z Italijo. Podpisal je samo začasno pogodbo in niti ne pobotnice za prejeti denar. Pričakovati bi bilo, da Srbi bolje poznajo psihologijo ori-jentalcev, toda Jugoslavija se ni zasigurala, na kar je prišla Italija, nevarnost vojne, ki je samo odložena.
V Jugoslaviji je mnogo ljudi, ki se eventualne vojne z Italijo ne boje. Nekaj jih je, ki jo celo z gotovim zadoščenjem pričakujejo. Beograd se še vedno zaveda deloma zasluženega, vsekakor pa presenetljivega čuda, ki ga je doživel ob koncu svetovne vojne z razpadom svojih dveh največjih nasprotnikov Avstro-Ogrske in Turčije, in zato meni, da bo zmogel tudi slabotnejšega sovražnika. Hrvati, Slovenci in Bošnjaki, ki so se borili v avstrijski vojski proti Italiji, pa se zasmehljivo spominjajo na ^junaštvo« čet Cadorne. Jugo.-lovonska vojska razpolaga z izbornim človeškim materijalom. Med vojsko in civilnim prebivalstvom obstojajo zelo dobri odnošaji, oficirji ne tvorijo nobene posebne kaste, vojaška ustava je do gotove mere demokratična.
Pisec se bavi nato z manjšinjskim problemom v Jugoslaviji v okviru znanih nem. zahtev. Najslabše se godi Albancem, ki žive ob meji do Grške in vzhodno do Vardarja. Viniajo nobenih šol, nobenih listov in nobenega mandata v skupščini! Večinoma so ubogi delavci, ki prihajajo pozimi v mesta ter zaslužijo največ po 20 Din dnevno. Socijalne odredbe jugoslovenske vlade pa obstojajo predvsem v prepovedi komunistične stranke in majskih proslav. (Albanci in komunizem!) Stranke se orijentira jo po posameznikih, njihov program je volja posameznikov, vsemogoči so predsedniki političnih klubov.
Kljub vsem napakam, ki jih najde pisec v Jugoslaviji, pa konstatira, da skuša novi zunanji minister dr. Marinkovič previdno popraviti napake svojih prednikov. Upanje na obnovitev vpliva v Albaniji je z upravičenjem poživi jen o, kajti proti Italiji je vse al- I
bansko Ijudstro, proti Jugoslaviji pa le majhen del.
Kdor naivno smatra, da velja v Albaniji pogodba kakor drugod, da hoče Italija Albanijo samo gospodarsko izkoriščati ne glede na ostali Balkan, se pač lahko pridruži anglefikemu optimizmu. Za?*topniki evropske diplomacije v Albaniji opuščajo misel na možnost resnično samostojne Albanije. Zastopniki sosednjih balkanskih držav mislijo drugače in tudi italijanska diplomacija ni tako optimistična, kakor se kaže.
Kaj hoče Italija v Albaniji? Bajni petrolej, legendarno živo srebro, ali izmišljene neizčrpane zemeljske zaklade? Kdor pozna Mussolinija, sen fašizma o obnovi rimskega imperija, ve, da je na videz čisto gospodarska okupacija Albanije začetek vojaške osvojitve Balkana. Ali niso ceste, ki jih Italija v Albaniji gradi, strategična pota, ki vodijo proti Jugoslaviji? Ali se ve. da izdelava katastra v severni Albaniji sploh ni potrebna za gospodarske namene, da se bo za ta kataster, ki ga izdeluje italijanski vojaško-geo-srrafski institut, izdalo več milijonov zlatih frankov? V kakšne namene?
Ali se Albanija more čutiti varno? Nikakor ne. V Albaniji ni nobene *tranke, nobenega sloja, ki bi zaupal Italijanom. Jugoslavija pričenja zopet pridobivati izgubljene simpatije, zlasti pri inteligenci. Največje nezaupanje napram Italijanom goji sedanja pod italijanskim protektoratom poslujoča vlada. In gotovo največje predsednik Ahmed Zogu, ki dobro ve, da se Italija že pričenja pogajati z njegovimi nasprotniki v inozemstvu in sicer z onimi, ki so pred Italijo pobegnili v Jugoslavijo. Ahmed Zogu pričakuje novega zbližanja z Jugoslavijo, ki se medtem pogaja z njegovimi nasprotniki, ki so pobegnili pred njim. Toda isti nasprotniki se po Ahmedovemu zgledu pogajajo tudi že z Italijo. Prijatelji predsednika upajo, da bo jugoslovenski zunanji minister še enkrat poizkusil z Ahmedom Zogu
Obstoja pa vprašanje, v katerem so si drugače nesložne balkanske države enotne, to je v protiitalijanski propagandi v Albaniji, ki ji vneto služijo Grki, Jugosloveni in Bolgari. K temu se pridružuje tudi makedonsko revolucijonarno gibanje, čegar člani z rusko gmotno pomočjo delajo v vseh balkanskih državah, v zadnjem času pa posebno intenzivno v Albaniji proti fašizmu.
Počasi, toda neprestano raste močna, od različnih elementov vzdrževana fronta proti Italija v Albaniji. Vidijo se revolucijonarne priprave, ki niso toliko naperjene proti albanskemu predsedniku, kakor proti onim 3000 Itaiijanom, ki so že danes v Italiji. Italija bo nekega dne stala pred težkimi presenečenji.
*
Navajamo glavno vsebino nemškega pisca, ne da bi se hoteli spuščati v podrobnosti, kot značilen glas nemške javnosti o razmerah na Balkanu in vlogi Italije na vzhodni strani Jadrana. Sodbo prepuščamo drugim.
Zanimivosti iz naših krajev
Če je človek dvakrat oženjen, — Kralj tihotapcev aretiran v
Karlovcu.
Stari zakonski invalidi sicer trde, da je že več ko preveč, če se človek enkrat oženi, a kljub temu je mnogo moških, ki gredo preko teh izkušenj in se ponovno oženijo. Take sorte mož je bil tudi uradnik zunanjega ministrstva N. Kolombani. ki je nedavno umrl. Kmalu po njegovi smrti se je oglasila v zunanjem ministrstvu objokana, črno oblečena ženska ter se predstavila službujočemu uradniku za vdovo pokojnega Koiombanija in prosila, naj pospešijo zadevo njene pokojnine, ker jc v slabih gospodarskih razmerah in brez pokojnine ne more živeti. Uradnik, ki je na videz poznal pokojnikovo ženo, je bil sicer malo začuden nad tujko, ki je ni še nikoli videl, najmanj pa v družbi svojega pokojnega tovariša, vendar pa se je iz predloženih listin prepričal, da jc to res njegova žena. Obljubil ji je, da bo stvar čimprej uredil. Kdo pa popiše njegovo začudenje, ko se čez dva dni pojavi druga v črnino oblečena žena in intervenira v isti zadevi. Tudi ta se ic predstavila za vdovo pokojnega Kolombania in prosila za ureditev svoje pokojnine, ki znaša okrog 1.500 Din mesečno. Predložila jc pravilno izstavljen poročni list in vse ostale dokumen-
te, ki so potrebni v takih slučajih. Zadeva je postajala vedno bolj zapletena in uradniku ni preostajalo drugega, nego da zadevo prijavi predstojniku. Kmalu pa se je izkazalo, kaj je na stvari.
Pokojni Kolombani se je v mladih letih poročil po katoliškem obredu. Z ženo pa se nista razumela in tako sta se po par letih dogovorno ločila. Cerkvene ločitve seveda nista mogla doseči, ker je rimsko-katoliška cerkev za navadne smrtnike ne pozna. A kljub temu si je Kolombani poiskal drugo družico. Prestopil je v starokatolisko cerkev in se zopet poročil. V tem zakonu je živel 15 let vse do svoje smrti. Prva žena se po ločitvi ni nikoli več oglasila in druga žena menda za njo sploh vedela ni. Zato je razumljivo, da je debelo gledala, ko ji je uradnik razložil, da se je že pred njo zgasila vdova pokojnika in prosila za izplačilo pokojnine.
Prava zmešnjava se je pričela še le sedaj. V zunanjem ministrstvu so pozabili na spor ter začeli reševati to nenavadno zamotano zadevo. Po vsestranskem razmotrivanju so prišli do prepričanja, da je treba pokojnino iz-
plačati prvi ženi, ker je drugi zakon v gotovi meri nepravilen in diši po bigamiji. Toda tu se je na intervencijo druge žene, ki se je čutila prikrajšano in oškodovano, oglasil pravni sosvet ministrstva za pravosodje in izjavil, da zunanje ministrstvo ni poklicano odločati o tem, ali je bil ta ali oni zakon nezakonit. To je poseganje v tuje kompetence. Grozil je konflikt med zunanjim in pravosodnim ministrstvom. V ostalem je pravni sosvet naziranja, da je bil drugi zakon pravilen, ker je bil sklenjen še le po sodni ločitvi prvega. Sicer pa je v razsojo tega poklicano sodišče, ne pa ministrstvo. Pravni svet se je izrekel končno zato. da se izplača pokojnina drugi ženi. Zadeva je bila vedno bolj zamotana. Čna siromašna uradniška pokojnina, pa naenkrat dve ženi, dva zakona, dve zahtevi, dve vrsti povsem pravilnih dokumentov in nazadnje še dvoje naziranj merodajnih faktorjev. Sedaj mora o sporu sklepati glavna kontrola. Ker pa se tudi ta nc smatra poklicano za tolmačenje zakonskih določb, bo romala zadeva pred državni svet. Ko bo državni svet izrekel svojo razsodbo, se bo bržkone pričel proces znova. E. šc po smrti jc hudo, če ima človek dve ženi...
*
Policija v Karlovcu je imela tc dni izredno dober plen. Prijela ic poglavarje dobro organizirane tihotapske družbe, med njimi nekega Mihajla Sto-janovskega, ki nosi ponosni naslov »kralj evropskih tihotapcev«.
Ko je pred dnevi prispel v Karlovce ljubljanski osebni vlak, sta izstopila dva tujca ter oddala v shrambo za prtljago večje zavoje. Policijskim organom so se ti zavoji zdeli sumljivi, zlasti še, ker so oblasti v zadnjem času že prišle na to, da neznana družba na veliko tihotapi kokain preko Karlovca. Stražnik je pozval oba tujca, naj se legitimirata. Ker sta se obotavljala, je bil sum še bolj utemeljen in sledila jc brez nadaljnjega aretacija. Na policiji se je kmalu izkazalo, da so ujeli »težke« ti-čke. Stojanovski je imel z našimi carinskimi oblastmi že ponovne konflikte ter je bil za vedno izgnan iz naše države. To ga seveda ni niti najmanj motilo, da bi ne nadaljeval svojega dobičkanosne-ga posla. Drugi je neki Hopfer z Dunaja, tudi znana tihotapska firma. Na-daljna preiskava je ugotovila, da je družbo financiral neki dunajski trgovec skupno z neko skrahirano baronico, V zvezi s to afero sta bila aretirana tudi dva zagrebška trgovca. Preiskava je še v teku in podrobnosti zaenkrat še niso znane.
Zanimivo pa je. kako spretno so znali tihotapci goljufati naše oblasti. Po temeljitih preiskavah in dolgoletnih izkušnjah so prišli na to, da je še najmanj nevarna proga Monakovo--Ljubliaua— Karlovec. Zlasti na slednji progi se jim ni bilo treba bati presenečenj, ker je to bolj stranska proga. Iz Karlovca so blago v ugodnem trenutku lahko razpečali proti Zagrebu ali na Sušak. V Monako-vem so imeli svoje pomagače. Za svoj posel so si izbrali nekega železniškega uslužbenca, ki je snažil vozove. Ko so ugotovili, kateri vagoni stalno vozijo na tej progi, so izbrali dva vagona in napravili na stranišču umetno skrivališče za kokain, kjer so lahko skrili do 200 zavojev po pol kg. V Monako-veni je njihov zaupnik blago lepo namestil v vozovih,, med vožnjo iz Ljubljane do Karlovca pa so ga zopet spravili iz skrivališča v kovčege in nato razpečali. Tako so lahko naenkrat spravili na «varno» po 100 kg, kar predstavlja naravnost ogromno premoženje. Tudi tokrat so jim zaplenili nad 50 kg tega v zadnjem času tako priljubljenega tihotapskega blaga. Oba aretirana tihotapca so odvedli v Zagreb, kjer sta zaprta z ostalimi člani tihotapske družbe. Preiskava pa se vrši tudi na Dunaju in v Monakovem. Vse kaže. da je naša policija s to aretacijo odkrila veliko mednarodno tihotapsko družbo, ki je imela svoje mreže razpredene po vsej Evropi.
LJUBLJANSKI SOKOL
priredi v četrtek 16. junija na vrtu Narodnega doma veselico
v korist spomenika Kralja Petra L Osvoboditelja.
Rojstni dan Stjepana Radića
Stjepan Radić je te dni slavil svoj roj« stni dan in zato jc smatral za potrebno iz* dati posebno izdajo svojega «Doma». Kaj pa mislite, to ni malenkost — Radićev rojstni dan!
«Ti si duše naše cvijet i sva naša nada!* mu poje poleg drugih neki seljaški pesnik iz Kozic pri Virovitici.
— Danes ves hrvatski seljaški narod v prvi vrsti, z njim pa tudi vse zavedno se* ljaštvo naše države slavi rojstni dan vodje narodnega seljaškega pokreta in predsedni* ka HSS St. Radića. — Po vseh naših krajih, kjerkoli so naše organizacije in kjerkoli so naši pristaši in prijatelji, se dvigajo molitve k Vsemogočnemu, da zaradi našega splošne« ga narodnega preporoda ohrani pri življenju zdravega in čilega našega predsednika Ra* dića», — vzklika M. Bartulica v svojem sla* vospevu «Lovor našemu učitelju.»
t<SIava domovini našoj Hrvatskoj, koja ga je rodila!
Slava majci njegovoj, koja ga jc na ;>vi* jet dala!
Blago hrvatskom >eIjačkoru narodu, ko* j: slijedi Velikoga svoga Vodju i Učitelja!»
vzklika neki I. šarmič v druge članku.
Med objavljenimi brzojavkami pa čitamo tudi todc: Vse Tvoje delo, kakor tudi ves tvoj trud za ureditev države sta zaslužila, da bo Tvoje ime v zgodovini zapisano z zlatimi črkami ter ovenčano z lovorjevim vencem neumrljive >-Iave.»
Takih idavospevov nase je objavil Stje* pan Radić kar tri strani. Končno tudi opi* sujc, kako je proslavil svoj rojstni dan. Ta* Vole pravi:
"Proslava 57. rojstnega dne predsednika 1LSS se je začela dne 11. junija skromno in enostavno ter zelo prisrčno v njegovi vili
na Pantovčaku---Predsednik jc tudi
ta dan šel na svoje redno delo v oblastni odbor, kjer je — seja trajala od 8. do 11. dopoldne. Nato je bil predsednik skoro cele dve uri v Slavenski knjižari, kjer je sprejel veliko število čestitk... Potem jc predsednik sel domov, kjer je po obedu v najožjem obiteljskem krogu takozj nadalje* val svoje delo za to izredno izdajo «Domav To je trajalo do 5. popoldne, na kar se je predsednik odločil, da pred večerom za pol ure ali uro pogleda šc v Hrvatski seljački dom (v podrum) in se pozdravi z onimi našimi ljudmi, s katerimi se ni mogel po* zdraviti na predvečer svojega rojstnega dne v petek 10. junija. Po večerji je preživel predsednik nekoliko ur v širšem krogu svo* jih prijateljev v pTisrčncm razgovoru ob pesmi in sviranju tamburica
Da bomo tudi Slovenci vedeli, kako slav? vodja naroda svoj rojstni dan, smo navedli te vrstice. 2al, da ne moremo poročati, ko* liko čestitk je St. Radič prejel v obliki pu* ranov, gosi, krač in polnih čutaric. O tem posebna izdaja njegovega «Doma» ne go* vori. To so namreč v resnici popolnoma in* terne zadeve g. predsednika.
Sport
— Motorne hitrostne in kolesarske dir; kc «liirije» se vrše v nedeljo dne 19. t. m. na progi Gaštcj*Medvode. Razpisi so sc doposlaii vsem klubom, včlanjenim v Sa* vezu Motoklubov Kraljev. SHS. Danes 90 sc brzojavno prijavili Zagrebčani, znani fa» voriti Strban Anton z «<BSA.». Kunej Josip «Zenith», Glojnarič Zvonimir «Sarolea-> vsi člani I. Hrv. motociklističncga kluba, Zagreb. Dalje se je že prijavil Walter o.uz* zi na A. I. S., član motokluba ^Ljubljana«, kateri je v zadnji motorni hitrostni dirki na Plešivici sijajno zmagal v kategoriji s prikolnim vozom t^r dosegel zajedno naj* boljši čas dneva. Ker so sc "ri»avili tudi nekateri novi dirkači iz Ljubljane, in ker je pričakovati še nadaljnih prijav (ostalih motoklubov Jugoslavije, je pričakovati za* nimive in ostre borbe. — Prijave sprejema tvrdka Gorcc, nalača Ljubljanske kreditne banke. Zaključek prijav v smislu razpisa toC o dne 14. t. m. ob 12. uri opoldne, ter se vbi gg. dirkači, kateri se nameravajo šc prijaviti, nujno prosijo, da se tega termina breznogojno drže. — Oaoor.
— Kolesarske dirke. V nedeljo dne 12. t. m. je priredilo kolesarsko društvo «Zar.-ja» Zgornji Kašelj dirke na progi Zalog* Moste in obratno. Start in cilj je bil v Zalogu. Istih sc je udežilo tudi kolesarsko društvo «Sava» iz Ljubljane z odhodom — Sv. Jakoba trg ter so se zbrali mnogoštevilni kolesarji in kolesarke, da posetijo njih pri= reditev. — L Društvena dirka društva «Zar«
ja» 12 km. 1. Frančič Ferdinand 26 minut 45 sek.; 2. Gostinčar Andrej 26.50, 3. ZaIo= kar Albin 27.10, 4. Gostinčar Rudolf 27.19: 5. Trtnik Maks 2S.5. II. Dirka kol. dr. «S**
va» Ljubljana 12 km 1. Gjorgjević Iranu. 23 m. 30 sek. 2. Abulnar Franc 23.33. 3. H čevar Peter 24.13. III. Dirka naraščaja ko!, društva *Zarja» Zgornji Kašelj, 5 kro 1 .M ■> čilnikar Viktor 10 m. 3 sek., 2. Jeriha M ko 10.S, 3. Novak Ladislav 10.11, 4. Bohe Adolf 10.20. Po končanih dirkah >c je raja vila animirana zabava.
— Medrža\ na tekma Cehostovaika : iti* goslaviia odpovedana?    Oehoblovaški nog savez jc i»poročil našemu >a\ezu, da lct< ne more igrati meddržavne tekme, ker | razpolaga s prostim timom. Naš savez ie proti  temu  najenergične.iše  protestiral in zagrozil z intervencijo FIFA.
eiežnica
KOLEDAR. Danes: Torek, 14. junija 1927; katoliča* ni Bazil; pravoslavni 1. junija. Julian.
Jutri: Sreda. 15. junija 1927; katoličanu Vid; pravoslavni: 2. junija, Nikifor. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto.
Kino Matica: uKako si osvojim šeia
DE2URNE LEKARNE.
Danes: Bohinc, Rimska cesta; Lcu>tek. Resljeva cc&ta.
Jutri: Piccoli, Dunajska cc>ta, Bakardc Karlovska cesta.
★
Solncc zaide dane-, nb 19.48, N/ide iu> tri ob 4.12 in zaide ob 19.4$.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes je na redu serija B in C.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 14,: Zaprto. Sreda, 15.: « Večni mladenič•> D
OPERA. Začetek ob 20. uri. Torek, 14.: «Prodana nevesta». D. Sreda. 15.: <cBrivec scviljski*. lz\ en. Gotto
vanje v Kranju. Četrtek.   16.:   «Grofica   Marica». Opercta> Izv. Gostovanje v Kranju.
Sprememba opernega repertoarja. Kir ga. Zaludova vsled zdravniške odredbe tn dni no sme peti, je neobhodno potrebna sprememba operneg-a repertoarja. Danes v torek zvečer se poje mesto naznanjene ope re «Fidelk>» — "Prodana nevesta* za red D. Zasedba glavnih vlog je sledeča: Marinko poje ga. Ribičeva, Janka g. Knittl in Kc, g. Rumpelj. Uprava prosi, da vzamejo abo= nenti to na znanje.
Engel: Večni mladenič. V včeraj pri* ohčeni oceni sc je vrinila tiskovna napak;«, ki prevrača zmisel stavka. Namesto .. \ ne veliko jezo potomstva« čitaj pravilno ... ^a na veliko jezo potomstva, kajti rae, razen matere, sc jezi, da je stari Tibuiv. i "najmlajši*. Nadalje jc izpadel »tavek: Tcpčastcga snubca bogataša Odcr*,kcga ic izvrstno predstavljal g. San c in, prav na; darjen. dosledno vesten in ambicijo/en mlad igralec vedno skrbne karakterizaci m\ okusne igre in jasne govorice. O Ottalih majhnih ulogah. ki so se izvajale korektno, ni vredno govoriti. Fr. G
><Xaš najboljši siovenski insecnator * j c po sodbi g. dr. T. G. go>p. Valo B r u* t i n a, ki jc po kritiki neke mariborske dame tudi ^najboljši slovenski Hamlet*. Gooffc Bratina jc torej tolikokrat <«najboh-ši» med slovenskimi režiserji in igralci, da sc naravnost čudimo, zakaj puste gledali škc uprave takega tenoinenalnega moža v malem Ptuju. Ljubljana kot središč 4o venske kulture bi si pač ne smela odrekati užitka in sreče, gledati takega umetnika in režiserja. Naravnost hudobija je, da tun ga doslez niti pokazali niso. Tako vel igralec, ki jc baje nekak slovenski Kam/, bi moral vsej gostovati na Ijublian^kon; odru! In naša opera bi vsekakor potreb«,. \a!a tega najboljšega slovenskega in^cena-torja. Zakaj kar nič nc dvomimo, da sta dr. T. G. in mariborska dama najbotj^a slovenska kritika ter jc zato njuna sodra popolnoma utemeljena. Zato poživljamo: Najboljšega g, V. B. v Ljubljano! — Ab< >» nent.
Sušičev «Svet» na mariborskem odru. Na praznik, v četrtek 16. t. m. ob 20. -c vprizori v mariborskem gledališču ena nai = I učinkovitejših NuŠičcvih komedij »•S\ct>. > i režiji g. J. Kovica. Delo odlikuje duhovita i zasnova. lapidarni dijalogi in neprisilicnc I komične situacije. V glavnih vlogah nasto» I pita ga. Bukšekova in g. Grom.
Zadnja  mariborska  opernu prcđsta*\-iš r v  tej sezoni,  morda celo  zadnja domača i operna predstava v Mariboru sploh (odvisn«, je od abonmana!) se vrši danes 14. t. m. Vprizori se «RigoIctto*> za ab. B in \sc one reda abon. C, ki so bili prestavljeni v B
Frank Heller:
41
Novi Napoleon
Roman.
Naš prijatelj Grouchv jc odkora* kal s svojimi 30 lovci. Začeli so plezati na strme skale, skakali so nalik gam* zom z ene pečine na drugo. Naposled so nam izginili izpred oči. Ko so pri* speli na vrh gorskega grebena, so za= mahali s čakami, nataknjenimi na pu* škc, in zaklicali: Živel cesar! Poslovilni klic sc je iz daljave slabo razlegal po soteski. Teren tam gori je moral biti zelo naporen; kajti bile so same skale in prepadi. Kakšen bo konec bajke, ako strmoglavi teh trideset lovcev v prepad? Zopet sem sc spomnil Orlo= vc legende — povesti o francoski stot* ni j i, ki je strmoglavila med bitko z Angleži na Portugalskem v globine strašnega prepada. Angleži so prekinili bitko in spustili v prepad moža, da se prepriča, je*li mogoče nesrečne Fran* coze rešiti. Toda vrv je šla vedno glob? ljc, ne da bi privezani vojak slišal sto* kanje ali klice na pomoč. Končno, ko so ga spustili že zelo globoko, jc
vzkliknil:'
— Spustite me še, zdaj nekaj slišim! Spustili so še zadnji košček vrvi in
od zgoraj se je razleglo iz tisočerih grl vprašanje:
— Kaj slišiš?
Toda iz nedrij matere zemlje se je začul slab glas:
— Slišim ... vzklike:  Živel cesar!
*
Naposled je krenil tudi cesar na pot.
Rdečemodro uniformirani štabni častnik, ki ga je nazval Napoleon Ney, je jahal na čelu ostale vojske — dvajsetih vojakov v medvedjih čepicah — in kričal, vihteč golo sabljo:
— Naprej, gardisti!
— Naprej, gardisti!
Odgovoril mu je zbor basov:
— Naprej! Živel cesar! In odkorakali so v boj.
Spredaj je jahal z golo sabljo v rokah rdečemodri maršal Ney. Sledili sta mu dve tritjini garde — mrki možje kosmatih lic, ki so imeli na prodaj samo eno blago, svoje življenje, in ki so ga nameravali prodati visoko nad kupno ceno. Za njimi je korakal Lavertisse, za njim jaz, za menoj pa Graham. Tik za Grahamom je hrzal cesarjev belec. Kadarkoli sc jc kateri izmed nas ozrl. je zagledal penasto uzdo in biserna ročaja dveh pištol. Toda obračali se ni-
smo često, kajti nad pištolonia so se iskrile oči. podobne cevem nabasanih pištol. Hodili smo počasi, ker so nas začele boleti noge. Videli smo samo pete tistega, ki je korakal pred nami. Gorski kotlini je sledila ožja soteska, ki je bila še bolj pusta in divja kot prejšnje. Naši želodci so se začeli oglašati. Vinska steklenica v žepu mr. Grahama je bila pa že davno prazna.
Naenkrat smo začuli zvok, ki je nam takoj pregnal utrujenost in lakoto.
V skladu z naravnim zakonom je dosegel zvok naša ušesa nekaj sekund po prizoru, ki ga je spremljal.
Prizor je bil pa mož. ki je padel na obraz. Zvok je bil povsem logično strel iz puške.
Na tistem kraju jc prehajala kotlina v manjšo planoto s kupi kamenja in skupinami dreves, ki jih je napajal gorski potoček. Čez potok je vodil primitivni most iz ploščatih kamnov. Ta most je tvoril dostop na planoto. Toda videti je bilo, da nam hoče nekdo dostop na planoto preprečiti.
Kajti na poti je ležal maršal Ney mrtev.
Prva sovražna krogla je zadela največjega junaka med junaki. Vsa vojska se je ustavila, kakor da si hoče oddahniti. Nato so zadoneli novi streli. Od-
govorile so jim psovke in kletvice. Nekateri vojaki so se prijemali za ramena in prsa ter se prestrašeno ozirali okrog, da ugotove. od kod sovražnik strelja. Novi streli so zadoneli po soteski in zopet so jim odgovorile psovke. Ko je padla tertja salva, je začela Napoleonova vojska kolebati med pobesnelostjo in brezupno zmedo. Treba je bilo pogledati samo še na enega mrtveca, pa bi se vojaki v divji paniki razbežali na vse strani. Toda to se ni zgodilo. Tisti hip je zadonel dobro znani glas:
— Gardisti! Mirno! Za menoj! Umik v strelskih vrstah na sto korakov tja k onemu griču!
Vojska se je obrnila s čudovito disciplino. Ob vznožju griča sto korakov za prvo strelsko vrsto smo zagledali moža s trioglatim klobukom. Sedel je na belem konju tako mirno, kakor da je na manevrih. Oči so se mu srdito iskrile. Potegnil je iz nožnic svoj kratki, z zlatom okovani meč. in začel mahati z njim v smeri proti griču. Oddajal je povelja. Vojska je fmela tisti hip edino željo — priti iz sfere sovražnih krogel. Predno so zadoneli novi streli, so imeli vsi ranjeni in neranjeni vojaki za seboj onih štirideset ali petdeset metrov, ki so jih ločili od griča. Grič je bil naravna utrdba. Posut ie bil s hlodi, za kate-
rimi so se vojaki lahko skrili. In res so sc utaborili za njimi. Ranjenci so si začeli med psovanjem in preklinjanjem obvezovati rane. Mož na belem konju je pregledoval z daljnogledom teren korak za korakom. Zopet je počilo nekaj strelov in krogle so švigale mirno njega, toda zdelo se je, da ga to prav nič ne moti. Končno je vzkliknil flegmatično:
— Tamle leži! A tamle! Ah. po-k veke. mislili so. da nas že imajo, t j* da...
Naenkrat ic postal njegov glas oso-ren in strog:
— Kje jc Ney?
Nekdo je pokazal na mrtveca, ki smo ga pustili na bojišču.
— Tam, sire!
— Mrtev?
— Da. sire!
— Zakaj ni dobro pregledal okolice? Zakaj ni pravočasno opazil sovražnika? Sovražnik si je sicer izbra j
drugo skrivališče, toda zakaj ga ni pravočasno opazil?
Glas je postajal vedno ostrejši, končno se je izpremenil v kričanje — točno tako. kakor popisujejo Napoleona v spominih. Plah vojakov glas je odgovoril na očitke, namenjene maršalu:
Dnevne vesti
Vi Ljubljani, dne 14. junija 1927.
— Kraljica Marij* t Beogradu. V nedeljo na pravoslavne binkošti se je kraljica Marija vrnila z Bleda v Beograd. V soboto zvečer je prispela z Bleda v Ljubljano, kjer so jo pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Kraljica se je vozila s posebnim dvornim vlakom. Iz Beograda je kraljica odpotovala v Topolo.
— Ceskoslovaško-jugoslovenska medpar-lampntarna posvetovanja. V soboto so se na rialjevala v Pragi pod predsedstvom Pavla Radiča češkoslovaško-jugoslovenska medpar-lamentarna posvetovanja. Poslanec dr. Uhlir je poročal o dosedanjem delu v organizaciji medparlamentarne zveze, kakor tudi kooperaciji parlamentov onih držav, ki so si politično, gospodarsko in kulturno sorodne. Gre v prvi vrsti za sodelovanje parlamentarnih skupin Češkoslovaške, Jugoslavije, Francije. Rumunije in Poljske. Program parlamentarnega sodelovanja teh držav je že določen. Letos, jeseni se sestane svet medparlamentarne zveze, katerega se udeleže delegati omenjenih držav. Po debati, v katero so posegli poslanci dr. Budisavljevič, Salih Ba-]jič, Krsta Maric, Pavle Radič in dr. Dolan-skv, je bil odobren pravilnik lo institucij«. V nedeljo sta obe parlamentarni skupini nadaljevali posvetovanja. V razpravo je prišla tudi diskusija o gospodarski resoluciji, sprejeti na konferenci v Pragi povodom poseta naših parlamentarcev. O stanju trgovskih podajanj med Jugoslavijo in češkoslovaško sta referirala kot eksperta dr. Deyl za trgovinsko ministrstvo in general, konzul dr. Andri-nl za zunanje ministrstvo.
— Prijava za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti. V začetku šolskega leta 1927-28 bo izpraznjenih več mest na meščanskih šolah mariborske oblasti. Učitelji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole, naj vpošljejo nekolkovane prijave po uradni poti (potom šolskega upravitelja, ki vpošlje prijavo srezkemu poglavarja) do 1. julija 1927 velikemu županu mariborske oblasti (prosvetnemu oddelku) v Mariboru. V prijavi je navesti datum in uspeh zrelostnega izpita, datum in uspeh usposoblje-noslnega izpita ter skupino predmetov, za katere se prosilec zanima.
— Občinske volitve v Domžalah. Poročajo nam: V Domžalah se vrše v nedeljo ob-conske volitve. Čuje se, da je nekaterim kandidatom nasprotnih dveh list žal, ker so ju podpisali. To je umevno, zato pričakujemo, da bodo svojo pogreško popravili vsaj na dan volitev. Splošno so odobrava, da je nosilec liste naprednih Domžal g. Turk, ki uživa vsled svoje ustrezljivosti napram vsakomur občo priljubljenost in ki je v gradbenem od?eku pokazal mnogo smisla za splošne koristi. O njegovem delu za prospeh našega trga nam pričajo izpeljava kanalizacije, poprava mostov, nove varnostne ograje, novo stalno kopališče pri Goljevškovi šupi itd. Komur je za procvit Domžal, v nedeljo ne bo ostal doma. temveč bo šel volit njegovo listo, ki nam je edino jamstvo smoircnega dela v občini!
— Beograd dobi plinsko razsvetljavo. Beogra-lskci občina je sklenila uvesti plinsko razsvetljavo. Vrše so že pogajanja z inozemskimi tvrdkami, ki bodo zgradile plinarno in izvedle še druga plinska instalacijska dela.
— Proslava 10-lctnice majske deklaracije, .hisoslovenska Matica je prejela od deklaraci?skih proslav še naslednje zneske: Podružnica Jugoslovanske Matice v Polzeli, nabranih po gdč. učit. M. Rojnikovi Din podružnica J. M. Radovljica Din 700, Sokol* v Braslovčah Din 400, Podruž niča J. M. na Jesenicah Din 1647.10. Iskrena hvala! Prosimo tudi druge podružnice in društva, da nakažejo izkupičke proslav.
— Kaj je z javno lekarno za Udmat— Moste—Selo? Meseca marca t. L je zaprosil dižavni lekarnar g. Mr. Ph. Gartus Ciril za koncesijo javne lekarne za Udmat—Moste— Selo. Doslej pa ni slišali, da bi bila ta koncesija podeljena. Tukaj imamo že zdravnika in zobotehnikn. Tudi zdravniki iz bližnje vojaške bolnice ordinirajo za javnost, pogrešamo pa javno lekarno. Ker je neobhodno potrebno, da bi ta industrijski okraj dobil lekarno, apeliramo na okrajno glavarstvo, naj dim prej uslreže zadevni prošnji. — Davkoplačevalci občine Udmat-Moste-Selo.
— Svarilo izseljencem v Kanado. Naš izseljcniški zastopnik v Newyorku je poslal izseljeniškemu komisarjatu v Zagreb seznam izseljencev, ki so pobegnili iz Kanade v Zedinjene države. Med njimi so trije Slovenci in sicer Juri! Medved iz Vi-niče, Miko Mujdrič iz Odrancev v Prck-nrarju ter Ferdo Podržaj iz Križa. V Zcdi-njuiih državah so jih takoi aretirali in zaprli. V zaporih ostaneio vse dotlej, dokler ameriške oblasti ne odhode njihove deportacije.
— VII. redni občni zbor Zveze kultur, dništcv v Ljubljani. V nedeljo, 26. t. m. ob 9 dopoldne se vrši v prostorih tajništva ZKD, Kazino II. nadstr. VII. redni občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1.1 Pozdrav in poročilo predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Blagajniško poročilo. 4.) Volitve predsedstva in odbora. 5.) Program za prihodnje leto. 6.) Slučajnosti. Vabimo vsa dru štva, da se udeleže po svojih zastopnikih občnega zbora v čim večjem številu. Polovična vožnja v Ljubljano je dovoljena. Vsak delegat naj kupi na domovni postaji. cel vozni listek do Ljubljane, ki mu bo služil
tudi za novratek.
— smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani ga. Marija J u v a n , znana zlasti med starejšimi Ljubljančani kot izredno simpatična in značajna dama, vedno zavedna Slovenka, skrbna mati in zanesljiva opora roiibine. ki bo pokojno težko pogrešala. Pogreb bo v Četrtek ob treh popoldne s Stare poti 2. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje.
— Občni zbor Dijaškega doma v Kočevju se bo vršil dne 26. junija t. I. ob 10. uri v društvenih prostorih. Dnevni red: gospodarsko in pedagoško poročilo ter slučajnosti. — Odbor. 503-n
Iz Ljubljane
—lj Gostovanje operne pevke Tciko Ki-vva v ljubljanski operi odpovedano. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča tem potom p. n. občinstvo, ki je rezerviralo sedeže za to predstavo, da se gostovanje ne vrši in to vsled tega, ker poje umetnica to partijo v italijanskem jeziku, kar pa upravi preje ni bilo javljeno. Uprava je bila s strani nacijonalistov opozorjena, da je petje v italijanskem jeziku na javni prireditvi v Ljubljani absolutno nemogoče in z ozirom na krivice, ki jih trpi naš jezik v Italiji, tudi nedopustno. Da se uprava izogne vsem neprijetnostim, odpoveduje gostovanje, vendar pa izjavlja, da se na ta način dostikrat onemogoča svetovnim umetnikom nastop na naših deskah. To je toliko bolj obžalovanja vredno, ker smatramo, da se je naša opera razvila do te višine, ko potrebuje umetniško manifestacije mednarodnega značaja in važnosti. Pripominjamo, da je omotnica japonske narodnosti in poje vse ]>artijo v originalu ter je nastopila v isti vlogi v Beogradu in Zagrebu.
—lj Stanovanjsko posojilo in gradnja carinarnice. Vladni komisar mestne občine ljubljanske g. Anton Mencinger se je snoči povrnil v spremstvu ravnatelja mest. knjigovodstva g. Josipa Volca iz Beograda, kjer je interveniral pri finančnem ministrstvu in drugih centralnih uradih rešitev vprašanja najetja 30-odstotnega milijonskega posojila za gradnjo mestnih stanovanjskih hiš. Intervencija je uspela in bo finančno ministrstvo odobrilo posojilo. Pri gen. carin, direkciji jo vladni komisar vodil razgovore glede gradnje velikega carinskega poslopja v Ljubljani. Prvotni načrt, da bi se carinarnica zgradila na stavbni parceli ob Resljevi cesti, je opuščen, ker se je izkazalo, da bi bilo to etav-bišče iz tehtnih razlogov zelo neprikladno. Velika in moderna carinarnica se zgradi v Zeleni jami. Prihodnji teden prispe najbrž generalni direktor carin dr. Šmid, da končno z interesiram m i korporacijami uredi vprašanje carinarnice.
—lj Novo koritie ua magistratu so izsilili klerikalni obč. svetniki za svojega navdušenega agitatorja Franceta Žužka. Vrinili so ga mest. knjigovodstvu kot pogodbenega račun, uradnika. Toda g. Žužek zahteva, da se ga imenuje takoj za asistenta. Ker se to v odsotnosti vid. komisarja ni moglo zgoditi, je g. Žužek s protestom zapustil službo in zdaj Čaka, da ga imenujejo takoj za p od ravnatelja mest. knjigovodstva.
—lj Pometanje ljubljanskih ulic. Ze par-krat se je o tem pisalo in prosilo merodaj-ne kroge, naj odredo pometanje ulic zgodaj zjutraj ali po 8. uri, ko ni ljudi na cesti. Toda doslej vse zaman. Že par dni pometajo Želenburgovo ulico in Aleksandrovo cesto točno od pol 8. do 8. ure, ko gre največ otrok po teh ulicah v šolo. Danes zjutraj je pometač ob tričetrt na 8. uro tako prašil pred nunsko cerkvijo, da so ga morali mimoidoči opozoriti na to. Par neuljudnih psovk je bil odgovor in prašiti sla pričela dva pometača. Napravite v tem pogledu red, sicer ga bo moralo občinstvo samo.
—lj Ženski Pokret« vabi svoje članice ua sestanek v petek zvečer ob pol osmi uri v damski sobi kavarne »Emona«. Poročala bo ga. Vodetova o kongresu Ženske Malo An-tante, ki se je vršil v Pragi v dneh 1., 2. in 3. junija t. 1.
—lj T. K. D. ; Ateua, je o priliki likvidacijske seje za >Razstavo- pogrnjenih mize sklenila izraziti cenjenemu občinstvu najlepšo zahvalo za pozornost, ki so jo izkaza!i društvu s tako mnogoštevilnim poselom. Veselilo nas je, da je zbudila razstava toliko zanimanja v krogih izven Ljubljane Tako smo tudi opazili med obiskovalci korporativno udeležbo gospodinjskih šol iz mariborske oblasti, udeležence iz Kranja, Tržiča. Kamnika itd. Da jo razstava tako lepo uspela, smo dolžni zahvalo vsem damam, ki so nadvse okusno aranžirale mize ali bodisi drugače sodelovale pri prireditvi. 3 Atena c se je odloČila, da priredi v enakem smislu vsako pomlad slično razstavo in prosimo, da druga društva vpoštevajo to namero.
—lj T. K. »Skala« obvešča svoje člane, da se vrši skupni izlet na Vojšco (1739 m) v nedeljo, dne 19. junija. Odhod iz Ljubljane v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5.23 do postaje Gozd-Martuljek in od tu čez Srednji vrh na Vojščico s povratkom v Kranjsko goro. Vojšca nudi najslikovitejši pogled na le ma-lokaterim poznane martuljkove dolomite s špikom v svoji sredi, na Jalovec in Mangart ter čarobno koroško dolino. Pridite vsi, da se naužijete te krasote. Kdor bi bil evenl. zadržan, naj to javi pismeno klubovemu odboru. _ Odbor T. K. >?kala^. 504-n
—lj Proslava 10-letnicc vasie obrt. šole v Ljubljani. Slovenci smo dobili svoje najvišje obrtno učilišče šele pred 10. leti Nemški odločilni krogi so razširjenju obrtne šole v Ljubljani tako nasprotovali, da se tedanji minister za javna dela dr. O. baron Trnka dolgo ni upal podpisati ustanovitvenega odloka in ga je podpisal šele zadnji dan pred svojim odstopom dne 19. junija 1917. V jeseni 1917. sta se otvorila prva letnika sedanje gradbene in strojne srednje šole. Tehnična srednja (prci državna obrtna) šola v Ljubljani proslavi to pomembno obletnico v soboto, 18. t. in. popoldne z javno prireditvijo na vrtu restavracije »Zvezde«. Na sporedu so govori in koncertne toč ke šolskega pevskega zbora in orkestra. Pričetek proslave ob pol 16. Ravnateljstvo vabi na proslavo vse starše in sorodnike učencev in učenk, vse absolvente in \se
—lj Pogreb Antona Biziija. Včeraj pop. so spremili k zadnjemu počitku Podgolovča-ni, Štepanjci in Poljanci uglednega posestnika in mesarskega mojstra, ljubljanskega meščana Antona B i z i 1 j a, ii hiše žalosti v Hradeckega vasi. Pogreba se je korporativno s praporom udeležil štepanjski Sokol. Na čelu mrtvaškega sprevoda je korakala godba Sokola I. Pogreba »o se udeležili mnogi pok. prijatelji, znanci in drugi ugledni možje. Pevsko društvo »Sava< je zapelo pred hišo žalosti »Vigred«, na pokopališču pa >BIagor mu<. Naj v miru počival
—lj Zlobna poškodba ograje. Dva ponočnjaka Jože in Stanko sta v nedeljo ponoči v svojem veseljaškem divjanju podrla pocestnici Mariji Marinko na Glincah žično ograjo v dolžini kakih 36 m. Izruvala sta tudi tri stebre. Povzročeno škodo ceni posetnica na 100 Din. Stanko in Jože bosta imela za svoje nočno junaštvo opravka pri sodniji.
—lj Velika izbera rasnega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin, se dobi po priznano nizkih cenah pri Tgn. Žargi, Ljubljana, St. Petra cesta. 64-L .—lj Divje zveri v airiških džunglah. Prihodnji program ZKD. V sredo 15. t. m. ob 14.30 in v četrtek na Telovo ob 11.15 dopoldne predvaja ZKD v kinu Matica izredno zanimiv kulturni velefilm v 9 dejanjin, ki nam prikazuje živalstvo in lov na divje zveri v afriških džunglah in prašumah. Spored je velczanimiv in poučen, zlasti ker vidimo v filmu najrazličnejše eksotične živali. Tudi ilora obsežnih in neprodirnih afri škili pragozdov, je v filmu podana na izredno lep in poučen način. Nihče nai ne zamudi ogledati si ta zanimivi spored. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se vrši na praznik dne 16. t. m. le ena predstava ob 11.15. Ker se film predvaja le pri dveh predstavah in bo spričo velikega zanimanja večji naval, naprošamo cenj. občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji. Cene običajne 2 in 4 Din za sedež.
—lj Male tatvine. Na Poljanski cesti stanu jočem u trgovskemu potniku Francu Vidicu je neznan uzmovič odnesel iz sobe 500 Din vredne kariraste hlače. Tat je neznan. Drugi tat perila je posetil soprogo železniškega vla-kovodje v Garblovičevi ul. ter ji odnesel 6*0 Din vredno srajco. Tatvine jo sumljiv neki berač, ki je prišel prosit kosila.
—lj Prepirljivi ženščini. Predstavnica kuharske umetnosti Micika in služkinja bo-žanstvenega Ganimeda Angelca sta se sprli v kuhinji. Bilo je to tam nekje na jugozapadni ironti našega mesta. Besedno prerekanje se je nepričakovano hitro izpremenilo v pretep, v ravs in kavs. Letele so sem in tja skodelice. Angelca je vrgla skodelico s tako Močjo Miciki v glavo, da jo je lahko poškodovala.
—lj Ne igrajte se z naboji! Žena mestnega delavca Ana Sinček, stanujoča na Selu št. 7, je včeraj popoldne prinesla v javno bolnico svojega sinčka Ivana, učenca osnovne šole. Imel jo na levi roki ležke poškodbe na treh prstih. Skoraj popolnoma odtrgani so mu bili konci kazalca, sredinca in mezinca. Kakor se je pozneje dogaalo, je včeraj popoldne prinesla vdova železniškega sluge Ana Sardonar Sinčkovim v cunji zavite čevljarske žeblje, lesene klinčke in drugo ropotijo. Mlademu Ivanu je mali naročila, naj prebere žeblje in klinčke. Pri tem je otrok dobil revolverski naboj, s katerim se je začel igrati. Držeč v rokah naboj, je vrtal po njem z žebljem. Naenkrat je nastala eksplozija, ki mu je težko ranila levo roko in deloma ludi desno.
—lj Racija na glavuem kolodvoru. Organi kriminalnega oddelka policijskega ravnateljstva vodijo strogo kontrolo nad vrenjem in življenjem na glavnem kolodvoru. Ponoči se v Čakalnicah odigravajo prav zanimivi prizori. Tja se zatekajo prenočevat odnosno ubijat noč tudi mnogi brezposelni in sumljivi ljudje, ki se boje belega dne. Danes zjutraj so pri kontroli v čakalnici prijeli detektivi dve sumljivi osebi, ki so ju že delj časa zasledovali. Aretirana je bila vesela Katarinca K., ki je kot služkinja ukradla svojim gospodarjem razne predmete. Dalje je bil aretiran tudi elegantni mladenič Ivan G., ki je po poklicu slikarski pomočnik, a govori samo nemško. Za silo lomi slovenski. Tega so varnostne oblasti zasledovale že nad eno leto, ker je lani v Celju ukradel nekemu invalidu suknjič in druge malenkosti.
—lj Drobiž policijske kronike. Od včeraj rtu danes dopoldne so bile aretirane 4 osebe in pridržane v zaporih. Aretiran je bil nevaren tat perila, dalje znani postopač Lovro, kateremu je prepovedan povratek v mesto, danes zjutraj na glavnem kolodvoru, pa neki eleganten mladenič, slikarski pomočnik Ivan G., rojen v Nemčiji, in mlada Katrica, ki je osumljena tatvine in znana kot potepuhinja. Prijavljene so tri tatvine in sicer večje množine perila, 500 Din vrednih hlač in 60 Din vredne srajce. Prijavljena je dalje telesna poškodba, poškodba ograje in nezgoda po eksploziji naboja. Pet mladeničev je prijavljenih radi kaljenja nočnega miru. Neki Janez, ki ima popularno ime »Lajnovičs, je-snoči Iajnal po mestu, zato bo prejel za ta koncert nagrado od policije. Prijavljenih je dalje 8 voznikov radi cestnopolicijskega reda.
Iz Celja
prijatelj^ zavoda. Vstopnine ni.
1
—c Prijava nepriglašenih oseh. S rezki poglavar poziva stanodajalce, pri katerih stanujejo nepriglašene osebe, da iste nemudoma, najkasneje pa do lb*. I. m. predpisuo prijavijo, ker bodo v nasprotnem slučaju nosili vse kazenske posledice (globa Din oO do 1000, ev. zapor od 24 ur do 14 dni).
—c Anajrrafi in statistika prebivalstva v Olju mestu iu Olju - okolica. O lasom podatkov, prijavljenih povodom popisa prebivalstva dne 1. aprila 1927 je štelo: Celje (mesto): 117 hiš s 1504 stanovanji in 6877 prebivalci. Poslovnih lokalov je v mestu 1547. (iaberje šteje: 1(34 hiš s 578 stanovanji in 2486 prebivalci; poleg lega 213 poslovnih fok&lov. Zavodna šteje: 116 hiš z 203 stanovanji in 064 prebivalci; poleg tega 56 poslovnih lokalov. Breg šteje: 38 hiš s 105 stanovanji in 481 prebivalci; poleg tega 36 pošlo v-
imajo radi Kalodont. Ta zobna krema čisti temeljito in varuje zobe. Umivajte radi tega svoje zobe zjutraj in zvečer, ker to jc pravo negovanje zob, to je zdravje!
Navadite svoje otroke na
SARGOV
K A LO D O N T
iih lokalov. Lava in Lisce (policijski rajon) Štejeta skupno 46 hiš s 100 stanovanji in 430 prebivalci ;poleg tega 15 poslovnih lokalo?. Policijski rajon šteje potem takem 11.238 stalno naseljenih prebivalcev. Vojaštvo v teli številkah ni upoštevano. Leta 1920 je štelo Celje-mesto  6286 oseb  —  prirastek znaša
torej okroglo 600 oseb. Aprila 1922 je bilo v Celju-mestu 1485 stanovanj, prirastek cnaša torej samo 19 stanovanj. Stanovanjski urad ;e leta 1922 naštel v 1485 stanovanjih z 1283 družinami 6019 stalnih prebivalcev in je po tej statistiki število prebivalcev naraslo za 858 oseb.
Ljubljanski grad neWni in sedaj
Lastniki-mogotci so se umaknili plebejcem. — Iz ječe, kamor so zapirali avstrijski tirani zavedne Slovence, je nastala kolonija
brezstanovanjcev.
Odkar je ljubljanski grad izgubil svoje piskače in od kar so v bivši «Pfeiferturm» namestili požarnega Čuvaja, mu nazadnje poverili še topove in odkar ne poje več azvon za uboge grcšnikc» iz njegovih lin, nima za mesto in okolico več onega duše* čega pomena.
Ko se jc z gradu preselii še zadnji res prezentant plemiške krvi in so so odprli prostori tudi navadnim zemljanom, je grad celo v svoji neslavni zgodovini in podobi izgubil občudovalec. Življenje v gradu jc danes dokaj enostavno, tiho. Zidovi so debeli, stene gluhe in vajene vse pestrosti življenja in v svoji grobi obliki zro na me* sto kot so zrli vsa stoletja. Gospodari v njem sicer pristno vaško klepetanje in ker jc v njem dosti družin nametanih in raz* metanih po raznih celicah, dvoranah in bivših pisarnah, jc tudi razumljivo, da jc . družabni ton zelo različen in so mu oblike začrtane in zarisane od različnega socijaL nega položaja in postojanke.
Zvečer je grad v medlosti noči sanjav in dokaj nezadostno razsvetljen. Le tu in tam zažari z okna močnejša luč, kot da bi hotelo okno prav posebej opozarjati nase. Ni pa čuti v mesto ne krika, ne veselega vriska, prav kot da bi bilo vse to gosto na> gromadeno življenje v gradu potlačeno in skrivljeno v skrb za prihodnji dan, kot bi se v večernih urah ne mogel krik srca pre* kopicniti preko debelih sten in zamreženih aken.
Odkar so morali v Ljubljani ugotoviti, da je premajhna in odkar so spoznali, da ne more zajeti vsega kipečega življenja, med svoje stene, je grad postal Ljubljani nekaka božja  pot,  pribežališče  v sili...
V miru In neskaljeni tišini so sprva go? spodarile na gradu tri, štiri družine, obde* lovale Vrt in celo negovale breskve, hodile v mesto samo po nujnih opravkih, sicer so pa med grajskimi stenami uživale udobno, nam neznano življenje, ločeno od vsega našemljenega, kričečega utripanja v mestu. Selc vojna jih je nekoliko predramila v tej idili. Najprej so priromali v ječe naši «zlnr* činci» Cankar, Ozvald in nešteto drugih, za temi Italijani, ki jih je negoval Korar in jim delil milost, kakor je pač prijalo njc» mu in kakor se je zdelo njemu, da so Ita* lijani zaslužili.
Po vojni je grad kmalu spoznal zlo« glasne kačake, o katerih se Ljubljani niti sanjalo ni. Iz Srbije so jih pritirali k nam. ker se je oblastem zdelo, da so tu pri nas v Sloveniji bolj na «varnenn>. Šele za kas čaki in komaj nekaj mesecev pozneje, ko so odpeljali tudi koroške ujetnike, so si «grajske» družine oddahnile. Legitimacij ni bilo več treba, ni se bilo več treba izogi= bati stražam, zopet jc prevladalo «civi!no» življenje, bujnejše kot pomlad in rodovir* nejše ko jesen.
Toda čas gre svojo pot.. . Približala se je na grad zapuščena družina. Dali so ji prostor, kakor ji je bil po prvem razočara« nju všeč in primeren, vrgli jo iz hiše, za kar /c in kakor že.
Ni bilo dolgo, druga, nazadnje cela ko* Iona brezstanovanjcev je priromala na grad. Prišli so slovenski akademiki, ki so oživili grad in njegove zapuščene dvorane z veselim petjem in vriskom, da so prekTi*
čali »domače«. Pridružili so sc jim kmalu njihovi ruski kolegi, zanimivi po svoji skupnosti in po svojih Šegah, ki so jih raz* galili samo ob svojih, velikonočnih prazni*
kih. Mimo njih pa so dan za dnem priha* jale nove družine, novi tujci, ki so često nehote morali postati «domačini». Pred v o* dovodom so se gospodinje spogledovale, niso sc poznale, imele pa so isto skrbi in isto delo...
— Koliko pa nas jc žc? je spraševal* prva.
— Saj resi je odgovarjala druga.
— Vsak dan nas je več, je zopet pritr« jevala tretja.
— Kaj je grad kaka kolonija? sc je hu* dovala zopet druga. Zadnjič sem videla onode še na cesti z vso mobilijo, danes pa je žc na gradu. Res dobro, da ima Ljub« ljana svoj grad, ima svoj prostor, kamor lahko skrije svoje siromaštvo, je modro* vala prastara grajska stanovalka.
— Kaj siromaki! se je hudo*ala novin* ka. Hišni gospodarji so krivi. Saj nismo si» romaki. Življenje jc pač tako, toda berači nismol
Voda je le počasi curljala, dolga vrsta jih je čakala, kakor med vojno na krušne karte. O denarju so klepetale, o zakonski zvestobi in nezvestobi, o pokvarjenosti moških in o dolgovih tega ali one, o siro» maštvu in drugih vsakdanjih skrbeh, do* kler ni hišnica zaklenila vodnjaka in izmc» njala par besed s to ali ono.
Zadnja leta je bil naval na grad vedne večji in danes je postal s svojim prebival« stvom žc cela vas, Ljubljana v Ljubljani. Vsaka najmanjša luknja je zasedena. Kdoi nima «trche, se seli na grad ž njega pa nihče... Prišli so zidarji in tesarji, pre« tvorili so velike dvorane v manjše sobane kjer danes utripa in diha nad sto družin Nekoč sijajne dvorane so danes omrežen« v stene in preteklost se je morala uklonit, praktičnim zahtevam današnjega časa.
Kolonija se je prelevila v veliko vas, v pnečo gospodinj in gospodarjev, dekel in gospodičen vseh stanov, vseh rodov in vseh oblik ter vseh mogočih narečij. Velike La* šče so sc jele križati s Kranjsko goro, Škof* ja Loka z Igom, domžalska in trzinska klepetavost se je zasedla • molčečnost grajskih kostanjev.
Nedelje so navadno živahne in prav nedeljske. Gospodinje zgodaj zjutraj ro* majo v šentklavško ali nunsko cerkev, da ujamejo mašo, slišijo pridigo, potem pa pogledajo na trg in :e vrnejo k domačemu ognjišču. Moški pa ob nedeljah navadno pohajkujejo in zibljejo otroke. Grad je danes res že velika naselbina, ki hi lahko vtaknila marsikako podeželsko občino v žep in bi morala dobiti, če ne žc svojega Župana in šolo, vsaj svojega zastopnika na ljubljanskem magistratu in kaplana. Zid« nje se je delom že uresničilo. V kapelici sv, Jurija je vsako nedeljo maša, pri kateri poje »grajski zbor*. In kakor na vasi, je tudi na gradu oživela v mestu sicer redka pobožnost. Tudi največji grešniki obisku, jejo te maše. Lokalni ponos je navdal tudi grajske prebivalce. Kaj ko bi jim dali av» tonomijo?
Tako daje danes ljubljanski grad, nekoč prebivališče mogočnih gospodov, streho »to in sto ljudem, pod osivelim zidovjem sc spletajo nove zveze, porajajo sanje, poro* jene iz bede, zadovoljnosti in veselja do življenja. Tako je pač najboljše. življenje je življenje in se ne boji niti sivih, od Časa razglodanih sten...
Karijera ameriškega Žida
Od hlapca do milijonarja. — Le vine se je že dolgo pripravljal na polet v Evropo- — Chambeerlinova in Le vinova soproga.
Charles Levine, lastnik tovarne, v kateri je bil zgrajen Chamberlinov aeroplan »Miss Columbia«,   j€ postal poleg Lindbergha in Camberlina gotovo najpopularnejši mož Amerike  s tem, da je v promenadni obleki preletel Atlantski ocean. Njegovi roditelji so prišli pred 36 leti iz Vilne v Zedinjene države ter se naselili v državi Massa-chussetts, kjer je bil Charles rojen. Kot llletni deček je dobil službo pri nekem farmer ju. Več let je pomagal hlapcem pasti in krmiti živino, pozneje je pa začel trgovati s staro železnino. Ker je bil zelo varčen, si je prihranil nekaj denarja tako, da je lahko pričel na svojo roko. Kmalu je ustanovil lastno tovarno, ki mu je pripomogla do bogastva. Za avijatiko se je začel zanimati, ko se je seznanil s kortstrukterjem Bel-lancom, ki mu je pripovedoval o svojih načrtih glede aeroplanov, na katerih bi bilo mogoče leteti brez presledka iz Amerike v Evropo. Od takrat jc bila njegova edina želja poleteti z aeroplanom iz Newyorka v Pariz ali London.
Levine je imel že spočetka namen poleteti s Chamberlinom iz Newyorka v Evropo. Sklenil je poskusiti svojo srečo tudi v letalstvu in ne da bi obvestil o tem svojo ženo, je skrivaj napisal oporoko in več pisem, nanašajočih se njegove rodbinske in poslovne zadeve. Samo Chamberlin je vedel, da namerava Levine poleteti z njim. Levinova soproga ni imela pojma o moževih načrtih. Ko je skočil bogati ameriški 2id v Chamberlinov aeroplan, je njegova ženo od straho skoraj omedlela. Mehanik jo je potolažil, da gre samo za poskusni polet. Ko je pa aeroplan izginil £a hribi in se ni več pokazal, je Levinova soproga spoznala, da je mož res
odletel v Evropo. Vsa obupana se jc vrnila domov, kjer Je našla na mizi moževo pismo, v katerem jo prosi odpuščanja in ji sporoča, da doseže s poletom čez Atlantski ocean svoj življenski na ideal. Drugi dan se je že sprijaznila s smelim moževim činom. Nekemu re-porterju je izjavila, da ni vedela, da namerava Charles poleteti v Evropo. Takoj po startu je bila vsa obupana, ker se .ie bala za njegovo življenje, kmalu se je pa potolažila v prepričanju, da se bo polet posrečil in da bo moževa želja izpolnjena.
Chamberlinova soproga je hotela prvotno spremljati svojega moža. Tik pred poletom je Pa zbolela njena mati in zato je morala ostati doma. Na letališče je prišla bleda in zelo nervozna. Z drhtečimi rokami je položila v kabino moževega letala provizijo. Chamberlin ima zelo rad pomaranče in zato mu je poiskala v Newyorku 12 najlepših pomaranč. Ko je bilo za polet že vse pripravljeno, je pregovorila moža, da se je vrnil v hotel in še nekaj ur spal. Sama je ostala v vestibulu, kjer je od razburjenja skoraj omedlela.
Levine je hotel prvotno poleteti z znanim angleškim letalcem Alanom Cobhamom, ki je zaslovel s svojim poletom v Avstralijo. Cobham je preizkusil Bellanconov aeroplan in je bil ž njim zelo zadovoljen. To je bilo prvič, da je Cobham letel v aeroplanu, ki ima popolnoma v zaprto pilotsko kabino. Cobham in Chamberlin sta letela pozimi, a vendar nista potrebovala toplih oblek. Krmilo Bellanconovega letala je tako stabilno, da lahko pilot med poletom mirno kadi pipo in debatira s svojim spremljevalcem.
Bela Kun v norišnici
Izza madžarske strahovlade leta 1919 znani rdeči diktator Bela Kun. ki je po polomu boljše viške vlade na Madžarskem pobegnil v Rusijo, je končal sedaj svojo s krvjo oblito karijero v moskovski norišnici. V ruskih emigrantskih krogih se je že delj časa govorilo, da je Bela Kun obolel na paralizi, vendar pa so sovjetske oblasti njegovo bolezen skrbno prikrivale. Ko se je izvedelo, da je Bela Kun izginil z Moskve, so sovjetske oblasti razširile vest, da je odšel v posebni misiji v Sibirijo, drugič zopet v južno Rusijo. O teh »posebnih« misijah pa nikoli ni bilo ničesar več slišati.
Te dni pa se je zdravstveno stanje Bela Kuna tako poslabšalo, da ga tudi sovjetske oblasti niso mogle več prikrivati. Bela Kun je začel noreti in je postal tako nevaren, da so ga morali internirati v moskovski norišnici. Tam bo žalostno končal mož, ki se je povzpel po prevratu na vrhunec slave, bil diktator države in ki je prelil kri neštetih nedolžnih žrtev.
Smrtna nesreča bavarskega finančnega ministra
V nedeljo se je smrtno ponesrečil bavarski finančni minister dr. KrauS-neek. Popoldne se je odpravil z doma, da bi posetil svojo bolno ženo, ki se leči na kliniki v Monakovem. Ko je hotel stopiti na cestno železnico, mu je spodrsnilo ter je padel tako nesrečno, da si je zlomil vrat in hrbtenico. Obležal je nezavesten. Ker ni imel pri sebi nikakih listin, ga sprva sploh niso spoznali. Prepeljali so ga na bližnjo kliniko — kjer je ležala tudi njegova žena. Pet minut po prevozu je umrl, ne da bi se zavedel. O smrti je bila obveščena tudi policija. Pri njem niso našli nikakih dokumentov ter so ga začasno vpisali v mrtvaško knjigo kot neznanega ponesrečenca. Le na desni roki je nosil častni prstan nemškega muzeja. Iz tega so sklepali, da gre za kako uglednejšo osebnost
Ker ga dolgo ni bilo domov, so začeli njegovi sinovi povpraševati po njem. Na kliniki so jim javili, da ga
sploh ni bilo tja. Zato so začeli takoj sumiti, da se mu je pripetila nesreča ter so se obrnili tudi na ministrskega predsednika, misleč, da je morda pri njem na konferenci. Ministrski predsednik dr. HeJd je takoj uvedel poizvedovanje. Ko mu je policija javila, da je umrl na "kliniki neznanec, ki nosi častni prstan nemškega muzeja, je odšel ministrski predsednik osebno v bolnico in v svoje največje presenečenje spoznal v mrtvecu svojega ministrskega tovariša. Težko borni ženi seveda smrti njenega moža niso sporočili. Tragična nesreča je vzbudila v vsej Nemčiji splošno sočutje. Pokojni dr. Krausneck je bil na glasu kot izboren finančni strokovnjak ter je bil od leta 1920 bavarski finančni minister.
NOGAVICE
*4
.KLJUČ
najbohse.tiajtrpežnejše^ zato najcenejše
Podganska nadloga v Budimpešti
V budimpeštanskem predmestju v okolici ulice Szazados so se v zadnjem času pojavile ogromne množine pod* gan. Podgan je toliko, da se pooblašča prebivalstva tega okraja obup. Opusto* šile niso samo kleti in shramb, marveč se pojavljajo v takib množinah na uli* cah pri belem dnevu, da si ljudje že ne upajo več puščati otrok na cesto. V zadnjem času se je namreč že ponovno pripetilo, da so podgane v velikem ste* vilu navalile na otroke in iih ogrizle. Nekega 2letnega fantka, ki se je s ko* som kruha' v roki igral na vrtu, so pod* gane tako bgrizle, da je takoj umrl in so komaj še ugotovili njegovo identi* teto.
Veliko škodo povzročajo podgane tudi trgovcem. V vsem predmestju ni nobene trgovine ali trgovskega skladi* šča, kjer bi podgane ne oglodale vse* ga, kar jim pride pod zobe. Nekemu trgovcu z delikatesami so napravile v eni sami noči za nad 100.000 Din škode, ker so mu obgrizle vse, kar je imel na zalogi. Podgane prihajajo v stanovanja in kuharice niso nikdar varne, da jim pri belem dnevu ne skoči kaka podgana za vrat aH celo v lonec.
Prebivalstvo se je sedaj obrnilo s prošnjo na mestno županstvo, naj urad* nim. potom izda navodila za pobijanje te nadloge. Prihodnje dni se bo vršil splošni pogon na nadležne glodavce. Magistrat je razdelil ogromne količine podganskega strupa in ob določenem . času se mora ta strup nastaviti po vsem |
mestu. Posebni organi bodo nadzirali izvršitev te odredbe. Obenem bodo zastrupili tudi vse kanale, da preženejo podgane tudi iz teh zelo priljubljenih skrivališč. Kako so se mogle podgane tako zaploditi, si Budimpeštanci ne m«>-rejo razlagati. Stare ženice vedo celo poročati, da je kak sovražni tujec Bu* dimpešto «zarekel*>. Najbolj prav pa bodo imeli menda oni. ki trde, da je tej nadlegi predvsem kriva lastna ne* marnost. Če bi ljudje pazili na red in snago, bi podganam kmalu zmanjkalo hrane in hočeš — nočeš bi se morale preseliti drugam.
Izpred sodišča
Trnovski Jože ima pošteno smolo. Ne* davno je srečal neko žensko, ki mu je kar na lepem ponujala v komisijo dva kilogram ma saharina.
Jože si je mislil, zakaj bi pa človek ne zaslužil par soldov, in je saharin prevzel
Mož je saharin ponujal svojim znancem in za stvar so zvedeli oTožniki.
— Po čem je saharin? ga je lepega dne vprašal orožnik Bernard in stopil v njegovo stanovanje.
— I. saj ga nimam, je dejal Jože.
— Bomo videli, se je oglasil drugi orož* mk, ki je vstopil za svojim tovarišem.
Orožnika sta prebrskala Joževo stano-« vanje; možakar je hodil nervozno za njima iz kota v kot.
Orožnika sta iskala in stikala ter napo* sled našla, a ne saharina, temveč nekaj pa* tron in zavitek ekrazita,
Jože je vzdihnil in dejal: — Za to ma* lenkost me vendar ne boste naznanili.
— Bomo, bomo, sta ga strašila orožnika. Pa je dobil plavo pisemce od sodnije in je moral plačati 150 Din globe.
Iz ruske barake.
Rus Gregor je prišel maja enkrat domov v barako. Fant je našel v Ljubljani nekega svojega prijatelja, ki je ravno tiste dni za* del srečko. Povabil je Gregorja v gostilno in žingala sta jo po Ljubljani, prepevala «Volgo» in vzbujala krasne spomine iz svo« jega kozaškega življenja. Gregor je priko^ lovratil domov in še vedno pel *Volgo». — Tovariši so se mu smejali; pa je jezen od« šel v drugo barako, kjer je lepa Vasilisa igrala na kitaro in zamaknjeno strmela v majsko noč.
Gregor je jel siliti vanjo; kriknila je In takoj je prihitel njegov tovariš Sergei, ki ga je podil iz barake; a Gregor ni hotel nič slišati. Tedaj ga je pa Serjoža zgrabil in ga nam lati L da ga je takoj minulo veselje nad* legovati ženske, saj je čutil hude bolečine v hrbtu.
Drugi dan je bil mož že zdrav, samo hr* bet je imel ves progast. Njegov tovariš Serjoža bo za to uslugo plačal 150 Din globe.
Program
II. Jugoslovenskega abstinent-skega kongresa.
Sobota, 2. VIL: Ob 10. uri svečan spre* jem na kolodvoru. (Reditelj*vodja: Kravos.) Ob 16. otvoritev skupščine STM na Taboru. Kratko predavanje dr. M. D j. Popoviča: Pregled dela v zadnjih 20 letih. Od 1$. do 19. ure večerja. Ob 19. pričetek dela sekcij na realki, a) Sekcija saveznih odborov (dr. Kostič, dr. Vukovič). b) Duhovniška sekci* j a (prof. Žarkovič). Referira: 1. župnik Mrkun: ^Organizacija abstinentnih duhovni* kov v Jugoslaviji*. 2. župnik Mrkun: «0 delu abstinentnega duhovnistva med naro* dom». c) Gospodarska sekcija (prof.Verbič). Referira: 1. Lindič: Smernice brezalkoholne
produkcije). 2. Bančni ravnatelj L. Marko-vič etc. d) Akademska sekci la v brat Cvetko Kristan) — ustanovni občni zbor aka. ske podzveze Treznosti ctc. c; I V.t-sekcija (brat Herman Kmet, šolski vodja v Ribnici. Referira: 1. »Vzgoja mladine in naroda in alkoholizem» (Horvat mL) i) 2ele^> račarska sekcija (Cerkovnik), g) Sekcija za bodoče delo (po izvolitvi), h) Zdravniška sekcija (dr. Pire), i) Skausko»taborniška sekcija (Kunaver). j) Protitobačna sekcij* (učiteljiščniki iz Aleksinca po navodilih prof. Slob. Popoviča). k) Ženska lekciji (Bartolova). 1) Delavska sekcija (Pfeifer iz Zagreba), m) Vojaška sekcija (san. d jen. dr. Djurkovičev. Puškarovič). n) Sokol A d sekcija (Horvat mL). Referira: 1. Naše t lesnosvzgojne institucije (Sokolstvo) m alkoholizem. V slučaju, da kdo prijavi še kakšno sekcijo, sc pripravi tudi za njo. Ob 21.15: Pozdravna čajanka. Zaključek ob JO.
Nedelja, 3. VIL Ob 9. uri: Otvoritev kongresa na Taboru (dr. Kostič. načelnik min. pravde v pok): 1. Dr. Kostič, Alkohoi in zločin. 2. dr. Mikič, Sistem dela v ah >♦ • nentskih organizacijah. 3. Prof. Slob. Popo-vič. Psihološka stran sistema dela Ob 12 uri: Manifestacija skozi mesto do 15. ur . Popoldne: Razgled velesejma, higijensk»-razstave, umetniške razstave in okolic« Skupščina sarajevskega oblastnega sredi-v i trezne mladine. Skupščina oblastnega s<iv< za Treznosti za Srbijo. Srem in Vojvodino. Skiroščina niškega oblastnega središča tre7> ne mladine. Od IS. do 19. ure večerja. Delo sekcij na realki. Ob 20. uri: Akademija s predavanji, a) Univ. prof. dr. SI. Jovanovu: Rad na selu. b) Bartolova: Alkohol in žena. Po akademiji prosta zabava.
Ponedeljek, 4. VIL: Ob 8JO: Skupščina Saveza Treznosti. Po skupščini referat dri Pirca: Eksperimentalna alkohologija. Ob 1\ uri: Nadaljevanje in zaključek skupščine S* veza Trezne Mladine. Zakliuček konsjresa. Ob 20. uri: Poslovilna čajanka.
Torek, 5. VIL: Izlet v raznih smereh, predvsem na Bled^Bohinj. Zvečer vrnitev.
Glavna skupščina Udruženja jugoslovanskih carinikov
V sejni dvorani mestnega magistrata §c j c vršila v nedeljo dop. nad tri ure tra* jajoča glavna skupščina Udruženja ju£os!<>; \enskik carinikov, katere je udeležilo le* po število Članov 12 Slovenije in Beograda, dočil Zagreb ni bil zastopan, ker je carin, ska uprava preprečila udeležbo. SkupšČm^ ie otvoril in vodil predsednik Udruženja inšpektor g, Veljko Prokić. Podpredsednik Drago Prpič je najprej podal zanimivo po* ročilo o ekskurziji jugoslovenskih carinikom na Češkoslovaško. Meseca marca t. 1. jc po» setilo okoli 30 carinikov Češkoslovaško, kjer so jim priredili Cehoslovaki prav pri? srčen sprejem. Ekskurzija je trajala 16 dni in so udeleženci ogledali rame zavode in institucije v Pragi, Polzni, Taboru, Braty slavi in drugih mestih. Ekskurzija jc uspe la ne samo v strokovnem pogledu, marw " je bila obenem lepa nacijonalna in kulturna manifestacija.
Po poročilih (»stalili funkcijonarjev gla\» nega odbora sc jc razvila živahna debata o raznih internih vprašanjih in zadevah, v katero so posegli Mlade PeriČ iz Maribora, podpredsednik Prpić. urednik "Carinskega Glasnika- Punčuh iz Beograda in dru k i. Izvoljen jc bil nato stari £lavni odbor 1 nekaterimi spremembami. Za predsednik;! ie bil ponovno izvoljen g, Veljko Prokic. Udruženje jugoslovenskih carinikov Šteje nad 700 članov. Zvečer je bil v »Ljubljanskem dvoru» banket, ki sc ga udeležilo lepo število udeležencev in povabljencev.
*  Veselo!      Zabavno!      Elegantno! Razkošno!
Kako si osvojim svojega šefa...?
Odgovor na to velezanimivo in vedno aktualno vprašanje jc sijajno prikazan v
izvrstni, veseli ljubavni igri
RAJ LJUBIMCEV...
Dejanje se vrši na prekrasni ameriški rivijeri, očarujoči Floridi. — V glavni vlogi
temperamentna črnooka
POLA NEGRI
sedaj poročena z mladim princem Sergijem Midivani. — Krasne toalete. — Lepi
naravni posnetki. — Izvrstna fotografija.— Sijajna igra. — Imenitna režija. —
Predstave ob: 4», pol 8. in 9.
Film je popolnoma nov in sc predvaja prvič v Ljubljani. Sredina mesta. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124.
Mesto! pogrebni ca.rod.
Naša srčno ljubljena, zlata mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa
Marija Juvan
je v ponedeljek, dne 13. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala-Pogreb predrage pokojnice ko v četrtek. 16. junija 1927 ob treh popoldne s Stare poti 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 14. junija 1927.
Žalujoči rodbini: Juvan-FerjančiČ.
Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev sc prav poceni raz« proda — v tovarni «Tribuoa», Ljubljana.  Karlovska  cesta 4.
_79/L
Kupimo takoj
dobro ohranjeno pisalno mizo, pisarniško     omaro, računski
stroj in blagajno, pripravno tudi za shranjevanje knjig. — Ponudbe z navedbo cene pod »Blagajna/1464» na upravo «SL Naroda*.
Pisalne stroje
nove in rabljene Underwood, Remington, Simth, Broes in za potovanje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl v Celju. — Popravila vseh znamk. ._87/L
Raznovrstne znamke
več tisoč komadov — ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Znamke/1453» na opravo «SL Naroda*.
Krojaškega pomočnika
za delo na dom in pa VAJENCA sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.
Zanesljivo suhe, lepe
hrastove in bukove deske
oziroma plohe, kupim od naj* manjše količine naprej. — Cenj. ponudbe na: Jos. Loj k, mizar* stvo, Ljubljana*V15. 1472
Najstarejša slovenska pleskar* tka in Hčarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go» spo svetska cesta 2 (dvorišče kavarne •Evropa*).
Se priporoča. «— Izvršitev toč« na. cene zmerne. 78/T
Soba z vso oskrbo
se takoj odda. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 1473
Enodružinska vila
z lepim vrtom na Bledu, vodo* vod in električna razsvetljava
— se zamenja z enako v Ljub* Ijani   ali   na   periferiji mesta;
event. se tudi takoj proda. — Ponudbe pod  «5olnčna lega
1471» na upravo «S3ov. Naro* da».
Sveže ribje olje
najboljše znamke se dobi v lekarni dr. G. Piccoli,
Ljubljana. Dunajska cesta št. 6 Naročila se točno izvršujejo
Kolesari!!
Dvokoie&a « ceni zelo padla. Pneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franko. — Prodaja oa obroke. — F. BatjeL Ljubljana. Kar lovska cesta 4. 78/ L
Kopalne hlače
otroške majice
in nogavičke v raznih barvah, damske nogavice, svilnati trakovi, srajce, kravate, palice, nahrbtnike, dišeče milo, Odol, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike najcenejše lepri
Josip Peteline
ob vodi bluu Prešernovega spomenika.
!TXOinLirxOTinnQnDPnnnnnnnnnnnncD
Velika ppedtishapija ženskih ročnih del
za trgovino. Šolo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. >u Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13
r
■
V W>  ^     •     v • H3L
— Khseje =
vseh vrst, črtne in avtotlpije izdeluje po predloženih risba h, peroplslh ali slikali za navaden tisk aH za flnejšo Izvedbo v eni ail več barvah točno po naročilu In v najkrajšem času
Jugografika, tiskovna in založna družba z. o z.
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
IJMiniAs Josm ZamamESL — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jesedek. — Za maeratni del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.