VIITWK
SOKOLSKIH Ž II P CELJE IN KRANJ
LETO VII.	CELJE, 25. NOVEMBRA 1937 ŠTEV. 9
VSEBINA
Klun France: Za sokolsko bodočnost Sterniäa Marijan: Sokolska taborenja
TEHNIČNI DEL
M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola S. Burja: Vadbena snov M. Prelog: Soči (Simon Gregorčič)
OBJAVE Iz župe Celje
Zbor društvenih in četnih načelnikov in na-čelnic dne 14. novembra 1937 Iz župne uprave Volitev društvenih načelništev Skrajšanje kadrskega roka Iz župnega TO Župne strelske tekme Razno
NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN 20-IZHAJA MESEČNO
Urejuje in Izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Četina
Ustanovljena leta 1881
Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje
■IJ
is o «
a* g"?
jä a.«
s-H
g,* j
S* °
*>3 0 ^ fl fl
ijl
S c 53
il”
U te
2 ;s ©
E o S
£ * ^
^.S
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000' —
Podružnici: Maribor, Šoštanj
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami - Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143
Poravnajte naročnino!
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu!
Račan poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: „Posojilnica**	Telefon št. 2.
......... ■ ■	■ ■—= BLAGAJNIŠKE URE -t .........--
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. nre
FBflNIO DOLŽAN. CEHE, Zfl KRESIJO I™
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna
VESTNIK__________________
_________SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRANJ
LETO VII.	ŠTEV. 9
CELJE, 26. novembra-1937
Prvi december 1918
nas je svobodno združit o Jugoslavijo po tisočfetju točitue, robstoa, borb in žrtev, bi nam natagajo v dotžnosi, da ustvarjeno čuvamo in obrepfjeno izročimo rodovom stavne jugosfovansbe bodočnosti.
Ktun Trance:
ZA SOKOLSKO BODOČNOST
Živimo v času tekmovanja za pridobivanje mladine od najrazličnejših strani, ko se ta največkrat z demagoškinn obljubami priteguje na razna stranpota, ki so običajno daleč od nacijonalne smeri. Vsakdo se zaveda, da je mladina temelj bodočnosti, da je mladina rodovitna zemlja, v katero se seje seme našega dela. Zato je velike važnosti, kdo bo to seme sejal in kdo si pridobi čimveč te plodne zemlje, da si vzgoji dovolj klenega zrnja, ki mu zagotovi bodočnost.
Tudi Sokolstvo se tega v polni meri zaveda, zato že od svojega, početka obrača največjo pozornost mladini. Skušati moramo naše mladinske vrste pomnožiti — posebno naraščaj ter mu dati najboljšo sokolsko vzgojo ter ga pripeljati trdnega in značajnega v članske vrste. Iz tega razloga moramo dati naraščaju svoje najboljše moči za vaditelje in vaditeljice dobre Sokole, ki poznajo psiho doraščajočega človeka.
Vem, da se čuti v sedanjem času skoro v vsakem društvu pomanjkanje vaditeljev sploh. Bratje in sestre, pomagajmo si trenutno, kakor si moremo, žrtvujmo se prekomerno za nekaj časa sami, kajti prepričan sem, da ni daleč čas, ko bomo prišli tudi v tem pogledu v druge ugodnejše razmere in potem bomo hvaležni sami sebi, da smo prebrodili najtežje čase brez škode za napredek našega Sokolstva, hvaležni nam bodo pa tudi naši potomci, ko bodo vedeli, s kakšnimi težkočami smo se morali boriti.
Z eno zadnjih okrožnic je prosil TO svoje edinice, naj mu sporoče, kakšne prireditve je edinica napravila za naraščaj ali z njim. Odgovori: »Nimamo naraščaja«, ali »Se nič ni napravilo«, so zelo žalostni. Ako imamo vpisanega toliko in toliko naraščaja, ni še dovolj, da je samo vpisan in da morda od časa do časa z njim telovadimo, ampak ga je treba prikleniti na Sokola in njegovo idejo tako, da ne bo več zapustil društva in bo pozneje dober član ter značajen Sokol. Radi tega mu moramo nuditi poleg telovadbe še kako drugo razvedrilo, kakor razne izlete, telovadne akademije, igre, čajanke, tekme in slično. S tem bo naraščaj videl, da se zanj zanimamo in veliko bolj bo navezan na Sokola m na redno sokolsko telovadbo. Kar je pa najvažnejše, so nam pri takih prilikah dane možnosti, da ga vzgajamo duševno s primernimi govori, razgovori in debatami, za kar navadno nimamo časa pri pičlem času v telovadnici.
Malo društev je v naši župi, ki ima naraščaj organiziran v prednjaškem zboru, v katerem se mladina navadi samo-
■delavnosti in priprav za poznejše samostojno delo. Gotovo je, da. je začetek težak. Lahko si pa mislimo, kako bosta navdušena za sokolsko delo naraščajnik in naraščajnica, ko jima uspe samostojno voditi (seveda pod vodstvom vaditelja) vsaj četrt ure svojo vrsto. Ako bomo samo par let navajali naraščaj k samodelavnosti, potem bodimo prepričani, da bomo imeli kmalu dovolj dobrih vaditeljev in vaditeljic, ki nam jih sedaj tako manjka in mora po en vaditelj (ica) voditi po več oddelkov. Bratje in sestre, če dosežemo to, da bo imel v naših telovadnicah vsak oddelek svojega vaditelja ali svojo vaditeljico, potem smo lahko prepričani, da bodo naši uspehi na tehničnem polju taki, kakršnih si vsi želimo!
Po poročilih, ki ste jih v zadnjem času poslali župi, je v naših 62 edinicah vpisanega naraščaja: 610 moškega in 442 ženskega. Te številke so vsekakor premajhne, če pomislimo, da bo le toliko dobrega novega članstva v bodočih 4 letih, ne oziraje se še na dejstvo, da nikoli ne dobimo 100% naraščaja v članstvo. Dobrega članstva pravim radi tega, ker za dobro članstvo lahko smatramo le ono, ki je prišlo tudi skozi nara-ščajsko telovadnico.
Z žalostjo moramo konstatirati, da je v naši župi 15 •edinic, ki sploh nimajo moškega, in 16 edinic, ki sploh nimajo ženskega naraščaja. Da je tako društvo, ki nima naraščaja, že v naprej zapisano smrti, je popolnoma naravno, ker če ni danes naraščaja, ne bo jutri tudi članstva in edinica bo morala likvidirati.
Bratje in sestre, še je čas, da storimo, kar se napraviti da. Izgovori, da ni naraščaja, so jalovi, kajti popolnoma gotovo je, da imajo člani te ali one edinice nekaj sinov in hčera, ki bi bili sposobni za ta oddelek. Ali mi predobro vemo, da se naše članstvo premalo zaveda svojih dolžnosti in velikokrat se dogaja, da oče Sokol ne pušča svojih otrok k sokolski telovadbi in mi vaditelji ostajamo brez naraščaja, ali se pa ubijamo z mladino nesokolov. Gotovo je, da je naše delo pod takimi pogoji manj uspešno. Prosim vas, ali je Sokol tak oče, ki ne pušča svojih otrok k sokolski telovadbi? Bratje vaditelji in sestre vaditeljice, zahtevajmo na društvenih skupščinah od svojega članstva, da mora brezpogojno pošiljati svojo mladino k sokolski telovadbi, ako je le iz zdravstvenih ozirov za to sposobna! Ako se to izvrši, potem ne bo v naši župi niti ene edinice brez naraščajskih oddelkov, ki so iz prej povedanih razlogov predpogoj vsakemu društvu, kateremu je do lastnega obstoja.
Na vseh župnih prireditvah v letošnjem letu je sodeloval tudi naraščaj. Na župnih tekmah 13. junija v Celju nismo videli zadovoljivega števila iz vrst naraščaja. Res je, da žali-
bog igrajo tu glavno vlogo gmotna sredstva, brez katerih so skoro vse naše edinice. Ali kljub temu se da z dobro voljo napraviti več nego smo dosegli doslej. Zavedati se moramo, da so tekme, kakor so župne, velikega vzgojnega pomena -posebno za naraščaj, da se priuči sokolske borbenosti, ki nam je včasih zelo manjka. Vse tekme bi morale dati posebno mladini novih moči in energij za nadaljnje delo.
Br. načelnik omenja v svojem letnem poročilu disciplino v naših telovadnih vrstah, ki ni bas najboljša. Priznati moramo, da smo v zadnjih letih v tem pogledu sami preveč popustili. Naše prireditve niso več tako strumne, kakor so bile nekdaj in celo v telovadnici gre marsikje kar tako po domače. Največ zlih posledic tega se pozna pri naraščaju. Znan pregovor pravi: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. Torej, če hočemo imeti kdaj disciplinirano članstvo, vzgajajmo naš naraščaj v pravi sokolski disciplini, ki je predpogoj našega napredka in celo obstoja! Nisem pristaš pretrde vojaške vzgoje, ampak našim pripadnikom je treba privzgojiti čut za red, poslušnost, voljo za izvrševanje povelj svojih vodnikov — z eno besedo — razložiti jim je treba prava sokolska načela in njih izvrševanje. Vse to je treba privzgojiti že našemu naraščaju in sedaj najtežje delo vaditelja (ice) naraščaja bo mnogo lažje — uspehi pa mnogo večji.
Bratje in sestre, kar nas je, ne klonimo pod težo razmer, pojdimo naprej po začrtani poti, popravimo napake, ki smo jih nevede napravili, z očetovsko in materino ljubeznijo se poprimimo naraščajskih oddelkov in z mirnim srcem bomo nekoč izročili svoje funkcije svojini naslednikom, ki bodo še z večjo vnemo širili velike Tvrševe ideje! — ZDRAVO!
Sferniša Til arij an:
SOKOLSKA TABORENJA
»Kjer je zastoj, tam je smrt«.
(Tyrš)
Vedno bolj se poraja lepa taborna misel, ki mora slej ko prej najti popolno razumevanje pri nas vseh in nam mora izpolniti občutno počitniško vrzel, ki nastane vsako leto, ko postajajo naše telovadnice prevroče in ko nas vabijo sonce, zrak in voda v svoj objem.
Ne moremo dopuščati, da bi nas v teh dneh zavajala vročina naših telovadnic v nedelavnost in v zastoj, ne moremo pa tudi dopustiti, da bi se, posebno pa še naš naraščaj, silil v zaprte prostore tedaj, ko kličejo vsako mlado telo sončne poljane, polne zdravega in svežega zraka.
Posebno pa nam je v tej dobi paziti na naš naraščaj, kajti počitnice so doba prevelike prostosti, ki močno vabijo mladino, ki je zelo dovzetna za klic prirode in njegovo romantičnost.
Mladino pridobimo in obdržimo v poletni dobi s primernim zaposlenjem, ki ustreza njenim interesom.
Počitniško taborenje je močna vez za mladino. V taboru živi naša mladina pod močnim vplivom dobrih vaditeljev ter se prepaja s Sokolstvom in nič ni prirodnejšega, kakor da se jio počitnicah zopet vrne v telovadnico.
In v tej veliki skrbi za naš naraščaj se je porodila misel — oglediana tudi že drugod — misel sokolskega taborenja, ki bi ne bilo samo taborenje v zabavo, ampak po Tyrsevem izreku: večno gibanje, večno nezadovoljstvo — da bi bilo to taborenje neka vzgojna šola za oni naraščaj, ki je že po svoji inicijativi dober in o katerem se da slutiti, da bo znal nekoč pridobljeno znanje uporabiti v korist celoti.
Mnogi so bili vzroki, ki so dali napotke za snovanje take počitniške sokolske šole baš za naraščaj.
Potrebno je, da o teh vzrokih premišljamo.
Če bi sestavili statistiko onih članov, ki so prišli iz. de c c preko naraščaja v člane, bi videli, da bi bila taka statistika zelo žalostna in porazna. Posebno pa se opaža, da se jih največ izgubi tekom naraščajske dobe in da so redki oni, ki prehajajo v članstvo. To pa samo radi tega, ker smo doslej vse premalo pazili na naš naraščaj, ker smo se mu vse premalo posvetili.
Naraščaj je ravno na oni prelomnici, ki se ji pravi puberteta. Zaveda se že samega sebe, vsa njegova bitnost je prenapolnjena s hrepenenjem, ki mu je izvor v spolu, postaja samozavesten, ošaben, rad nasprotuje in rad precenjuje svoje moči. In ravno radi tega prihaja v nasprotja s svojimi vzgojitelji, ki imajo zanj vse premalo ljubezni in razumevanja. Vsi ti pojavi pubertete odvajajo naraščaj iz telovadnic in ker se v tej dobi oblikuje tudi njegov značaj, njegovo prepričanje in njegov nazor, je lahko mogoče, da smo takega naraščajnika izgubili za vedno radi nepravilne vzgoje.
Če hočemo naš naraščaj obdržati in pravilno vzgajati, moramo biti z njim veliko v zvezi, da se z njim razgovarjamo, da z njim živimo in neko daljšo dobo neprestano vplivamo nanj, kar je pa zelo lahko izvedljivo v taborenju v obliki sokolske gozdne šole. Tako vzgojen naraščajnik bo ostal vedno naš, saj je v skupnem bratskem sožitju spoznal vso bitnost sokolskega udejstvovanja, njegov pomen za osebo in za ves narod.
Vendar z zgornjim ni rečeno, da bi naj bila taka sokolska taborenja izključno samo za naraščaj, ne, bila bi naj za vse oddelke, vendar vedno ločeno po oddelkih in ne v večjih sku-
1G5
pinah kakor po 30 đo 40 tabornikov. Poudarjati pa moramo po trebo taborenja za naraščaj! Ob tej ločitvi oddelkov pa ne smemo prezreti vprašanja koedukacije naraščaja, ki je zelo pomembna! Ni dobro, ako preveč strogo dva spola ločimo, to učinkuje baš nasprotno. Vendar bomo taborili skupno le tedaj, če bo vodstvo zanesljivo in si bo znalo najti pot do mladih src, da jim bo pravi brat in vodnik tudi v njegovem intimnem čuvstvovanju.
Vodnik mora biti telesno in duševno močan. Biti mora vzoren v vsem svojem življenju, biti mora dober sokolski vzornik in vzgojitelj in mora se povsem žrtvovati mladini, ne samo v telovadni uri ampak mora vsak hip imeti z njim stikov. Kdor misli, da bo na taborenju imel brezskrbne počitnice, ne spada v vodstvo. Nujno potrebno je tudi, da imajo vsi bratje in sestre iz vodstva skladne poglede na sokolsko življenje in na mladino.
Take so bile naše misli, ko je bila izgovorjena beseda o sokolski gozdni šoli, ki naj bi bila prireditev v poizkus, kako ustvariti sokolski mladini v 14-dnevnem taborenju vzor sokolskega življenja, ki naj se v vseh svojih odtenkih drži svetlih sokolskih idealov. Hoteli smo doprinesti dokaz, da zamore s trdnim hotenjem 'beseda o sokolovanju v javnem in privatnem življenju postati popolna resničnost. Mladina, naj v tej šoli spozna veličino Tvrševe misli, ki je vredna, da se zanjo navdušujejo mlade generacije. Spozna naj nadalje vse, kar ji bo koristilo v bodočem delovanju na sokolskem polju.
V tem smislu je bil sestavljen ves program sokolske gozdne šole in oslanjajoč se na te misli so bile izvršene vse predpriprave, izbor vodstva in izbor tečajnikov samih.
Mesto taborenja. Prvotna je bila naša misel taboriti na otoku sredi Savinje, ki je lepo viden z železniške proge in z glavne banovinske ceste, tako da bi bili odmaknjeni od sveta, a vendar dovolj vidni v propagandnem oziru. Namero pa nam je preprečila narasla Savinja. Izbrali smo si drug prostor na desnem bregu Savinje, 15 minut hoda od Rimskih Toplic proti Zidanemu mostu.
Prostor je bil lep, z dobrim razgledom, imeli smo samo premajhno igrišče za odbojko.
Šotori so nosili imena pobornikov sokolske misli in nacionalnih borcev. Kuhinja je dobila po razpisanem natečaju med gojenci ime »Raj lačnih«. Na kuhinjo je treba ob takem tabo renju veliko misliti, da je vedno vsega dovolj, saj dajo sonce, zrak in voda, še več pa vesela družbica, dober apetit. Slabo pripravljeno jelo spravlja v slabo voljo tudi dobro razpoložene tabornike.
Če začnemo po dnevnem redu z neusmiljeno budnico ob
o.	zjutraj — z umivanjem in pospravljanjem šotorov in s pozdravom državni zastavi, ki je visoko zaplapolala v zgodnjem jutru ob petju »Sokolskega pozdrava« te je že na vse zgodaj prevzelo sokolsko hotenje ob pogledu na našo trobojko in ob krepkih besedah: »S silo sokolsko vso...«
S tem notranjim prebujenjem in s to zaobljubo smo v ju-trnji vzorni telovadni uri še poživili n-aše zaspane mišice, tako da smo po izdatnem zajtrku popolnoma pripravljeni in sposobni predati vse svoje misli predavanjem, ki so izpolnjevala vse predpoldneve. Ta predavanja so bila jedro naše šote — izmenoma tehnična in prosvetna. Vsa so bila uspešna, vendar so pokazala, da nam še vedno manjka predavateljev — govornikov, ki bi znali navdušeno govoriti in tako prikleniti mladino nase.
Pri zboru za kosilo in večerjo smo izvršili »Sokolsko molitev« — s tem, da nam je br. vodja prečital citat iz sokolskih listov ali izreke sokolskih piscev. Tudi ta sokolski evangelij je našel pot do mladih src — posebno še, ker je bil ključ do vrat v »Raj lačnih«, do odmora, kopanja, plavanja in veslanja do 5. ure popoldan.
Po popoldanski malici je bila oh 5. uri zopet telovadba in sicer s praktičnim vodstvom vrste, pri katerem so se gojenci poizkušali kot mladi prednjaki. Reči smemo, da so bili praktični nastopi najbolj uspel del naše gozdne šole. Vsi bratje in sestre gojenci (ke), ki so bili določeni za to vodstvo, so se z vnemo pripravljali na svoje nastope, pri čemer jim je poleg nasvetov bratov iz vodstva služila tudi knjižnica, ki smo jo imeli v taboru. Dobro pripravljeni nastopi so uspeli zlasti v svojem telovadnem delu, manj so se posrečili govori pred vrsto, vendar moramo tudi pri teh podčrtati resnost in dobro voljo nastopajočih. Ednako dobro so se obnesli tudi bratje in sestre, ki so bili tloločeni, da ocenijo te nastope. Seveda sta izrekla svoje ocene tudi brat načelnik in brat vodja.
Po večerni zapovesti smo zopet spustili državno zastavo. Po večerji smo se zbrali pri tabornem ognju, kjer so se vršile debate o tekmah, ki jih je določilo vodstvo. Čeprav je bil že v naprej določen referent za dotično tekmo, nadalje njegov zagovornik in nasprotnik, niso te debate prinesle zaželjenega učinka, ker se nikdar niso mogle dovolj razživeti, morda radi pozne ure in utrujenosti, morda pa radi pomanjkanja debatnih sposobnosti, katerim prištevamo hitro misel — govorništvo in prisebnost. Vse bolj so se razživeli ob taborni zabavi, za katero so skrbeli naši šaljivci s komičnimi nastopi in šalami. V temno noč se je vsak večer orila naša sokolska in narodna pesem in ko je klical rog k počitku, je bilo vsakomur žal lepili trenutkov ob tabornem ognju.
1(17
Tudi uzbuna je bila moment našega vzgojnega dela, da smo z njo pokazali neprestano pripravljenost in čuječnost Sokolstva po geslu: »V pesti sila, v srcu pogum, v mislih domovina!«
Ob zaključku šole so vsi tečajniki napravili slovesno zaobljubo, da bodo vztrajali pri sokolskem delu.
Občutki, s katerimi smo se poslavljali, so bili dokaz, kako smo se vsi sokolsko vzljubili. Saj smo se poslavljali s težkim srcem kot bratje in sestre.
Nobeni sovražni vplivi ne morejo zabrisati vtisov, pridobljenih v taboru, zato smo prepričani, da bo moralni obračun te prireditve aktiven.
Taborimo, saj je taborenje praktična vzgojna šola!
TEHNICMI DEL
Tu. Vre tog:
VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA
52, ura
Osnova:
Razgiba n je z igro: »T r o j i c e l o v i j o«.
P o s n e m a 1 n e vaje iz življenjske skupine: »Kosci «.
K o n j s s p r e d n j i m ročaje m; višina konja najnižja. Most z oporo na gl a v i i n p r e h o d v most i z stoje na glavi.
P o d t e k i p o d d v e m a krožečima kolebnicama Podiranje kijev z metanjem žoge v vrata.
R a z g i b a n j e z i g r o: »T r o j i c e lovijo«.
Po telovadnici razpostavimo razna orodja, da se otroci lažje izogibljejo trojice, ki lovi. Telovadci v trojici se drže za roke in se ne smejo ves čas spustiti, razumljivo je, da lovita samo krajna. Krajnik, ki je vlovil, ali se tudi samo dotaknil kakega telovadca, je prost; na njegovo mesto stopi srednji, vlovljenec pa gre na sredino. Nekateri se dajo prostovoljno vloviti, take se iz igre izloči. Trojico, ki je lena in dolgo nobenega ne vlovi, se zamenja z drugo trojico. Pospravijo vsi! Na plezala! (Splezajo v prerivanju na plezala; taki dodatki se naj dajejo večkrat, zlasti pa takrat, ko v telovadni uri manjka kak važen del ure, kakor so n. pr. vese.)-
P o s n e m a 1 n e vaje iz življenjske skupine:
»Kosci«.
A)	Na znak s piščalko mirujejo. Bodimo danes kosci!
Kosci k gospodarju! (Pribežijo k vaditelju.)
Kose na ramena! (Dvignejo desne roke, kot bi držali kose.) Kosili bomo na hribu! (Hoja navkreber z močnejšim dviganjem nog — za vaditeljem.)
Spotoma pobiramo jagode z levo! (Predklon na levo — dotik tal z levo roko.)
Prestavimo kose na leva ramena!
Pobiranje jagod z desno! (Predklon na desno — dotik tal z desno roko. Previdnost, da ne zdrkneš, kosa je na rami!)
Na mestu smo! Sedite!
Skteplite kose! (V sedu nakažejo udarce z desno s kladivom.)
Nabrusite kose! (Poljubno.)
Kosite! (Poljubno.)
Odložite kose in trosite travo! (Poljubno.)
B)	1. Nastopite k prostim vajam v prostem razstopu! Iste vaje
iz skupine »Kosci«, a točno po sestavi iz župnih prostih vaj, objavljenih v 4. štev. Župnega Vestnika let. 1935.
'2. Znosite seno na kup! (Nosijo drug drugega na kup sredi telovadnice — čim večji kup, kar da obilo razvedrila!) Deklice ponazorujejo žanjice, grabljice!
Konj s sprednjim ročajem; višina konja najnižja!
A)	1. Primite za ročaj in poljubno preidite konja! Večkrat!
2.	Primite za ročaj in se poljubno spravite na konja (čelno)
—	seskok naprej.
Ponavljati večkrat z raznimi seskoki.
B)	Iz postave čelno, prijem na sprednji ročaj z. dvoprijemom
1.	Naskokoma vsed jezdno bočno — z močnim zamahom nog naprej sesed zanožno v desno.
2.	Isto od nasprotne strani!
3.	Naskokoma vsed jezdno bočno — zamah nog naprej — z zamahom nazaj sesed v vzporo ležno za rokama na konju snožno — seskok v desno.'
4.	Isto od nasprotne strani!
5.	Naskokoma vsed jezdno bočno — polagoma opora čepno
—	vzravnava in sp. seskok uleknjeno v levo.
6.	- 5. nasprotno.
7.	Naskokoma vsed jezdno bočno — zamah nog naprej — z zamahom nazaj vskok v vzporo čepno in spojeno vzravnava in seskok uleknjeno nazaj.
ItiO
Most z oporo na glavi in prehod v most iz stoje na glavi.
A)	1. Vadijo most z oporo na glavi tako, da iz leže vznak oh
opori glave in opori rok ob glavi dvignejo močno ulek-njeni trup s pritezanjem pokrčenih nog pod sebe. Vaditelj pomaga. Po nekaj dobni drži preidejo zopet v ležo vznak in se vzravnajo. Večkrat!
2.	Isto, samo da v drži mosta odročijo. Da se lažje obdrže v mostu, so pritegnjene pokrčene noge v zmernem raz-noženju. Večkrat!
B)	1. Stoja na glavi — spust v most na glavi in pokrčenih no-
gah z oporo rok ob glavi — drža — leža vznak in vzravnava. Večkrat!
2.	Stoja na glavi — spust v most na glavi in pokrčenih nogah — odročiti —- drža — z oporo rok ob glavi, sed na pete in vzravnava v klek raznožno in sp. vzravnava v stojo spetno. Večkrat! (V začetku je potrebna pomoč vaditelja.)
P o d t e k i pod dvema krožečima kolebnicama.
A) Krožimo dvoje kolebnic v razdalji 6 m.
( ( (
A
) ^ )
6 m
1.	Podtekajo posamezniki.
2.	Podtekajo v dvojicah — trojicah.
B; 1. Iste vaje kot v skupini A)
2.	Razdaljo med krožečima kolebnicama zmanjšujemo.
3.	Posamezniki, dvojice, trojice podtekavajo hitreje drug za drugim.
4 Kolebnice hitreje krožijo.
Podiranje kijev z metanjem žoge v vrat a.
Narišemo ali označimo poljubno večje igrišče. Na grani-eah igrišča označimo vrata, v katera postavimo po 3 kije. Pred kiji je čuvar, ki jih čuva, ostali igralci (najbolje po 5—8) pa so razvrščeni po igrišču v dveh enako močnih strankah. Nasprotniki skušajo z metanjem žoge v vrata prevreči kije nasprotnikom. Igra se začne od sredine. Po dobljeni točki začne od sredine stranka, ki je dobila slabo točko. Stranka, ki pode-
rc v 5 minutah največ kijev, zmaga. Po vsakih 5 minutah se prostori menjajo. Pri menjavi začne vedno slabša stranka.
Pravila, ki naj ne ovirajo preveč igre, bi bila:
1.	Žoga se sme držati v rokah največ 3 sekunde.
2.	Žogo, ki je šla iz igrišča, meče v igro z meje nasprotna stranka z mesta, kjer je šla žoga čez mejo.
3.	Med tekanjem se mora žoga metati ob tla ali v zrak.
4.	Surovo se ne igra.
Kdor zagreši 3 napake, mora iz igre. Lahko pa se kaznujejo napake tudi drugače, n. pr. s prostimi streli.	(Dalje)
S.	'Burja :
VADBENA SNOV
26.	u r a
Bradlja d o skočno. Osnova: naupor v oporo na lehteh — odkoleb v vis.
Naskokoma z zibom podmetno koleb.
1.	V zakolebu naupor v oporo na lehteh - predkoleb — z zakolebom odkoleb v vis — v zakolebu seskok.
2.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — predkoleb — z zakolebom opora ležno za rokama raz nožno (narti na lestvinah) — poveš v zaveso v nartih — predkoleb v visu zakoleb — s predkolebom seskok.
3.	Vadi naupor v zakolebu in odkoleb v vis!
4.	Ponovi 2. vajo!
5.	Vadi podmetno koleb!
27.	u r a
Bradlja d o s k o č n o. Osnova: naupor v oporo na lehteh — odkoleb v vis.
Naskokoma z zibom podmetno koleb.
1.	S predkolebom zavesa v nartih zadaj raznožno — naupor menoma v oporo n-a lehteh raznožno — s pritegom vzpora ležno za rokama raznožno — vsed zanožno snožno na desno lestvino — sesed v desno.
2.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — z zakolebom opora ležno za rokama raznožno — s pritegom vzpora ležno za rokama — seskok v desno.
3.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — z zakolebom opora ležno za rokama raznožno — s pritegom sklek ležno — kolebanje v skleci — z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — predkoleb — zanoška v desno.
4.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — z zakolebom vzpora v sklek — z zakolebom vzpora — z zakolebom Vi obrat strižno v sed raznožno — preprijem pred telo -sesed zanožno sonožno not — zanožka v desno.
28.	u r a
Bradlja doskočno. Osnova: naupbr v oporo na lehteh — meti zanožno: premah — podniet naprej in nazaj.
Na koncu bradlje naskokoma z zibom podmetno koleb:
1.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — z zakolebom vzpora v sklek — z zakolebom vzpora — premah zanožno z desno v stojo na tleh.
2.	Kakor 1., le premah z drugo nogo.
3.	Podmet!
4.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh — z zakolebom vzpora v sklek — z zakolebom vzpora — zanožka v desno naprej.
Na začetku bradlje:
5.	Podmet nazaj.
29.	u r a
Bradlja doskočno. Osnova: ponovitev iz prejšnjih ur.
1.	Podmetno koleb.
2.	Z zakolebom naupor v oporo na lehteh.
3.	Podmet naprej in nazaj.
4.	Zanožka.
'Prefog fflifoš:
SOČI (SIMON GREGORČIČ)
IV. del.
I. e-
na
dve
in
II. e-na
dve
in
III. e-na dve in
Ti meni
si
predraga
stoja izstopno z desno v stran — s čelnimi loki na desno vzročiti, dl. spred in sp.
s čelnimi loki na levo priročiti, dl. zad. (Lehti opišejo na »e — na« čelne kroge, ki so na zlog »me« povdarjeni; krogi se tedaj hitro začnejo in polagoma dovrše) pogled sledi gibu lehti in sp.
polobrata v desno v stojo zanožno z levo — z bočnimi loki naprej vzročiti (skozi predročenje po obratu), dl. spred, pogled gor in sp.
znanka!
prisun leve in počep — z bočnimi loki nazaj zaročiti, dl. gor (Lehti opišejo na »dve — in« bočne loke, ki so na zlog »dra« povdarjeni; loki se tedaj hitro začno in polagoma dovrše v zaročenju. Telo preide pri tem samo od sebe v zmeren predklon) in sp.
Ko z gorskih prišu-
miš
vzkok z uleknjenjem — z bočnimi loki naprej vzročiti, dl. spred, pogled gor in sp.
doskok v počep in predklon zmerno — z bočnimi loki nazaj zaročiti, dl. gor (Lehti opišejo na »e — na« bočne kroge. Na zlog »gor« si baš v vzročenju in pri vzkoku v najvišjem položaju) in sp.
vzklon — vzravnava in stoja izstopno (povdar-jeno) z levo naprej s polobratom v desno v stojo odnožno z desno — z bočnimi loki naprej (začetek povdarjen skozi predročenje pred polobratom) vzročiti, dl. spred, pogled gor in sp.
dobrav,
od doma se
mi zdiš
s prisunom desne stoja spetno — s čelnimi loki na desno priročiti, dl. zad in sp.
, = enako I. taktu tega dela
poslanka,
nesoča
IV. e-na dve in
nesoča
mnog
mi ljub pozdrav
= II. »e«
= II. »na«
= II. »dve«
s prisunom desne stoja spetno — predklon giave — z lehtmi nakazati pozdrav v pred-ročenje ven in sp. priročiti in sicer na »po«: nadaljevati loke do predročenja na desno gor in pritegniti uločene lehti k prsim, dl. not in sp.
»zdrav«: prisun desne v stojo spetno — predklon glave — napon z zmernim lokom navzdol in klopenjem v predročenje ven, zasuk dl. ven in sp. priročiti, palec spred in sp.
V. e-
na
dve
in
Bog spri-
vzpon — vzklon in zaklon glave — skozi priročno skrčenje suniti gor ven, dl. not in sp.
mi te
tu sred planjav...!
spon — vzklon glave — odročno skrčiti, podleht nad nadlehtjo, dl. dol in sp.
vzpon — suniti gor, dl. not, pogled gor in sp.
spon — zasuk dlani ven in polagoma skozi odročenje priročiti.
VI. e-
na
Kako I. in III. vrsta: zaskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl dol.
II. vrsta: predskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
glasno, I in III vrsta: zaskok na desni, prednožno skrčiti z levo — priročiti.
II. vrsta: predskok na desni, prednožno skrčiti z levo — odročiti dol, dl. dol.
V	V a zaskoki
V	V
dve
ljubo
V V ^ V ä
1 V J m
vy predskoki
II
I.	in III. vrsta : predskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
II.	vrsta: zaskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
in
šumljaš,
Vil. e-
na
kako
čvrsto
I.	in III, vrsta : predskok na desni, pred-nožno skrčiti z levo — priročiti.
II.	vrsta : zaskok na desni, prednožno skrčiti z levo — priročiti (telovadci so zopet na svoj'h prostorih in morajo biti poravnani).
I.	in III. vrsta: predskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
II.	vrsta: zaskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
I.	in III. vrsta: predskok na desni, prednožno skrčiti z levo — odročiti dolj dl. dol.
II.	vrsta: zaskok na desni, prednožno skrčiti z I vo — priročiti.
V ^ zaskoki
V
V
V
v
v*8
A
y	y Y predskoki
III
dve
in
krepko
skakljaš,
I.	in III vrsta: zaskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti gor, dl. dol.
II.	vrsta: predskok na levi, prednožno skrčiti z desno — odročiti dol, dl. dol.
I.	in III. vrsta: zaskok na desni s prinože-njem leve v stojo spetno — priročiti.
II.	vrsta: predskok na desni s prinoženjem leve v stojo spetno (pridejo na prvotne prostore — kritje in ravnanje) — priročiti.
VIII. e-
ko
na
sred
dve go-
in ra
tri
še
Vsi :
čep — upogniti priročno, podlehti pred nad-lehtmi, dl. not in sp.
vzravnava v stojo spetno — suniti gor ven, dl. not, pogled gor.
Poskok na levi s 1/2 obratom v levo, skrčiti prednožno z desno — z lehtmi drža.
Poskok na desni s V2 obratom v levo, skrčiti prednožno z 'evo — z lehtmi drža.
Poskok na levi s V2 obratom v levo, skrčiti prednožno z desno — z lehtmi drža.
in
pot
šti-
i-
Poskok na desni s V2 obratom v levo in s prinoženjem leve vzpon (s štirimi nizkimi poskoki so izvedli dvojni obrat in prišli v prvotno smer) — zasukati dlani ven (pov-darjeno) in sp.
odročiti, dl. dol in sp.
ri
maš!
spon — priročiti.
OPOMBÄ: Ves ta IV. del nalikuje vsebinsko II. delu in se teinu primerno tudi izvaja. V prvih štirih taktih prevladujejo krogi in loki, ki jih je treba precizno navaditi in jim dati v , ačetku povdarek, da se doseže skladnost. Z ozirom na besedilo prihajajo tu in tam za določeno dobo opisani gibi iz dobe v dobo, zato so za dosego popolne skladnosti in ritma važni gotovi povdarki, ki jih bo vaditelj pri večkratnem deklamatorjevem deklamiranju lahko našel. Gibi iz drugih štirih taktov so večinoma že znani, posebno poskoki in gibi lehti, ki so s svojo živahnostjo pravi kontrast sledečemu delu B.
O_________B__________|________A________V__________B
IZ ŽUPE CELJE
ZBOR DRUŠTVENIH IN ČETNIH NAČELNIKOV IN NAČELNIC DNE 14. NOVEMBRA 1937
Petina edinic se pozivu župnega načelništv-a ni odzvala in ni poslala niti načelnika niti načelnice na zbor. Izmed odsotnih 13 društev in čet: Artiče, Bizeljsko, Krškavas, Pišece, Raka, Rogatec, Šoštanj, Velika Pirešioa, Dobrna, Kapele, Sromlje, Sv. Vid pri Grobelnem in Tr novlje - Ljubečna, sta se opravičili društvi Artiče in Šoštanj. Med navedenimi edinicami je nekaj takih, ki že dalje časa ne delujejo in bi ne bilo škode, če bi se črtale.
Zbor je otvoril župni načelnik brat Tone Grobelnik, ki je uvodoma pozdravil navzočega saveznega prednjaka brata Bana in savezno prednjačico sestro Štiftarjevo kot zastopnika saveznega načelništva, župnega starešino brata Smertnika ter ostale brate in sestre. Spominjal se je v minulem letu umrlih bratov in sester, predvsem smrti prezidenta Osvoboditelja ČSR brata T. G. Masarvka. Navzoči so počastili spomin mrtvih s trikratnim »Slava!«. Pred prehodom na dnevni red so se zborovalci poklonili z zagotovili globoke udanosti Nj. Veličanstvu kralju Petru II., našemu Najvišjemu zaščitniku. Brat načelnik se je spomnil še raznih dogodkov v minulem letu, všečnih in ne-všečnih, opozarjal na delo, ki nas čaka, in s toplimi zaključ-
ni mi besedami prešel im dnevni red. Zbor je pozdravil še župni starešina brat Smertnik, želeč mu mnogo uspeha.
Najprej so se prečita!i sklepi zadnjega zbora, nato se je obravnavalo poročilo brata načelnika. Brat Burja je opozoril na lani sklenjeno uvedbo kartoteke za tekmovalce. Istočasno je predlagal, naj se proti edinicam, ki na zboru niso zastopane, nekatere so celo večkrat zaporedoma odsotna, odločno nastopi
Pri razpravi o zletnih prostih vajah je zbor pozdravil brat Ban v imenu saveznega naeelništva, ki je z delovanjem župnega naeelništva v vsakem pogledu zadovoljno. K prostim vajam br. Kovača so nekatere župe izrekle pomisleke, da so za vadbo pretežke in slično, kar pa ne drži. Vaje so izredno lepe, imajo polno lahkih gibov, ki se pogosto ponavljajo in so z lahkoto priučljive. Radi skladnosti pri nastopu bodo potrebni dva ali trije zaporedni enodnevni vadbeni sestanki.
Brat Kolenc pripominja, da načelniško poročilo ne navaja tekem v odbojki v gornjegrajskem okrožju. Brat Prestor omenja, da so se vršili po okrožjih prednjaški tečaji, nekateri s prav dobrim zaključkom. Diplome za župne splošne tekme in za okrožne tekme so bite že razposlane.
Župni starešina brat Smertnik opozarja na slabo finančno stanje župe, prosi brata Bana, naj naše težke prilike tolmači pri saveznem načelništvu, župni strokovni odbor pa naj pri ■ klepanju o tečajih, tekmah in sličnem upošteva gmotni položaj župe.
Želeti je, da se vsesokolskega zleta v Pragi udeleži čim več naraščaja. Pri ČOS je župa naročita večjo množino propagandnih značk. Ako bo naročilo izvršeno, jih bo razpečavala po 4 din komad, tako da bi edinicam ostalo od prodanega znaka po 2 din. Čim več bo teh značk prodanih, tem več naraščajnikom (cam) bo omogočena udeležba na zletu. Dosedanji kroj za moški naraščaj ostane v veljavi do 1. januarja 1940., •edino oni, ki potujejo na zlet v Prago, si morajo nabaviti že novi kroj, slavnostni kakor telovadni.
Društvena načelništva se naj živo zanimajo za pereče socijalne probleme in skrbijo, da bodo socijalni odseki ne te ustanovljeni, temveč tudi delavni. Savezno načelništvo je že dalo pobudo in jo še bo v večji meri.
Statistika ni popolna, ker mnogo društev ni pošiljalo redno statističnih izkazov. Brat Prestor naglaša, naj bi statistiko vodili bratje načelniki sami in pazili, da se statistični izkazi redno pošiljajo župi. Brat Herbst iz Cerkelj priporoča, da se v bodoče rubrike pri društvih in četah, ki statistike niso poslala, izpolnijo s starimi podatki, nikakor se pa naj ne puste prazne, ker na ta način sploh ni mogoče dobiti pregleda.
Društva in čete, ki nimajo toliko telovadečih, da bi lahko priredila nastope, jih morajo v bodoče opustiti, ker ne gre, da bi sosedna močnejša društva nedeljo za nedeljo potovala k prireditvam in s tem podpirala manj delavna društva.
Vprašanje o obvezni telesni vzgoji je načel župni starešina brat Smertnik in je o stvari govoril tudi brat Klun.
Župni starešina predlaga, naj bi se izraz atletika opustil in da bi vztrajali pri naših izrazih. Je tudi proti pokalom, ki so preneseni od drugod in naj se omislijo darila iz našega narodnega življenja, toda le prehodna, ker poedini sokolski tekmovalci za uspehe pri tekmah ne morejo biti nagrajeni in nekako materijalno odškodovani.
Poročevalec za naraščaj brat Klun je podal zanimivo poročilo, ki ga objavljamo posebej. Spomladi sprožena -akcija, da bi se nudila potujočemu naraščaju oskrba in prenočišče, se letos ni uveljavila. Večina žup ni ustregla razpisu s-avez-nega načelništva in je po izjavi brata Bana največ smisla pokazala naša župa, ki je z vsem razumevanjem preskrbela lepo število prenočišč z oskrbo. Ker je medtem izdelan pravilnik o organizaciji potujočega naraščaja, bo prihodnje leto zadeva v tiru.
Kot poročevalec za deco je poročal brat Toplak, da je za deco ponekod premalo zanimanja in je navajal primere. Vodniki dostikrat niso na mestu. Podajal je nasvete glede vzgoje in vodstva. Brat Prestor pripominja, da je bilo letos razveseljivo slišati deco, kako je odgovarjala iz ideologije. Ostanimo zvesto ž njo, da nam doraste v kremenito članstvo!
Župna načelnica sestra Mirka Grudnova je k svojemu poročilu še naglasila, da se članice in naraščajnice udeležijo tekem v Pragi. Za Prago je za ženski naraščaj predpisan nov kroj, a tudi kroj za članice je spremenjen. Navodila za zlet kakor tudi glede krojev bodo v kratkem izdana. V januarju le predviden splošen župni prednjaški tečaj za članice. V tečaj naj edinice pošljejo le sestre, ki se v društvu udejstvujejo in imajo tudi potrebno znanje. Le od takih morejo imeti edinice korist in je tudi škoda, da bi se v tečaju ukvarjali z udeleženkami, ki po prestanem tečaju v telovadnici ničesar ne nudijo. Med tečajem se vrši enodnevni delovni zbor društvenih in četnih načelnic. — Člani se udejstvujejo v strelskih odsekih. Temu vzporedno bi se naj priredil samaritanski tečaj za članice. Seznaniti se moramo tudi z obrambo proti plinskim napadom in prvo pomočjo pri teh napadih. Tudi sestre moramo k čuječnosti za varnost pridobljene svobode svoje doprinesti.
O tekmah v odbojki je poročal brat Karol Verk, ki je opisal tudi delovanje okrožij. Okrožnih nastopov je bilo lani 5, največji v Žalcu. Pogreša poročila nekaterih okrožnih načel-
ništev o stanju edinic in želi, da bi v bodoče točneje obveščala župno načelništvo o gibanju okrožij.
Medsavezne tekme v klasičnem peteroboju v Brnu se je udeležil brat Adolf Urbančič. On je tudi poročal o tekmab v leku, skokih, metih in slično. Nudil je pregled dela v teh panogah, ki bi se naj v nastopnem letu še bolj gojile.
Župni zdravnik brat dr. Marjan Bregant je poročal za svoj odsek in smo bili jako hvaležni za nasvete. Sklep sprejet po njegovem predlogu, objavljamo na koncu. Priporoča posebno pažnjo vzgoji dere, posebno, da se ta obdrži v zvezi z društvom tudi preko počitnic, da se nam ne odtuji. Koncem leta morajo podati vse edinice poročilo o zdravniškem pregledu in zdravstvenem stanju pripadnikov.
Brat Pahor je poročal o gozdni šoli in kot referent za taborenje o taborenju sploh. Na posebno poljuden način je predočil koristi taborenja, tabornih tečajev ali gozdne šole. Prikazal je ves ustroj taborenja, podrobni delovni načrt od ranega jutra do poznega večera, razpravljal o nočni službi itd. Brat Pahor je izrazil željo, da bi se priredilo enodnevno taborenje, kjer bi si bratje in sestre ogledali vso tehnično napravo m opremo.
Poročevalec za plavanje br. Gala je stavil predloge, ki jih omenjamo na koncu med sklepi.
Brat Tine Novak je podal poročilo za smuški odsek. Ako bo Savez priredil na ozemlju naše župe savezni smuški tečaj, bo župa izkoristila to priliko in se mu s svojimi udeleženci priključila, sicer priredi tečaj samostojno. Priznal je, da je podal že nekajkrat obljube, ki jih ni izpolnil, česar pa ni zakrivil sam, temveč višja sila, ki ni naklonila snega.
Za strelski odsek je poročal brat Jakob Tkalčee. Strelski odseki še niso osnovani v vseh edinicah, toda pri pretežni večini že obstoje, tako da je v tem pogledu zaznamovati vsekakor napredek. Letos smo priredili že II. strelske tekme in je bila udeležba za tretjino večja ko lani. Z uspehi pa nismo zadovoljni. Najboljši tekmovalec je dosegel 67 točk, večina je pa dosegla komaj 20 do 30 točk, kar je več kot nezadostno. Za pouk v streljanju se bo treba bolj zavzeti in skrbeti, da se bo članstvo redno vadilo.
župni zlet. Brat Kolenc iz Gornjega grada predlaga, naj bi se župni zlet vršil vsako tretje leto. Oddaljenejša društva ne zmorejo stroškov za zlet, ker imajo nebroj drugih izdatkov in se bodo vrhutega pripravljala za vsesokolski zlet v Pragi 1938. Tja pa hočejo, ker se dobro zavedajo neprecenljive njegove važnosti. Praški dnevi bodo brez dvoma najboljša sokolska šola, ki bo utrjevala vero v zmagovitost TyrSeve ideje. Brat Burja predlaga, naj se že zaradi vsesokolskega zleta vrši
župni zlet in naj skrbimo najprej doma za uspeh. Predlog je bil z večino glasov sprejet in bo končnoveljavno o njem sklepala še župna glavna skupščina, ki bo pretresala tudi zagotovitev finančne strani zleta.
Naslednja točka, volitve župnega načelništva niso prinesle spremembe, četudi so se poedini želeli razbremeniti v delu. Na predlog brata Rastka Poljšaka je bilo izvoljeno dosedanje načelništvo in sicer bratje in sestre: Načelnik Tone Grobelnik, I. podnačelnik Grilec Konrad, Celje, II. podnačelnik Karol Verk, Sevnica, III. podnačelnik Franc Klun, Zagorje ob Savi. Načelnica: Mirka Grudnova, Celje, I. podnačelnica Darinka Klun, Zagorje ob Savi, II. podnačel. Stana Juvanec, Sevnica, III. podnačel. Marjuči Križmanič, Gornji grad. Lista na-čelništva je sestavni in že predhodno odobreni del liste župno uprave za prihodnji župni občni zbor.
Popoldne so se v prisotnosti saveznega prednjaka br. Bana v dvorani Sokolskega doma v Gaberju predelavale proste vajo za člane, za članice pa v navzočnosti savezne prednjačice sestre Štiftarjeve v veliki dvorani Narodnega doma. Obžalovali smo, da udeležba pri predelavi prostih vaj ni bila tako soglasna, kakor pri dopoldanskem glasovanju za sprejem teh vaj, kajti od zborujočih je izostalo pri skupni predelavi 21 bratov. Na zboru so bili osvojeni naslednji sklepi:
1.	Proste vaje SKJ za X. vsesokolski zlet v Pragi leta 1938. in sicer za naraščaj in članstvo, se sprejmejo soglasno kot obvezne župne vaje.
2.	Župni smučarski izpiti bodo v sredi meseca decembra 1937.
3.	Župni smučarski tečaj za članstvo in višji naraščaj, ki niso začetniki, je določen za šol. počitnice. Kraj bo določen naknadno.
4.	Tečaj za skoke na smuški skakalnici v Zagorju in koncem tečaja tekme v skokih. Dan se določi po snežnih prilikah.
5.	Župne smučarske tekme bodo pri Celjski koči 30. januarja 1938, in sicer za člane in višji moški naraščaj smuški liki, pa-trulne tekme tročlanskega moštva s Celjske koče na Štore. Za članice in ženski naraščaj istega dne tekme v smuku ter tek na daljavo 3 do 4 km.
(j. V mesecu januarju in februarju 1938 bosta v Celju dva 14-dnevna splošna vaditeljska tečaja za članstvo.
7.	Tridnevni delovni sestanki načelnikov in načelnic v Celju se porazdelijo po zaporednih nedeljah.
8.	Župno plavalne tekme med župama Mariborom in Celjem bodo 15. avgusta 1938 v Rogaški Slatini. Meseca avgusta bo tudi 2— 3 dnevni tečaj za skoke v vodo.
9.	Tekme v odbojki se naj v bodoče izvršijo samo po okrožjih, med društvi ali več okrožij skupaj.
10.	Gozdni tek za člane se izvede na 3 km dolgi progi, za nara-
ščaj se lahko izvede samo od 17. leta dalje, na krajši progi, toda ne v obliki tekmovanja. Župne tekme z-a članstvo v deseteroboju se izvršijo v Celju. Župna štafeta na predvečer kraljevega rojstnega dne za prvenstvo okrožij se odslej vedno vrši v Celju. Teče se z bakljami. Društvom je prepuščeno, da tudi sama priredijo štafetni tek, ako gai zmorejo.
11.	Uvede se gozdna šola v obliki taborenja za naraščaj obojega spola, ki se naj izvrši vsako leto. Vsako okrožje mora nabaviti s pomočjo svojih edinic vsaj 1 šotor, nakar župno na-čelništvo izvede taborenje. Izvedba tega se poveri br. Pahorju. Šotori se nabavijo v Pragi o priliki zleta, taborenje se vrši meseca avgusta.
12.	Tekme dece naj se v bodoče zopet izvedejo po okrožjih, ker so to leto zadovoljivo potekle. Tekme morajo biti izvršene vsaj do prve polovice meseca avgusta.
13.	Strelske tekme naj se v bodoče izvedejo po okrožjih. Naraščaj pa. mora pred tekmami najmanj že 3 krat ostro streljati, sicer se k tekmam ne sme pripustiti. Najboljši strelci pri okrožnih tekmah pridejo v poštev za župne strelske tekme.
14.	Tridnevni strelski tečaj se vrši v Celju, združen bo tudi s čitanjem kart ter poukom o obrambi pred plinskimi napadi.
15.	Vsi telovadeči oddelki se morajo podviveči začetkom telovadnega leta' zdravniški preiskavi, kar naj se perijodično ponavlja. Tudi koncem telovadnega leta se mora to ponoviti. Predvsem naj se deci posveča vsa pozornost. Zdravniško preiskati se morajo tudi vsi tekmovalci in tekmovalke, preden nastopijo k tekmam.
16.	Absolventi društvenih in okrožnih tečajev naj polagajo društvene prednjaške izpite.
17.	Z večino glasov je bil sprejet sklep, da se junija 1938 priredi v Celju župni zlet.
18.	Splošne župne tekme se izvedejo vsled župnega zleta v letu 1938. po okrožjih, lahko pa tudi po dve okrožji nastopita skupno.
19.	Sklenilo se je, da stopi tekmovalni red po izvedenih okrožnih splošnih tekmah v veljavo takoj in ne šele 1. 1939. Po tej dobi se ne pripusti k tekmam raznih prostih panog nihče več, kdor se ni udeležil splošne tekme.
20.	Tehnično poslovno leto se prične, kakor je bilo že letos meseca, februarja sklenjeno, 1. septembra in se konča 31. avgusta vsakega leta. Vztraja se pri predlogu zadnjega zbora društvenih načelnikov in načelnic, da se tudi upravno leto temu prilagodi.
Naročniki!
Prosimo, poravnajte naročnino še pred koncem leta !	Uprava
IZ ŽUPNE UPRAVE
VOLITVE DRUŠTVENIH NAČELNIŠTEV
Kmalu se bodo vršile društvene glavne skupščine. Večina društvenih prednjaških zborov si je že izvolila načelništvo za nastopno poslovno leto, ponekod pa tega vkljub opozorilom župnega načelništva še niso storili. Da ne bi pri volitvah načelnikov, načelnic in njihovih namestnikov nastala nesporazum-Ijenja, opozarjamo na sklep savezne skupščine od 7. junija 193G, sprejet na predlog saveznega načelništva. Pri društvih, kjer šteje vaditeljski zbor 15 članov voli sam načelništvo: načelnika, 1—2 namestnika, načelnico, 1—2 namestnici. Kjer pred-njaški zbori nimajo 15 članov, volijo načelništvo vsi prednjaki, telovadci in telovadke. Ako prednjaškega zbora sploh ni, skliče načelništvo sestanek telovadcev in telovadk, kjer se izvoli novo načelništvo. Odločuje večina glasov. Društvena glavna skupščina predloga ne more in ne sme odkloniti, lahko pa ugovarja, ako so proti izvoljenemu pomisleki moralnega, na-cijonalnega ali sokolskega značaja. V takem primeru mora skupščina vrniti listo društvenemu načelništvu in pismeno obrazložiti ugovor. Ako prednjaški zbor odnosno ako se na sestanku telovadcev in telovadk ponovno izvoli staro listo, na-daljni ugovor ni dopusten in je lista končno veljavna. Enako je postopanje pri volitvi župnega načelništva na zboru društvenih načelnikov in načelnic in isto glede saveznega načei-ništva na zboru župnih načelnikov in načelnic.
SKRAJŠANJE KADRSKEGA ROKA
Nekatere edinice še vedno povprašujejo, ali in kedaj je bita prošnja za skrajšanje kadrskega roka odposlana. Župna uprava obvešča bratske edinice vsakokrat ko prošnjo potrdi, da jo je odposlala bratskemu Savezu. Savez pošlje prošnjo s potrdilom pristojnemu vojaškemu okrožju in to naprej poveljstvu vojaške edinice, pri kateri prošnjik služi. Tu se še le končno razsodi, ako se prošnjiku prizna skrajšanje kadrskega roka, ker so tudi za čas službovanja v kadru predpisani gotovi pogoji v dosego te olajšave. Zato urgence niso dopustne in bi tudi ne imele uspeha. Dostikrat nastopijo prizadeti vojaško službo eno ali dve leti kasneje, kakor je bila prošnja vložena. Takšne prošnje ne zastarijo in jih ni treba obnavljati, ker ostanejo v evidenci pri vojaškem okrožju, dokler ni prošnjik pozvan v vojaško službo. Bratje vojaki se naj tudi sami zanimajo za rešitev in se pravočasno javijo pri svojem poveljniku.
Poslužujte se tvrdk,
ki inserirajo v Vestniku!
IZ ŽUPNEGA TO
ŽUPNE STRELSKE TEKME
Na vojaškem strelišču v Celju so se vršile dne 7. novembra t. i. II. župne strelske tekme. Za zavarovanje pri strelskih tekmah je dal poveljnik celjskega pehotnega polka na razpolago potrebno moštvo. Lani je bilo vseh tekmovalcev 49, letos 73. Ako bomo v tem razmerju leto za letom napredovali, ho streljanje prav važna panoga telesne vzgoje v župi. Članov je tekmovalo 49 iz društev: Celje - matica 7, Celje 1 20, Griže 5, Petrovče 3, Rimske toplice 2, Šoštanj 3 in Zagorje 2. Tekmovale so pri članih vrste in posamezniki, pri naraščajnikih le poo-dinci, člani v treh položajih, leže, kleče in stoje brez naslona puške, naraščajniki samo leže z naslonom puške, oboji na razdaljo 200 m. Izmed članskih vrst so dosegle I. mesto Griže, II. Šoštanj, III. Celje I. Kot posamezniki so se uvrstili na I. mesto Črešnik Rudi, Štore-Teharje, na II. mesto Mucolini Maks, Rimske toplice, na III. mesto z enakim številom doseženih točk Gobec Franjo, Celje I. in Karba Drago, Šoštanj. Izmed naraščajnikov je dosegel največ točk Kajtner Pepi, Rimske toplice, sledil mu je Berk Viktor, Celje I in kot tretji Čergel Franc, Celje I.
Tekme je vodil poročnik brat Tkalčec Jakob, zapisnikar je bil župni prednjak brat Prestor, sodeloval je tudi župni načelnik brat Grobelnik. Trajale so od 8. do 17. ure. Nekaj pri-javljencev k tekmam ni prišlo, očividno radi slabega vremena, ki je prevladovalo od sobote na nedeljo. Upamo, da se taki neopravičeni izostanki prihodnjič ne bodo ponovili. Opazili smo, da je v poedinih društvih dosti zanimanja za pouk v streljanju, treba bo pa še večjega truda, da bodo vsi tekmovalci ne le dobri strelci, temveč bodo poznali do podrobnosti dele in ustroj puške in znali ž njo tudi pravilno in brezhibno ravnati. So pai edinice, kjer se vaje ne vršijo redno, temveč le tu in tam v letu, ali šele tik pred tekmami. Zato tudi uspehi pri tekmah niso bili zadovoljivi in število doseženih točk pri večini tekmovalcev ni ustrezalo. Z dobro voljo bodo načelniki strelskih odsekov odpravili nedostatke in vzgojili izurjene sokolske strelce. Letošnje tekme so dale pobudo še onim redkim edinicam naše župe, ki še nimajo strelskih odsekov, da jih bodo ustanovile.
***
Ustanavljajte strelske odseke po društvih in vadite v streljanju posebno mladino. Pripominjamo, da edinice, ki ne bodo imele strelskih odsekov, ne bodo oproščene dolžnosti obiskovanja nedeljskih tečajev, predvidenih v zakonu za obvezno telesno vzgojo.
Diplcme za deco, ki je tekmovala na okrožnih tekmah, so prejeli okrožni načelniki, da jih izpolnijo in podpišejo ter razpošljejo. Diplome morajo biti razdeljene deci po društvih dne 1. decembra, istotako ostale diplome, ki jih prejmejo društva za tekmovalce z letošnjih župnih tekem.
* * *
Prijave za udeležbo na X. vsesokolskem zletu v Pragi
leta 1938. pošljite poimensko do 30. decembra, in sicer ločeno, za vsak oddelek posebej in telovadeče posebej in netelovadeče posebej. Kdor ni član Sokola najmanj od 1. novembra 1937., ne pride v poštev.
* * *
Za starejše brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti zleta v Pragi, prirejajte obvezne redovne vaje enkrat do dvakrat mesečno.
* * *
Vsled sklepa zbora društvenih načelnikov in načelnic se po vseh naših edinicah uvedejo enotna povelja, kakor jih ima vojska. To v celoti, kakor so. Ministrstvo vojske in mornarice pa bo sčasoma na predlog saveznega načelništva spremenilo nekatere nazive in se prilagodilo našim. Vsled tega prejmejo vse naše edinice v kratkem tiskana nova povelja, ki se morajo izvajati takoj pid vseh edinicah.
***
Godba za proste vaje za Prago 1938 na gramofonskih ploščah. Savezno načelništvo namerava izdati gramofonske plošče godbe za Prago. Cena posamezni plošči bo 35—45 din za članstvo, a 25—30 din za' naraščaj. Če katera edinica želi naročiti katero izmed teh plošč, naj to javi župnemu načelništva takoj, najkasneje pa do 1. decembra t. 1.
TEKME V PRAGI
Naš sokolski savez bo na tekmah v Pragi 1938. sodeloval v naslednjih tekmah: člani: v splošnih tekmah višjega in srednjega oddelka, v deseteroboju, v plavanju, v slovanskem izmenskem teku 4X100 m (tudi članice), v odbojki, košarki in smučanju; moški naraščaj: v šesteroboju (orodje in proste panoge), v peteroboju (proste panoge) in v četveroboju (orodje). Člani in naraščajniki, ki bodo tekmovali v Pragi v občih tekmah ali v višebojih, niso obvezni, da tekmujejo v letu 1938. pri župnih ali splošnih tekmah. Članice in ženski naraščaj tekmujejo v občih tekmah v višjem, srednjem in nižjem oddelku, in sicer po tekmovalnem načinu, kakor se je prakticiralo pri nas zadnji dve leti, t. j. z vadbo prvin iz knjižice »Vaje na orodju za članice in ženski nam-ščaj«. Tekmovalne sestave se prednašajo tik pred tekmo. Pii pravijajte se!
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
Prihrankom- rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
—Sokolske potrebščine ——
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
Miloš Pšeničnik, Celje »
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materijal vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji 99
Sanitas“
(EME • MUBUANA, IVRŠEVA MICA 5
ali pa v IRBOVUAH
Telovadne potrebščine
t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika izbira
otroških vozičkov in dečje opreme
KRAMAR & MISLEJ
CELJE

POSOJILNICA U RADOVLJICI, reg zadr z o por.
obstoji že 45 let in je tedaj najstarejši denarni zavod v radovljiškem srezu
OGLAŠUJTE
v ŽUPNEM MESTNIKU
Zvezna tiskarna v Celju
StrOSSmayerjeva ul. 1 se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vaf>il in vsek drugifi tiskovin
LASTNA KNJIGOVEZNICA