SI. 108 V sobota 47. septembra. III. tečaj. 4870. Vtorek, četi k in pohoto izhaja in velja v Mariboru brez pošilj:i nja na dom za vs« leto 3 «. — k „ pol lata 4 ,, — „ četrt „ '2 „ I»o pu^ti I ■a vse leto tO g „ pol leta B „ „ četrt „ '2 r Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trga (Domplats) hii. it. 179. 30 »JO Oznanila: Za navadno triatopno vrsto s« plačuje: tj kr. če se tiska l krat, & tt »» i» »» 2Jr*t» * »» »t »» jt Škrat, veče piamenke se plačujejo po prostom. Za vsak tisek je plačati kolek (itempelj) ca SO kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. ,,A.d hoc!" ^opet so na Dunaji gospodje državni poslanci. Lepo so sešteti. "Število sicer ni veliko, ali od vsaccga se ve, od kod je doma, kako se je imenoval njegov oče, in kako so ga krstili. Od Kamenja se že tudi ve, da si je poiskal svoj sedež na skrajni levici, drugi se bodo v.sedli drugam, prostora jim no bode manjkalo, saj bodeV prihod nji predsednik iz svojega vzvišenega sedeža moral priznati, „da jih mnogo vidi, kterih ni v zboru." V četrtek so imeli prvo sejo, v saboto bodo zaslišali cesarjev nagovor. Tako daleč je še šlo in še pojde. Ne gladko sicer, kajti marsikter poslanec je vo Ijen s pridržkom, protestom: ad hoc! A šlo je vsaj. Od sobote počenši pa je svet z deskami zabit. Poslanci, ki so voljeni „ad hoc", bodo se menda še le zdaj vpra šali, kaj pomenja ta „ad hoc." Ko so bili voljeni, je pomenjal „ad hoc" toliko kakor: Poslanci gredo na Dunaj, da dovolijo cislajtanske davke, in da volijo de legacijo, ki bode dovolila skupne avstrijske davke, če je izraz „avstrijsk" še dovoljen fn rabljiv. „Ad hoc" je to rej pred kratkim pomenjal davke in neko ,preponižuo udanost", po tuje lojalnost, ktere morajo ljudstva res mnogo imeti, da hote v takih razmerah svoje žulje po lagati na žrtvenik domovine. Največ je menda imajo Poljaki, kajti njih poslanci so Šli s tem namenom na Dunaj, da dovolijo vladi kolikor le mogoče velik budget Narodi bi bili pri tem „adhokovanji" res trpeli a država bi bila dalje vegetirala in to je že mnogo pri nas, kjer živimo vedno samo iz. rok v usta. A stvar se je zasukala. Ustavoverna stranka, to je tista stranka ki ne mara za državo, za spravo, s ktero pa vlada in in vladar vedno koketira, je res zdaj že pol leta kri čala po državnem z buru zibajo se v sladkih mislih, da bode državni zbor kakor nekdaj sestavljen smel Avstrijo zatajiti, stopiti pod cezaristični pruski prapor in tisto kulturo, ktero zdaj ogenj, strah, smrt in razvalino mar kirajo na zapadu, z enakimi sredstvi zdaj tudi po Avstrij razširjati. Ustavoverna stranka se jo zmotila. Državni zbor jej ni po volji sestavljen, ona nima večine, nima moč Z večino in močjo je zgubila ta stranka vse, in zdaj samo premišljuje, kako bi zaproćila državni zbor, ki j sklican na podlagi postav, ktere ju ravno ta stranka votirala, ktere so pa cislajtanski narodi po svoje po rabili. 14. t. m, se je zbralo 38 ustavovernih poslancev da bi ugibali, kaj in kako. CJiskra jim je ptodsedova — propadli Giskra. Sklenili niso nič, ker tički tiče mrežah, ktere so si sami naredili, in kterih niso hotel odstraniti, dokler so nenemški narodi protestirali proti tem mrežam. Ustavoverneži &o se porazumeli, da bod sicer prišli k prvi in drugi seji državnega zbora — kar jp v pasih očeh priznanj« njegove pravoveljavnosti, d pa bodo v tretji seji po cqem svojih udov naznanil ka se zbor ne more konstituitati, dokler ne doidej poslanci iz Češke, kterih zdaj ni pričakovati. Ako zborova večina potem vendar še hotela redno zboro vati, — bodo ustavoverneži segli po tistem sredstvu ktero so tolikokrat zasmehovali, ako so ga je posluž vala slovanska opozicija : zapustili bodo državni zbo čpij, da mu ne morejo priznavati nobene pravovoljav nosti, ker v njem ni zastopana dežela tolike vrednosti in veljave, kakor je Češka. Res je taka. Državni zbor ni pravni zastop niti cislajtanski, Še mnogo manj avstrijski. In to nikda ni bil. Samo da Brno mi to od nekdaj trdili, Neme pa nam ugovarjali, ker jim je laž in fikcija bila ko stna. Schmerlingov državni zbor je bil laž, ker v njem bila, kakor je februarska ustava zahtevala, zastopana velika Ogprska in vsa trojednn kraljevina. Nemci so zato malo brigali. Naprej so zborovali, davke nalagali, pogodbe sklepali in prolatnljali: moč so imeli, a ravice ne. Pomagali so li s Akcijami tudi potem ko je ves českomoravski narod hrbet obrnil tistemu državnemu zboru, v kterem ga Nemci denes s toliko hi-navščino pogrešajo. Ravno tisti poslanci so pod Gris-krinim ministarstvom veljavne postave sklepali in se odli kot pravni zastop vse Cislajtanije, dasiravno v njem ni bilo ne le česko-morafskega naroda, ampak so se bili od njega odvrnili tudi zastopniki druzih krepkih, velj ivinli in velikih narodov : Poljaki, Lahi, Dalmatinci, Tirolci, Slovenci itd. A tedaj so imeli Nemci še večino, pa tudi fikcije, hinavstva, sleparije in kratkovidnosti dovolj, da so državni zbor priznavali in kontumacirali vse nezastopane narode. Zdaj se 3 ducendov nemških poslancev na Dunaji vija pod nasledki lastnih laži in se pripravlja storiti isto, kar je 10 let okliuavalo kot veleizdajo na državi: stopiti iz državnega zbora. Mi z neizrečeno zadovo-Ijnostjo gledamo na to komedijo. Poštenemu človeku e zadostilo, ako se po rasnih slučajih in okoliščinah laž razkrije za laž, neizmerno veče pa je zadostilo, ako mora lažnik sam stopiti pred avet in priznati: agal sem in kradel, padel sem v jamo, ktero sem kopal drugim. Resnica ima na Dunaji enkrat svojo žetvo : da mora ustavoverna stranka sama razrušiti državni zbor, da mora sama boriti se proti fikciji, ktero je 10 let za istino oklicavala, to je N o m e s i s, ktero mora ona sama priznati kot pravično in naravno kazen za vse one velike napake in grehe, kterih se je ta stranka krivo storila, dokler je imela vso moč v rokah, ktere zdaj hvala Bogu več nima. Tlačeni narodi pa si denes pripovedujejo: Laž, hinavstvo in krivica je le „ud bocu, večna je le resnica in pravica! Češki deželni zbor je vsled zaukaza cesarjevega na nedoločen čas razpuščen, potem ko ni volil v državni zbor inje sprejel adreso večine s 147 glasovi proti 77 (vsi Nemci). Voljena je posebua deputacija 18 udov z višjim maršaleni (prvosednikotn zbora) uu čelu, kteru bode češko adreso cesarju izročit nesla. V tej deputaciji so med drugimi: Palackv , Rieger , Sludkovtdti, Thuo , Clam-Martinic. Bode-li cesar to adreso sprejel, kako, iu kaj bode odgovoril V Zadnjič smo posneli nektere govore iz adresnega posvetovanja. Denes povzamemo ob kratkem ša nektere. Sladkovski nemškim nasprotuikom dokazuje, da so oni sami v svojih prejšnjih govorih uektera prava češkega kraljestva priznali. Eden voditeljev nemških je pred tremi leti priznal, da ima Češko po smrti Habsburžanov pravico voliti si kralja, če to pravico priznajo, zakuj šc druzih ne V Pravica voliti kralja pomeni to, da je češki narod svoje dežele dal v upravljanje kraljevi (cesarski) rodovini, da jih ima torej pravico zopet uazaj vzeti, t. j. da je narod samostojen. 1» tega izvira, da kralj nima pravice češke dežele komu dati, da ne bi prej dovoljenja češkega naroda dobil. Tudi jih ne sme v kako državno osnovo potisniti, v kteri bi se več ne poznalo, kje je Češko. Naš1* ustava je bila zatirana; a kakor hitro je kralj rekel, da ne bo več absolutno vladal, bila je tudi naša ustava oživljena. Ni bilo pravično brez naše volje, brez volje večine na češkem in Moravskom, decem-bersko ustavo sprejeti, zato je nepostavna. Govori se nam nasproti, — pravi Sladkovski dalje — da hočemo naprave iz srednjega veka ustanoviti. Pokažite mi eno pismo, en govor, kjer je kaj enacega izrečeno. Mi nočemo nikogar tlačiti, nikomur krivice delati, ker čutili smo 2Vi stoletji, kaj se pravi pritiskan iu tlačen biti, v lastnem domu hlapec biti. Mi hočemo le v domovini in v Avstriji ravnopravni biti in diugim ravnopravnost dati.— Sladkovski zameta obrekovanje, ktero se proti Slovanom od Nemcev vzdiga, da so proti liberalnim in svobod-nostnim postavam, ktere je državni zbor sklenil. — Vi pravite, da nam je ravnopravnost zagotovljena od vas. Ali ste pa to le z enim korakom dokazali? Ali je bilo tako težko, postavo izdelati, s ktero bi se bila ravnopravnost v življenje vpeljala ? Mi (Čehi) ne bodemo prej v akcijo stopili, dokler take postave ne bode. — Ko bi mi hoteli vam krivico delati kedaj, so vaši rojaki dovolj mogočni braniti vas. Zelo ostro govori S k r e j i o v s k i. On je proti vsaki adresi. Pred tremi leti je češki dež. zbor enako ponižno adreso cesarju poslal. A Nj. Veličanstvo ni odgovorilo na njo, celo v roke njegove ni prišla. To se zdi govorniku dobelo razža ljenje češkega deželnega zbora in češkega naroda. Namesto da bi torej še to adreso poslali, opomnimo rajše krono, da nam je odgovora na zadnjo še na dolgu. Dalje adrese ni treba, ker cesarjevo poročilo pravi, da vlada „skrbi" za ustreženje naših želj in tirjatev. Če skrbi, tedaj mora tudi že poznati naše želje, čemu jih še razkladati. — V spomenici, ktero adresi pridevamo, pravi se, da ima deželni zbor edini pravico davek dovoliti. Zakaj še ne izrečemo, da so vsi davki, ki se nakladajo brez našega dovoljenja, nepostavni. —* Govornik pravi, da jo deželni zbor tu samo ,po božji milosti," ki je cesarizem Napoleonov vrgla. Iz tega se vidi, da avstrijska vlada samo tačas narodno poje, kader jej slabo gre. Parklji pruskega orla so se v francosko meso zasadili. Tega je kriv cesarizem, ne Francoska. Za francosko republiko bo molil vsak izobražen narod. S premaga njem cezarizma niso avstrijski narodi zmagani, temuč cezarizem. Greh bi bilo podpirati zdauji /.istem še na dalje. Češki narod ne sme nič več žrtvovati, žrtvoval je dovolj. Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, vladna pristranost pa nemškutarske namere. La statiitique ost aussi la seieno« raisonnes da faits. (Dalje.) Pa preskočimo to žalostne čase kakor one, ko je prvi naš mirodni pesnik navdušeno zapel svojo „Ilirja ustani" ! Preskočimo tudi čase Meternihovega samosil-stva, ko so na narodnem polji nikdo ni smel oglasiti. „Osnovni učni uačrt", dvajsetletna postavna podlaga prizna našim srodnjim šolam vse pravice narodnega jezika. Da te na Kranjskem niso nikoli stopile v djan-sko življenjo, tudi še vemo. „Osnovni učni načrt" govori na mnogih mestih o preveliki važnosti materinega jezika; tako na str. 6: .V sedanjem času bi bilo odveč še opravičevati, da se dijaki v svojem materinem jeziku in njegovem slovstva 1518 morajo temeljito in obširno podučevati." Zastran drugih jezikov, ki se po naŠej državi govore, pa načrt pravi: „Na vsakej gimnaziji se morajo vsi živi jeziki tiste kronovine, v kterej gimnazija stoji, podučavati, zraven pa tudi nemški. Vendar si dijaki ali za prav njihovi stariši popolnoma prosti volijo, ali se bodo teh jezikov učili ali ne. Samo materinega jezika se mora slednji učiti." Po naših gimnazijah pa kljubu vsem postavnim določbam materini jezik ni bil niti učni jezik niti se tudi ni tako podučoval, da bi se bil človek v njem izuriti mogel kakor „učni načrt" tirja. Slovenščina se je namreč podučevala in se še sedaj podučuje v vsakem razredu po dve uri na teden; — dve ubopi urici na teden ! Res lepa ravnopravnost jezika, če se nemščina po vseh razredih (razun enega) podučuje po tri ure na teden! Tako je od vseh tedenskih ur na naših gimnazijah določenih: nemščini 23 slovenščini 16! In pomislimo, da se vsi drugi predmeti v nemščini podučujejot Kako so bi naša mladina pošteno izurila v materinem jeziku, če mu razun dveh pičlih ur nič ne privoščijo 1 Državi sami bilo bi v največo korist, da bi se šolska mladina temeljito izurila v materinem jeziku, — tako temeljito, da bi ga znala pri sledujej priliki v pismu in govoru popolnoma prosto rabiti. Mladina na gimnazijah so učeča bo enkrat dorasla in v raznih položajih služila cerkvi in državi. Ali ni državi in šoli v največo sramoto, da se naša ila-dina pri sedanji slabi in pristranski uravnavi naših gimnazij ne more materinega jezika toliko privaditi, da bi ga ob resnobnih trenotkih če ne ravno gladko vsaj pametno govorila. Kako sramoto so delali c. k. vladi kakor njenim nemškim šolam c. k. uradniki pri zadnjih volitvah in drugi ne c. k. nemškutarji. In takih spak, kakor je loški Triljar se skazal pri zadnji volitvi v Kranji, imamo po deželi na kupe. Noinina sunt odiosa. Gotovo je tudi, da popolno znanje materinega jezika in njegovega slovstva jako podpira razvitek poštenega značaja. Značajnih poštenjakov pa je vedno treba cerkvi in državi, zlasti pa v zburkanih časih, v pretečih nevarnostih. Zgubljen je slednji o tacih prilikah, če ne zna narodovega jezika. Nezaupanje ee rodi in širi med njim in narodom. On kaže pri vsakej priliki svojo ne-značajnost in sebičnost; njegov vpljiv na narod so opira le na silo, na suhoparne paragrafe. Ko bi bile naše šole uravnane na narodni — naravni podlagi, nikoli bi mi ne imeli na nasprotni strani toliko renegatov in ne-značajnih kruhoborcev. Da tu bi celo prašal: ali imajo naši c. k. in ne c. k. nasprotniki le enega, ki bi dobro znal (pismeno in ustmeno) naš narodni jezik? Razun Dežmana, ki se je pa (po njegovih knjižurah soditi) že zlo odvadil materinega jezika, ne more vladno-nemško pa nemškutarsko krdelo (enkrat sem že rekel, da to pest ljudi ne morem zovati politično „stranko") nima ne enega pokazati, da bi bil kos deželnemu jeziku. Enake nasledke je Bahova nemškutarija imela na Hrvaškem, kjer se pa ž njimi še druge žalostne družbin-ske prikazni vjemajo. Dokler se bode slovenščina le po dve uri podučevala, dokler naše šole ne bodo na narodni podlagi uravnane, nam ne pomorejo dosti vso vladne obljube, vse njene okrožnice. Kaj nam pomaga, da je g. Konrad, c. k. deželne vlade predsednik, 14. prosinca t. 1. okrajnim stotnikom poslal precej določno okrožnico in jim posebno naročal, da se imajo vsi uradniki v pismu in govoru posluževati narodnega slovenskega jezika. Zadnji meseci so večkrat spričali, da se c. k. uradi malo brigajo za očitna jasna namestnikova povelju. Leto bo preteklo, vse bo pri starem ostalo in med tem še celo zoper jasne besedo Kouradove okrožnic vrivajo v naše kraje uradnike, ki ne znajo slovenski! Ros lepa Konradova doslednost! In pri vsem tem se je g. Kljun drznil v državnem zboru spodbijati pravice našega naroda in še poudarjati, da „sine ira" govori; sicer precej pristavlja, da „cum studio". V resnici njegov govor je bil sestavljen ,cum studio", — le ne v tem smislu, kakor visokoučeni ministerski svetovalec besede rabi. Vse je silo »pri-stransko", prav v tem pomenu, kot se besede sploh rabijo. Pa kaj bi pobijali učenost padovskega dohtarja, ki je blizo tudi učiteljsko skušnjo komaj naredil na nekem vseučilišči, ki že dolgo dolgo slovi kot pravi „refugiutn puhloglavcev". Vlada nam vriva tuje uradnike ali vsaj take, ki slabo znajo narodov jezik in pravi, da domačih nima: jako zanimiv circulus vitiosus c. k. uemčevalne samovoljne vlade. Napravite nam narodne šole, in hitro bomo imeli na ostajanje narodoljubnih zmožnih uradnikov. Kljun se je v državnem zboru ponašal z uemškutarijo, ćeš, da naše županijo zahtevajo nemški državni zakonik, nemške urade, nemško šole, nemško vloge in odloge! — Za Doga, naši kmetje so še dosti veči prak-tikarji, kakor je odpadnik Kljun. Glej kmetica, kako za všesi se praskajo zdihuje: „o ko bi jaz le nemški znal!" Gotovo si bo kmet vedno želel nemški znati, dokler bodo c. k. uradi nemški. Poslovenite urade, ki so za narod ustanovljeni, ne pa narod za urade, in kmet bo za vaše nemške postave, nemška pisma, nemške vloge in nadloge toliko maral kot za lauski sneg. To je že četrti ali peti circulus vitiosus, v kterem se nasprotniki naši, vladni in nevladni vedno vrte. Gimnazijalci bo na viših šolah izuče in potem stopijo v javno življenje, če so v tujem duhu izobraženi, če se v narodovem jeziku ne gibljejo tako lehko kot v priležni stari obleki, se bodo od naroda odcepili. Oni delajo malo množico tako zvanih izobražencev, ki so pa tujci lastnim rojakom. Na narod njihova učenost nima uikakoršnega vpljiva, njihova s tujim preo-blečna izobraženost nikakor ne pospešuje dušni narodni razvitek, oni nikakor ne požlabnujejo velike množice. Oni se ne zmenijo več za narodov jezik, njim niso več mar narodove navade in razvade ; oni le žive v krogu, ki je narodu popolnoma zaklenen. Te potujČence in narod loči velik prepad, ki se od dne do dne na vse strani širi. Take razmere, ki iz potujčenih šol slede, so v največo škodo zdravemu rednemu razvitku naroda. Narod se vedno pomlađuje, iz lastne korenine neprenehoma poganja najlepše mladike. Žalostno, da iz mladik ne zrasejo mnogovejnata drevesa, ki bi domačo zemljo zaljšala, domačo zemljo s svojo hladno senco zakrivala. Tuji vrtnarji presade bujne mladike v tujo zemljo, kjer ali pod zlo gredo ali pa na njej le životarijo ; le malo malo jih je da bi se med pritlikovci velečastno odlikovali. Slovenci bodemo vedno robovi, tujcem tlako delali, dokler narodnih šol ne dobimo. Potem še le se bomo redno znotranje iu zunanje razvijali in nam in nastopnikom na dobro napredovali. Narod bo še le potem postal pravi narod, kajti tudi za nas velja ,de taal is gauseh het volk." (Dalje prih.) I) o p i s i. Is Ljubljane. [Izv. dop.] Kako naši mestni očotje skrbe za blagor mesta, kaže med družim tudi to, da so kot učitelja vzeli v službo gos p. Schott-a. Gospod Schott je sicer dobra duša, no stori nikomur nič zalega in utegne imeti najboljše lastnosti iu najviše sposobnost za šolo — vse to pripoznavamo — a on je bil že 37 beri : sedem in trideset let v cesarskej službi — in ker se mu ta leta vračunijo pri peu/.iji, bo tedaj občina ljubljanska primorana mu že čež tri leta dovoliti pokojnino; zakaj pa bi tudi ne, saj je denarjev kot peska in priklade so še vedno prepičle ! Ta dogodba menda ne potrebuje komentara. Po pregovoru: „Kakoršen gospodar, tak je tudi hlapec" se ravnajo tudi naša soidisant policija skrbi za varnost in mir in razumeva ravnopravnost tako, da narodnjaka, če malo bolj glasno govori na ulici, hitro zavrne, „Gut Geil" pa smo biti tudi „Gut heul", pa se mu vendar nič ne zgodi. Pred kratkim pa je prav izvrstno pokazala svoj značaj. Znan naroden mizar na predmestji dobi povabilo k sodniji, kjer mu sodnik naznani novico, da je on tisti večer, ko je bil Sokolov izlet v Velče, ob l/ql0 uri zvečer z neko žensko šel po šentpeterskem predmestji ter kričal : .Živeli Slovenci, Nemce pa po trebuhu". Tako vsaj so ga obdolžili 3 policaji. Ker se je obdolžencu vso to vendar predebelo zdelo, gre po priče, s kterimi se konstatira, da ni on hodil z nobeno žensko, ampak s tremi možkimi, da to ni bilo ob pol 10 uri zvečer, ampak da je bil že ob pol 8 uri zvečer doma, in da ga nihče ni čul kričati. — Vse drugo pa, kar io policaji govorili — je res — tedaj nič. Vriva se nam prašanje, je li ljubljansko policijo podučevala praška ? Is Straliiča 8. sept. [Izv. dop.| .Laibacber Zeitung" je priobčila v Feuilletonu svojega 194. Hita zanimivo razpravo o društvih za poviitek (Con-sum-Veroine). Prašanja o narodnem gosdodarstvu so jako važno, toraj smo tudi mi prav pozorno prebirali one vrstice in opazili z radostjo, da se ti zavodi, kojih hasnovitost ves svet priznava, tudi našemu ljudstvu tako iskreno priporočajo. Res da se ne morem v vseh točkah vjemati s pisateljem, toda to, kar bi mi ovrgli, nikakor ni kaj bistvenega, ampak se suče o prašanjib, ki spadajo le bolj na kupčijsko polje. „Laib. Ztg.B jo imela v svoji razpravi zanimive zgodovinske črtice o teh društvih, ktere je v obče pretresla ter proti koncu omenila, da se bode v Ljubljani kmalo na spodbudo knjeza Metternicha ustanovilo društvo za povžitek za uradnike. Že poprcđ nas je neko dotično naznanilo v „Laib. Ztg." jako razveselilo, zdaj to novo vest pozdravljamo kot ugodno znamnje, da se bodo kmalo vdomačila ta društva v našej domovini. In ker se tedaj zdaj toliko bolj smemo zanesti, da se bode spolnilo naše upanje, smo tudi mi namočili pero, da bi trohico pripomogli k uresničenju te stvari. Prepričani smo bili vedno o koristi teh ustanov, posebno za niže vrste ljudi, toraj smo imeli za' to reč posebno skrb. Da, stopili smo še za korak dalje, ter napravili v našej vasi, ker skoraj sami delavci (sitarji) prebivajo, v preteklem letu takošno društvo, in zdaj že z veseljem gledamo prelepi sad našega truda. Nikakor sicer ne tajimo, da je imelo mlado društvo v prvem času svojega življenja boriti se z mnogoterimi nadležnostimi, a človek je pripravljen vse — celo krivdo — pozabiti, da mu le vest pravi, da se je trudil za kaj dobrega, ter da je tudi zaželeui sad učakal. Da pa je naš namen bil ne-pristransk in občekoristen, kdo nam more to oporekati ? Po tem ovinku, kojega naj čitatelji blagovoljno nam odpustijo, sledimo dalje kratki zgodovini našega društva, in tu je treba posebno to poudariti, da je na koncu prvega leta mnogo presegal letni račun nade vsakoga, ter da je mimo tega, da smo dobili boljšega živeža in drugih domačih potrebščin , da smo si bolj složno vredili, da, velikokrat tudi bolj po ceni kupovali, akcija še poseben dobiček donesla, ki sicer ni bil veli-kansk, vendar pa je delavcem v spodbudo. Naj omenimo še to, da imajo taka društva namen složnost v ljudstvu buditi in oživljati; vendar pa nikdar misliti, da naj so ta društva od složnosti odvisna, sicer bi se utegnil marsikdo hudo prevariti. Ko so naii ljudje celo leto koristi tega društva opazovali, in ker so bili v začetku druzega leta stari akcijonarji pripravljeni nove sprejeti, bila je tisti dan, ko so se v drugič akcije izdajale, taka gnječa, da se je v kratkem Število društvenikov za štirikrat pomnožilo, tako, da smo bili prisiljeni tisti dan , kakor tudi za naprej nikogar reč sprejeti, da bi ne bila ackijska istina preveč narastla, kar bi, kakor vsakdo previdi, ne bilo ravno ugodno. Pač bi lahko šo našo reč povekšali, kar bomo tudi storili, pa delali bomo polagoma in vedno oziraje se na namen društva in na potrebe in želje prebivalstva. Do zdaj še nismo prestopili področja kake dobro z blagom založene dišavarije. Po tem hočemo še povedati, kaj smo po lastni skušnji spoznali za najpotrebniše, da se enakim društvom življenje in zdatno delovanje za dolgo časa zagoviti more. — Prav radi pripoznamo, da ko smo naše društvo snovali, so nam bila Švicka društva v mislih, da celo v zgled smo si je bili postavili. Ta društva pa imajo največo vrednost med vsemi društvi na kontinentu zavoljo teh-lo treh vzrokov: 1) Vsa roba, posebno živež mora biti take notranje vrednosti, da se ni treba čisto nič bati, da bi bil zdravju škodljiv. 2) Mora sploh v vsem vladati najumniše gospodarstvo in 3) Je prodaja prosta ; proda se lahko vsakomu, naj si je drušf.venik ali ne. Prva dva vzroka ne potrebujeta nikakoršnega pretresovanja, temuč sta tako jasna, da ne bomo čisto nič dodali. Drugače pa je s tretjim vzrokom, in v tem se utagnejo Švicovska društva za povžitek najbolj ločiti od druzih. Vsakdo si lahko zbere v društveni hiši, kar koli hoče, in sicer z ravno tistimi pogoji, kot kak druŠtvecik. Res bi človek to naredbo obsodil, da nasprotuje ideji društev za povžitek, ter bi jo utegnil zavreči; toda če se pomisli, koliko dobička društvo ravno od tod dobiva ; koliko lože ima vedno dobro, zvešo robo, ker jo sproti speča; koliko lože je tudi po niži ceni daje: ono videzno nasprotje popolnoma zgine. Mi tukaj posebno govorimo o društvih za povžitek za delavce, in vsakdo, ki delavsko življenje le količkaj pozna, dobro ve, da se med delavci vedno dobijo taki, ki še tako majhne vloge k istini za kako tako napravo ne morejo plačati. Ako se tedaj more brez škode, da, ako ae kaj tacega more celo z dobičkom napraviti, bilo bi gotovo nečloveško, ako bi ne hoteli takim malo premožnim dati prilike, da si preskrbe boljši in gosto krat celo cenejo robo. Kakšen pomen take društva na političnem polji utegnejo imeti, tega nas je najbolje ,Laib Zeitg." sama v svojih dotičnih statističnih datah „o Češkem podučila. — Predno pa končamo, naj bo nam dovoljeno, se še k tistim obrniti, bi imajo prelepo navado, vsako novo prizadetje k zboljšanju denarnega stanja našega naroda zasmehovati in zasramovati: Pred ko poskusite one ponižati, ki imajo sploh voljo, kaj dobrega med ljudstvom storiti, počakajte vendar njihovega sadu ; zakaj ako jim njihovo prizade vanje dobrega sadu donese — o kako strašansko ste se tedaj sami ponižali s svojim prezgodnjim jezikanjem pokazali ste pa tudi s tem, da vam ni za ljudstvo čisto nič mar, s čemur bi se utegnili kaj težko priku piti poštenemu možaku. — Politični razgled. Z boJU&a imenitnih reči ni zaznamovati. Francoski prostovoljni strelci, kteri se po vsej deželi zbi rajo, nadlegujejo proti Parizu pomikajoče se Pruse Pri Monterau se pruske uran') nazaj zapodili; na drug črti pak je enako krdelo francoskih prostovoljcev moralo ubegniti pred Prusi, kteri utegnejo 8 celo vojsko okolo 20. pred Parizom stati. — Okoli Pariza so gozdi že požgani; požiganje oskrbljujejo francoski prostovoljci in mobilgardisti. — Strasburg, kjer je tudi repu blika oklioana, se drži hrabro. Poveljnik je poročil v Pariz, da se mestu sicer slabo godi, da ga pa miali braniti proti Prusom do smrti. — Dazaioe iz Metza vedno trudi obležno prusko vojsko. Ko so mu Prusi poročili, da se je vojska pri Sedanu udala in da je cesar Napoleon ujet, ter poživljali ga, naj se tud on s svojo vojsko uda, odgovoril je, da ne služi cesarju Napoleonu, temuč Francoski; ob enem jim je djal „dobili me boste samo mrtvega v roke." Državni zbor na Dunaji je 15. t. m. torej skupaj bil, razen poslancev iz Češkega. Kot najstarš poslanec je prvosedoval baron Pascotini ter izrekel svojem govoru obžalovanje, da cehov ni in ob enem željo, da bi se edinost med avstrijskimi narodi dosegi 8 tem, da se „po ustavni poti" zadovoli vsem narodom Prihodnja seja bode v ponedeljek. — Nemški poslane t. j. ustavoverni, mislijo baje izoBtajati , dokler češko nemške pomoči ni, ker so v manjšini. Dobro t Naj potem, ali pa precej federalisti enako store in vsega humbuga bode enkrat konec, ter pride prava ustavnost in pravi red, — če je šo mogoče. Med Čehi je zopet nekov raz por. Tako imeno vani „Mladočehi", kterih voditelj je Sladkovski in gla Bilo „Narodni Listy, so bolj za pomirljivo politiko Av stri ji nasproti. Nekteri izmed „Staročehov" pak, posebno lastnik „Politike" in „Pokroka." SkrejŠorski in Brauner, so za ostro opozicijo. To nasprotje je vidno že iz govorov ktere denes na drugem mestu prinašamo. Videti je, da je Rieger potegnil s Sladkovskim, kterega misel je z veliko večino prodrla. Tako je Skrejšovski izstopil iz kluba in položil mandat. Gotovo je, da bode zopet voljen. Pariš se vredno pripravlja na narodni boj. Dopisnik hrvatskega „Zatočnika" iz Pariza, na čegar za-esljivost se zanašati smemo, piše o tamošnjem položji 8. sept. j „Red in mir vlada v Parizu kakor nikoli. V 48. urah je Gambetta, novi minister notranjih zadev, ustvaril 60 novih hatalijonov narodnih brambovcev, bataljon po 1500 mož. Precej po razglasu republike je prišlo še 100.000 novih orožomh mobilcev v Pariz. Kamor se ganeš v Parizu, povsod vidiš oboroženega moža, iz evropskega vesehŠča je Pariz postal velik vo-jašk tabor . . . Zdaj je vsak človek v Parizu policaj, ki pazi, da nihče razdora ne dela. Povsod po shodih se govori le o orožanji. . . Bodite prepričani, da svet še ni videl enacega boja, kakor bode za nekaj dni tukaj." Tako piše Hrvat. — Dopisnik stare „Presse", kteri list nič bolj ne želi nego da bi Francozje potrti bili, vendar piše 11. sept. tako-le : „Orožje in oskrb ljenje v Parizu je zgotovljeno, tako, da ne more mesta noben sovražnik več prehiteti. Sovražnik, ki pride pred 'ariz, bode moral dolgo časa samo eno stran Pa riza oblegati in bo odločen upor našel. Ako pa potem ne morejo Nemci Pariza v 4 tednih vzeti, ne morejo se pred Parizom dalje držati; potem pa se strani ' vojni popolnoma zaobrnejo. Obleganje denašnjega Pa riza je poguba Nemcev. Samo ako se v Parizu med seboj začno klati, zmagajo Nemci." Ta dopisnik šteje samo 250.000 brambovcev v Parizu. — General Trochu pak v Parizu razglaša, da bode vsakdanjo službo na zidovji opravljalo 70.000 mož, ves pas utrjevanj pak bo branilo 300.000 pušk. Rim se misli braniti. To je razvidno po tem ker so papeževi vojaki 14. sept. streljali na prve straž nike italijanske vojske, kteri so bili prišli 3 kilometre blizu Rima. Mnogo krajev je že od Italijanov prevze tih; povsod so papeževi governeri odstavljeni, in nado meščeni z italijanskimi. Po občinah papeževega ob lastja se italijanska vojska veselo pozdravlja. — Več evropskih vlasti (razen Rusije, Angležke in Avstrije baje ni zadovoljno, da se Italija Rima polasti. Da to stvari in konca ne spremeni, je gotovo. Ruski vladni list je proti pruskim organom, h bi radi Napoleona zopet na prestol posadili, ter pravi naj se mir dela s francosko konstituanto (ustavodajnim zborom), ki se bode sklical. Kazne stvari. * (Razpisana služba.) S početkom no vembra meseca 1870 se bode v Celji odprla m e ščanska šola (burgersehule) in je na njej razpi sana služba direktorja ob euem učitelja. Prosilci mo rajo imeti učiteljski izpit vsaj za nižo realko. Letna plača znaša 800 ti, kasneje 900 ti. in 1000, in 200 H. funkcijske doklade. Definitivno se bode vodja potrdil še le v treh letih. V prošnji, ki se ima izročiti vsaj do konca tekočega meseca pri deželnem odboru v Gradcu, naj se dokažejo tudi „jezikove znanosti." To priobčujemo s prošnjo, naj bi so Slovenci oglašali za to važno mesto ; to tem bolj, ker deželni odbor štirski kakor vlada še vedno pozablja razpisane službe razglašati tudi po slovenskih časnikih. * (S o št a O j ■ k i okrajni šolski svet) je napravil 12. t. m. šolski mladini po dokončani preskušnji primerno veselico, ktero nam naš dopisu k jako hvali. Tako zabave se nam zde jako hvalevredno nadomestilo za šolska darila, ktera je ozkosrčna postavodaja odtegnila šolski mladini. Da so se h koncu stari in mladi venčali s hrastovim perjem, ni za slovenske ljudi posebno hvale vredno, še manj za žandarjo, ki naj bi raje pazili na javno varnost, da bi si v istini zaslužili Kubeckovo pohvalo. * (V bistriški okolici) na Štirskem se zadnje čase prikazuje sem in tje velika tropa črno namazanih, dobro oboroženih roparjev, ki ne hodijo samo ljudi strašit, ampak jim tudi vzemo, kar najdejo rablji-ega in prenosljivega, kakor so to storili te dni nekemu krčmarju ua Pohorji. * (11 a z s t a v a) v Gradcu se je odprla 15. t. m. Vstopnina znaša 40 kr. Razstava bode trajala mesec dni. Koliko bodo na razstavi zatopani tudi slovenski pri- in izdelki, tega sedaj še ne moremo soditi, samo to moramo konstatirati, da dotični odbor Slovencev kakor nalašč k razstavi niti povabil ni in da ni ničesar storil, ka bi se razstava med nami oznanila in veselje do razstavljanja zbudilo. In vendar se je razstava napravila v spomin na 501etni obstanek kmetijske družbe dežele š t i r s k e . ki je dozdaj žalibog še nerazdeljena, n bi se bilo torej moralo tudi potrebni ozir jemati na drugo, slovensko narodnost v deželi. * (Prof. Maassen) se bode kakor je slišati po-kilical v gosposko zbornico. Med novimi udi te imenovane zbornice se imenujejo Taaffo, Tschabuschnigg Holzgethan in Trautmansdorf. „Wien. Ztg." je imenovanje zadnjih že oklicala, Maassen med imenovanimi do zdaj ni bilo še brati. * (S 1 o v. Matica.) Po privatni poti smo zvedeli, da hoče slov. Matica v Ljubljani učenega g. prol Trdino v firšlinu poklicati za svojega tajnika v Ljubljano. Zagotovlja se nam, da bi bil g. Trdina pripravljen sprejeti tajništvo, ako se mišljenje v mero-dajnih brojih ne zasučo drugače. * (Kmetijski tabori na Kranjskem.) Na vabilo družbe kmetijske bode gosp. Ludevik Dimic, k. gozdni cenilni referent, na Notranjskem na treh krajih govoril o zasad bi Krasa z lesom, in sicer v nedeljo 25. dan meseca septembra v Postojni; — v nedeljo 2. dan prihodnjega meseca oktobra v Senožečah, in v nedeljo 9. dan oktobra v Bistrici. Shodi, ktere je c. k. okrajno poglavarstvo postojnsko, po postavi za dovoljenje naprošeno, prijazno dovolilo, bodo vsako gori imenovano nedeljo popoldne po krščanskem nauku, in se ve da govori bodo vselej slovenski. —• Prostor bode gosp. predstojnik dotične podružnice kmetijske odločil ali kje pod milim nebom pri ugodnem vremenu ali neugodnem v kakem prostornem poslopji. Vsacemu gospodarju in gospodinji pa tudi odraslim mladeničem , kterira je za rejo lesa na zdaj golem Krasu mar, je vstop v ta kmetijski tabor prost. Želeti je tudi, da pridejo učenci naše deželne gozdarske šole iz Šneperka poslušat. Ker je jako koristnemu poduku želeti obilo poslušalcev, zato so prečastiti duhovni gospodje vljudno naprošeni, naj razglasijo ta oklic med svoje farane. * (Dr. T o m a n) je zapustil poleg zadnjič omenjenega darila slov. Matici na dalje še: dramatičnemu društvu in Sokolu vsacemu po 1000 gold. Ta darila je izročila že udova Luiza Tomanova dotičnim odborom. * (Za mestno ljudsko šolo) v Ljubljani je mestni odbor za nadučitelja imenoval g. Belarja in g. Zimo, učitelja v Velikovcu, za podučitelja g. Kokajla in g. Vizjaka; vodstvo paralelnih razredov na normalki je izročil g. Dolarju, v Št. Jakobski šoli g. Praprotniku. * (Duhovske spremembe lavantinske škofije:) G. Valentin Par dekan Marenberški pride za župnika v Gutovlje. G. Jazez Krener provizor pri sv. Frančišku blizo Gornjega grada je postal župnik tamkaj. G Franc Ermenc I. kaplan na Laškem je prišel za provizorja v Marnberg. G. Miha Rakoše II. kaplan ua Laškem je postal I. tamkaj. G. Janez Boheim se-miniŠki duhoven je prišel za II. kaplana na Laško in g. Franc Pollak novomešnik v Negavo. — Umrli bo sledeči gg.: Gregor Orešnik duhoven v pokoji v Čreš-nicah 5 avgusta, Janez Pevec župnik na Prihovi 15. avgusta. Ignac Tavšel župnik v pokoji pri sv. Jederti blizo Laškega 28. avgusta, Andre Trobiš Župnik v pokoji na Teharjah 3. septembra, Janez Roter duhoven v pokoji v Mariboru 11. septembra t. 1. Dunajska borsa 16. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 56 fl. 80 Srebro...........122 n 76 Napol........... 9 „ 98 kr. kaj lacega pa se ni I Pozor! Varujte met Pribrenćal je , v ltolodarj ovi obleki. Obleka je sešita iz 80 8trani in jako pisana, ker ima na sebi zelo lepo narisati ih še Čez 20 podob. nČemu tako draga obleka?" bo morda kdo prašni. Draga? Nikdar ne, tetnvet najcenejša roba je, kar se je dobi enako lepe in krasne v „Sloveniji", kajti — čujte 11 — mrčes s kožo in kocinami, in obleko za Vas zato, ker ste Vi in ker se že nekaj časa poznamo, velja — prosim posluh! — le SO krajcarjev ali tri desetine, (s poštnino vred 36 kr.) tedaj še manj ko bokal dobrega vina. In vendar se boste smejali vsaj za deset grošev! Tedaj le po njem, dokler ga je še kaj! Nemčurji in liberaluhi so se ga zelo lotili in v kratkem utegne biti po njem. Gg.: Klerr in Giontini v Ljubljani, in pa „Brencelj" sam (Jakob Aleševec, vrednik), kteri mu je oče, se bodo v kratkem jokali po njem. NB. „Brencelj v lažnjivi obleki", stareji brat gori omenjenega mrčesa, izhaja na mesec po dvakrat in velja veliko manj, kakor je vreden, namreč le 2 gld. 40 kr. n a 1 e t o, ali 1 gld 20 kr. na pol leta. Letošnjih številk se še nekaj dobi. A to naprej povemo: „G lih tlo" se ne bo nič! Proklete grablje! (3) Poziv vsom arstrijsRim domoljubom. Sodržavljani ! — Domoljubi ! Neavstrijsko, pred momentanimi vspehi brezvestnega pretorijanizma na kolenib ležeče, navlušč raz-draho med avstrijskimi narodi razširjajoče vedanje večine dunajskih listov nas je namililo ustanoviti nove velike politične noviue, ki se bodo pošteno in odločno potezale za Avstrijo iu postale organ vseh domoljubnih Av8trijaticev. Te uovine bodo izhajale vsak dan v šeenkrat toliki obliki, kakor obe „Presse" in se bodo imenovalo: Prva številka pride ua svetlo 10. s ep t. t. 1. Obračamo se do vseh domoljubov avstrijskih prose jih, naj podpirajo naše pošteno početje. Avstrijska zadeva je zadeva prave ljudske svobode Kdor res ljubi svobodo, ne more nikakor želeti, da bi se naša država, kije poklicana uresničiti mirno in vspešno sosetlovanje raznih narodov in s tem rešiti eno najvažnejih vprašanj civilizacije, pod jarem tistega vojaškega despotizma potisnila, ki vedno bolj grozeče v Evropi povzdiguje svojo glavo. Naše novino bodo v vsacera oziru odgovarjale vsem tirjatvam , ki jih moro kdo staviti do velicega publicističnega organa. Vsled naših zvez z najodliČnej širni politikarji in voditelji v Avstriji nam bode mogoče zmerom najprvo razglašati najvažuejc in najzanimivejše vesti. — Naša redakcija in administracija je Prateratraase lir. .SO kamor naj se pošiljajo vsa pisma. Naroča se po tej - le ceni: Za Dunaj: Za vse leto 14 f 40 kr. . pol „ 7 „ 20 „ ■ četrt „ 3 „ 60 „ - I mesec 1 „ 20 . Za kraljevine in dežele : Za vse leto 18 f. — kr. „ pol „ 9 „ — „ „ četrt B 4 „ 50 „ „ 1 mesec 1 „ 50 „ Posamezne številke po 5 kr. Sodržavljani! — Domoljubi! Kdor je prav Avstrijanee, prav domoljub ne bode si naročal nobenega druzega dunajskega časnika , nego te ne očisti samo, ampak da se tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj bi bo po zdravniških sodbah rabile pri najmlnjih otrocih, da bo pride zobnim boleznim v okom. Kazen teh dobrot se te krtačice skorej ne dadć uničiti in se Inhko ena krtača rabi celo leto. Ena taka velja samo 90 kr. 1 gold. en parni stroj (Dampf-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata «e napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem se razgrejo na špiritni lampici aparatu prideti, vsled tega se razvije hlap in oprosti največo sobo v malih minutah vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole, urade, delavnice, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da moro veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 f. Steklica čistilne vonjave s potrebnim špiritom TO kr. — (Zadostuje zn SOkrat). Elektro-galvanićni prstani, jako važna , za vsacega potrebna iznajdbi). Najviše medicinične kapacitete so dognale , da je galvanizem dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. Po napotilu imenitnega pariškega zdravnika bo ho prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim elektro-magnetičnim dratom , ki ima gotovi učinek vbranjevati iu zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni na živcih itd Tak gladek prstan velja samo 110 kr., zdravniki gu priporočajo nositi. Najnovejša iznajdba. Srajčna gumbiće zh našiti iz pravega (.Hotnega srebra. S to iznajdbo se je dosegel vrhunec \ tem arti-keljnu, kajti združuje eleganso z varčnostjo. Če f-c prera- da? etaro vrednost, ined tem ko se druge kakoršnekoli I drugih, ker je čisto nova, od nobenega druzega še ne gumbe v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji pre- znajdena kemična procedura, od visokih znanstvenih oaeb-hitro končajo. Vsacemu ducendu je prideto pismo, ki ga- j nosti preskušena in za izvrstno izrečena. Steklica z na-rantuje za najbolj« srebro in zlato. Cena je zato tako potilom 90 kr. nizka, da se more ta artikel j hitro udomačiti v vsako hišo. j ho'/ni I «i 1 ducend najlepšo guillouchiratiih srebrnih 85 kr. , gladkih | UBZH1 pinSCI. 70 kr. iz nepremočljivega , nerazstegljivega blaga brez Siva , an- gležk izdelek; ta plašč je talto izdelan, da gaje moč nositi tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. En plašč velja 10 r. 50 kr. Zanimljiv peresni ročnik. (Federhalter.) Ko je Nj. V. cesr Napoleon III. pisal delo Julius Cflesar, je naročil, naj mu eden najurnejših mehauikarjev{ po njegovem lastnem napotilu napravi peresni ročni k , da i se v okom pride Bitnemu namakanju in da sploh postane | pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodje. Naročilo Be je izvršilo i. 8. kar najsjajnije, že v 8 dneh se jo N. V. ročnik izročil, O. Uijbert Kochee je idejo še zholjšal in je za to izvrstno delo dobil f>0 napoleondorov , ker je nad vse nade namenu odgovarjalo. Meno je izdatclj še le zdaj opomnil na to iznajdbo iu jaz sem vsled tega prevzel edino zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega kineskoga srebra, zapirljiv , konstrukcija je taka, da hc lahko piše od rane do mraka brez vsake ovire in da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika je elegantna in za vsako roko rabljiva, torej Be sine vsakemu priporočati a posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja 1 f. 1. ducend Napole. onovih peres 15 kr. Ilavansha vonjava. (Havanna-Bouqet.) Za 1 % kr. cigara 30 kr. vredna; namreč najceneja cigara so da s pomočjo havanake vonjave spremeniti v pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna cBcnca V hrambo osebe in imenja je neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vozboljšani L e 1 a u e h e u x - r e v o 1 v e rj i b zavarovalno zaporico, dvojnim kolenjem in 6 risanimi cevi, b kterimi je mogoče v eni minuti Gkrat vstreljiti, to je že orožje, da ga ni več tacega. 1 revolver 7 millimeter i. 13. — 100 patron f. 3.60 1 9 „ n 16- 100 „ „ 4.— I „ 12 „ „ 17. 103 , „ 4.50 Zcpui samokresi, fino damascirani, enocevni po 1 f. '20 kr., dvocevni po 2 f. 40 kr. V a r o v a I o c življenja uli ubijalec. To iz litega železa delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno hrambo, ker ima napadeni zarad oblike veliko moč v rokah in je oblika taka, da «e da orožje vedno v žepu nositi j po 65 kr. Dobrota. se je skazala vsacemn sesajočemu otroku z izboljšanjem novopateiitiran« sesalnice, ki nepotrebno dela vsako se dela iz korenine in grmovja pravega zapadno-indiskega dojnico (mnogo rečeno!) Otrok so more rediti sede, leže in tabakovega zelišča. Ako se slaba cigara z njo namoči, od-j celo v spanji, in sicer ravno tako, kakor da bi ga mati do- ?ravi so njen duh in bc zameni za lepo vonjavo izvrstnih jila, namreč brez vsega truda. Jo dokazov dovolj, da otroci, lavank. Steklica zadostuje za 500 cigar, velja 1 f. 50 kr. ki so jih dojnico dojile, niso imeli zdravja in moči in da Z«iO" »dim I i I so ^e kasneje s pomočjo omenjene sesavnice r.ačeli razlila^.I \ ( flIIOSII. j ,.Vftati, kar je lahko uniijivo, kajti kolikokrat je treba is-NapoBled se je enemu iiajimenitnojib ločbarjev po- knti drugo dojnico, predno dobi otrok j)rimerno mu hrano, srečilo iznajti sredstvo, ktero so desetlelja največe kapa-1 \jti matere vedo ceniti vrednost te iznajdbe. Velja 60 kr., citete na polji kozmetik'; zastonj iskali. Preservativ proti' najfinojo izdelana 90 kr. slabi sapi (atbemprmservativ) mahoma odpravi vsako slabo-! dišečo Hapo , naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bolezni, i \.l jI10\('JS<1 kinircicibl Ir/.ll«*l|(1 ll/l ! ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe vtrjuje. j J «P n j Prav priporoča se kadilcem , ker se more zaostali tahakovi Anglež, ka s a in o k 1 i u ti r a s sikalnico, rabljiva duh mahoma zameniti /n prijetno, đobrođejno in ohlajajočo pri otrocih in odrašenih; celo oslabljene osebo jo morejo aromo, tudi kot tonb'tski predmet nepogrešljiv; ako se brez napenjanja sami na sebi rabiti in se da klistira po po- čurii, da taka gumba" skoraj["vekomaj" traja in da ae'lahko zjutraj b to esenco usta enkrat spero , ostane prijetni duh trebi močno ali malo napolniti. Tega orodja naj bino manj- z nerabljivih srajc odreže in na novo priaije, a obdrži ven-] ves dan. V svojem učinku je ra esenca razločna od vseh | kalo v nobeni hiši. Po 3 f. Omenjene reči so v avstrijski monarhiji edino in samo pri podpisani zalogi dobit A. Friedmanu na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26. . .... . v Udatelj in vrednik Anton Tomil«. Lastmki: Dr. Jože Vohu Jak In dragi. Tinkar K.dumrcl Jnntle EM 3339