fdbUshed mmd ibtrilNrtcd nder permit No. 728) aatlior. By iK« Act of Octo&z? 6, 1917, on fi!« «t ti« Pott Office of Clevelud, Ohio. By order of the Preddent, A. S. Barleton, Poatmaster Gem. ™ ONLY SLOVENIAN DAILY between NEW YORK AND CHICAGO BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA I AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ^ v.—LETO Ž J^gjCopy 3c. CLEVELAND, 0., PONDELJEK (MONDAY) JAN. 30., 1922. ŠT. (NO.) 24. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. : 1)7 OSEB IIBmH, KO SE JE SESULO ' aEDAUSČE. strehi washingtonsgega gleda- 0' lišca s premikajočimi slikami je povzročil ENO največjih GLEDALIŠCNIH 2^SREC. veliko prominentnih oseb med mrtvimi in poškodovanimi. ^hzuj ^^Ston, 29. jan. — Uradni policijski rekord iz-knick k mrtvih v nesreči, ki se je zgodila v T gledališču včeraj zvečer, znaša 107. Ta šte-|Bedai ^ vse ponesrečence, katerih trupla so bila do-Iha So izpod razv alin gledališča »katerega stre- ''ii avdijenco, sestoječo iz 300 do 400 oseb, kj! g,P neke komične slike. ^^^tvih se je že idenficiralo. Rešilni [oo'i^'azvali ^ zad^ijih 24 ur pregledali že skoro vse jDC^^Šalo^^'"^^'^^^' misli, da se število mrtvih ne bo G % poškodovanih. fjtpe poškodovanih sestoja iz 134 oseb. Od teh jih Nblie'^- poškodbam najbrže podlegli, ali pa bodo po-[l» "Vse svoje življenje. »f je bilo zajetih med padlimi trami, ki so Za odpravo vojnih profitov. UNIJA MAŠINISTOV, IZDELOVANJE VSEH VOJNIH PO TREBŠClN VZAME VLADA V SVOJE ROKE. DUCAT POGODB. Washington, D. C. ■— (Federated Press.) Unija ameriških mašinistov je pričela s kampanjo za odpravo vojnih profitov. Razposlala je cirkularje, podpisane od predsednika W. J. Johnsona in tajnika E. C. Davisona, v katerih se predlaga načrt^ glasom katerega bi vojne prenehale nositi profite privatnim osebam. Mašinisti predlagajo, da se vojno napravi nedobičkonosno za privatnike na ta način, da se vsa bodoča vojna produkcija izroči v vladne roke. V roke vlade naj bi|gk? y slednje imenovani pogodbi; prešla izdelava municije, orožja arzenali, ladjedelnice in sploh vse kar ima kaj opraviti z vojno. OSEM POGODB KONFERENCE JE ŽE SESTAVLJENIH ALI PA SO V TEKU SESTAVLJANJA. Washington, 28. < nov. — Ta-kozvana razorožitvina konferenca je danes zaključila svoj enajsti, teden. Kot se zatrjuje, bo konferenca sklenila kakih 1 2 pogodb ali pa še več, predno se diplomat-je razidejo. Natančno število pogodb, katere se bo sklenilo, ni znano niti navzočim delegacijam, toda do sedaj se je sestavilo oziroma pričelo s sestavo že na osmih. Te so: Pogodba za omejitev morskega oboroževanja; četvorna pogodba glede Pacifika; auplementarna pogodba, ki določa status Japon I« -^'lo'boi hude notranje poškodbe. Številnim se je , katere pomoč v provizoričnih bolniških postajah, } Gl ^ postavilo v bližini sesulega gledališča. Knickerbocker je bilo eno največjih in gledališč v Washingtonu. Vanj so pohajali i z višjih uradnih krogov, ki žive v bližini : ave. » avd'ijenci so bile po večini navzoče celotne čele avdijence ,je bil saimo eden, ki je pra-ho(Ja_ ^^'S^util nevarnost ,ter je še ob času prišel do iz- ^ Stfeii * {(O 'sg se je sesula pod'težo mokrega snega na smejo-skoro brez vsakega svarila. Število navzo- l^ovftv.: ^ sesula streha, najbrže ne bo nikdar zna'no. - ' • - ...... ' " ko Se je ušlo vsaki poškodbi okrog 100 oseb, Po-bilo navzočih okrog 300 oseb. Pri sesutvi. UČI Sft -1 ------- -----® , ---- Q] J® Prodrl tudi sprednji del balkona. ^^ShstAQ _______i._____n i\i\f\___T. ir ^Sode N Uso^^ i^na prostora za 2,000 oseb. K 'sreči ni bilo 'i bilo večer toliko ljudi v gledališču, kajti potem ^^tvih veliko večje. Sneg, ki je povzročil 2o7' vzrok, da je dosti ljudi ostalo doma. v?rok velike nesreče se ni dosedaj pričelo 'oka2^- ^ preiskavo. Toda razvaline same na sebi %o nio^' ^0 se je^klcne traverze udale pod veliko pogodba deveterih sil glede Kitajske; pogodba, določujoča po-imen '"odprtih vrat" na Kitajskem; Maši,nistovske unije bodo v so-1 pogodba med Zedinjenimi dr-glasju z razposlanimi cirkularji žavami in Japonsko glede otoka sprejele tozadevne resolucije na svojih sejah, in jih poslale na kongres. Predsednik masinistovske unije, \V. H. Johnson, pravi, da ako ima ameriška vlada v resnici iskreno željo pod vzeti konkretne korake za odpravo vojne, tedaj se bo pokazalo pri tem, kako bo sprejela sugestijo za odpravo privatnih podjetij, ki izdelujejo vojne potrebščine, Johnson tudi opozarja, da je posebna ^omisija ekspertov, ki jo je pred kratkim nastavila Liga narodov, da preišče vzroke vojne. Jap: trojna pogodba med Zed i njenimi državami. Japonsko in Holandsiko z ozirom na dispozicijo bivših nemških kabljev na Pacifiku; pogodba med Japonsko in Kitajsko glede Šantunga. Poleg tega čaka rešitev še sibirsko vprašanje, toda zatrjuje se, da se ni prišlo mzd dele-gatje do nikakega soglasja, ki bi omogočalo sklep kake tozadevne pogodbe. Sestavljanje pogodb je silno počasno delo. To je tudi vzrok, da se je konferenca tako dolgo Zahteve ohijskih rudarskih podjetnikov. dognala, da so, izdelovalci zavlekla. Ameriški delegatje ne- municije in orožja po vseh deže-podvžigali medsebojna sovraštva in delovali na to, da je prišlo do vojnih napovedi. •........ - o-- SNEŽNI VIHAR V YORKU. NEW snega, nakar je treščil navzdol ves strop j® zgodila čisto nepričakovano. Samo tre- glas, pa je vse peza stropa ležala na tleh. jor je gnanega, je bil samo eden človek v avdijenci, ^esrečo in ji pravočasno ušel. Ob žvižgajočem jp poikonci in letel proti izhodu. Ko je padel skew zraka tako silen, da ga je vrgel na pro- B« ^Tata. ^ ^Ptv'ih je bilo najdenih pod razvalinami se- % hkl' ^ kona. Ani Iri OA oorloH ni/oflin rvlorloliS/ici cn Usij ^ Oni, ki so sedeli v ozadju gledališča, so Se v,. "^Či, kajti stebri, ki so podpirali ozadje balko- • pred več tedni n iyrar.ila ,da iz-.topi iz 7\e7e pcdftn'kov centralnega kompetitivnega rudarskega o-icrožja, ki obsega zapadno Penn-sylvanijo. Ohio Indiano in Illinois. . Podjetniki predlagajo naslednje plače; 77c za tono premoga, nakopanegd s krampom; sedanja cena je $1.1 1; 60 c za tono premoga nakopanega s strojem; sedanja cena 94c; delavci plačani od dneva, naj bi dobili $4 na dan; sedanija povprečna plača znaša $7.50. Znižanje, ki ima zadeti delavce, ki so plačani od dneva, je največje; znaša namreč 46 2|3 procentov. -O-- Ali smemo rabiti v javnosti svojo materinščino? Važna sodba Najvišjega Sjodišča države New York. Egipt dobi neodvisnost? ANGLEŠKA VLADA PODA POLONO IZJAVO O VPRAŠANJU DANES. — Za časa, ko starišev štiriletnega Steven Aneiskija in njegovega triletnega bratca Bolesla va ni bilo doma, na 3466 E. 76 St., je preveč zakurjena peč v kuhinji vnela istenlo in pojavlil se je ogenj. Otroka sta spala v sosednji sobi in bi se bila prav gotovo ali zadušila ali pa zgorela, ako bi ne bili sosedje opazili nesreče pravočasno. Tako so šili otroka, ki sta bila že neza-pa pozvali ognjegasce, ki so og- vestna, gotove smrti. Škoda zna nju takoj napravili konec in re- ša kakih $300. veliko denarja, in je bilo pregledano in potrjeno od mestnih vladnih oblasti kot povsem varno. V sesulo gledališče so pohajali često najvišji vladni uradniki. Deček je videl smrt starišev in dveh sester. — Zvezni pravdnik v Clevelan du, E. S. Wertz, je v soboto naznanil, da je vrhovni justični taj nik Daugherty odredil, da se u-stavi s prosekucijo proti Eilert Beverage Co., in pa proti Cleveland Home Brewing Co., ki sta bili obtoženi izdelovanja pive. ki je posedovala več kot pol procen ,ta alkohola. Obtožba je bila posledica preiskave, katero se je uvedlo v tovarniških prostorih o-beh pivovarn. Da &e bo s prosekucijo prenehalo, je rezultat pogajanj med družbama in vlado. Končni sporazum določa, da Eilert družba plača $8,500 odškodnine, Home Brewing družba pa $15.200. — V soboto so se končala v Statler hotelu pogajanja med za stopniki steklarskih tovarnarjev •in pa steklarskih delavcev glede zopetnega znižanja plač. Steklarne so prvič zaprle vrata lanskega" januarja, nakar so pričele kmalu zopet obratovati, toda pod pogoji, da So se delavci zadovolji li z 28-odstotnim znižanjem plač. Tako so delali zopet do 4. januarja tega leta, ko so tovarnarji iponovno naznanili, da morajo u-trgati plače. Delavci so zopet sprejeli 30-odstotno znižanje. — Dvainsedemdesetletna Mrs. New York. — (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Nedavno je prizivni oddelek Najvišjega Sodišča države New York izrekel sodbo, ki je važnega pomena za vse tujerodne skupine v Ameriki. Šlo je za pravdo, ki je za popadala vprašanje, da-li imajo govorniki na javnih, zakonito dopusti j ivih shodih v dvoranah, ob cestnih vogalih ali sličnih shajališčih pravico posluževati se drugih jezikov razun angleščine. tPravda se je izcimila iz sledečega dogodka: Neki Zid, imenom Louis P. Goldberg, je bil pred časom aretiran ob nekem cestnem vogalu v Brooklynu, ko je povodom agitacij o stanovanj skenj vprašanju govoril pred skupino ta mzbranih ljudi proti pretiranim najemninam, ki jih ,brezvestni hišni gospodarji izsiljujejo. 'Police Commisioner Richard E. Enright je bil ravno te daj po svoji lastni inicijativi izdal naredbo, ki j* prepovedala rabo tujih jezikov na javnih sho dih, in policaj, ki je izvršil aretacijo, je postopal v zmislu te na redbe. Prihodnžega dne je policijsko sodišče razpravljalo o tem slučaju in Goldberg je bil oproščen. r>n ,in nato vložil tožbo proti Police Commissioner Enright, police Lieutenant Adam Klotz in proti zasebniku Michael Singer za odškodnino radi protipbstav-ne aretacije. Ko je ta pravni slučaj prišel na razipravo pred Coun ty Court, je bila tožba odbita kot neutemeljena. Sodišče je izrek-klo, da sicer ne odobrava one policijske naredbe, ampak da je mnenja, da Police Commsiioner bi ne smel biti podvržen odškod • ninskim tožbam, ko se on prizadeva varovati javni red take velemestne občine. Goldberg je vlo ŽH priziv proti tej sodbi. 1 Razsodba privižnega sodišča 'pa je bila zmaga za Goldberga ir. je bila potrjena pravica do javne rabe tujih jezikov. Sodnik Putnam je prečital sledeče mnenje Najvišjega Sodišča: "Da vzdržujemo Vpravičenost prizivnikove aretacije, smo morali iti do skrajnih posledic in smatrali, da je vsakdo, ki javno govori v tujem jeziku, podvržen aretaciji, brez ozira na namen at.značaj njegovega govora. A-retirati pa čloceka, ki v židovski soseščini govori v židovskem narečju, bi bila zatirajoča prekrvitev pravic židovskih državljanov. London, 29. jan. — London-ski list "Oserver" izjavlja, da je angleška vlada pripravljena dati Egiptu popolno neodvisnost in da bo vlada podala v pondeljek v tem pogledu svojo polno izjavQ. Kot se razlaga, bo vlada v svoji izjavi, natančno značila, v koliko da je pripravljena ugoditi zahtevam egiptovskih inaciJona-listov. Tozadevna izjava bo potem izročena parlamentu, da o nji temeljito razmotriva. ---o---- Volitvene goljufije v New Yorku. Od družine J. F. Underwood, ki je bil uposljen kot uradnik meddržavne trgovske komisije, je ostal pri življenju sam« llletni sin Grant. V gledališču je bila vse jSusie Murdri, Bedford, O., si je družin.'"!, 'ko je padel strop. Deček je sedel najbližje hod- j kon(!ala včeraj življenje s tem nika ,ter je ubežal na varno s samo par praskami, jokajoč obesila v kleti pod sta- je pripovedoval, kako je videl nesrečni konec svojih staršev in dveh sester, ki so vsi našli smrt pod razvalinami. Kot se je danes govorilo, bo kongres najbrže pričel z neodvisno nreiskavo v nesrečo. field Rd. no vanj em 'svojega sina. V smrt jo je gnal obup nad slabim zdravjem. Njen sin Edward je stxi' "Radi tega ta poskus zabrani-ti državljanom njih pravico govoriti v svoji materinščini je popolnoma nevpravičen. "Zdi se gares, da je bila ona naredba izadna le vsled nagiba posebne prilike. To se je zgodilo, ker policija v splošnem ne razume govorice Zidov. Radi tega, da se obvaruje proti neredom in izgredom, ki se jih je bala ob tedanjem kritičnem stanju mestne stanovanjske situacije, je policija želela zapovedovati, naj vsi go vori bodo držani v angleščini. Po utegne razlagati, ali ne more vpravičevati take policijske naredbe. V takenfi slučaju še celo državna legislatura ne bi mogla kaj takega ukreniti." Sodnik Putnam je ovrgel sod- New York, N. Y. _Včeraj so bili zaslišani pred posebnim pravosodnim odsekom zbornice zaslišani trije socijaiistični opazovalci, ki so bili pri preteklih no-vemberskih volitvah nastavljeni v volilnih kočah, ki so podali dokaze, da so se glasovi socijalistič-nega kandidata Augusta Cllaos-sensa, ki je bil proglašen poraženim z 166 glasovi, kradli, in sicer da so tatvine glasov krivi demokratični volilni uradniki. Na njegovo mesto je bil izvoljen demokrat Murrey Feldenstein. Glavni ugovor proti preiskav obtožb od vtrani denokratič.-ega kandidata je bil, da Claewens, kot socijalist, itak ni vreden, da bi sedel v zbornici, in da je vsled tega najbolj primemo, ako pravosodni odsek ne izgublja časa s preiskavo. Zasliševanje pred odseikom se je vršilo tri ure. Sklenilo se je, d» se odsek snide na eksekutivni seji prihodnji dan. Takrat bo se enkrat zaslišal obe strani in naznanil, da li se dovoli zopetno štetje glasov ali ne. NESREČNA LJUBEZEN. Boston, 2. jan. — Danes je umrla za zastrupi j en jem mlada lepa Mrs. Bernice Boucher, ki je živela ločena od svojega moža. Zastrupila se je, ko je zvedela, da je Rev. Francis M.'Boyer, a katerim je imela ljubavno razmerje, oženj en. Rev. Boyer je poznan kot eden najbogatejših oseb v Bostonu, ter je bil jako promi-nenten v episkopalnih vernih krogih. -O- — Zagonetna smrt. Včeraj zju traj je bil najden na dvorišču svojega doma mrtev 85-Ietm John Kelea, stanujoč na 423 E. 158. St. Mrtvi je rodom Hrvat. V soboto zvečer se je podal na neko ženitovanje. Tam se je baje proti nekaterim izrazil, da se ,ne počuti dobro, nakar se je po-l-dal proti domu. Ker je policija našla na njegovem truplu sledi udarcev, je uvedla prefskavo. Naj den je bil pred stopnicami, ki vo dijo v prvo nadstropje. Nekateri pravijo, da je morda padel po :stopnica!h, toda stanovalci hiše pravijo, da niso čuli nikakega padca. Policija je odredila, da se zagonetni slučaj preišče. Truplo se nahaja v okrajni mrtvašnici. 68 let ter stanuje na 68 North- bo nižjega sodišča (County o Goldbergovi tožbi za odškodnino proti Kommisioner Enright. Kar velja za židovsko narečje, velja seveda tudi za vse druge jezike, in 4'adi tega je ta odW-iba najvišjega sbdiška države New York skrajne legalne važno Court) in odredil novo razpravo Isti za vse tujerodne skupine. \ STKaN 2. I _m_ "ENAKOPRAVNOST" TJ. d: JANUARY 30th, 10^ . n.J ... Wll^ 44 93 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEM^I NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Pnbllahed bv: OTHE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnsiness Place of the Corporation — B418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 rear $5.50, 6. mo. *3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......1 year $6.00. Q mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75, A no. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c._ Lastuie in izdaia sa Ameriško Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Ta bojazen washingtonskih konferencnikov pred oboroženo Kitajstko je precej podobna ravnanju čete ban-ditov, ki je človelca najprej napadla in oropala, potem pa mu vz.ela še vse orožje, da bi se ne mogel braniti kdaj v bodočnosti. Kdor hoče postavno krasti, mora iiajprej ukrasti postavo. Potem bo tudi ona spoštovala njegovo tatvino. Ivan Cankar: Kako sem postal so- Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravnlštvo. CLEVELAND, 0„ PONDELJEK (MONDAY) JAN. 30., 1922. VARNOST ZA KITAJSKO. la, prav po mladeniško. Cilj vse ga nehanja te mladine je bil, da osveži staro napredno stranko, jo poglobi, oplodi % novimi idejami ter da jb iz čitalnic, iz ples-| nih dvoran in iz gostilniških "ex trazimmrov" presadi v široki na rod sam. Zaradi poti, kako bi se to vstajenje napravilo, je bilo veliko prerekanja in modrovanja, nastalo je brez števila struj in struj ic, ki so se med seboj neusmiljeno bičale. Vem natanko, yljenja, ki tudi zares ni zaslu-žflo drugega, nego mržnje in stu da v obili meri. Nekarf se je ta grenka nezadovoljnost morala izida so bili ti mladi ljudje, razen Te dni je washingt. konferenca sprejela neko posebno resolucijo, ki se tiče izvoza orožja in municije na Kitajsko. Kot vsi drugi ukrepi konference, tako je tudi ta resolucija jako zanimiv izraz naziranja, ki prevladuje med zbranimi diplomati. Najprej je konferenca prišla do sporazuma z ozirom jia ko mite j. ki bo imel nalogo reševati spore, ki bodo nastali med silami, izkorišajočimi nesrečno Kitajsko, nato so določili tarife, ki jih sme Kitajska nastavljati, zdaj pa so venčali svoje nečedno delo z resolucijo, ki določa, da se vse za;stopane države, namreč Amerika, Belgija, Anglija, Francija, Italija, Japonska, Nizozemska in Portugalska, zavezujejo, da ne bodo uvažale na Kitajsko municije in orožja toliko časa. dokler se na Kitajskem ne ustanovi enotna vlada,'katere oblast bo priznana sirom dežele. Vse to bi bilo jako lepo od washingtonske konference, ako bi ne bilo vsemu svetu znano, da je Japonska ,ki je tudi pddpisala to sporazum, v jako veliki meri odgovorna, da ima danes Kitajska dve vla'di. Pekingska vlada, ki je zastopana v Washingtonu, je kolikor toliko orodje jaipon-Bke vlade, ki je glavna povzročiteljica neurejenega stanja na Kitajskem. Tudi Francija in Anglija nista povsem neddlžni; tudi oni dve sta pomagali pri ustvaritvi splošne demoralizacije. Seveda, tudi Kitajska ima svoje pijavke in vojaške pustolovce, toda ti so bili cesto saimo v službi evropskih sil, ki so imele pred oČmi le svoje lastne sebične namene. Izsiljevanje koncesij, posebnih privilegijev in ustvarjanje v^iv-aiih sfer, A'se to je pomagalo, da je Kitajska danes slabotna in razdeljena med seboj. Najprej so sveto!/'ne sile pomagale pri ustvarjanju nereda na Kitajskem, dedaj, ko je nered popolen, pa napravijo sklep, da se ji odreče uporaba orožja in amunicije, ter s tem odvzame možnost zopet red v svoji hiši. In kako naj se katerikoli kitajska vlada brani pred pohlqmbstjo tujih držav, ako nima obrambenih sredstev? Ako bi se v resnici reprezentativna vlada Kitajske kdaj odločila, da izžene tuje pijavke iz dežele ,kako pa naj to stori, ako nima sredstev? (Daljp.) Krivica, .ki jo doživi otrok, pa če je bila zadela njega, ali če jo je bil ugledal po naključju na cesti, če je bila storjena vedoma, ali ponevedoma, se zaseka v mla do srce ter ostane tam za zmi-rom neizbrisljiva, napravi otroka zgodaj zrelega in zgodaj trpkega, odpira mu šiloma oči, da vidi prve in nerazločne sence tistih strahot, ki se mu kasneje ra-zodenejo v vsej okrutni goloti. Gledal sem take vsakdanje krivice, tudi na svojem telesu sem jih občutil mnogo in preveč. Vedel sem res, da je v njih nekaj zopernatumega in zoperčloveš-kega, ali razložiti si nisem mogel, odkod ta zopernaturnosu Vse, kar sem videl in okusil kri-vičnosti, bede, zlobe, hinavstva, vse trdo in divje življenje me je navdajalo edinole z bolestjo in studom. Namesto da bi ogleda-val in raziskaval, sem se zatekel v Qoezijo, o kateri sem takrat mislil, da je izluščsna iz "grdega vsakdanjega življenja" in da pla va nad njim v meglenosolnčnih višavah. Življenje me je teplo do krvif jaz pa sem pilil gladke rime. Storil sem kakor kraljevič .Marko, ki je mirno praznil svoj bokal, ko ga je bil črni Arapin z buzdovanom po plečih. Kratko razdobje mojih prvih dunajskih let (nekako od 1896 do 1900 1.) je stalo za takoime-novano inteligentno mladino slo vensko skoraj izključno v znamenju literature, literarnih bojev in prepirov. Listi, ki danda našnji niti na kratko ne oznani- liti, nekje si iie morala najti stru go; in našla si jo je v literaturi. Odtod tedanjih pismenih bojev brezobzirnost, ki se ni ustrašila niti osebne žalitve, niti očitne krivice. Boji tistih let so književnosti sami donesli obilo koristi, vzdig nili so jo iz mrtvila do nepriča kovane višine ter jo oplodili z mnogimi novimi semeni. Veliko pa jih je bilo med tedanjo štu-dentovsko mladino, ki v umetno sti in v lepi knjigi niso našli vse ga zadoščenja, katerega so bili tam iskali. Občutili so, da je nt. svetu nekaj stvari, ki so važne] še od poezije. In zaslutili so, da je treba spoznati tiste sile, ki gnetejo življenje posameznika, naroda, in človeštva, ne pa se jim udati na slepo ter sanjati o zvezdah. Nekateri iz najmlajšega rodu so v svojem odporu zoper gospodstvo literature segli tako daleč, da so jo sploh in krat k malo ovrgli, tajili visoki njen pomen za kulturno moč narodovo ter jo obsojili za škodljiv u-spavanko mladine. Še letos je ne kdo očitno in zaresno napisal, da pridejo časi, ko te mehkužne sol zavosti, ki ji pravimo slovenska literatura, "noben pes več ne bo povoha." Že od nekdaj so študentje "politizirali", ali do teh dob le bolj na nedolžno sorto. Bili so tako-rckoč "navdušeni živioklici"; posebno ob počitnicah. Narodno-na predna stranka, zastopnica slovenskega m^lomsščanstva, je že dolgo smrdela po trohnobi in je smrdela zmirom bolj. To našo malomeščanstvo ni stalo kultur-|no nikoli osebno visoko, politic- kravat. Ce pa je bil trgovec čemeren, ker je slabo spal, je odtegnil, kolikor je hott,, zato ker je bilo lačnih delavk na izbiro. In kljub vsemu je za silo še izhajala — pozimi: toda poleti, ko ni fbilo dela, je romalo v zastavnico, kar je moglo romati; najprej ponižni "luksus" delavke, prstani in uhani, naposled pa obleka in perilo kos za kosom. To družino so smatrali sosedje za "boljšo", najbrž zato, ker je vsaki dan obedovala, ker se je spodobno oblačila in ker ni bila j etična. Strahote, ki jih človek v vsak da njem življenju vidi in sa,m doživi in ki bude sočutje mehkih duš, so le tisočera znamenja ene same težke bolezni. Človeška I družba, ki zavedno ali nezavedno čuti svojo bolezen, katera je obe nem njen greh, poizkuša ta posamezna znamenja zabrisati, jih ublažiti ali celo odstraniti. Vse ne pomaga nič; bolezen ostane in telo gnije dalje. Uredba druž-'be, tista uredba, ki je dodelila vse bogastvo gemlje in vse sadove človeškega uma kapitalu brez imena ter mu zasužnjila človeštvo, je izvirek vsega hudega; in posamezna krivica, ki se pokazi očem na cesti, je nenadoma čisto malenkostna, navidez skoraj slučajna in zadobi svoj pravi stem okraju dunajskem, ki je ^ ^ ve vea podoben eni sami ogromni de ^o spoznanje je lavnici. Ta okraj nI samo trdnja- utrdilo in poglobifo tisto zamol- va socialne dernokracije, temvečgrenko nezadovoljnost, ki je bila od nekdaj v mezi. — Pove- par štrebarjev, plemeniti idealisti, ki so zares želeli svojemu narodu vse najboljše. Ali sama ple menitost v misli in volji ne Zcr-,leže, kjer ni drugih, trdnejših te beljev, kjer vsled pomanjkljive šolske in domače vzgoje ni obilo znanja, izkustva pa nič. Vse po čet je te mladine ni imilo spet nič drugega, nego malo krepkejši žir-vioklic, ki se je časih glasil kakor klic ''na korajžo". Navsezadnje se je zgodilo, kar se zgoai vselej in povsod: idealisti so o-stali v ozadnju in so utihnili, ■stre bar j i pa so potrgali sadove, kolikor jih je pač bilo. Napredna meščanska stranka se ni nn pbglobila, ne pomladila; narobe: razdrobila se je v sebi, posurove la je ter šla nevzdržema svojo u sojeno pot navzdol. Živel sem takrat v šestnaj- Lumpen!" — Nikoli nisewl veliko zaupanja do pameti"'; štenosti meščanskih dnevni do pameti še posebno ne. ^ nje je bilo še hujše omaj^"" em dospel sčasoma do pr®' nimivega izkustva. Razloči namreč kmalu že od daleč' niziranega delavca od ne po rdečem nageljnu. P" vi kravati, temveč že po K obleki, po obrazu, po vse® nju. Morda ni živel nič drugih, morda je bil tudi^ okusil, kaj da se pravi W selnost in beda; vse n' je zazodevalo ponos in s*" vest, vero vase in v prihM torej same čednosti, ki j'H Slovencih preklicano malo.| venskem meščanstvu M ■ nič. f-Jedel sem nekoč v kavarni in sem bral Pre;se". Ta list ni saffloj dunajskih nemško govorci dov, temveč tudi glasilo i ske inteligence vseh na'' in vseh ver. Uvodni člankij v palestinsko pojočem sioifl gospod M'oriz Benedikt, J stri j ski evangeliji. Tisti pisal gospod Benedikt štrajlru, ob katerem je tepeža in krvi, ter je vos užaljen vzkliknil: die Argumente as der si'anierstrasse!" Sel se.ii obenem dom uboštva in j etike. Tam sem gledal dan za dnem stvari, ki bi morale tudi duševno dal sem že, da se mi je tedaj ko I maj sanjalo o sociali demokraci- plitkega in v srcu revnega člo- j j- pioznal sem jo iz pisanja meš- veka siti k premišljevanju. Kri jVičnost družabnega "reda" se je kar na cesti razkazovala in raz-mahovala v vsi svoji brezsramni goloti. Pozimi, v mrazu in sn?-cu, so metali na ulico družine brezposelnih delavcev in "samosvojih", stradajočih malih obrtnikov. Videl sem človeka, ki je bil brez zavesti obležal na tlaku; mislili so, da je žganjat pijan; ko So poklicali rešilni voz, je zdravnik dognal, da se razcapani jetič ,nik ni bil zgrudil vsled pijanosti, temveč vsled gladu. Ali še na ce sto mi ni bilo treba stopiti, če. sem hotel gledati bedo in skrb in krivico. Stanoval sem pri šivilji, ki je izdelovala kravate za jo novih knjig, so takrat pri na- (no je bilo nezrelo, zbegano in šali dolga članke o čisto literar- j brc% ciljejv, gospodarsko pa je v nih vprašanjih; in ljudje so take izadnjih desetletjih strahotno članke celo brali. Vse to po m o- propadalo. Mladina je občutila, jih mislih ni bilo edinole beg igjda "tako ne gre". In mlada gar-j moške; delala ni le sama, vprt-puste vsifltdanjcsti v lepšo poe-jda napredne stranke se je očit-jženi so bili tudi njeni otroci, koj zijo, temveč je bilo izraz splošne I no spuntala. Samosvoja in samo j ko so prišli iz šole pa vse do no-nezadovoljnosti z javnim živi je- zavestna se je polastila politike: iči. Zaslužila je po petindvajset njem, izraz mržnje do tega ži- j ter jo je seveda kar koj polomi- do trideset krajcarjev za tucat čanskih dnevnikov, torej prav nič drugače, kakor jo večina ta-koimenovane "inteligence" še dandanašnji pozna in sodi. Verjeti sem moral, da socialna demokracija na debelo in vsaki dan posebej izdaja "narod" — katerikoli "narbd", ali pa vse skupaj ; da zapeljuje ubogega delavca v brezdomovinstvo in brez verstvo ter ga moralno kvari; da .mu obeta paradiž na zemlji, o ka\ arne oo^ ledat, kaj c'f- v tisti Sohwarzspanierst'' kakšni i'os( bni argumen i stejo lam. Ugledal sem P'' ob tlaku (clgo vrsto oK""'' gledala na cesto iz r,rostorne kleti, ta n sp'^ takrat živela 'Arbeiter osrednje glasilo avstrij-' • C'.';r,okracije. .Spoziifi sem. res pra^' da Eo argumenti iz nierstra vse drugačn'' iz Fichtengasse, kjer jt' '' Mcriz Benedikt. Prav sem tudi občutil, kar krepkejše občutil pozi'f' sem bral znanstvene kiij'7 cijalizmu: da ne berei" 1 tujeja evangelija, katerem sama ve, da je nedose- ,gljiv; da se voditelji socialnfe at_« gem bil vse to spozn mokracije pasejo in rede ob de-i mukah in dvomih sam^'' lavskih žuljih; in kolikor je vse|živel; ter da sta mi z"-se takih molitvic, ki jih molijo zgodovina le dodobrega **! kakor vsakdanji očenaš in k; bi se dale vse skupaj spraviti v kratke in jedrnate besede rajnega dunajskega kralja Luegerja: ''Die Leute, die am ersten Mai in den Prater Ziehen, sind lautar KOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ^ I Ljiepi stričelc 0 _Guy de Maupasant. — Ooooooooooooooooooooooooooooo ( A ko se je drugo jutro zbudil, so se mu zdeli njegovi naklepi o begu vse teže izvedljivi. Gospo Forestier se gotovo ne bi dala ukaniti, in s svojim strahopetstvom si bi pokvaril vse, kar je dosegel s svojo prijaznostjo. Rekel si je: ''Pah, narobe je: no, kar je, to je. življenje ima tudi svoje neprilike; in vrhu tega, saj menda ne bo dolgo trajalo. Nebo je sijalo v sinjini, tisti južni sinjini, ki ti polni srce z radostjo; in Dutoy je šel k morju, ker je mislil, da bo Forestierja še tako dovolj zgodaj videl. Ko je prišel za obed domov, mu je dejal sluga: "Gospod je prošal že dvakrat ali trikrat za vas, gospod. Ali, ne bi stopili k gospodu, gospod?" Šel je v prvo nadstropje. Forestier kakor da je spal v naslanjaču. Njegova je ležala na kanapeju in je čitala. Bolnik je dvignil glavo. Duroy je prašal: "No, kako ti jp? Danes se mi zdis bister." Forestier je zamrmral: "Res, bolje mi je, čvrstejši sem. Dam, obeduj hitro z Madelcno, popeljemo se kam." • Kj je bila mlada žena sama z Duroyem, mu je rekla; "Nate, danes misli, da se je izkopal. Od ranega jutra kuje načrte. Sedaj-le pojdemo v Juanski zaliv, cfa ki "nakupimo fajans za pariško stanovanje. Po vsej sili hoče ven, n jaz se grozno bojim, da se ne bi kaj pripetilo. ne bo mogel prenesti tresenja na vozu." Ko je bila kočija pred hišo, je šel Forestier po stopnicah, in sluga ga je podpiral korak za korakom. Ko pa je zagledal voz, je hotel, da ga odpro. Žena se je proti,vila: "Prehladiš se. Saj to je blazno!" On pa ni odnehal: 'Ne, ne, mnogo bolje mi je. Dobro čutim." Najprej so se peljali po tistih senčnatih potih, ki teko Vseskpzi med vrtovi, tako da ima Cannes poysem podobo angleškega parka: potem so zavili na antibsko cesto ob morju. Forestier je razlagal pokrajino. Najprej je bil pokazal vilo grofp. pariške.^a. Potem je imenoval druge. Bil je dobre volje, a ta veselost je bila prisiljena, umetna in medla veselost človeka smrti zapisanega. Dvigal je prst, ker ni imel moči, da bi iztegnil roko, "Lej, tamkaj je otok Svete Margarete in grad, odkoder je ušel Bazaine. .Ali so nas pi'.."li z l<;žmi v lej zadevi!" Nato se je domislil svojih vojaških let; imenoval je častnike, o katerih jc vedel povedati marsikatero do-godbico. A nenadoma, na nekem ovinku, se je razgrnil pred njimi ves Juanski zaliv z belo vasjo v ozadju i,n z antihskim vi torn na drugi strani. In Forestier^ ki ga je prijelo hipoma otročje veselje, je zajJecljal: ''Ha, brodovje! Sedaj boš videl brodovje!" Sredi^sirnega zatoka je bilo res videti pol tucata ogromnih ladij, podobnih z vejevjem pokritemu skalovju. Bile so čudne, neličnc, velikanske, z izbuhlinami, ytolpi, rilci, ki so se pogrezali v vodo, kakor da se hočejo zariti v dno. Težko si je bilo misliti, da bi se mogli ti orjaki premikati in kretati, tako so bili videti nerodni in na mesto priklenjeni. Plavajoča baterija, okrogla, visoka, v obliki opazovalnice,- je bila podobna svetilnikom, ki jih zidajo na kleči. In velika troj.imbornica je ladiala mimo njih na odprto morje; vsa jadra, bela in vesela, so ji bib raz peta. Gibka je bila in lepota jo je bilo pogledati pfleg bojnih nestvorov, železnih, grdih neatvorov, ki so čepeli na vodi. Forestier ji,h je skušal spoznati. Našteviil jih je: "Colbert," 'Su.ffrcn," "Admiral-Duperrc." "Redo-utablc," "Devastation," potem se je popravil: ""Ne, zmotil sem se, tista-le tam je "Devastation". Dospeli so pred nekak vtlik paviljgn, kjer je tJtalo napisano; ''Umetne fajanse Juanakcgu zaliva," kočijaž je zapeljal okoli tratine in je ustavil pred vrati. Forestier bi bi,! rad kupil dve va/i. da bi si jih postavil na omaro za knjige. Ker pa ni mogel % voza, so mu prinašali vzorec za vzorcem na ogled. Dolgo je zbiral posvetujoč se z ženo in Duroyem: "Veš, to bo za omarmo v mojem kabinetu. Z naslanjača bom imul to vedno pred očmi. Rad bi imel starodavno, grško obliko." _ Ogledoval jih je, si dal prinesti drugih, vzel zo- pet prve v roko. Naposled se je odločil; in ko je plačal, je zahteval, naj mu jih takoj pošljejo- — "V par dneh se vrne'.n v Pariz," je dejal. Peljali so se domov, a ob zalivu jih je nenadoma zalotil hladen piš. ki je potegnil iz neke doline, in bolnik je začel kašljati. Izprva ni bilo nič, samo malo ga je popadlo; a kašelj je prihajal hujši, se spremenil v nepretrgano kre-hanje, sapa mu je pošla in kar grgral je. Forestier se je dušil, in kadar je hotel otegniti sapo k sebi, ga je prijel kašelj, ki je izhajal globoko iz prs. Nič ga ni moglo o'iiiiiiiiiiitjiiiiiiiiiijia'iii'iiiiiitiii:iiimiiiii|it]nii