[Nmjreiji alomld v Združenih državah ValkuTMleto • • • $6.00 Z« pol leta > • • • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00 17.00 list slovenskih delavcev Y Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. V liiawl every day except Sunday* and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—1242 Xntered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1379. TELEFON; CHelsea 3—1242 No. 189. — Stev. 189. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST, 13, 1936—ČETRTEK, 13. AVGUSTA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. NEMSKI IN LASKI AER0PLAN1 ZA UPORNIKE Asturski rudarji širijo smrt in uničenje LETALCI DELAJO PREGLAVICE ARMADI GENERALA FRANCA. KI SKUŠA ZAVZETI MADRID V Se vilo je dospelo 25 nemških aeroplanov in 7 italijanskih. — Pričakujejo bombardiranje Madrida. — Po nekem poročilu je dospelo v Barcelono 35 francoskih aeroplanov za vlado. SEVILA, Španska, 12. avgusta. — 20 težkih nemških Junker aeroplanov za bombardiranje in 5 nemških zasledovalnih aeroplanov z nemško vojaško posadko je dospelo v glavni stan upornikov v Sevilo. Aeroplani so bili zloženi z neke ladje v Ca-dizu in so nato odleteli v Seviljo. S temi aeroplani in s petimi italijanskimi Capro-ni aeroplani, ki so pred dnevi dospeli z italijanskimi piloti, so uporniki v stanu pregnati vladne aeropla-na iz zraka nad Guadarrama pogorjem ter bombardirati vladne utrjene postojanke, bojne ladje, ali karkoli. Pomgali bodo pri velikem prodiranju proti. Madridu z juga. Poveljnik uporne armade general Francisco Franco se je posvetoval s poveljnikom zračnega brodovja ter sta izdelala načrt za zračno bojevanje. Neko necenzurirano poročilo pravi, da je dospelo v Barcelono 35 francoskih aeroplanov, ki bodo porabljeni proti upornikom. MADRID, Španska, 12. avgusta. — Vladno zračno brodovje je pričelo bombardirati vse uporne postojanke; več fašističnih oddelkov se je v neredu umaknilo. Vladni aeroplani so najbolj bombardirali Pozo-blanko, ki je ključ do Cordobe. Bombardirali so tu-Jaen in Granado. V Pozoblanki so bombe iz zraka povzročile med uporniki veliko zmešnjavo. Vladne čete na jugu so prodrle daleč v uporno o-zemlje ter zavzele Adamuz in zaplenile dva topa in več strojnic, nato pa so korakale proti važnemu u-pornemu mestu Cordoba, 21 milj dalje proti jugu. Kot zatrjuje vlada, njeni letalci zelo ovirajo armado generala Franca pri prodiranju proti Madridu. VroČi boji so v teku v Guadarrama pogorju, toda vladne čete zatrjujejo, da zmagujejo in da je od te strani Madrid varen pred sovražnim napadom. OVIEDO, Španska, 12. avgusta. — Najljutejši boji v krvavi revoluciji se bi je jo za severno uporno mesto Oviedo, kjer asturski rudarji z bombami širijo smrt in uničenje. Mesto je veliko industrijsko središče in ima najstarejšo in naj krasne jšo katedralo na Španskem. Poveljnik v Oviedu, polkovnik Miguel Aranda, je prosil rudarje, da dovolijo civilnemu prebivalstvu saj eno uro na dan vodo. Rudarji pa so prošnjo zavrnili ter zahtevali takojšnjo predajo mesta. Izmed 55,000 mestnega prebivalstva je 12,000 civilistov pobegnilo skozi vrste rudarjev . IRUN, Španska, 12. avgusta. — Uporne pete neprestano prodirajo proti Biskajskem zalivu ter skušajo razdeliti vladne čete, ki drže severna pristanišča. Fašisti so zavzeli Toloso na potu proti San Sebastianu ter so med vročimi boji prodirali dalje. TOLEDO, Španska, 12. avgusta. — Za šest čevljev debelim zidom vojaške šole Alcazar v Toledi jy; 1200 fašistov že 21 dni bori proti napadalcem in lakoti. Sest vojakov }e pobegnilo iz oblegane tr-dnjav£ in so pozneje pripovedovali, koliko pomanjkanje trpe žene in otroci v mestu. Uporniki pobijajo svoje konje za živež. Za zajtrk imajo samo suh Juruh, za kosilo in večerjo pa kuhano konjsko meso. KRALJ EDVARD V DALMACIJI Ribaril je skupno z do« mačimi ribiči. — Jugoslovanska bojna ladja na straži. - ŠIBENIK, Jugoslavija, 12. avgusta. — Angleški kralj Edvard VIII., ki se na jahti Nah-lin vozi po Jadranskem morju, je šel lovit ribe v družbi domačih ribičev, toda, kar je u-jel, je "državna tajnost". Ta šport je za angleškega vladarja nekaj posebnega, ker ni še nikdar lovil velikih rib s trnek am. Imel pa je velik u-spedi, kajti zaliv Tejar, kjer je lovil ribe, je zelo bogat na ribah, ki jrh domačini imenujejo "zobarice", ki so podobne navadnemu krapu. Kralj je pričel lov proti večeru s svetilko, kot domačini, dokler ni vzšla luna.^Okoli kraljevega čolna je bilo 100 ribiških čolnov. Kralj se je pri riibolovu tako zalbaval, da je šel zoipet na lov na vse zgodaj še pred zajtrkom. Pozneje je jahta Nalilin od-plula proti jugu in jo je bilo opaziti med Kornat skupino 300 otokov. Kralj Edvard je s svojim spremstvom izstopil na nek majhen otok. Nedaleč od kraljeve jahte se vedno nahaja jugoslovanska bojna ladja Jugoslavija. Iz posebnih priprav na Jugoslaviji je mogoče sklepati, da jo bo mogoče kralj obiskal. Proti večeru se je jahta Nah-lln zasidrala pil Barbat otoku blizu Krka. Kralj je tudi stopil na ta otok ter se je 45 minut lazgovarjal z ribiči o gospodarskem položaju. Rilbiči pa niso vedeli, s kom govore. Mislili so, da je kak mornariški častnik. Pozneje je bilo naznanjeno, da se bo od sedaj naprej imenoval otok Kuki Edvardov o-tok in pristanišče Tejar pristanišče kralja Edvarda. KAMMER, Avstrija, 12. avgusta. —V Kaimmer sta dospela Kentski vojvoda in njegova soproga, ki sta na potu v Dalmacijo, kjer se bosta pridni žila kralju Edvardu, ki je brat Kentskega vojvode. LINDBERGH SE BO VRNIL PO ŠESTIH MESECIH KOI>ANJ, Dansko, 12. avg. — Ameriški letalec Charles A. LinkJbergh, razkazuje tuk a j "mehanično srce", ki ga je iznašel v dražbi dr. Alesisa Car-rela. Iznajdba je baje za medicino velike važnosti. V Združene države se bo C. Lindbergh vrnil po šestiih mesecih. PLEMENSKO SOVRAŠTVO V AL AB AMI Za varstvo črncev je bilo poklicano vojaštvo. — Ko je bilo preprečeno linčanje, je prišlo do streljanja. ANNISTON, Ala., 12. avgu-sta. — Vsled izbruha dvakratnega plemenskega sovraštva v teku enega meseca je bila poklicana državna policija, da razžene Oborožene bele farmer-je iz okolice, ki so hoteli lin-eati nekega črnca. Policija jih je razorožila in so orožje dobili nazaj, ko so obljubili, da se bodo vrnili na svoje domove. Nek črnec je ugrabil otroka Mrs. Ullman Williamson, toda žena je otroka s kladivom iztrgala črncu iz rok. Črnec je pobegnil in takoj so se zbrali farmerji, da ga zasledujejo. Ko je policija razorožila far-meirje, je pričela zasledovati pobeglega črnca. Prebivalstvo je vsled mnogih dogodkov, ki so se dogodili zadnje čase, zelo vznemirjeno in ko je bil aretiran nek črnec pod Obdolžbo, da je napadel neko belo ženo, je hotela množica napasti sodnijsko poslopje in kaznilnico, v kateri se je nahajal zločinec Roosevelt Collins, ki je bil med tem že spoznan krivim in obsojen na smrt. Med napadom je prišlo do streljanja s policijo in ker množica ni dosegla svojega cilja, je Obrnila svojo jezo na črnega odvajalca. Serif je rekel, da upa, da bo črnec kmalu prijet in odpeljan kam drugam, nakar bo zopet zavladal mir. GOZDNI POŽARI PO ZAPADU Minnesota je zelo prizadeta. — Požar je izbruhnil, ko so utrujeni gasilci požar že omejili. DULUTH, Minn., 12. avgusta. — V severnem delu Wis-consiua in Minnesote so proti večeru izbruhnili novi gozdni požari ravno ob času, ko se je gasilcem po velikem, trudu iu z velikimi' stroški posrečilo o-mejiti požare prejšnjih dni. Pri sedanjem požaru je najbolj prizadet gozd na Beltrami otofku, kjer so o>b istem času pričeli goreti gozdi na treh krajih. Gasilci, med katerimi je bilo največ CCC delavcev, so bili ravno odpuščeni, da se od-počijejo, ko so bili naznanjeni novi požari. Malo prej je država Minnesota dovolila 150 tisoč dolarjev za pomoč po požaru prizadetim žrtvam in za gašenje. Pri Duxbury, nedaleč od St. Paula je nastal požar, katerega gasi 200 mož. Ker je kraj zelo obljuden, vlada med pre* bivalstvom velik strah. Požari zadnjega tedna so veljali državo Minnesoto $50,000, zvezno vlado pa $39,000, ne glede na povzročeno škodo. Pri gašenju je bilo zaposlenih 9000 mož. Gozdarska uprava bo dvignila tožbo proti fanmerjem, ker so požigali svoja strnišča in so bili vsled tega povzročeni gozdni požari. SVEČAN POGREB ZA ZI0NCHECKA Oddanih je bilo 17 strelov iz topa. — Do zadnjega diha se je boril za reveže in razlaščene. SEATTLE, Wash., 12. avgusta. — Kongresnik Marion A. Zionchek je bil pokopan z vsemi častmi. Njemu v slovo je bilo oddanih 17 strelov iz topa. V svojem nagrobnem govoru je duhovnik rekel, da je bil Zionchek mož, ki se je do zadnjega dilia boril za reveže in razlaščene in da je umrl • na barikadah. Šele 35 let stari poslanec je v mrl pretekli petek, ko se je skozi okno svojega urada v petem nadstropju vrgel na ulico. Okoli 2000 ljudi se je nagnetlo v majhno dvorano, kjer so bili opravljeni mrtvaški obredi, zunaj pa je še čakalo okoli 500 ljudi. Nato se je sprevod pričel pomikati proti pokopališču z vojaškim spremstvom. Pogreba so se udeležili zastopniki obeli zbornic. Med mrtvaškimi opravili je njegova krsta ležala sredi velikanskega kupa vencev. NAČRTI ZA PREPRECENJE SUŠE Advertise in 'Glas Narode* POSLEDICE LETOŠNJE VELl-KESUŠE WASHINGTON, D. C., 12. avgusta. — Zvezna preiskava | letošnje suše je dognala, da bo prihodnje leto primanjkovalo mesa in mlekarskih izdelkov. Vsled skrajno slabe letine koruze, ki je najslabša v 55 letih, so farmerji prisiljeni pošiljati na trg prašiče, vsled česar bo jeseni prebivalstvo Zdr. držav pričelo občutiti pomanjkanje svinjskega mesa. Ravno tako bodo pičle zaloge govejega mesa. Zvezna vlada je pokvarila farmerje, da naj prihranijo kar največ semenskega žita, zlasti koruzo, pšenico in deteljo. DEMOKRATSKI VODITELJ PRI PAPEŽU CASTEL GONDOLFO. Italija, 12. avgusta. — Pajpež Pij je sprejel danes v avdienci Da-nela F. Cohalana iz New Yor-ka. Cobal&n je bil svoječasno sodnik najvišjega državnega sodišča ter je ugleden demokratski voditelj. WASHINGTON, D. C., 12. avgusta. — Suša je povzročila veliko po vodenj, namreč po vodenj predlogov, kako hi se dalo 4'delati dež". Vremenski urad in razni državni departmenti dobivajo tisoče in tisoče pisem, in vsako pišimo vsebuje načrt, kako bi se dalo preskrbeti z vodo zapuščene farme. Pisma dobivata tudi predsed- Qro--a nik Roosevelt in poljedeljskil tajnik Wallace. Nekateri svetujejo, da bi bilo vodo najlažje prevažati v ibaloaih. Pri tem pa najbrž ne pomislijo, da je treba 113 ton vode, da se namoči aker zemlje za inč globoko. Drugi zopet priporočajo streljanje v oblake. Nekaj takega je ameriška vlada že poskušala leta 1892 ter je izdala v ta namen $12,000. NEGUŠ ŠE NI IZGUBIL UPANJA BATH, Anglija, 12. avgusta. — Pregnani abesinski cesar Haile Selassie še vedno noče priznati, da so ga Italijani porazili in podjarmili Abesinijo. Na tukajšnji obali živi v miru, upa pa, da se bo kmalu vrnil v svojo deželo in zopet zasedel prestol. Z veseljem čita poročila, da se domačini upirajo Italijanom in da so ostanki njegove arnia de na bojnem »pohodu proti glavnemu mestu Addis Ababi — Mi imamo močno postojanko in vladni sedež v mesbu Gore, — je rekel neki negušev zastopnik časnikarskim poročevalcem. — Naša največja težava je, ker ne moremo impor- MEHIKA IZGNALA FAŠISTA s kilo so pravili generala Rodrigueza v aeroplan. Odpeljan je bil v Združene države. MEXICO CITY, Mehika, 12. avgusta. — Poveljnik mehiške fašistične organizacije zlato-srajčnikov, general Nicolas Rodriguez, je bil s silo postavljen v- aeroplan in nato prepeljan čez mejo v Združene države. Rodriguez je bil deportiran na isti način kot 10. ap-Lla bivši predsednik Calles. Rodriguez je bil ob 6 zvečer aretiran in držan v zaporu do 6 zjutraj, nakar je bil odpeljan na letališče in posajen na aeroplan. Vlada je prejšnji teden njegovo fašistično organizacijo razpustila. Deportacija je bila posledica nemirov, do katerih je prišlo proti koncu julija v Montereyu, kjer ste dve osebi izguibili življenje. Rodriguez je vstanovil zla-tosrajčnike za boj proti komunistom, židom in tujcem. Organizacija se je imenovala 4re-volucjonarna mehiška akcija". Pred kratkim je bila tudi ustanovljena "federacija srednjih slorjev", ki je bila tudi naperjena proti židom; Podpirajo jo podjetniki, ki so imeli opravek s stavkami. Ti podjetniki so baje tudi tajno podpirali zlatosrajčnike. Meihiška liberalna vlada se je z odpravo zlatosrajčnikov in z deportaci-io njihovega voditelja odvrnila od desničarjev ter se naslanja na "konfederacijo delavcev", ki je bila vstanovljena pred pol leta. MORILCA SKUŠAJO REŠITI LOS ANGELES, Cal., 12. avgusta. — Robert S. James, ki je bil obsojen, ker je utopil svojo ženo, mora imeti dobre zaveznike. Včeraj so mu skušali vtihotapiti v celico dve jekleni žagi. Zaviti sta bili v star časopis. James noče o tem ničesar vedeti. Bivši cesar je odločno zanikal, da namerava odpotovati v Zdr. države ter vzibuditi pri Amerikancih simpatije. Njegova žena je še vedno v Jeruzalemu, pa bo najbrž odpotovala v Anglijo. IZ ABESINUE ADDIS ABABA, Abesinija, 11. avgusta. — 1400 Araibcev, ki predstavljajo mohamedan-sko prebivalstvo Abesinije, so zaprisegla svojo zvestobo Italiji. Podkralj, maršal Rodolfo G razi mi je v spremstvu guvernerjev provinc Amhara, Eritrea in Harar sprejel a-ralbske poglavarje. Rekel jim je, da namerava Italija napraviti Harar za veliko središče mothamedanske civilizacije in kmlture,' . LANDONU PREROKUJEJO ZMAGO Gol. Robert R. McCormiek, izdajatelj "Chicago Tribune" je obiskal Josepha W. Martina, načelnika republikanske stranke za vzhodne države, ter rekel: — Landon bolj in bolj o-svaja zapadne držajve. Frank B. Kellogg, ki je bil začasa Coolidgejeve administracije državni tajnik, izjavlja, da bo izvoljen Landon za predsednika in da bodo republikanci dobili v kongresu veliko večino. — Ljudje so se naveličali New Deala, — je rekel Kellogg, — ter se hočejo na„ svojo roko lotiti biznesa. Ves Zapad je nedvomno za Landona. Moja država Minnesota je danes bolj republikanska kot je bila kdaj prej v desetih letih. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v vn^ DŽZAVAa. j Gf fZB VrrAXOV*2** K * New York, Thursday, August 13, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJB&. "Glas Naroda" (A Corporation) t Owned and Published tfj HLOVENIC PUBLISHING COMPANY s * Prank Bakaer. President - Place of •Iff Went Utk o* above oCfiecn: New Yetk Ctty. N. t GLAS NARODA (Voiee of the Peeple) BJrery Day Except Sundays and Holiday« fa celo leto Kanado Ca pol lata . fa Četrt leta Telja Ameriko ln .......... $8.00 .......... $3-00 Za New Xork sa celo leto......*7j00 Za pol leta $8JSC Za Inozemstvo za odo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $8.00 • Advertisement on Agreement "Glas Naroda" txftaja vsaki dati braemM nedelj In praznikov -GLAS NABODA", 216 W. 18th Street, New Yerk. M.1 Telephone: CHelsea 3—1242 r~ • ■: Potd Vaško lipo Piše kakor misli FEAftK KŽRŽE VA2NA KONVENCIJA Nedavno se je vršila v Washingtonu važna konvencija, cije sklepi bodo v veliki meri odločevali o izidu predsedniške kampanje. To je konvencija "Labor's Non-Partisan League". Njen predsednik George L. Berry, načelnik unije tiskarjev, je izjavil, da bo s svojimi tovariši skušal pridobiti čimveč delavcev, da bodo glasovali za Boosevelta. Govorniki so na zborovanju obsojali kapitaliste ter jih pozivali, če jih je še kaj v demokratski stranki, naj izstopijo in naj se pridružijo Landonu, ki je igrača v rokah industrijalcev in bankirjev. Potegniti je treba ostro mejo. Izkoriščevalci naj bodo na eni strani, izkoriščanci na drugi. Take in slične besede so podale že večkrat prej, pa so skoro vedno iizzvenele v prazno. Toda danes so drugačne razmere. Predvsem je čas dosti bolj zrel. Skoro v vseh evropskih d eželah se vrši hud razredni boj, ki je na višku v Španiji in v Franciji. Tudi v Ameriki se bolj in bolj pojavlja zahteva delavcev po večjem deležu v industrijah. Roosevelt skuša prisiliti kapitaliste, da bi opustili svoje odporno stališče. In če bo ponovno izvoljen, bo nadaljeval s svojimi napori Toda delavci gledajo še dalje v (bodočnost: v čase, ko ne bo več v Beli hiši predsednika Roosevelta in ko se bodo morali zanašati na svojo lastno mOc. Dobro znamenje je pa tudi, ker so ameriški delavci dobili zelo zmožnega voditelja Johna L. Lewisa. Lewis je resnična sila za Berryjevo organizacijo in se je že začel pripravljati na leto 1940, ko bo treba voliti prihodnjemu predsedniku naslednika. Industrija se je v pogledu strojev izpopolnila do skrajnosti. Kdo ima dobiček od tega? Samo falbrikanti in kapitalisti. Da bodo tudi delavci deležni sadov svojega dela, se morajo politično organizirati. Ameriške ustanove je treba zaščititi, to je pa mogoče storiti edinole, da dobe delavci svoj pravični delež. V zgodovini je nešteto primerov, kaj se zgodi, če se vko-renini v ljudeh prepričanje, da unoviti razred noče dati ničesar iiio od sjvo^ predpostavi j enih naročeno, lite^ ne popusti za lais in tudi za vajami dn vse je bilo vojaško disciplinirano. To se je kazalo v vsaki številki Prosvete, ki je polagoma izgubila vso svojo sočnost in polstala od dne do dne enaka, Skoro je človek rfaprej uganil, kaj in kje bo l^aj v bodočem dnevniku. List je postal vseskozi delo centralne, vojaško organizirane mašine. In kljulb svoji mogočni agitaciji — zakaj vsako društvo je bilo agitator — ni Prosveta nikdar mogla pridobiti več, kakor dobro osmino od celoskupnega Članstva za svoj dnevnik. Ko si prevzel dnevnik Ti, niso Ti dali nepopisanega papirja, da začneš .izvajati svoje misli, ampak vojaško treniran sistem z materijalom, ki je zadovoljivo opravil svoje vaje pod svojim mojstrom. Kazalo Ti ni drugeg^, kakor vleči voz z blagom, kakoršno je bilo. Ker nisi gromovnik, ki bi stresal žilice svojih vdanih poslušalcev, ampak tik, zamišljen človek, si izgubil ikmalu svoj prestiž. Mesto da bi bil vodilna si-lfa cele organizacije, si samo se senca v okviru mogočnih stražarjev z vsemi šaržama. Ni to-le cela zgodovina, ampak mali odlomki -1- zakaj celoto bom ob priliki poseibej obdelal. Dovolj se mi zdi povedanega, stekaj mi ni bila Prosveta nlikdar pri srcu. Ne sa mo to: jaz gploh nikdar vprašan nisem bil ali povabljen, da sodelujem. In zato nisem nikdar v vsem življenj« lista napisal ene same vrstice zanj. Jaz ne vem, kaj in koliko se je izgubilo s tem v meni in z menoj, vein pa eiio, kar posveti z močjo ognjene strele v razmere, foot sd bTLe. Ti in jaz veva, da živi nekje v Micbiganu na farmah od dveh domovin pozabljen pisateflj, dramatik govornik, kritik in inteligent prve vrste — Etbin Kristan. Škandal je za nas, ameriške Slovence, ki tako radi- tožimo 6 po-ihakjkfenfa dwsevniii sil med ki obletnici tistega društva. To je bilo vse moije javno delo v zvezi s to organiziaeijo v zadnjih petindvajsetih letih. Če se mi zdi talaj dnevnik Prosveta odveč, kakor se mi je zdel ves čas, odkar je izhajal, ni nič drugega, kakor resničen Odgovor na vprašanje, ki si mi ga zastavil. Kako bi se dalo vse to preurediti, -to je seveda nekaj drugega. Ampak jaz ne mislim gubiti svojih sil s tem, da prepričujem člane ene orga-zacije, ktaiko bi bilo bolljše. Povem svoje misli in če so dotbre, jih lahko vzamejo, če ne, pa puste. Kot veš, ni bila moja razprava samo o zadevah enega lista, amrpak o vseh, ker ne želim pihati za kako stranko, ampak za narod. Ne vidkn rad, da stojimo in padamo v položaju, ka-konšen je m vem> da se da pomagati. Treba ni drugega, kakor nekaj dobrih načrtov in dobre voljej p"a bo .kmalu drugače med nami Da bi se otroško navduševal za eno organizacijo, nimam nobenega vzroka., feil sem dovolj 1 'piačan,'' za svoje, ne majhno delo in mogočna roka organizirane Oh i cage me je vselej ir» povsod tako senSla, da me ni nikdo videl., tn če se je slučajno kdo spodtakni! oto mene, se je brž previdno umaknil. Na obzorju naše javnosti so zad- vee narod in ne samo za orga nizirane skupine ali stranke. Glas Naroda je bil začetnik našega duševnega dela v novi domovini, spremljal nas je v vseh fazah našega življenja in je še dane® z nami. Namenjen in pisan za ves naš narod se mi je zdel najbližji mojemu stališču: ne vklepaj svojega duha v nobene meje in pusti mu svoboden polet. Prostora v njem je za vse, ki hočejo pomagati pri velikem delu naše narodne in gospodarske reorganizacije in tudi upam, da jih pridobim polagoma. Precej iirtamo zmožnih ljudi med nami in zdi se mi velika kulturna izguba, če bi še nadalje molčali in s trpečim srcem tužno zrli pojemajoče življenje našega naroda. Veseli me, da si začel urvide-vati resnost našega položaja. Z zadovoljstvom yem čital Tvoja zadnja članka, zakaj moja smer in Tvoja smer drisita v skupno središče. Predno končam, bi Te prosil še nekaj. Poznam Te kot zmožnega inteligentnega človeka, ki ne sedi po vzoru svojih prednikov vedno na enem kupu, ampak se uči in izpopolnjuje vsak dan. Kot javen delavec si izpostavljen javni in tihi kritiki, kakor smo vsi. Če že misliš, da je kdaj pa kdaj treba dati komu kak odgovor, daj ga sam. Potem bo vsaj vredno, da se ga Čita. In še nekaj. Pred velikimi vprašanji naj izginejo malenkosti, ki niso drugega, kakor kamen pod kolesom napredka. Preteklost naj ne bo drugega, kakor naša učiteljica za bodoče delo. Ne: kakšni in kaj smo Ijili včeraj, zakaj to je zgodovina. Kalj smo danes in kaj nameravamo jutri, te jo važno. Pa mi ostani zdrav. VISOKA DIPLOMACIJA Med mojimi prijatelji v New Yoikn in New Jersey so Veliki originali. Ko mi ni kdaj kakšna stvar prav posebno jasna, vprašam tega ali onega za svet in pojasnilo, in glej, hipoma se mi zjasni. Kar mi je bila prej skrivnostna sveta Trojica, mi je potem jasno, kakor na dlani. Z zanimanjem sem čital, da bo angleški kralj preživel svoje letošnje počitnice v Jugoslaviji. Pa se mi je kar iznenada vrinila misel: — Čemu v Jugoslaviji? Dokler je bil še prestolonaslednik, je ves svet obredel, za Jugoslavijo pa menda niti vedel ni. Zdaj se je pa kar naenkrat odločil za našo lepo domovino. Premišljal sem in premišljal, toda pametnega zaključka ni bilo od nikjer. V zadregi se opravim k svojemu staremu prijatelju, ki je bil v tej koloni že večkrat o-menjen, pa danes njegovega i-mena ne bom imenoval, ker se bojim, da bi ga takoj vtaknili v diplomatsko službo. Vprašam ga, kaj in kako. Široko se mi je zasmejal in mi pri litru vina takole raz-predel svojo politično modrost. — Sedanji angleški kralj je Še ledi'k. Stari kralj, Bog mu daj dobro, ga je imel do svoje smrti na vajetih in mu ni hotel dati kraljestva čez. Mlade mu pa tudi ni pustil pripeljati, v hišo, kajti saj veš, kako je, če stara gospodinji. — Kaj je torej hotel fant drugega kot kaj po strani poiskati, samo da je bil doma ljubi mir. — Govorili so, da ima tukaj in tam kakšno izbrano, pa je bila vse le čenčarija, ki jo babe skupaj znesejo. — Ko je pa stari umrl, je začel fant resno misliti na že-nitev. Saj veš, kako je s slu-žiličadjo. Vedno se čenča, ni človek se ne more nanjo zanesti. — Včasi, ko se je odpravljal na parado, je bilo treba kakšen knof prišiti ali srajco spegla-ti, kar pa le skrbna žena dobro zna in pravilno naredi. — Ko je stari umrl, — Bog mu daj dobro, — je pa začel škiliti malo v to, malo pa v ono stran in preudarjati, kje bi bila katera, ne premlada, ne orestara, ne presuha in ne predebela. — Ker je premožen, ne gleda po denarju, če pa nevesta par milijonov k hiši prinese, bi se jih tudi ne branil, kot bi se jih menda nihče ne — v tej prekleti mizeriji. — In je vedel ali so mu pa povedali, da bi se v Jugoslaviji nekaj primernega dobilo. Vdova je, zelo Čedna in iz žlah -tne familije. Ima sicer tri o-troke, toda na to se dandanes ne gleda, posebno če je ženin že bolj prileten. Še mu že vsaj Las ne vzprejane. Ni bil človek nami, da Etbiii Kristan preživ- Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Rakuna nizke asesmento in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode aU smrti. Ima 185 podrejenih društev ln feteje nad 20,^00 članov v obeh odtl^kiE. Za vaiftaovltev novega druživa zadostuje 8 oseb. Premožen je Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite GLAVNI USAD J. 8. K. J* EtY, MINNESOTA z otroci ne bo treba martrati, ampak jih bo kar priženil. Naj-starjemu bodo kupili leta, da bo doma komandiral, mlajša dva se bosta z materjo preselila. In pomisli, kako dobro bi bilo Jugoslovanom, če bi se jim kraljica primožila v tako mogočno zlalhto. Mussolini bi takoj stisnil rep med noge in hi "ne lagal več na nas. — Kralj je sel na oglede. Pri litru dalmatinca bodo udarili v roko, predpustom bo pa ohcet. Tako ini je s o sitimi besedami pripovedoval moj stari prijatelj. Pojasnilo se mi je zdelo še precej verjetno in zato sem ga objavil, vcdoč, da so se na. ^vetu že za vršile ratne, še dosti bolj neverjetne stvari. tv OX3J JI AK OPJA *Tf New.York, Thursday, August, 13, 1936 TEE LARGEST SffiVENE DAILY IN VJ9J3 HENRI DUVERNOIS : Nevihte se je raal' snila ob docela jasnem aiebu. Zajtrk je potekel povsem lepo. Goapod Latistien in njegova soproga Julija sta pila v svojem salonu kavo v družbi gospe Bedeuille, ene najlepših, najljubketfšrh in najbolj plavo-lasih ločenrk. Doslej se je razvijal pogovor ob onih splošnil^ in občih predmetih, ki se je treba nanje omejiti, če je prisotna tako občutljiva in tako razburljiva žena kot je Julija Latistien. Pogovarjali so se o počitnicah, o kepu iz vijoličaste svile, z zlatimi nitkami pretkane, ko ga je dala v modo velika krotfačnica, o novem avtomobilskem tipu in o biserni ogrlici, ki jo je nedavno izgubila neka igralka — Gospod Lotistien in SuTiana Bedeuille sta se pogovarjala zelo živahno. Julijin molk se je zdel malo ne pritrjujoč. Vse je teklo lespo gladko. Po kavi 'so prišli na vrsto likerji in cigarete. In končno povzame besedo gospa Latistien. — Hočem, — izjavi odločno, — biserno ogrlico, tak nizek avto ijj vijoličast kep. — Kralj je dejal: hočemo!' se pošali Latistien. — Skopuh! — sikne žena. Ona obrnjena k povabljenki nadaljnje: 4'Skop je kakor uš. Ne smej se, Suzana, ni se čemu. Zadrževala sem se ves Čas zajtrka. Bolna sem od tega. Zdaj je bruhnilo na dan. Ali veš, kako se zove moj mož? Ni mu ime Avgust. Imenuje se — Ne. Nisem še izrekla kake želje, vedno mi odgovori: "Ne!" Čudim se, v resnici se čudim, da je mogoče živeti v neprestanem zani-kovanju. Navadil se je pač za-rana; iz rodbine izhaja, kjer je zavračanje vsega prišlo že povsem v navado, tako da .. . — Naš grb je velik. "Ne'\ zine gospod.Lotistien s posku-šenim smehljajem. — Ali, Julija, pomisli vendar malo. Poglej mene! Jaz znam spraviti v sklad Svoje želje s svojimi dohodki. Pa sem srečen. Gospa Julija se grozeče dvigne. — In jaz — jaz sem nesrečna? — Ti še ne vež kaj je to. — Nesrečna — Suzana, (prosim vas, spravite jo k pameti. Gospod Latistien se izmuzne z nedoseženo spretnostjo. Smuk ČUDO možno zadržati, in izgine ko kafra. — Tako torej! — konča Julija — Hotela sem ga pograbiti od te strani in poizkusiti še to, da bi ga morda bilo kaij sram pred tabo. Nak! Ne poznam ga še. Ah, kako rada bi se ločila, če bi le mogla! A ničesar ne opustim, dokler se ne zgodi. Nocoj bova plesala. Vse razbijem, kar mi pride v roko. Pa bo vzdihoval, ko da so mu trenutki šteti. Saj je tako preveč navlake tu okoli, je bo vsaj nekaj ifianj. Tudi to je prav. — No, torej — pripomni gospa Bedeuille, — pridobiti ga hočeš pač s silovitostjo. Tudi faz sem hoteta tako in verjemi mi, ta način ni dober. Opazovala sem te preje. Mi&lilasem: Spustila se bo v jok, pa ga omehča. — Nikdar nisem jokala; z rijim tudi ne začnem. — Tr^ba je znati jokati — jo ustavi gospa Bedeuille. — Kažeš se oblastno, kričiš. On misli, da ima moškega pred seboj in td odgovori, kakor bi odgovoril moškemu. Prav gotovo smo me močnejše od moških in tudi vztrajnejše, a pokazati jim tega ne smemo, neumnica ti! — Ne znam jokati, na povelje, — mrmra Julija — in odkar mi je poginil psiček Do-misol, nisem še potočila solze. Gospa Bedeuille skomizgne z rameni. Ko pa ise prepriča, d& ju nihče ne posluša, se nagne k svoji prijateljici, in ji izda skrivnost.. Nič da ni lažjega nego jokanje, če se ti zljubi. Treba je samo fposnemati filmske igralke, ki dosezajo neverjeten uspeh s prav preprostim in prav nič nevarnim postopanjem: kaneš v očesni kot malo vode in malo glicerina; drgneš oči se napolnijo s solzami, ki potem teko po licih. — Prav lepa je videti — zagotavlja mlada Sutzana, — ker ostaja nos nedotaknjen. Neki odvraten pisatelj je pač dejal: "Konec vsega je vedno — vse-kavanje.,> Pri tem se ni pa u-sekavati treba. In zagotavljam te, da to dobro de očem. — Ali si poskusila? — Večkrat. — Komai čakam, da bi po-^kusilfc tudi jaz. Poskušnja je pokazala resnico. In še ta večer ni našel goapod divje f uri je, ampak razžalošče-no ženo, ki so ji z blestečih oči polzele solze. — Kaj se je zgodilo? — vzklikne prepad en. — Kaka sl'aba novica; — Ah, že vem, najina mala psička Pistache ... — Pistaohe ie zdrava. Sobarica jo je odvedla na sprehod — Torej? Si nesrečna? — Vdajama se v usodo . . . — A ti joklae? — Kaj za to . . . — Tega ne prenesem. Ne morem videti jokanja. Razburja me! Mala inačica moja! Imela boš svoj kep, svoj avto in ogrlico. Vse dobiš, kar hočeš. A nasmej se! Ah smehljaš se! Talko lep je ta tvoj na smeh v solzah. Grd človeik sem. Prosim te, odpusti mi. Počakaj! I Gospod Latistien poklekne, prime z obema rokama poslušno glavico svoje ženke in pobožno srkne debelo solzo, ki je ptritekla »po nljenem licu. Potem pa zašepeta: — Ne vem, prečudno je to. — Pravo čudo! — Ta solza — tfa tvoja solza — tako, tako sladka je bila . . . PISMA DOSPELA ČEZ 28 LET. Nekateri Londončani so morali te dni gledati precej začudeno, ko so jim piismonoše prinesli pisma, ki so bila oddana na pošto že pred 28 leti. Ko so pred kratkim demontirali nelki poštni nabiralnik v Londonu, da ga popravijo, so odkrili v njem ta pisma, ki so bila zašla v razpoko med odprtino in sprednjo steno nabiralnika. Poštna uprava bi ta pisma lahko molče sežgala, odločila pa se je, da jih preda naslovnikom. S posebnim dopisom jih je prosila, naj ji te dolge zamude ne zamerijo preveč. Slučaj je hotel, da so v&i naslovniki še živi in tako so imeli pri stvari vendarle np^kaj zadoščenja. V letošnjem Koledarju je par lepih kratldh povesti, ki bodo zanintale ljubitelje leposloven ne do vrat, ne da bi ga bilo j Latistien, ko se je vrnil domov, Strabane, Pa. Čitala sem dopis Mrs. Frances Lilian i cli iz Chicago, 111. Piše, da je tam umrla Miss Jennie Gaber. Prav žalostna sem bila, ko sem to čitala. Pokojno Jennie in njeno sestro Ano sem osebno poznala, če je tista, ki jo jaz mislim. Marca 1913 sem prišla v Pueblo, Colo. Kmalu potem sta prišli Anna in Jennie Gaber tudi v Pueblo k svojemu stricu in teti Mr. in Mrs. John Gaber, ki je imel salon in sta pri njem delali. Mi smo bili prijatelji, ker Gabrovi so bili krstni botri mojemu prvemu sinu. Mr. J. Gaiber je umrl in kot vidim iz dopisa, je tudi Ana že umrla. Verjamem, da ju je vsak rad imel, ker sta bili zmiraj veseli in prijazni. Naj v miru počivata. Prizadetim moje sožalje. 25. julija zvečer sem bila zelo presenečena, ko je zaorilo od zunaj: Surprise! Ko sem hotela zunaj napraviti luč, da bom videla, kdo so, sem se zmotila, kajti luč je zagorela na vinski trti, namesto pod porčem. Tako je napravil moj sin, ko me ni bilo samo malo časa doma. Torej livala lepa vsem skupaj in vsakem posebej za lepa darila ter za jed in pijačo, ki ste jo s seboj prinesli. Hvala Mr. J. Ludviku, ki je tako raztezal harmoniko do petih zjutraj. Ob enakih prilikah bom rada po-, vrnila, kolikor mi bo mogoče.. Pravijo, da po sedmih letih pride vse okoli in tako je pri-, šel okoli tudi moj svak Tony Rehar z mojo sestro. Njega nisem videla res že sedem let.. Obiskala sta nas 20. junija in, ODVAZANJE VODE Vsled velike stiše in pomanjkanja dežja je po nekaterih kra-jih na Severo-zapadu popolno-talk manjkalo vode. Farmer]i jo morajo dovažati iz daljnih krajev. Slika nam kaže prizor blizu mesta Lincoln, N. D., kjar farmer polni tank z vodo iz jezera H&oeon. smo se pomenili največ o delu in« ameriški dobroti. Poleti se je lepo kam peljati, da človek kaj vidi. Ker je hotel njun sinček ostati tukaj na počitnicah, smo ga morali spraviti tudi nazaj. 1. avgusta nas je odpeljal Mr. J. Žigman k njim. Letos je bplj žalostno. Česar ni uničila voda, je pa suša. Koruza je po nekod čevelj visoka, pa ovete. Tisto ne bo ne za ljudi, ne za blago. — Pašniki in farme so vse rjave. Vmes se vidi malo zelenega, kar je začelo poganjati sedaj, ko pade malo dežja. V Allegheny je most zaprt, ker ga so začeli popravljati. Železna ograja je vsa polomljena in leži na tleh. Tam se vidi, kako huda je bila po voden j. Kare prevaža preko vode ferry in račiinajo od vsake kare 40c. Jaz sem protestirala, da ne grem, moj mož in Žigman sta pa rekla: Ce nočeš tako, pa pojdi okoli. Tačas je pa že zapeljal gori, pa ni bilo nič hudega. Ker Mr. Žigman pozna poti, smo bili na Kreamer v 1 urah. Tam okoli je dosti gozda. Zopet smo se lepo imeli, za kar je največ skrbel Ti-šlan s harmoniko ali kakor ga Fr. Krol imenuje Biguš. On je vedno vesel, kakor godec. V nedeljo popoldan . smo se odpravili domov in ob petih smo bili zopet doma, trudni in zaspani. Pa nič zato, samo da je bil kratek-čas. Če še kdaj pridem na Kreamer, se ne bom nič več sezula, če me bo prav kurje oko bolelo, vi tam pa že veste zakaj. V nedeljo so vse trgovine zaprte, jaz imam pa samo en čevelj. Če bi vedela, bi šla še tisto uro leč obuta. K sreči, ga je našel baš tisti, ki ga je spravil, če prav je na vse pretege trdil, da ga ni. Naj bo, kakor hoče, veselo je pa le bilo. Franku Medenu pa hvala, ker je naredil tako dolgo pot zastonj. Hvala Mr. in Mrs. Rehar za postrežbo. Hvala tudi vsem, s katerimi smo bili skupaj: Mr, in Mrs. T. Poje, Mr. in Mrs. Kos ter Mr. in Mrs. T. Tomazin. Vam urednik pa priložem money order za podaljšanje naročnine ker mi poteče 10. avgusta in za novega naročnika. H koncu 'pozdravim vse citate] je tega lista. Ti Zgaga pa Ibodi prepričan, da tudi vročina se bo enkrat umaknila, da bo lahko vsak svoj dopis videl. Anna Sterle. Atk&tMmAMVRl VTAKT. •« .'i - - -1 t. . Ji Iz Botogne je dospel v Eim prvi električni aerodinamični vlak, ki je imel tri vozove^ Takšni vlaki, ki vozijo z brzino več nego 160 km na uto, bodo v večjem obsegu še letos kot ''rapkini vlaki" postavljeni v Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. .30 AZAZEL, trdo vez. ...........................Lr- broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.... .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatnra. Dela je prevedel v krasno slovenščino naS najbolj Si pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petib dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Beonld Andrejev. 32 str. Cena .... .55 Globoka ruaka drama je podana v .>-ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo Igra v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST , Spisal L. Novak. 45 stkani. Cen- ........ .30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-čamo. __ * LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ......... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanj ............~ .60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Zaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba Ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMONDU, 4 dej 10 v?£?ilN^BSTAN'Mncinski'52 strani:.:: ti NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str. .. ... .50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah ...........30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... ^ Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o- drom. PETRČKOVE poslednje sanje Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... 40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON . Spisal Gerhart Hauptmann. 124 stt. .. .50 Dramatska bajka v petib dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .2. str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO ........................... .30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Ve*..... .00 0THELO, Shakespeare. Mehko vezano ------- -'0 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko . vezano. Čepa ..................—......................-...... SKOPUH, MoUere, 5. dejanj. 112 str......... -50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni stre*-. ~m,eč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o~ drib, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .... .60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 1 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30 ZA KRI& IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. ., 3.snopič. Mlin. pod zemljo. Sv. Ne^a, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ..y.............. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................h............... .30 20. snopič. Sv. Jiist, Ljubezen Marijinega o- troka ............................... .80 PESMI in POEZIJE ^ AKROPOLIS IN PIRAMIDE ...............80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broSirana L— KRAGULJČKI (Utva) ....................... BOB ZA MLADI ZOB. trda, vez ........... .. . .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ...:................1.K NARCIS (Graden), broS..................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. JSQ POtETNO KLASJE. Cena .................... JO PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SIJJTNE , (Aibrecht), broS. .................. J» POHORSKE POTI (Glaser). broSrano........ M STO UGANK (Oton Zupančič) ,............... 50 VIJOLICA. Pesmi za Jnladost ......................M ZVONČKE. Zbirka pesni j za slovensko mladino. 1 Trdo vezano ..............p«<«».«..•••••« <90 ZLATO ROG, pravljice, trda vez. ....................00 ŽIVLJENJE , Spisal Tinko Samec. 109 ifrant Oena.......M PESMI Z NOTAMI mešani in moški zbor Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............ Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, ugiasuil Kari Adamič ............................ Cena L50 planinke Pesmi za sopran, alt, tenor in Da», ugiasbil J. Laharnar ........................Cena 1JB0 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek ......... -45 Trije moški zbori. (Pavčičj Izdala Glasbena Matica .................. .40 dvoglasno Naši binmi ................................... -50 mladini Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Ugasli Emil Adamič ................Cena L— mešani zbori Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .• .45 razne pesmi s spremljevanjem: Domovini. (Foestev) Izdala Glasbena Sdatlca .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.......... .45 V pepelnieni noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .75 Dve pesmi. (Prelovec). Za moSki zbor in bariton solo ................................ -20 NOTE ZA GOSL-I Uspavanka, zložil Jos. Vedral............Cena L— male pesmarice Št. 1. Srbske narodne himne ............«... .15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni ................ 05 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podoknicu .......................... Jfi Slav ček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... JS5 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel) . .L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljr?^ — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................49 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ...................................... .40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.— Tantum Ergo (Premrl) ...................... .50 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foe rs ter) .50 K svetemu ReŠnjemn telesu (Foerster) ........ .40 Sv. Nikolaj .................................. .55 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena l_ MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie 1 Cena L— hvalite gospoda Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena l_ priložnostne pesmi za izvan cerkvene in društvene slavnostl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena l— NOTE ZA CITRE Koželjskl. Poduk v igranje na eitrah, 4 i£ezkl 3.50 Bnri pridejo, koračnica ...................... J50 NOTE ZA TAMBURIČE tamburaš, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena cvenske narodne pesmi za tamburaški zbor ta petje (Bajuk) ............................l30 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih . __ pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fleino ......................L_ RAZGLEDNICE Newybrške. Različne, ducat ................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat ......................... «40 posamezni komadi po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v »gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEStf lfcth STREET NEW YORK. N. Y. I UX2TS Hči druge žene New York, Thursday, August 13, 1936 \-MMt Ezneifisr SWvbne D JILT IN UJBX. □ 20 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Avtomobil je vozil tudi skozi Diatti gozd, nato pa skozi tropični gozd, ki se je raztezal levo in desno ob reki. Tu je bila vožnja nekoliko težnvneljsa, ker so drevesne veje segale čez cesto. In ker je moral avtomobil voziti počasi, so morali biti zelo oprezni, kajti na tem kraju so še bili panterji in leopardi. Gonda je imela puško pripravljeno na strel, kakor tudi njen oče in Gr^ga. In res skoči tik pred avtomobilom mogočen panter čez cesto; avtomobil bi ga bil skoro zadel. V vkotou je prhajo kazal svoje strašne zobe, toda je takoj nato zopet izginil v temnem gozdu. Najbrže ga je ropotange motorja zbudilo iz spanja. Ker ea niso več dobili na pregled, so položili puške v Naročje. Nad njimi se je na vejah samo še gugala skupina malih opic, ki pa so tudi takoj izginile, kadar je zatrobil avtomobilski rog. Gonda je vedela, da se zadnjikrat pelje skozi tropični £ozd. Zadnjikrat je videla bnjne liane v kratenem cvetju, zadinj ikra t mogočne varninikine, zadnjikrat majajoči se bambus in bujno zelenje tropičnih rastlin. ' Ko so prevozil: gozd, je vodila cesta po ravnini, ki se je raztezala x>red njihovimi očmi. Vozijo se ob reki, na kateri je bilo videti čolne, pa tudi majhne parnike, ki so vlekli velike tovorne čolne, naložene z raznim blagom. Pokrajina je bila vedno bolj civilizirana. Grega Ln Gonda sedite roko v roki, kot dobra, zvesta prijatelja, ki sta vedela, da se vidita zadnjikrat. "Za koliko časa?" misli Gonda. INOZEMEC IN VMEŠAVANJE V POLITIKO Ta je sedemnajsti izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji. Tik pred zaključitvijo 74. kongresa je poslanska zbornica sprejela zakonski načrt, po katerem- inozemci, ki se pečajo z inozemsko propagando ali pa se vdeležuj^jo protizakonite politične delavnosti v Združenih državah, bi bili podvrženi de-portaciji. Zakonski načrt ni prišel do glasovanja v senatu, ali bržkone se bodo predlagatelji potrudili, da se tak zakonski načrt vzakoni v prihodnjem kongresu. S tem postane akutno vprašanje v zvezi s to razpravo o državljanstvu. Ali ima inozemec pravico, da se peča s politiko in, ako ima to pravico, do kake mere f To vprašanje je zlasti važno vpričo okoKščine, da se bo v Združenih državah te prihodnje mesece vodila usodepolna politična kampanja za izvolitev predsednika in kongresa. Vsakdo bo razpravljal o političnih programih in o vrednosti vsakovrstnih kandidatov. Kako pravico pa ima inozemec, da se Vdeželi te velike politične debate, v kateri ljudstvo te deže- 41 Za vedno," misli Grega, Med potom se morajo večkrat vstaviti, da se okrepčajo v kateri 1; in kaj pojedo. Vožnja je vzela ves dan in Gonda in njen očel ]* si J50 izbralo svoje voditelje -ta bila v skrbeh zaradi Grege, ako vožnja zanj ne bo prena-|*n začrtalo si svojo pot za dru-porna. Toda ni kazal nikake utrujenosti; svojim prijateljem štiriletje? je hotel ostati v spominu kar najbolj močan. ! Inozemec ne more voliti, ko Bil j? že mrak, ko prideyo v Palembang in se nastanijo "7 hotelu. In zadnii večer prebita Gonda in njen oče v Gre-govi družbi. Po v »čer j i še dolgo ostanejo skupaj. Še mnogo so si imeli povedati. Naslednjega jutra spremi Grega Gondo in njenegia očeta'nie' držati govore ali s kušal na pamik in med veliko množico ljudi se poslove. To je tudi I vplivati na mnenje volileev v pomagalo, da so se obvladali. Sicer pa so se že zadnje štiri deželi. Edina izjema k te-tedne neprestano poslavljali. Sedaj so hoteli napraviti kar mu splošnemu pravilu je ta, da mogoče kratko. Grega ne ostane doUgo, kajti čutil je, da so inozemcu preti deportacija, ako ameriški narod pojde na volišče dne 3. novembra. Ali po zakonu ni nikjer prepovedano, da bi on smel izraziti svoje mne iregove moči pri koncu. Iskreno in molče objame Rutarja in ravno tako molče prime Gondo in jo poljubi na oči in lice. Nato pa naglo odidr. Njegova visoka, vitka postava se vpo-?,iblja pod veliko težo. Samo še enkrat se ozre za njimi, predno sta mu izginila izpred oči, pa vendar dovolj daleč, da nista opazila njegovega bolestnega obraza. Še enkrat jima pomaha z rokami. Gonda je krčevito jokala. Kako rada bi zvestega, ljubega prijatelja iz svoje mladosti pridržala! Vedela je, kako ga je bolelo srce in da se je moral vrniti v samotno življenje brez vsakega veselja. In to jo je najbolj vznemirjalo. Tudi Miklavž Rntar ima sol-zne oči; mladeničevo vitko postavo je videl še v megli. Nato je Grega izginil njihovim pogledom. Gre naravnost v hotel in v svojo sobo ter se zapre. Nato pa se izmučen vrže na posteljo, si z rokami zakrije oči in leži več ur kot mrtev in i&e bori z bolečino v svojem srcu. Počuti se do smrti nesrečnega, ker sta ga zapustila edina človeka, ki jih (je ljubil. Njegovo dobro, zvesto srce je bilo raz-tigano vsled bolečine in smiatral bi za dobroto, ko bi sedaj t:»ko ugasnil kot luč. Tako leži ves dan in celo noč, ne da bi mogel spati. Da jo mogel biti sam v svoji bolečini, to je bila dobrota, ki si jo je hotel kupiti z denarjem svojega starega očeta. To je za nekaj časa premagalo njegov ponos. Na drug način ne bi mogel urediti, da bi bil sam. Neznosno bi mu bilo, ako bi .v takem stanju moral stati pred brezčutnimi očmi in bi še mogoče moral poslušati surove šale svojega brata. Tudi prihodnjega dne ne*zapusti še hotela ter je sobarico, ki ije hotela pospraviti njegovo sobo, odslovil. Ničesar ni bilo treba pospraviti. Niti postelje ni rabil. Naročil si je **mo majhen prigrizek in ča^j. Sili se jesti, da ne bi omagal. Se le prihodnjo noč more zaspati; toda ta spanec je bil težak, svinčen, pa mu je saj prinesel za nekaj ur pozabljenje. Naslednjega jutra se obleče, zajtrku je in gre iz hotela ter gre na prostor, kje je pred dvema dnevoma dopoldne odpeljal par ni k z Gondo in njenim očetom. Znova ga prevzame bolest in tava po obljudt*nih ulicah, ne da bi vedel, kam gre. Nikdo i:a m poznal in to je bilo zanj dobro. Nikdo ga ni izpraševal, nikomur ni bilo treba odgovarjati; to je bilo zanj najboljše. . dJa dni -*e v Palemibangu in si je skušal potola- žiti bolečino .dovesa. Nato pa se je vrnil na Ramovo; peljal se je z vlakom do vasi, ki je bila najbližja Raimovi. Tu je počakal, da je zvečer prišel ponj oče z avtomobilom. Tako ae je ž njim dogovoril. In z navidezno mirnim obrazom je prišel na Ramovo, ki naj bi bil njegov dem, ki pa nikdar ni oil, odkar mu je umrla mati. Gonda in njen oče sta imela lepo vožnjo, ki je niso motili neprijetni dogodku Ko dospeta v Kodanj, si poisčeta hotel. l\eka|j dni sta hotela ostrti v Kod an ju ? da si nakupita nekaj novih ob lok. Oblaka, ki sta jo imela še iz Palembanga, je b.-Ia že iz mode in Miklavž Rutar na noben način ni hotel, da h\ Gondina zunanjoit zaradi nemoderne obleke kaj trpela, Gonda je va vse načine skušala premagati bolest nad ločitvijo o-l avdjtga ?tarega doma in od prijatelja Grege. Z velikim junaštvom jo je prenašala in mnogi novi utisi so ji pri tem pomagali. P-i ločitvi je vedno najboljše za onega, ki pride v novo okolic^, ker mu tedajj pridejo druge misli. Oče z velikim veseljem opazi, da se Gonda želi hrabro uživiiti v novo življenje in privaditi na nove razmere. Njena živahnost ji je pomagala, da je tudi to spregledala, kar ji je Lilo tuje m se ji je zdelo smešno. Prišlo ji je prav da je že bila nekolik ok rat s svojimi starfši v Evropi. ^ ifialje prihodnjič.}^ , ' on kritiziral hišo in narekoval, kako naj se upravlja. Na isti način mnogi Amerikanci čutijo, da inozemec, ki je dejanski gost Združenih držav, nima pravice kritizirati obliko vlade ali način, kako se vlada. Zakonski načrt, ki smo ga. poprej omenili, napravija zani-' mivo razliko med inozemcem,] ki je tukaj začasno, in onim, ki' je bil pripuščen za stalno bivanje. Ali bi ta načrt postal zakon, bi zso zapisali naslednjo rešitev: " Njegovo veličanstvo je na seji državnega sveta dovolilo, naj se osebne tehtnice postavijo za dobo dvajsetih let na cestah in izven vrat pariškega mesta, kakor tudi na smjeih. Lastnik teh tehtnic imej pravico zahtevati ta čas odškodnino od vsake osebe, ki se hoče tehtati. Ker so te tehtnice namenjene samo za tehtanje oseb, je prepovedano uporabljati jih za tehtanje blaga ali drugih stvari.'» Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJ EVIDI Na močnem papirju a platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija-30 Dravska Banovina .........:. 30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DR2AV VELIKI *.................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZ- NIH DRŽAV: Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado, Kan Has, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom je priloiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali t centa. Ce pošljete gotovino, rekomaodl raj te pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 18 Street New York, N. Y. preko JU2NE PROGE "Solnčna pot Atlantika" NAJBOLJ DIREKTNA PROGA VULCANIA SATURNIA REX 20. AVGUSTA — 8. SEPTEMBRA — 26. SEPTEMBRA .SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 TIR ŽELEZNIŠKE VOŽNJE DO VAŠE DOMOVINE (Najhitrejša ladja C i \TA| k (Edino gyro-,tabill. na južni progi) jj y A ladja sveta) 22. AVG. — 29. AVG. — 5. SEPT. — 19. SEPT. _ 5. OKT. Na vseh parnikili uživate najboljšo brano, uljudno iK>strežbo in luk-siirjo/.no udobnost, radi katere je Italian Line i>ostala glasovita. Za informacije in rezervacije, obrnite se na kateregakoli pooblaščenega agenta ali na 624 Fifth Ave., New York City Vazno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nate dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila ln tudi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. m zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je slavno, za najmanjše - stroške. Nedriavljani naj ne odlašajiSda zadnjega trenutka, ker se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2 1 6 West I 8th Street New York, N. Y. << GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-Ije, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. i Pišite nam za cene voanlh II-stov, reservacljo kabin in pojasnila sa potovanj«. g SLOVENIC PUBLISHING 3 COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th 84, Now Iwk •TTTTinrrnnnnrro or nooooioioooooot