LETO 1941-XX	3. DECEMBRA »	ŠTEV. 49
Lucerna - njena gospodarska
vrednost
Lucerna služi kot hrana vsem domaČim živalim — razen mesojedcem. Je prvorazredna hrana prežvekovalcem, konju, oslu, muli, svinji in to kot zelena ali kot seno, ali ansilaža. Lahko jo pa tudi zmeljemo in delamo iz nje krmila. Njeno seme se lahko uporablja v tovarniške namene.
Kot zelena hrana se uporablja v hlevu ali pa рокобепа in potem suha. Zelena lucerna je za mlečno živino (krave) nenadkriljiva, za konja je odlična in večkrat nadomešča zrnato hrano, pa tudi kot ovčja hrana daje dobre rezultate. Isto velja tudi za vso ostalo rogato živino. Dobra je za sviujo-dojiljo. S koruzo pomešana daje zelo dobro hrano za gojenje svinj. Svinjam jo moramo dajati, ko je Še mlada, a konjem, ko je v cvetu. Odlična brana je tudi za ostalo živino, posebno če je zaprta. Zelo se priporoča za koklje in piščance. V začetku lahko živino na paši zadržimo manj časa, a s številom dni ta čas podaljšamo Za svinje je lucerna priroden pašnik. Trdi se, da so mladi prašički svinj-dojilj, hranjenih na lucerni, zelo lepi, razviti in zdravi; se brž razvijajo in se prično zgodaj sami pasti. Ovce pa moramo pustiti na lucerno le, če so lačne, sicer jih napne. Dobro je, če jim damo prej malo suhe hrane.
Dobro spravljeno lucernino seno ima veliko vrednost kot živalska hrana. Ansilaža je malo manj vredna. Seno mlade lucerne je odlično za mlado živino.
Lucerna ima po edinici površine dvakrat toliko suhe substance na leto kot koruza in trikrat toliko beljakovin.
Lucerna ima še mnogo drugih odličnih lastnosti. Je pravi dar, ki ga je Bog dal človeku. Ona polni z zlatom kmeto-valčeve žepe na mnogo bolj tajinstven način, kot so to mislili doseči alkimisti У. državi Kolorado ima lucerna tako ve-
lik pomen, da blagostanje te države leži v prvi vrsti na gojitvi lucerne. Lucerna napravi plodna tudi ona polja, ki so sicer pred njo bila brezplodna. Njeno korenje je brezplačen in dragocen regulator vode. Niti ena druga kultura ne pušča zemlje v tako odličnem fizikalnem stanju kot lucerna. Ona zbira velike količine dušika iz zraka s pomočjo svojega korenovega sistema in ga potem prepušča sledečim kulturam.
V tretjem letu gojitve daje lucerna na 1 ha 84 kg zbranega aktivnega dušika v podzemeljskih, a 15 kg v nadze-meljskih delih. To je njen čisti poklon, ki nam ga daje samo z dušikom.
Za kulturo lucerne so najboljše globoke osrednje zemlje, torej globoke peščene, lapornate in blage ilovače, ilovno-peščene in tudi same ilovnate zemlje, če imajo v zdravici dovolj apna. Škodijo ji vlažni položaji in vlažna leta. V suhih in malo toplejših krajih pa da boljše rezultate od rdeče detelje. Lahko tudi uspeva na peščenih in prodnatih tleh, pa tudi na nepropustni zbiti zemlji, le da jo gnojimo s kalijem in fosforom. Prav tako so dobre tudi vse globoke zemlje, samo da so porozne (ne preveč vlažne) in imajo dosti apna. Normalno uspeva, samo da je v zemlji 0.2 do 0.3% apna. Izpod 0.1% daje zelo slabe rezultate.
Lucerna se goji izven plodoreda. Navadno se seje za pognojenimi okopavi-nami. Dobro pa je, da ee zemlja prej globoko preorje. Lahko jo pa tudi po-sejemo po strnišču, ki smo ga pognojili s hlevskim gnojem in zorali.
Za lucerno moramo zemljo globoko orati, navadno 25—30 cm. Zemljo moramo čim bolje pripraviti. Umni poljedelci orjejo zemljo dve leti pred setvijo lucerne globoko. Izorano površino pa potem čim bolj zdrobijo. Če sejemo lucerno spomladi, moramo pustiti zemljo tudi
dejstvu mraza. Će gnojimo s hlevskim ali umetnim gnojem, ga moramo zaorati plitvo. To velja tudi za apno. To moramo napraviti jeseni, čeprav je setev spomladi ali jeseni Ako je pa predkultura gnojena, ni treba gnojiti lucerne.
Sejati moramo zdravo, kaljivo seme. Lahko eejemo jeseni in spomladi. Boljše je jeseni, ako je ugodno vreme in ako je dovolj časa. Jeseni sejmo bolj zgodaj, da so biljke pozimi že dovolj, a ne pre-
več razvite, ker bi se sicer pod zemljo zadušile. Sejmo 20—30 kg na 1 ha. Semena ni treba pregloboko pokrivati: 1 do 1.5 ali 2 cm največ. Če pri jesenski setvi nikne plevel, ga pustimo kot zaščito čez zimo.
Lucerna nam prinaša velike koristi, posebno pa danes, ko nam primanjkuje tečne živinske hrane; zato kmetovalci, sejte lucerno, ki je najboljši zavod za odpravljanje zemljiških dolgov.
O naši prehrani: Vitamini
(Nadaljevanje.)
Vitamin B je v svežem mesu, v jetrih, v vranici domačih živali, praktično v veeh zelenjavah, sadju, gomoljih in koreninah. Važno je, da ga je mnogo v kruhu, ker je v luščini zrnja žitaric in v njihovem kalčku. Poznamo kar sedem vrst tega vitamina.
Znano je, da uživajo revni Kitajci in Jajx>nci mnogo riža. Lahko rečemo, da ga jedo za zajtrk, kosilo in večerjo. Tisočletja so ga luščili tako, da so ga tlačili, kakor pri nas taremo lan. Ko pa je prišla moderna industrija, so ga pričeli luščiti in čistiti s stroji Stroj je pa točen in neizprosen: vsakemu zrncu je odluščil lupino vestno in brez ostankov. Posledica je bila, da je v masah izbruhnila bolezen »beri-beric, ki ji je bila vzrok izključna hran« s poliranim, to je strojno luščenim rižem. Za to bolezen Je značilno vnetje živcev, ohromenie In sušenje mišic, razširjenje srca in druge sorodne okvare. Taka bolezen je opisana že v 5000 letih starih kitajskih zapiskih in tudi to, da so bolniki jedli meso, jajca in zelenjavo in so okrevali. Pri nas prave bolezni beri-beri nimamo, dobimo pa primere, kjer nastopi ob pomanjkanju vitamina B oslabljenje telesa. Takemu bolniku moramo dajalti v hrani korenje, špinačo in zeleni ohrovt, kjer je tega vitamina zelo mnogo.
Vitamin C je v vseh živilih, ki imajo mnogo vode. Tako je v večjih množinah r svežem sočivju, v sadju, prav posebno v papriki, špinači, ohrovtu, solati, limonah, pomarančah, rdečih jagodah, paradižniku in x redkvici. Ker дад» je poleg
kruha glavna hran krompir, je prava sreča za nas, da ga je tudi v krompirju za naše potrebe dovolj. V materinem mleku ga je ravno prav, v kravjem ga je sicer več, toda pri kipenju in pri pasteriziranju se njegova množina zmanjša na tretjino. Vitamin C je zelo občutljiv za visoko temperaturo in ga uničimo s kuhanjem, zato moramo uživati hrano, ki ima ta vitamin, če le mogoče surovo.
Že v prastarih časih so opazovali bolezen, ki ji niso našli vzroka do nedavna, daei so si znali umno in pravilno pomagati. Po morjih so takrat prevažale le jadrnice, na katerih so uživali pomorščaki močnate jedi, suhe ribe in suho meso. Pri dolgih vožnjah pa so se začeli kazati izpadni pojavi vitamina C, namreč bolezen skorbut. Dlesna začnejo razpadati, zobje izpadejo, žilice ne drže več krvi in jo propuščajo, tako nastanejo krvavitve. Prastari lek za to bolezen: uživanje svežega sadja, zelenjave in krompirja. — Važnejši kot skorbut odraslih, ki je danes manj razširjen, je otroški skorbut. Pojavlja se pri otrocih, kjer so bile mamice prelene, da bi jih dojile ali pa je usoda ali narava hotela, da niso deležni materinega mleka, ali so jih hranili izključno z mlekom, ki se je kuhalo predolgo. Tak otrok je pravi mojiček-bingljaček. Dolge kosti postanejo zelo občutljive, ker nimajo potrebne hrane. Krvavitve in druge tegobe napadajo takega živega mrlička. In kaj bi ga rešilo? Materino mleko in nekaj ci-tronovega, pomarančnega ali paradižnikovega soka.
r Vitamin D pospešuje №sï kosti in skrbi, da nastane pravo poapnenje kosti. Njegova največja važnost za človeško telo je v prvih dveh letih življenja. Če ga ni v hrani, nastopi angleška bolezen ali rahitis, to je ukrivljenje kosti. Vitamin D je v mleku, rumenjaku. Ima ga jetrno olje morskih rib. Skrbno očiščena ribja jetra obdelujejo z vročo paro in na ta način dobijo ribje olje, ki ga zdravniki tako priporočajo.
Ostali vitamini. Ker ima abeceda še mnogo črk, je šla znanost na lov še za drugimi vitamini. Da ne bo naštevanje predolgočasno, naj omenim še dva. To sta vitamina E in P.
Vitamin E je predvsem v zrnih žitaric, zlasti pšenice, v svežem mleku in surovem maslu. Če so dajali podganam hrano brez tega vitamina, so sprva mladiči bili splavljeni ali mrtvorojeni, pozneje pa so bile živalice jalove. Jalovost je prenehala, čim so jih pričeli krmiti 6 pšenico. Poskusi s tem vitaminom na ljudeh pa vise še v zraku.
Vitamin P je najmlajši in so ga nedavno odkrili v papriki. Mogoče se kažejo njegovi izpadni pojavi v pomanjkanju temperamenta in bojevitosti.
Da bo pregled jasnejši, hočem prikazati v majhni tabeli, kako in v kakšni množini so vitamini zastopani v običajni hrani, da bo bralec lahko presodil, kaj naj je v tem ali onem letnem času, da bo hrana polnovredna. Vitamin	A B C D E
Vitamin	A B C D E
mleko	! J J J —
surovo maslo III — — H — meso	I ! I — —
jetra
moka ržena sveže zelje špinača paradižnik
!! 1
1! !
I	II
II	— I I
II - I 1! 11 1 II - !
K temu pregledu dodajamo samo to, da je s ! označeno medsebojno razmerje posameznih vitaminov v hranivu.
Dalje prih.)
Važnost gojitve rastlin - oljaric
Oljnate rastline so vse one industrijske * bil jke, ki imajo namesto škroba v semenu, redkeje v korenju, steblu, listju ali mesnatih plodovih, kot rezervni material, olje. Pred odkritjem petroleja in drugih mineralnih olj, so imele oljnate rastline veliko važnost, ker so dajale material za osvetljevanje, ki je omogočilo nočno delo in širjenje prosvete; danes je pa raba rastlinskega olja zelo raznovrstna. Rabi se kot jedilno olje, kot olje za konzerviranje rib, biljno olje se rabi tudi v zdravilstvu za masažo, za čiščenje — ricunosovo olje. Veliko rabijo biljnega olja v kozmetiki in industriji za izdelavo mila, za umetni kavčuk, za oljnate barve, za izdelavo tiskarskega črnila, za barvanje tkanin, mazanje strojev itd. itd.
Mi tudi mnogo uvažamo rastlinskega olja, celo za milijonske vsote. Z gojitvijo oljnatih biljk bi se tudi poboljšal položaj našega kmeta, popravilo bi se stanje naše trgovinske bilance, naša oljna industrija bi se pa postavila na lastne noge.
Naš kmet bi tudi z gojitvijo oljaric
priiel do novega izvora dohodkov; vpe-Ijanje oljnatih rastlin v kulturo bi vplivalo tudi na boljšo razdelitev in zaposlenost ljudske in živalske delovne moči v kmetijstvu in zmanjšalo eploh riziko današnjega kmetijskega gospodarstva. Nazadnje dobi kmet v odpadkih, ki preostanejo pri fabrikaciji olja — bodisi, da se to vrši s stiskanjem ali pa z ekstrak-cij — odlično in jako hrano na belan-čevinah in masti, za prehrano naših domačih živali, v obliki oljnatih pogač, ali pa moke. S tem se tudi vrača kmetijskemu gospodarstvu vsa rastlinske hrana, ki so jo oljnate rastline odvzele zemlji, ker čisto olje predstavlja samo organsko sintezo: ogljika, kisika in vodika, osvojenih iz zraka in iz vode..
Kar se pa tiče cene, bi se lahko dosegle s sporazumom samih pridelovalce* z odgovarjajočimi industrijami olja, v čimer bi bila tudi država zainteresirana in bi posredovala če drugače ne, bi vsaj z zaščitnimi carinami dala prvenstvo predelavi domačih sirovin. V Ljubljanski pokrajini bo letos začela predelovati tovarna olja Hrovat seme solnčnic v olje.
Rabila bo okrog 1000 ha obdelane zemlje in zasajene s sončnicami. Tudi tu se nudi lep zaslužek za našega kmeta.
S svoje strani pa mislim, da bom vsaj malenkost prispeval k rešitvi tega zelo važnega vprašanja, če opišem v glavnih potezah gojitev teh zelo važnih oljnatih rastlin.
Pri nas pridejo tu v poštev: sončnica, soja, njivska buča in oljnata repica.
Sončnica (Helianthus annuus). Uspeva povsod tam, kjer rodi tudi vinska trta.
V	pogledu zemlje ni izbirčna, samo da je zemlja dovolj močna in dobro pognojena. Seje se aprila v vrste 80—100 cm. Na hektar se porabi 10—20 kg semenja. Bere se oktobra meseca na ta način, da ee klobuki sončnic sesečejo in puste na prepihu, da se posuše in izločijo zrna. Prinos 10—15 q zrna po ha. Seme vsebuje od 20—25 odstotkov olja. Opis pridelovanja same sončnice pa prihodnjič, verjetno bo pa izdala tovarna olja llrovat kak letak.
Soja (Soja hispida). Zelo je sorodna našemu fižolu. Domovina ji je Kitajska in Japonska. Ima pa v svojem zrnu največ beljakovin, še več kot meso. Zato je tudi danes ta rastlina zelo važna, ko primanjkuje beljakovin (mesa). Goji 6e pri nas zaradi olja. ki ga vsebuje 16 odstotkov, pa tudi zaradi proizvodnje sojine moke, a služi tudi za proizvodnjo umetnega kavčuka. Beljakovin ima sojino zrno do 40 odstotkov, masti 18, torej je 10—15 krat več masti v sojinem zrnu kakor v zrnu pšenice ali fižola. Ima pa tudi lecitin, ki ga rabi živčevje za pravilno delovanje. Ker ne vsebuje skoraj nič škroba, je soja koristna hrana za revma-tike in diabetike (ljudi s sladkorno boleznijo).
Rabi se za pridobivanje industrijskega olja, z boljšo rafineracijo bi bilo pa iz nje tudi dobro jedilno olje, Nemčija ga že izdeluje. Sojo pa lahko uporabljamo tudi za kavo, seveda kot posebnost.
V	Savinjski dolini meljejo sojo in uporabljajo sojino moko za peko kruha. Mešajo namreč med 100 kg krušne moke 5 do 10 kg sojine moke. S tem postane kruh gladek in malo vlažen ter se tudi ne pokvari tako hitro; je pa sicer zelo okusen in je bil zame posebnost, ko sem ga jedel letos v Savinjski dolini.
Soja se pa tudi uporablja za pitanje, saj ima zdrob dvakrat večjo vrednost od lanenih tropin in celo štirikrat večjo od pšeničnih otrobov. Pri nas tudi primanj-
kuje mlek'a, zalo dajmo našim mlečnim kravam sojin zdrob na ansilažo in količina mleka se bo občutno zvišala. Morda bo tudi zanimalo nekatere, da se izdeluje iz sojinega semena sojino mleko in sojin sir.
Soja se seje aprila, saj prenese tudi —7 stopinj brez vsake škode. Dobro pa je, da pred setvijo seme namočimo v topli vodi in nataremo s finim peskom, ker ima sojino seme zelo debelo in odporno kožo, s tem pa tudi povečamo njeno ka-lilnost. Sadimo jo navadno po 2—3 zrna v eno jamico, na razdalji 45—50 cm. Globina setve je 4—5 cm. Semena uporabimo na ha 30—40 kg. Pridelek j>a je 7—14 q zrna in 12—30 q slame po ha. Pusti pa tudi zemljo v dobrem stanju. Dobro bi bilo, da bi gojitvi soje, posebno danes, ko nam primanjkuje beljakovin, posvečali večjo pažnjo, ker to je rastlina bodočnosti.
Njivsko bnčo (Cucurbita pepo) pa navadno sadimo med koruzo ali pa na kompostu. V današnjih časih, ko primanjkuje olja, je tudi ta rastlina zelo važna in jo pridelujmo v čim večji množini.
Važna oljnata rastina je tudi oljnata repica (Brassica napus oleifera), ki uspeva povsod, kjer uspevajo ozimne žitarice. Gojimo jo lahko kot ozimino, ali pa kot jarino. Njeno seme ima celo do 50 odstotkov olja, ki se uporablja v najrazličnejše svrhe in je posebno v vojnem časa zelo dragoceno.
Iz gornjega smo videli, koliko bogastva ima naša lepa zemlja ravno v rastlinskih oljih in mar ni to nacionalen greh in velika gospodarska škoda, da dobavlja naša oljna industrija oljnate sirovine iz inozemstva?
Kadar umrje kdo v hiši, je treba zne-sti posteljnino na eolnce. Kar se da oprati, operi s kropom Drugo se lahko razkuži z vročino. V mestu imajo nalašč tako peč zato: doma si pomagamo lahko z vročino krušne peči, če denemo posteljnino na vročo peč. Seveda ne prevročo. Nekateri zakopavajo okuženo obleko za 24 ur v prst. Nova navada, da leži mrlič kar na postelji in je odet v kako lepo odejo, je zelo nespametna. Mrtvo telo se prekraja in odeja vleče nase. Potem je navadnq ne razkužijo; pokrije se kar drugi žnjo. V nekem kraju je umrla deklica nagloma. ne da bi vedel zdravnik, za čem je umrla. Pokopali so jo in dalj še tisti večer njeno sestrico na isto neprezračeno posteljo. Umrla je že drugi dan,
№
Stanovanjska tla
Težko je vprašanje čistih, Snažnih lal, zlasti na kmetih. Domači pridejo e polja z blatnimi, umazanimi čevlji. Pri kidanju gnoja se vselej nabere na čevljih nesnaga, prav tako, če imamo opravek v hlevu ali na vrtu. Poleti skačejo otroci po lužah, gazijo z golimi nogami po blatu in ga med prsti na nogah prenašajo v vse prostore, a pozimi prihajajo iz šole z docela premočenimi čevlji, ki jih odložijo v sobi, da se na tleh napravi cela luža ali pa v takih čevljih cel popoldan tičijo in skačejo okrog. Pri nekaterih hišah je še kuhinja tako zidana, da prideš v njo naravnost z vrta ali z dvorišča. Vmesne veže, kjer kolikor toliko odpade nesnaga s čevljev, ni. Kako je potem mogoče imeti res snažna tla? Marsikateri možakar brezobzirno pljuva po tleh in meče okrog sebe čike, kamor pač prilete. In po takih tleh se potem igrajo in plazijo otroci, ki so komaj shodili in vse se čudom čudi, če dobe garje, hraste ali zbole za jetiko in kar je še takih bolezni, ki jih otroci dobesedno poberejo s tal.
Res, da ponekod pazijo na čistočo in tedensko enkrat, navadno v soboto, po-ribajo pod. A še preden zašije nedeljsko jutro, so ob deževnih dneh tla zopet taka kot prejšnji dan. Če pa jih po ribanju pogrnemo s papirjem ali kakšnimi napol raztrganimi . cunjami, je pa prav tako grdo. Tako ima gospodinja vedno le skrbi in delo, nikoli pa ne lepih in čistih tal.
Kako je torej mogoče tudi po preprostih kmečkih in delavskih stanovanjih paziti na čista tla?
Prava čistoča tal ni odvisna samo od tega, kako mi sami pazimo na čistočo, ampak tudi od kakovosti poda samega, oziroma od snovi, iz katere so tla napravljena in načina, kako so obdelana. Preden bomo govorili o našem prizadevanja čim dlje ohraniti čista tla, ei oglejmo razna tla po kakovosti.
Tla so lahko kamenita, lesena ali pa pokrita z linolejem. Imamo tudi še druge vrste tal, odnosno tlakov, tako ksilo-litni in plutovinasti tlak, ki j>a pri kmečkih in delavskih hišah ne prihajata v poštev, ker sta ne samo precej draga ampak tudi manj odporna kakor kame-cit in lesen tlak.
Za priprosta stanovanja sta Tedaj najprimernejša kamenit in lesen tlak, ki tudi linolej m več čisto neznan.
Kamenitih tlakov je več vrst. Najprej je navaden cementni tlak, ki ga pogosto najdemo po kmečkih in delavskih hišah ne samo v veži ampak tudi v kuhinji Boljša kamenita tla pa so sestavljene iz pisanih, vzorčastih plošč, ki jiL polagamo v mavčno jiodlogo tako, da dobimo razne oblike in okraske. Ne» kako sredi med tema dvema je teraoit« ni tlak, mešanica cementa in pestrobarv» nih kamenitih drobcev.	I
čiščenje kemenitega tlaka Je najbolj preprosto. Obrišemo ga s cunjo, ki jo po» makamo v milnico ali lug, ki nam je ostal po pranju. Tako čiščenje, če je pogosto, nam vzame le nekaj minut časa, zato pa je tak tlak izredno pripraven za veže stopnišča in kuhinje, kjer so najhitreje nabere največ nesnage. Čo tedensko vsaj dva do trikrat dobro obrišemo tlak, bo kuhinja vedno lepa, pri vežr in stopnišču j>a zadostuje tako čiščenje enkrat na teden ali celo na dva tedna, kadar je lepo vreme. Pometati pa je seveda povsod treba vsak dan najmanj enkrat.	,
Ima pa kamenit tlak pri vsej svoji dobroti eno slabo lastnost in ta je, da je zelo mrzel, kar se zlasti ^pozimi občutno čuti. Primeren je zato le bolj za veže in stopnišča, a manj za kuhinje. Marsikatera gospodinja se je na takem tlaku nalezla revmatizma, ki se ga ijo-tem vse življenje ni mogla znebiti. Kjer koli je torej v kuhinji tak tlak, nam zelo koristijo slamnate preproge, ki naj jih gospodinja polaga vsaj na tista mesta, kjer mora največ stati, to je ob štedilniku, kjer kuha in ob kuhinjski mizi, kjer pripravlja jedi. Če ima v kuhinji vodovod, naj bo majhna slamnata preproga tudi pod vodno školjko, ker se vedno nekaj vode razlije po tleh. Po kmetih ni ravno stiske za slamo. Spretne roke kaj hitro preko -»ime napletejo take preproge za vse leto.
Za kamenitim imamo lesen tlak, ki ga seveda polagamo le v sobah in kuhinjah, a manj v vežah in stopniščih. Lesen tlak je mnogo toplejši, je pa manj odporen od kamenitega it) več truda imamo, če ga hočemo obdržati čiste-
ga. Tlak iz nebarvanih in nepovoščenih desk je takoj spet umazan.
Lesenih tlakov je tudi več vrst. So tlaki iz trdega in mehkega lesa. Za tlak iz trdega lesa uporabljamo hrastov les. Iz tega lesa je parket, ki ga polagajo v obliki ozkih deščic v poševnih legah na primerno podlogo. Parket snažimo le s krtačenjem in voskom. Ne smemo ga ribati. Če je preveč umazan, ga je treba ostružiti. Parketna tla so draga in si jih kmečka in delavska hiša ne moreta privoščiti. Tudi jih je treba vedno krtačiti in tedensko povoščiti, da ostanejo lepa.
Cenejša so tla iz mehkega lesa. To je navaden tlak iz bolj ali manj širokih, struženih desk ali pa ladijska tla iz ožjih desk, katerih stranice segajo druga v drugo in na ta način preprečujejo nastanek špranj, ki se le prerade napravijo pri navadnih deskah. Take špranje so potem najprijetnejše ležišče za vse mogoče smeti za bacile in bolhe, ki si napravijo v njih svoja gnezda Pri polaganju lesenega poda je treba seveda
vedno paziti na to, da je les dobro pre-sušen in da je suha podloga.
Tlak iz navadnih in ladijskih desk ribamo, če je nebarvan. Če je barvan, pa tedaj, če ni lakiran. V obeh primerih pa ga po čiščenju mažemo z voskom in krtačimo tako kot parket. Namaščen tlak ne vsrkava toliko nesnage kakor surov, pa tudi po čiščenju ni tako brž zamazan in lažje ga pometamo in zbrišemo z njega prah. Zlasti z lakiranjem se zamašijo vse vmesne špranje, ki jih je najtežje čistiti.
Mehak lesen tlak barvamo tako, da ga po barvanju ali lakiramo ali pa na-mažemo s firnežem. Lak za tla se dobi že л trgovini nalašč za to pripravljen v posodah po pol kilograma ali po kilogramu. Lakiranje je najboljše, če prepustimo izvežbanemu pleekarju, ki bo lak enakomerno razmazal. Pred lakiranjem je seveda potrebno tla temeljito poribati, nakar ga pleskar še lahno pobarva z barvo za tla. Barva je lahko svetlo ali temnorujava. Za sobe. ki se mnogo rabijo, to je za dnevne sobe, je najboljša temnorjava barva.
K U H I N J A
Krompirjevi zrezki. Krompir olupim, zrežem na debele kose, operem, zalijem z vodo v toliko, da ta krompir komaj pokriva. Ko je krompir kuhan, ga odcedim, dobro zmešam, osolim. mu pride-nem žlico na mleku pobrane smetane, eno drobno jajce in žlico moke. Dobro zmešano testo denem na desko in oblikujem kupčke, katere pokladem na namazano pekačo, jih potlačim v zrezke in na obeh straneh lepo rumeno zapečena
Posiljena repa. Repo olupim, zrežem na ribežnu kot za kislo, operem, potresem s kumeno, okisam s kisom, osolim in pustim pol ure stati. Postano repo etresem na razbeljeno mast, v kateri sem zarumenila žličico sladkorja. Repo pražim nepokrito do mehkega. Potem jo potresem z moko, malo popražim, po potrebi zalijem, dobro zmešam in pustim še nekaj časa vreti. Repo dam s praže-nim ali pirè krompirjem na mizo.
Zmečkan krompir. Krompir olupim, zrežem na kose in do mehkega skuham v slani vodi. Kuhan krompir z dvorog-Ijatimi vilicami dobro zmešam, denem na krožnik, potresem z drobtinicami. Površino zabelim s surovim maslom, v katerem sem zarii*4enila na koleščke zre-zano čebulo.
Krompirjeva juha s testeninami. Par
debelih krompirjev olupim, zrežem na kose in skuham v slani vodi. Kuhan krompir odcedim in z dvorogljatimi vilicami prav dobro zmešam Ko je krompir dobro zmešan, mu med pridnim mešanjem prilijem vode, v kateri se je kuhal. Krompirjevo juho odišavim z vejico zelene, vejico majarona, vejico šatraja in z enim lovorovim listom Taka juha ne rabi veliko maščobe, zato napravim prežganje na malo masti ali na surovem maslu, ki ga dobivamo na karte, ali na smetani, pobrani na mleku. Pač pa dam v zabelo precej sesekljane čebule in zelenega petršilja in malo moke. Prežganje razredčim z vodo in vlijem v juho. Posebej skuham testenine, pa naj bodo rezanci ali vrvice (špageti) ali drobni polžki. Da testenine izgubijo neprijeten duh in okus po stroju, jih najprej po-parim s kropom, pustim par minut v njem, nakar jih operem perkrat v mrzli vodi. Pristavim jih na vrelo vodo in do mehkega skuham. Kuhane testenine streseni v krompirjevo juho, pustim prevre-ti in potem podam na mizo.
Kruh iz enotne moke s krompirjem. Za 3 kg presejane enotne moke rabim kake 4 srednje debele krompirje in za 0.80 lire kvasa. Da kvas hitreje shaja,
dodam mlačni vodi pol žličke sladkorne sipe, Vode, v kateri skuham krompir, naj bo 1.5 litra. Ko je olupljen. opran in na debele kose skuhan in dovolj zmehčan, krompirju odlijem vodo, z vilicami zmešam in dobro zmešanemu prili-vam vodo, v kateri se je skuhal. Ko je dobro zmešano, vlijem na moko, dobro premešam, pokrijem s prtičem in pustim nekoliko snladiti. V shlajeno mešanico zmešam vzhajan kvašček, dobro zmešam in s kuhalnico stepam toliko časa, da je gladko testo. Pri takem kruhu je stepa-nje bolj na mestu kot pregnetenje. Stepeno testo pokrijem in pustim vzhajati. Ako dam kruh peku, napravim iz testa štruco ali hlebec in pustim 20 miunt vzhajati. Ako pečem v pečici, razgrejem nepomazano pekačo in na vročo pekačo stresem štruco ali hlebec. Še boljša od
pekače je velika opeka. Na razgreto opeko stresem kruh in denem v pečico, da se speče. Na opeki pečeni kruh se prav nič ne loči od kruha, pri peku pečenega.
Vampi s krompirjem. Mehko kuhane vampe zrežem na tanke rezance. V kožici razbelim mast ali suho, drobno sesekljano slanino, pridenem sesekljane čebule, zelenega petršilja, žlico moke in malo drobtinic. Ko je prežganje zarume-nelo, stresem vanj vampe, dobro zmešam, pridenem strok s soljo strtega česna, vejico šatraja in en lovorov list. Posebej skuham par olupljenih opranih in na rezance zrezanih krompirjev. Kuhan krompir stresem z vodo vred med vampe, malo okisam s kisom ali limoninim sokom ter postavim na mizo razredčeno kot juho, zgoščeno pa kot samostojno jed.
LEKARNA
Kako vplivajo barve na zdravje? —
Rdeča zagrinjala, rdeče odeje, rdeče naglavne in ovratne rute, rdeči kamni imajo svoj pomen. Res je: »Rdeče nase vleče.« Rdeče je barva moči, zdravja, ime-nitnosti. Rusi pravijo rdeči barvi »kra-snaja«. Rdeča barva varuje bolezni, so verovali nekdaj. Vladarji se ogrinjajo v škrlat. Prej so verovali, da pospešuje rdeča odeja in rdeča luč zorenje koz in olajša bolniku trpljenje. Današnji zdravniki priznavajo spet moč barv. Bolnik se umiri pri rdeči ali pri modri luči. Pri morski bolezni pomaga rdeče zavešena kabina, oči in obraz kozevega pokrivajo z rdečo svilo. Rdeča ruta, rdeč sončnik varujeta peg. Na Meklenburškem ovijajo boleči vrat z rdečo volnene nitjo. — Zdravnik iz preteklega stoletja je priznal, da pomaga to, dasi si ni vedel razložiti, zakaj. Rdeče flanelaste nogavice eu varovale stare žene, da jim niso zatekale noge — Zdravniki na Kitajskem delijo bolezni na barve in dajejo zdravila iste barve, kakor je barva bolezni. Tudi pri nas verujejo, da pomaga zlato za zlatenico, prav tako rumeno korenje ali rumen robec. Barve vplivajo močno na naše razpoloženje. V šarasto slikani sobi ne zaspiš Modra barva po stenah, prej tako navadna, te umiri, kakor te umiri pogled na modro nebo. Umetnik, ki je slikal na steklo, je zapazil, da se ga loti dremavica, kadar slika z modro barvo. V obleki modre ali višnjeve barve se počutimo boljše, kakor v obleki sive ali rumene.
Kis za utiranje. V liter vinskega kisa nareži dve paprilki, štiri šalotke, pest kreše in pest bezgovega cvetja; prime-hj noževo, konico soli, deset zrn belega
popra, zamaši in odlij, ko je stalo 14 dni. Kis kaneš lahko tudi v juhe in polivke.
Fižol zdravilo. Že nekdanji rimljan-ski zdravniki so uvaževali fižol kot pomoč pri udnih in krvnih boleznih Pomagali so s fižolom bolnim ledvicam in bolni koži. Današnji zeliščni ali prirodni zdravniki svetujejo: Mokrotne lišaje po-štupaj s fižolovo moko, ki hladi in vsrka vlago. Fižolova štupa te reši hitro more-čega srbenja po koži. Na trde pekoče bule naveži žakljiček oparjene fižolove moke. Ta meči in vzame bolečine. Na rano zaradi ugriza steklega psa so devali «>bkladke fižolove moke, ki je izvlekel strup. Fižolova luščina ima v sebi snovi, ki razprostijo sečno kislino, ženejo slabe sokove na vodo in delujejo dobro na srce. Za sladkorno bolezen, ki odvaja z vodo sladkor iz krvi, pomaga, če pre-vreš dobro posušene fižolove luščine, in sicer po žlički na skodelico vode. Dva ali trikrat na dan. Najboljše je, če posušimo cele mlade fižolove stroke. Fižolove luščine so v vseh seetavah za de-belico. udnico, trganje, skrmin, izpahke, pešanje krvi in srca. Fižolove luščine pomagajo tudi, če zatekajo roke zaradi ope-šanja srčnih mišic. Dasi je fižolova sestavina večinoma skoraj euaka pri vseh vrstah fižola, vendar se uvažuje v zdravilstvu le natični fižol in od tega najbolj turški, ki ima še eno posebno snov v sebi. Fižol je torej zdravilna jed. Če odhaja od koga preveč vode, kar ga slabi, mora uživati fižol. Dr. Stare je naročil otrokom, ki so močili posteljo, fižol za večerjo.
Me prezrite »Maji oglasnik ч ,
PRAVNI NASVETI
K »!
' Posojilna pogodba. Z. F. Niste povedali, kaj bi radi zvedeli glede posojilne pogodbe. Iz vprašanja pa sklepamo, da bi radi tako napravili, da bi v vsakem primeru dobili vrnjeno vrednost denarja, ki ga posojate. Za ta primer bo po našem mnenju najboljše, da vzamete za merilo vrednost poljskih pridelkov ali pa kakšnega drugega blaga. Če sami ne znate tega napraviti, se obrnite na notarja ali odvetnika, ki vam bo že tako napravil, da bo prav.
Navodila za sodno razprava M. K. Premalo točno ste opisali vse okolnosti, ki prihajajo v poštev, da bi vam mogli dati navodilo, kakšno stališče bi bilo zastopati v pravdi. Posebno je dajanje navodila nemogoče, ker ne poznamo stališča nasprotne stranke. Pošteno in prav bo, da pri sodišču poveste vse po resnici in za svoje trditve ponudite dokaze (priče itd.). Če pa je zadeva zamotana, vam priporočamo, da vzamete odvetnika.
Zobotehnik. L. B., D. Za zobotehnika bi se radi izučili in vprašate, kako. — Po zakonu o zobotehnikih in zobozdravnikih mpre postati učenec ali učenka zobne tehnike samo oseba, ki je dovršila štiri razrede srednje ali meščanske šole ali osem razredov ljudske šole. Učiti se mora najmanj tri leta v strokovnem delu, in sicer na državnih klinikah, poliklinikah, stomatoloških oddelkih državnih in banovinskih bolnišnic in pri zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob. Po uspešno dovršenem strokovnem delu in opravljenem izpitu postanejo te osebe zobotehničnj pomočniki — Iz tega vidite, kako vam je začeti, če hočete postati zobotehnik.
Odklonitev izdaje domovnice. M. D., Š.Če prosilec ni domovinsko pristojen v dotično občino, je občina upravičeno odklonila izdajo domovnice. Ali je prosilec v omenjeno občino pristojen ali ne, pa mi ne moremo presoditi ker nam niste povedali potrebnih podatkov.
Povračilo v dinarjih odštetega posojila. F. Z. I. G. V letu 1957. ste deli posojila 20.000 din in je bilo dogovorjeno, da dobite za obresti za prvo leto košnjo od ecega travnika, za партеј pa denarne obresti, za kolikor se boste pač zmenili. Posojilo bi se moralo vrniti v štirih letih, pa naj bodo razmere take ali take. Vprašate, kaj in koliko vam je dolžnik sedaj dolžan vrniti. — Ker ni bilo dogovorjeno brezobrestno posojilo, imate za zadnja tri leta pravico zahtevati zakonite, to je 5% obresti, čeprav se glede višine obresti razen za prvo leto niste Še nič dogovorili. Dolžnik vam mora .vr-
niti glavnico 20.000 din z obreslmi v sedanji pri nas sedaj zakoniti italijanski valuti po ključu 58 centezimov za 1 din. Kaj drugega od njega ne morete zalite-vati.
Neizpolnjena obljuba zakona. T. D.
Fant vam je več let obetal, da vas bo poročil ter vas je tudi s takimi obljubami zapeljal. Nameravate ga prijeti za odškodnino in vprašate, koliko bi lahko zahtevali. — Po postavi je zapeljivec v takem primeru dolžan povrniti vso prizadeto škodo in izgubljeni dobiček (n. pr. za zmanjšano možnost možitve). Kakšen znesek bi bil v vašem primeru primeren, je težko reči, ker ne poznamo vaših in fantovih imovinskih razmer. — Glede tega vam bo pomagal z nasvetom odvetnik, če boste stvar njemu izročili, ali pa 3odnik, če boste dali tožbo pri sodišču na zapisnik.
Prestavitev pešpoti. H. T. Ne moremo se strinjati z vami. ko pravite, da vae sosedova nova zgradba ovira pri hoji po poti. ki je prestavljena za dva metra in ki je zdiaj tudi ožja. Če ste mislili za~ radi prestavitve pešpoti ugovarjati, bi bili to lahko storili pri stavbnem ogledu, ki ga je gotovo pred zidanjem zgradbe odredila občina in b kateremu ste bili tudi povabljeni. Če bi bili vaši ugovori upoštevanja vredni, bi bila že stavbna komisija potrebno ukrenila, da se spor reši. Tako se nam pa zdi da tak ugovor izvira več ali manj iz nagajivdsti, ki ga pa tudi sodišče, če bo prišlo do pravde, ne bo podpiralo Nikjer tudi ni predpisano, koliko naj bo takšna pešpot široka. To je pač odvisno od krajevnih razmer. Poznamo steze, ki niso niti pol metra široke, pa se nihče ne pritožuje, da ne more po njih hoditi Opozarjamo vas še, da postava zahteva, da se morajo služnosti utesnjevati kolikor je to mogoče. Zato ne smete biti preobčutljivi, če se taka pešpot iz gospodarskih razlogov nekoliko prestavi in zoži.
Mladoletna dekle v službi. J. Š. Mačeha vam je izročila svojo pastorko v rejo. Dekle je ušla in vstopila pri nekem posestniku v službo Dekletov varuh je obljubil, da bo ubežnico pripeljal nazaj. Vprašate, ali je varovanka dolžna svo-svojega varuha ubogati in ee na njegov . ukaz vrniti — Mladoletnik si sme tudi brez varuhovega dovoljenja poiskati službo in se sam dogovoriti glede prejemkov, s katerimi sme tudi prosto razpolagati. Le iz važnih razlogov bi mogel varuh službo odpovedati v katero je vstopil mladoletnik ali mladoletnica. V vašem primeru bo najboljše, da se obrnete na varstveno sodišče, ki bo ukrenilo vse potrebno, kar je v korist varovanki.