NAVADE SLOVENSKIH STARSEV GLEDE UPORABE ANTIBIOTIKOV PRI OTROCIH THE WAY PARENTS IN SLOVENIA ADMINISTER ANTIBIOTICS TO THEIR CHILDREN Nina Pisk1 Prispelo: 16. 10. 2009 - Sprejeto: 2. 2. 2010 Izvirni znanstveni ~lanek UDK 615.33:616-053.4(497.4) Izvleček Namen: Lekarniški farmacevti smo želeli z raziskavo pridobiti podatke o navadah staršev glede uporabe antibiotikov pri njihovih otrocih in s tem ugotoviti, kako bi lahko s svetovanjem ob lekarniški izdaji antibiotika za otroke izboljšali sodelovanje z njimi. Metode: Anonimno raziskavo smo izvedli s pomočjo pisnega anketnega vprašalnika z osmimi vprašanji zaprtega tipa med 1540 starši otrok v izbranih vrtcih in nižjih razredih osnovnih šol v vseh regijah Slovenije. Rezultate smo obdelali z metodami opisne statistike. Rezultati: Slovenski starši ob uporabi antibiotikov pri njihovih otrocih v veliki meri upoštevajo navodila glede odmerka in časovnih razmikov med posameznima odmerkoma, slabše pa upoštevajo navodilo glede trajanja zdravljenja otroka z antibiotikom in odlaganja neporabljenega antibiotika med posebne l^omunalne odpadke. Na nekater^e navade opazno vplivata starost otroka in regija bivanja. Zaključek: Na navade staršev glede pravilne in varne uporabe antibiotika pri otroku vpliva sodelovanje med zdravnici, lekarniškimi farmacevti in starši, pri čemer je treba večjo pozornost nameniti natančnejšemu navodilu glede tr^ajanja zdravljenja otroka z antibiotikom. Ključne besede: antibiotik, star{i, otroci, lekarni{ki farmacevt Original scientific article UDC 615.33:616-053.4(497.4) Abstract Aim: Community pharmacists undetook this study to investigate ways in which pa^en^s administer antibiotics to their children, and to determine how to improve their cooperation with pai-ents by counselling them on the use of antibiotics dispended in the pharmacy. Methods: An anonymous written survey comprising eight closed format questions was conducted in 1,540 par-ents of children from selected kindergartens and first grades of primary schools from all regions of Slovenia. The results were analysed using descriptive statistics. Results: When par-ents administering antibiotics to their children, parents in Slovenia to a large extent follow the instructions on dosage and intervals between doses. They fare worse, however, when asked about their adherence to instructions regarding the duration of antibiotic treatment and appropriate discarding of unused antibiotic. Some of the habits reported reflect the influence of the child's age and region. Conclusion: The extent to which par-ents follow the guidelines for proper and safe administration of antibiotics to their children depends on the level of cooperation between doctors, community pharmacists and parents. Further emphasis should be put on more accur^ate instructions relating to the duration of antibiotic therapy in children. Key words: antibiotic, parents, children, community pharmacist 1Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu, Javni zavod Gorenjske lekarne, Bleiweisova 8, 4000 Kranj Kontaktni naslov: e-pošta: pisknina@gmail.com 1 Uvod Dobro sodelovanje in zaupanje med zdravniki, farmacevti in star{i je pri pravilni in varni uporabi zdravil za otroke velikega pomena. Otrokova rast in razvoj prina{ata {tevilne spremembe v telesni sestavi in razvitosti ter delovanju organov, kar je treba upo{tevati tudi pri pravilni in varni uporabi zdravil. Glavne informacije za slednjo star{em podata zdravnik ob predpisovanju in farmacevt ob izdaji zdravila v lekarni. Pomembno je zavedanje star{ev, da le uporaba, skladna z navodili zdravnika in farmacevta ter z informacijami v priloženem navodilu za uporabo, omogoči varno in učinkovito zdravljenje otroka z zdravilom (1-4). Med pri otrocih najpogosteje uporabljena zdravila spadajo prav zdravila za sistemsko zdravljenje okužb. To bi lahko obrazložili s primerjalno pogosto pojavnostjo infekcijskih bolezni pri otrocih. Predvsem pri najmlaj{ih otrocih so pogosta infekcijska obolenja, ki kasneje izzvenijo. Poznana je povezava med starostjo otroka in pogostostjo uporabe antibiotikov v otro{ki populaciji ter pretirana poraba antibiotikov pri otrocih v nekateri regijah Slovenije (5). Podatki tudi kažejo, da je delež ambulantno predpisanih in v slovenskih lekarnah izdanih zdravil za otroke do 9. leta starosti iz anatomsko-terapevtsko-klasifikacijske skupine J (zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij) razmeroma velik glede na celotno {tevilo izdanih receptov. V letu 2007 je bilo žal ponovno opazno povečanje porabe zdravil za infekcijske bolezni pri otrocih, kljub dobri napovedi ob zmanj{anju v letu 2006 glede na leto 2005 (6-8). Pravilna in varna uporaba antibiotikov oziroma navade pri uporabi antibiotikov prispevajo tako k bolj{emu izidu zdravljenja kot k zmanj{evanju odpornosti povzročiteljev proti antibiotikom (9). Zdravnik ob predpisovanju ter farmacevt v lekarni ob izdajanju antibiotika podata star{u glavne informacije za pravilno in varno uporabo zdravila pri otroku. Le uporaba antibiotika, skladna z navodili zdravnika in farmacevta ter z informacijami v priloženem navodilu za uporabo, omogoči varno in učinkovito zdravljenje ter hkrati prispeva k manj pogosti uporabi in zmanj{evanju odpornosti proti antibiotikom. Naloga star{ev je izvajanje ali nadzor otrokovega zdravljenja z antibiotikom, upo{tevajoč predpisan odmerek in časovno shemo. Pomembno je ozave{čanje o pravilni in varni uporabi zdravil. Lekarni{ki farmacevti želimo tudi z dejavnostmi v okviru izbrane teme dneva slovenskih lekarn spodbujati odgovorno zdravljenje z zdravili, kar je eno od temeljnih poslanstev farmacevtskega poklica. V letu 2008 smo izbrali temo Zdravila in otroci. Z raziskavo smo želeli pridobiti podatke o navadah star{ev ob uporabi antibiotikov pri njihovih otrocih in s tem ugotoviti, kako bi lahko s svetovanjem ob izdaji antibiotika v lekarni izbolj{ali sodelovanje z njimi. 2 Materiali in metode 2.1 Anketa Raziskavo smo izvedli s pomočjo pisnega anketnega vpra{alnika, ki smo ga v ta namen sami razvili in za preverjanje razumljivosti predhodno testirali na manj{em vzorcu star{ev. Vključeval je osem vpra{anj zaprtega tipa, s katerimi smo želeli ugotoviti: - ali star{i vedo, da je zdravilo, ki ga bo njihov otrok uporabljal, antibiotik, - kako pogosto njihov otrok uporablja antibiotik, - kako dolgo običajno otroku dajejo antibiotik, - kako upo{tevajo predpisan odmerek antibiotika, - kako upo{tevajo navodilo o časovnem razmiku med dvema odmerkoma, - kaj storijo, če otroku pozabijo dati odmerek antibiotika, - kaj storijo z neuporabljenim antibiotikom, - kako pogosto preberejo priloženo navodilo za uporabo. Star{i so označili tudi starost otroka, in sicer glede na tri možna starostna obdobja: do 2 leti, od 2 do 6 let, nad 6 let. 2.2 Potek raziskave Raziskavo je konec aprila 2008 ob 4. dnevu slovenskih lekarn izvedla Sekcija farmacevtov javnih lekarn s pomočjo članov Slovenskega farmacevtskega dru{tva oziroma lekarni{kih in drugih farmacevtov. Pisni anketni vpra{alnik je omogočil anonimno sodelovanje ter vključitev star{ev otrok različnih starosti iz vseh slovenskih regij. Da bi izključili vpliv lekarni{kih farmacevtov ter informacij, pridobljenih pri zdravniku in pri farmacevtu v lekarni tik pred tem, ko star{i začnejo otroku dajati antibiotik, smo se odločili, da raziskavo izvedemo zunaj lekarn. 1540 anketnih vpra{alnikov smo po seznanitvi ravnateljev z namenom in potekom raziskave razdelili med star{e otrok v izbranih slovenskih vrtcih in nižjih razredih osnovnih {ol. Anketne vpra{alnike smo glede na velikost regije enakomerno porazdelili v celjski, dolenjski, gorenjski, gori{ki, koro{ki, kra{ki, obalni, osrednjeslovenski, prekmurski, primorski, {tajerski, zasavski in posavski regiji. Po preverjanju razumljivosti anketnega vpra{alnika smo se odločili le za vpra{anja zaprtega tipa. Pri ve~ini vprašanj vpliva svetovanja zdravnika ob predpisovanju in vpliva svetovanja lekarniškega farmacevta ob izdaji antibiotika na navade staršev nismo ugotavljali lo~eno, kar se je izkazalo za pomanjkljivost raziskave. 2.3 Metode analize podatkov Dobljene podatke smo obdelali z metodo opisne statistike, in sicer s pomo~jo statisti~nega programa SPSS, verzija 11. Frekven~ne distribucije posameznih odgovorov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, so predstavljene grafi~no pri vsakem vprašanju. Ugotavljali smo vpliv starosti otroka in regije. 3 Rezultati Izpolnjene anketne vprašalnike je vrnilo 728 staršev, kar predstavlja 40,3-odstotni odziv. Med njimi je bilo glede na starost otrok: - 48 staršev z otrokom, starim manj kot 2 leti (6,6 %), - 403 staršev z otrokom, starim od 2 do 6 let (55,4 %), - 261 staršev z otrokom, starim nad 6 let (35,9 %), - 16 staršev z ve~ otroki razli~nih starosti (2,19 %). Vzrok za majhen delež staršev z otroki v starosti do 2 let je najverjetneje dejstvo, da najmlajši otroci pogosto še ne obiskujejo vrtca. Število vrnjenih anket iz razli~nih regij je bilo zelo razli~no: - 85 iz celjske regije (11,7 %), - 18 iz dolenjske regije (2,5 %), - 149 iz gorenjske regije (20,5 %), - 5 iz goriške regije (0,7 %), - 24 iz koroške regije (3,3 %), - 10 iz kraške regije (1,4 %), - 62 iz osrednjeslovenske regije (8,5 %), - 246 iz štajerske regije (33,8 %), - 56 iz obalno-primorske regije (7,6 %), - 73 iz prekmurske regije (10,0 %). Statisti~na primerjava pridobljenih podatkov z vidika razlik med regijami ni bila možna, le pri posameznem vprašanju smo izpostavili z vidika regije zelo izstopajo~a dejstva. Rezultati v nadaljevanju ~lanka prikazujejo odgovore staršev na zastavljena anketna vprašanja. 3.1 Pogostost uporabe antibiotikov pri otrocih Slika 1 prikazuje podatke staršev o tem, kako pogosto njihov otrok uporablja antibiotik, ter razlike v pogostosti glede na razli~na starostna obdobja. 100,0% 80,0% 60,0% -40,0% 20,0% 0,0% Kako pogosto vaš otrok uporablja antibiotik? 13,2% 43,3% 43,5% —24,53— 40,8% _34,7^ 38,5% 45,9% 39,7% 52,8%H skupaj /total d o 2 leti /<2 yrs o d 2 do 6 le t /2-6yrs n a d 6 let /> 6 yrs □ manj kot 1x letno 11]do 3x Iktn^ □ več kot 3x letno less than once a year up to 3 times more than 3 times a year a year Slika 1. Kako pogosto vaš otrok uporablja antibiotik? Figure 1. How often does your child use antibiotic? 3.2 Seznanjenost staršev s tem, da bo njihov otrok uporabljal antibiotik Iz slike 2 je razvidna ugotovitev, da ve~ina star{ev vedno dobi informacijo, da bo njihov otrok jemal antibiotik, že pri predpisovanju zdravila pri zdravniku, v manj{i meri pa obi~ajno dobijo to informacijo ob izdaji zdravila v lekarni. Tako so odgovorili vsi star{i otrok, mlaj{ih od dveh let, pri drugih dveh starostnih skupinah pa je delež {e vedno zelo visok (nad 90 %), a s pove~evanjem starosti otrok pada. Zelo majhen delež star{ev se z dejstvom, da bo njihov otrok uporabljal antibiotik, sre~a {ele doma, ko preberejo priloženo navodilo za uporabo. Tak odgovor je navedlo 3,7 % star{ev otrok, starej{ih od 6 let. 3.3 Navade staršev glede branja priloženih navodil za uporabo Star{i pogosto preberejo priloženo navodilo za uporabo, kar je prikazano na sliki 3. Delež star{ev, ki so odgovorili, da vedno preberejo priloženo navodilo, je najve~ji pri otrocih, mlaj{ih od dveh let (85,7 %) in s starostjo otroka nekoliko pada (npr. na 71,6 % pri otrocih, starej{ih od 6 let). Ali veste, da je zdravilo, ki ga bo uporabljal vaš otrok, antibiotik? informacijo dobimo običajno v lekarni ob izdaji we get Information from the dispensing pharmacist (5.3%) / vedno, saj dobim o informacijo že pri zdravniku ob predpisovanju 92,2% always; information is provided by the doctor who prescribed it (92.2%) zdravila 5,3% ponavadi ne in preberemo šele doma v navodilu 2,5% we usually get information only when reading the drug information leaflet (2.5%) Slika 2. Ali veste, da je zdravilo, ki ga bo uporabljal vaš otrok, antibiotik? Figure 2. Do you know that the drug prescribed to your child is an antibiotic? Kako pogosto preberete navodilo za uporabo? včasih 16,1% sometimes (16,1%) nikoli 1,0%% vedno 74,7% always (74,7%) ponavadi ne saj dobimo dovolj informacij pri zdravniku in farm acevtu 8,3% I usually get enough information from a doctor or pharmacist (8.3%) Slika 3. Ka^o pogosto preberete priloženo navodilo za uporabo? Figure 3. How often do you read patient information leaflet? 3.4 Upoštevanje navodil za uporabo antibiotika pri otroku Slike 4, 5, 6 in 7 prikazujejo navade staršev glede upoštevanja navodil zdravnika ob predpisovanju in farmacevta ob izdajanju antibiotika glede odmerjanja, časovnih razmikov med odmerkoma in trajanja zdravljenja otroka z antibiotikom. Samovoljno zmanjšanje odmerka antibiotika ob neželenih učinkih ni pogosto, je pa delež največji pri najmlajši starostni skupini (6,1 %), v primerjavi z uporabo pri otrocih, starejših od dveh let (1,2 % oz 1,1 %). Rezultati kažejo, da se med starši, ki zmanjšajo odmerjanje ob izboljšanju kliničnega stanja ob uporabi antibiotika, za ta ukrep najpogosteje, in to v precej večjem deležu kot drugi starši, odločijo v obalni regiji (10,8 %). Kako upoštevate predpisan odmerek antibiotika? zmanjšamo ob neželenih učinkih — 1,5% we taper the drug on occurrence of side effects (1.5%) natančno po navodilih; 96,8% zmanjšamo ob we laper lhe drug when improvement begins (1.7%) izbojšanju; 1,7% we follow closely the instructions (96.8%) Slika 4. Kako upoštevate predpisan odmerek antibiotika? Figure 4. Do you adhere to the prescribed dosage of antibiotic? Kako upoštevate časovni razmik med odmerkoma antibiotika? prilagodimo za manj Icot eno uro 10,7% we prolong the time Interval buy iess tlian one liour (10.7%) prilagodimo zaveči(ot eno uro 1.8% we prolong the time interval by more than one hour (1.8%) we adhere strictly »Umerjamo to the designated natančno ob administration schedule določeni url (87.5%) 87,5% Slika 5. I^a^o upo{tevate ~asovni razmik med odmerkoma antibiotika? Figure 5. Do you adhere to the designated time intervals between doses? Razlik glede starosti otrok analiza rezultatov ni pokazala. Razlik glede starosti otrok analiza rezultatov ni pokazala. Za prekinitev uporabe antibiotika so se glede na regije odlo~ili starši koroških (4,2 %), prekmurskih (2,8 %) in štajerskih (0,4 %) otrok, drugi pa takega ravnanja niso navedli. Delež staršev, ki porabijo ves predpisan antibiotik, je najve~ji ravno pri starših otrok, mlajših od dveh let (18,4 %). Za prekinitev uporabe antibiotika so se glede na regije odlo~ili starši koroških (4,2 %), prekmurskih (2,8 %) in štajerskih (0,4 %) otrok, drugi pa takega ravnanja niso navedli. Med starši, ki ob izboljšanju prenehajo uporabljati antibiotik, se za ta ukrep najpogosteje, in to v precej ve~jem deležu kot drugi starši, odlo~ijo v obalni regiji (11,1 %). Kaj storite, če pozabite dati otroku en odmerek antibiotika? prekinemo z we stop uporabo the medication 0, 6% (0.6%) ^^^^ počakamo do ^^^^^ naslednjega / ^^^^ 44,2% / we wait vzamemo ^ ^ untiithe takoj, ko se^ next dose spomnimo \ 53,2% \ we give the missed dose as — dvo^i soon as we odmerek ob remember (53.2%) we give a double nasiednji dose when it is predpisani uri time for the next 2 0% dose (2.0%) ' Slika 6. Kaj storite, če pozabite dati otroku odmerek antibiotika? Figure 6. What do you do if you miss a dose of antibiotic? we stop the medication Kako dolgo običajno dajate vašemu otroku antibiotik? ob nastopu nežeieniii učinitov prenehamo 1,2% we give the full course of antibiotic (12.6%) porabimo occurence of količino side effects (1.2%) 12,6% ob izboljšai^u prenehamo 1,5% we stop the medication when improvement begins (1.5%) i(ot priporoči zdravniic as iong as recommended by the doctor (84.8%) 84,8% Slika 7. Ka^o dolgo običajno dajete svojemu otroku antibiotik? Figure 7. How long do you usually give the antibiotic to your child? 3.5 Navade staršev pri rokovanju z neuporabljenim antibiotikom Slika 8 prikazuje, da ve~ina star{ev neuporabljen antibiotik zavrže, bodisi med navadne komunalne odpadke ali med nevarne odpadke. Vsi star{i otrok, mlaj{ih od dveh let, so navedli, da antibiotike zavržejo. Drugi jih ve~inoma uporabijo ob naslednjih podobnih znakih bolezni pri istem otroku, kar smo razbrali iz 1,7 % vrnjenih anket. Za uporabo zdravila ob naslednjih podobnih znakih bolezni pri istem otroku se star{i najpogosteje odlo~ijo na Koro{kem (4,2 %), v Prekmurju (4,2 %) in v osrednjeslovenski - ljubljanski (3,6 %) regiji. V drugih regijah so deleži manj{i od 1,5 %. 4 Razprava Raziskava kaže, da se slovenski star{i zavedajo pomena pravilne in varne uporabe antibiotika pri njihovih otrocih. Z raziskavo smo potrdili, da se antibiotiki otrokom pogosto predpisujejo in da starej{i otroci redkeje uporabljajo antibiotik kot mlaj{i. Pomembno je, da star{i vedo, da bo njihov otrok jemal antibiotik. Raziskava je pokazala, da ve~ina star{ev to vedno izve že pri predpisovanju zdravila pri zdravniku, v manj{i meri pa obi~ajno to informacijo dobijo ob izdaji zdravila v lekarni (Slika 2). Na informiranost star{ev ne bi smela vplivati starost otroka, kar je sicer v manj{em deležu razvidno iz raziskave. Precej{en delež star{ev se odlo~i, da vedno prebere priloženo navodilo za uporabo (Slika 3). Manj{i delež star{ev je odgovoril, da priloženih navodil ponavadi ne prebere, saj dobi dovolj informacij pri zdravniku ali farmacevtu. Le redki star{i nimajo navade prebrati priloženega navodila. Zanimivo je, da delež star{ev, ki imajo navado brati priloženo navodilo za uporabo, z zvi{evanjem starosti otroka nekoliko pada. Ve~ina star{ev otroku odmerja antibiotik natan~no po navodilih, le majhen delež jih ob izbolj{anju ali ob nastopu neželenih u~inkov odmerek zmanj{a (Slika 4). Zanimivo je, da je delež star{ev, ki samovoljno zmanj{ajo odmerek antibiotika ob neželenih u~inkih, majhen, a najve~ji ravno pri najmlaj{i starostni skupini. Velik delež star{ev odmerja antibiotik pravilno, saj upo{tevajo ~asovni razmik med odmerkoma in dajejo otroku antibiotik to~no ob dolo~eni uri ali zamaknejo naslednji odmerek za manj kot eno uro (Slika 5). Tudi kadar star{i otroku pozabijo dati odmerek antibiotika, se ve~inoma odlo~ijo pravilno (Slika 6). Bodisi dajo otroku antibiotik takoj, ko se spomnijo, ali po~akajo do naslednjega odmerka. Le manj{i delež star{ev postopa neustrezno in da otroku ob naslednji predpisani uri dvojni odmerek ali pa prekine uporabo antibiotika. Z raziskavo nismo ugotovili, kdaj dajo star{i otroku naslednji odmerek antibiotika, ~e odmerijo pozabljeni antibiotik takoj, ko se spomnijo, in ne ob predvidenem ~asu. Zanimivo je, da imajo star{i razli~no starih otrok podobne navade glede odmerjanja antibiotika. Kaj storite z neuporabljenim antibiotilcom? uporabimo ob nex,.™eweu» it far similar podobnih symptoms in znaiiih pri tile same ciiiid istem otroicu (1-7%) 1,7% zavrže m o we taite it m ed nevarne to iiazardous odpadl(e waste (51.1%) uporabimo pri nasiednjiii podobnih znaltih pri drugi osetii 0,1% Slika 8. Kaj storite z neuporabljenim antibiotikom? Figure 8. What do you do with an unused antibiotic? Pri trajanju zdravljenja otroka z antibiotikom velik delež staršev, ne glede na starost otroka, upošteva priporočilo zdravnika (Slika 7). Zanimivo je, da je delež staršev, ki porabijo antibiotik »do konca«, največji ravno pri starših najmlajših otrok. Le nekaj staršev se odloči za samovoljno prenehanje uporabe antibiotika, bodisi ob izboljšanju ali ob nastopu neželenih učinkov. Za prekinitev uporabe antibiotika se pogosteje odločajo v nekaterih regijah. Večina staršev neuporabljen antibiotik zavrže bodisi med navadne komunalne odpadke ali med nevarne odpadke. Žal jih zdravilo le dobra polovica odvrže med nevarne odpadke. Razveseljivo je, da so vsi starši otrok, mlajših od dveh let, navedli, da neuporabljene antibiotike zavržejo. Delež staršev, ki uporabijo antibiotik ob naslednjih podobnih znakih bolezni pri istem otroku, je majhen in bolj značilen za posamezne regije. Čeprav je vpliv samozdravljenja na razvoj odpornosti težko raziskovati, bi bilo treba opozarjati, da samozdravljenje z antibiotiki ni ustrezno. Kot kaže raziskava Samozdravljenje z antibiotiki v Sloveniji iz leta 2003, so samozdravljenje, potencialno samozdravljenje in domača zaloga antibiotikov v Sloveniji pogosti (9). Rezultati raziskave so pokazali, da bi bilo smiselno nadaljevati raziskovanje o navadah slovenskih staršev glede uporabe antibiotikov pri otrocih, še posebej glede tistih parametrov, pri katerih se je pokazal vpliv starosti otroka ali regije. Poseben poudarek bi bil potreben tudi v tistih slovenskih regijah, v katerih je ugotovljena večja poraba antibiotikov. Zanimivo bi bilo narediti primerjavo z navadami staršev v drugih državah, posebej s tistimi, v katerih je poraba antibiotikov manjša. Z raziskavo bi bilo treba ločeno ugotoviti vpliv svetovanja zdravnika ob predpisovanju in vpliv svetovanja lekarniškega farmacevta ob izdaji antibiotika ter s tem prepoznati potrebne ukrepe v posameznih fazah svetovanja za izboljšanje navad staršev glede pravilne in varne uporabe antibiotikov pri otrocih. V okviru raziskave pri večini vprašanj vpliva svetovanja zdravnika ob predpisovanju in vpliva svetovanja lekarniškega farmacevta ob izdaji antibiotika na navade staršev nismo ugotavljali ločeno, kar se je izkazalo za pomanjkljivost raziskave pri ugotavljanju, kako bi lahko s svetovanjem v lekarni izboljšali navade slovenskih staršev glede uporabe antibiotikov pri otrocih. V raziskavi se je še posebej izkazal pomen enotnega in natančnega svetovanja zdravnika in farmacevta o trajanju zdravljenja z antibiotikom. Trajanje zdravljenja z istim antibiotikom je lahko zelo različno, saj je odvisno od mesta okužbe, vrste povzročitelja in tudi od tega, ali gre za blažjo ali hujšo obliko okužbe. Večina staršev dobi ustrezno navodilo že pri zdravniku in ga tudi upošteva (Slika 7). Pogosto mnenje, da se mora antibiotik porabiti »do konca«, ni najbolj pravilno, saj se količina antibiotika morda ne ujema z velikostjo odmerka in/ali pogostostjo odmerjanja. Pri mlajših otrocih je pri antibiotični terapiji najpogosteje uporabljena farmacevtska oblika sirup. Odmerek antibiotika je običajno manjši in tako je manjši tudi celokupni volumen porabljenega zdravila - poraba »do konca« bi v tem primeru pomenila daljše zdravljenje z antibiotikom, kot je priporočeno, kar pa bi lahko prispevalo k razvoju proti antibiotiku odpornih sevov povzročitelja. Ugotovili smo, da je delež staršev, ki porabijo antibiotik »do konca«, največji ravno pri starših otrok, starih do dveh let. Iz raziskave je razvidno, da okrog 15 % staršev ne upošteva navodil glede trajanja jemanja antibiotika, s čimer se zastavlja vprašanje, ali dobijo dovolj natančna navodila za to. Ustreznejše bi bilo natančnejše navodilo zdravnika ob predpisovanju zdravila. Smiselno bi bilo čas zdravljenja navesti tudi na recept, saj bi s tem farmacevt, po navodilu zdravniku, ob svetovanju pri izdaji antibiotika v lekarni staršem še enkrat podal natančno navodilo o trajanju zdravljenja otroka z antibiotikom in ga tudi označil na lekarniško signaturo. Starši nemalokrat pozabijo številna navodila, ki jih dobijo pri zdravniku. Tudi pri nas bi bilo smiselno uvesti t. i. mandatno predpisovanje receptov za antibiotik (v ZDA opisanega kot »wait and see prescription«), ko da zdravnik staršem pooblastilo, da otroka določeno časovno obdobje opazuje in se sam odloči, ali bo otroku dal antibiotike ali ne (11, 12), pri čemer je lahko lekarniški farmacevt staršem v podporo pri odločanju, s pomočjo računalniške podpore pa zdravniku sporoči informacijo o izdanem antibiotiku. Zmanjšanje uporabe antibiotikov pri otrocih in manjši obisk pri zdravniku bi lahko dosegli z izobraževanjem zdravnikov in farmacevtov o ustreznem zdravljenju bakterijskih in virusnih okužb z namenom pravilnega prepoznavanja in zdravljenja ter pripravo enotnih smernic za obravnavo okužb pri otroku, ki vključujejo navodilo lekarniškemu farmacevtu, v katerih primerih naj starše z otrokom napoti k zdravniku, saj se nemalokrat izkaže, da gre za virusno okužbo, pri kateri zadošča simptomatsko zdravljenje. Pomembno je nadaljevati aktivnosti v laični javnosti, ki tudi na osnovi podatkov, pridobljenih z raziskavo, in z vključevanjem lekarni{kih farmacevtov izobražuje star{e o pravilni in varni uporabi antibiotikov: - o preprečevanju okužb, pri katerih se predpisuje antibiotike (izbolj{anje higiene rok, nosu, izogibanje virom okužb, bolni otroci naj ne bi obiskovali vrtca ali {ole, prezračevanje prostorov, v katerih se otroci zadržujejo, skrb za ustrezno prehrano, gibanje otroka na svežem zraku ^); - o vlogi antibiotika pri zdravljenju bakterijskih okužb, ki so najpogosteje vzrok za vnetje u{es, obnosnih votlin, sečil ipd., ne pa pri virusnih okužbah, ki so glavni povzročitelji nahoda in gripe, ka{lja, vnetega grla ipd., in naj zato ne zahtevajo ali pričakujejo antibiotika za otroka pri vsakem obisku zdravnika; - o pravilnem odmerjanju antibiotika pri otroku: uporaba predpisanega odmerka s pomočjo priložene žličke oz. kapalke, v določenih razmikih, trajanje zdravljenja - o tem, da se v primeru težav oz. kakr{nih koli vpra{anj o uporabi antibiotika posvetujejo z zdravnikom ali s farmacevtom in se ne odločajo po svoji vesti; - da lahko s pravilno uporabo antibiotika in pravilnim uničevanjem neporabljenega antibiotika bistveno prispevajo k zmanj{evanju bakterijske odpornosti, kar pomeni, da bo otrok lahko uporabljal antibiotik ožjega spektra in antibiotik, pri katerem se manjkrat pojavljajo (navadno blagi) neželeni učinki. 5 Zaklju~ki Slovenski star{i se zavedajo pomena pravilne in varne uporabe antibiotika in v veliki meri upo{tevajo priporočila zdravnika ob predpisovanju in farmacevta ob izdajanju antibiotika za otroke glede odmerjanja, časovnih razmikov in trajanja zdravljenja. Največja pomanjkljivost star{ev je, da jih precej ne upo{teva navodil o trajanju zdravljenja z antibiotiki, zato je potrebno natančnej{e svetovanje zdravnika in lekarni{kega farmacevta o tem. Večina star{ev neuporabljen antibiotik sicer zavrže med odpadke, vendar {e vedno velik delež med navadne komunalne odpadke. Smiselno bi bilo nadaljevati raziskovanje o navadah slovenskih star{ev glede uporabe antibiotikov pri otrocih, {e posebej glede tistih parametrov, pri katerih se je pokazal vpliv starosti otroka ali regije, ter v tistih slovenskih regijah, v katerih je ugotovljena večja poraba antibiotikov. Izbolj{anje navad star{ev glede pravilne in varne uporabe antibiotika pri otroku bi lahko dosegli z izbolj{anjem sodelovanja med zdravniki, lekarni{kimi farmacevti in star{i ter tako prispevali k {e manj{i porabi antibiotikov pri otrocih in s tem tudi manj{i odpornosti proti antibiotikom. Treba bo ločeno ugotoviti vpliv svetovanja zdravnika ob predpisovanju in vpliv svetovanja lekarni{kega farmacevta ob izdaji antibiotika ter s tem prepoznati ukrepe v posameznih fazah svetovanja za izbolj{anje navad star{ev glede pravilne in varne uporabe antibiotikov pri otrocih. Zahvala Za prispevek pri raziskavi gre zahvala članom Slovenskega farmacevtskega dru{tva oziroma lekarni{kim in drugim farmacevtom, ki so v okviru aktivnosti ob 4. dnevu slovenskih lekarn izvedli raziskavo med star{i po vseh slovenskih regijah. Posebna zahvala tudi mag. Katji Gombač Aver, mag. farm.; Edith Jo{ar, mag. farm.; Mihaeli Tr{inar, mag. farm. spec.; Andreji Turk; mag. farm., Jelki Dolinar, mag. farm., ki so sodelovale pri pripravi raziskave in anketnega vpra{alnika. Raziskavo je delno financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Literatura 1. Promotion safety of medicines for children. Pridobljeno februarja 2008 s spletne strani: www.who.int/medicines/publications/ essentialmedicines/promotion_safe_med_childrens.pdf. 2. http://ec.europa.eu/enterprise/pharmaceuticals/pediatrics/docs/ draft_guideline_pip_2007-02.pdf, pridobljeno s spletne strani februarja 2008. 3. Takemoto CK. et al. Pediatric dosage handbook. 11'h ed. Lexi-Comp, 2004: 4-26. 4. Medicines for children. Pridobljeno aprila 2008 s spletne strani: www.emea.europa.eu. 5. Čižman M. et al. Protimikrobno zdravljenje okužb pri otrocih: izbrana poglavja iz pediatrije. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2007: 30-38. 6. Pečar - Čad S., Hribov{ek T. Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2005. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006. 7. Pečar - Čad S., Hribov{ek T. Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2006. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2007. 8. Pečar - Čad S., Hribov{ek T. Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2007. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2008. 9. World Health Organization. Report on infectious diseases 2000. 11. Spiro DM. et. al. Mandatno predpisovanje receptov pri zdravljenju Overcoming antimicrobial resistance. Pridobljeno septembra akutnih vnetij srednjega ušesa. JAMA-SI 2006; 14: 261-267. 2008 s spletne strani : www.who.int/infectiousdisease- 19. Trcek C. Zdravljenje akutnega vnetja srednjega ušesa. JAMA-SI report/2000/index.html. 2006; 14: 284-285. 10. Čižman M, Haaijer-Ruskamp FM, Grigoryan L. Samozdravljenje z antibiotiki v Sloveniji. Zdrav vestn 2005; 74: 293-297.