Od Kupe na HervaŠkem. Picd nckaj čamm sein putoval preko Kupc na Vinnki veih (po neinški ga iniciiujejo ,,Scbweinsberg", mcnda po tuji nevednosti n;iines(o nWeinberg""). Ko pridem že blizo sela in se oziram na desno in levo, vidim prejsnji kamnitni breg sedaj ves spreniinjcu iii zasajcu s ato m sto lepimi saduiini dievesci različuih plcmeu, ki so v naj lepšem redu razvcrsteni. Pa ne le ta pusti kiaj, teinuč tudi selo, ktero jc pred tremi lcti skoraj vse pogoielo, je zdaj olepšano z mladimi drevesci. Verhovčanje se smejo srečne šteti , ker imajo tako marljivega učitelja, ki (ako lepo skerbi za sadjerejo. Ta verli učitclj, g. Fr. Muhič, je imel ncizrcčeuo veliko dela in truda, preden je ta pusti kraj obdelal in tako lepo zasadil. Rečem le, ko bi učitelji na Kranjskem le deseti del o nadjereji toliko storili, kakor je atoril ta učitelj, bi bila KranJBka kmalu čez in čez lep sadni vert. Hvala , komur hvala ! J. K. Iz Ternovega na Notranjskem. Čaa, v kterem živimo, je hm- pen. Vse se giblje, edini, zboruje. Priserčno pozdravljam tedaj prihodnji pervi občni zbor vseh učiteljev na Kranjskem I Iz naSe dekanije pridemo berž ko ne vsi nčitelji na kvaterni torek v Ljubljano. Upati je i da se tudi iz drugih krajev snide prav dosti učiteljev, kajti vem , da si vsak učitelj želi bolj.šc prihodno.sti, in le na ta nacin nioremo si ueilelji svoje revno stanje stalno zboljšati, ako skupno izrečemo, kje nas čevelj žuli. Sicer pa rcvež ostanc, kdor se ne gane. Ivan Zarnik. Od blejskega jezera. Naznanilo v zadnjem ,,Tovaršu", da bomo imeli učitelji Ijudskih sol na Kranjskem 15. t. m. pervi obeni zbor v Ljubljani, nas je zelo razveselil, kajti iz dolgo živeče želje rodila se je reHiiica. Ljubi tovarši, učitelji, vdeležujmo se tega zbora, kakor nas naš li.st ,,Tovarš" kliče, prav obilno W, vseh krajev naše mile domovinc, in pokažimo, da se tudi na Kranjskcm učitelji ganejo in živo hrepene šolo in xse svoje žalostne okoliščine v pravem duhu zboljšati; storiti pa moremo le takrat kaj, če se živo združimo in eden za vse in vsi za enega stojimo. Pokažimo, da tudimi razumemo lep pregovor našega presvetlega cesarja nViribus unitis!" Našegeslonaj bol)da napredujemovpravi omiki in v keršu ii sko ra vnoin in ndro(I [i ein izrejevanji naše mladine, in 3) da zadobirao tisto stopnjo v deržavi, ktera sc našemu stanu spodobi. Zdravo bratje, da se vidimo v zboru! — h - Iz Ljllbljane. Rojstni dan Njih Veličanstva, našega prcsvctlega cesarja Fra nca Jožefa, se je obhajal v Ljubljani in tudi po deželi prav sloveano. Po več krajih so bile ravno ta dan tndi šolska sprasevanja, ki so se sklepala z navdušeno cesarsko pesmijo. — C. k. deželna vlada v Ljubljani bode za prihodnje leto oddala 5 Flodnigovih vstanov za s 1 e p e , ki se pošljejo v i/,rejilnico v Linc. Tako vstanotfo morejo dobiti otroci kranjskih revnih staršev, fantiči ali deklice od 8. do 12. leta, ki so sicer zdravi in brihtni; prošnjc za te vstanove 8 kerstnim in nbožnim lislom in 8 Kpriealnm zdravniškim, da so otroku bile koze cepljene in je zdrav, naj štarši ali varhi takih otrok na deželi po svoji c. k. nkrajni gosposki, Ijubljaiinki pa po tnestnem magiatratu pošljejo c. k. deželni vladi v Ljubljano do 15. t. m. — ,,Tovarš" je v zadnjem lista povedal, da se bo na Dnnaji odperla kmetijska ali gospodarska šola za učitelje, in da se bo začeia 15. avgueta. Ta dau se je zbralo nad 200 učiteljev iz vseh dežela v veliki dvorani kmetijake družbe. Zbrane ueitclje nagovorf opat Helferstoffer in povdarja v avojem govoru, da dober kriatijan tnora biti tudi koriaten ud v deržavi, ker z molitevjo se združuje tudi dclo. Potein govori tudi gospod minister grof Potocki ter pravi učitcljem, da so prišli izobraževat 8e v kmetijstvu, ki ae vpira na naravoslovje. Da bi se v tem kratkem času izučili v naravoslovce in kmetovalce, ne more se sicer reči, le pot se vam bode pokazala in odperla, kako pridete do omenjenega cilja. Podučevali vas bodo možje, kterih imena znanatveno slove. Dalje pripoveduje gospod miniater, kako da je g. dr. Hamm ministerijalni svetovalec načert za tn aolo izdelal, in da je slavno ministerstvo (o početje živo podpivalo, za kar naj se ucitelji zahvaljujejo g. miniatru pravdoaodja, ki zaatopuje naučnega miniatra. — To je perva poskušnja; nad vami je tedaj, kako se bo poneala in posrečila. Od tod bote šli kakor apnstoli in oznanovalci učenosti med Ijudstvo, da se na verni podlagi povzdigne nc le materijalno blagostanje, temuč tudi vernost in nravnost, sploh z cno besedo: venoljna izobraženoat. To bodi vaš in naš namen; doseči ga, bodemo si goreče, Htanovitno, vestno in z vernini dumuljubjcrn prizadevali, v tcm nas bo branila roka našega svitlega vladarja, ki je vnet za vse dobro in blago. Vskliknimo mu sedaj ,,alava"! Ko zbor zakliče ,,slava", apregovori miiiister pravosodja dr. Herbst nainesto naucnega gospoda rainistra, ter v misel jemlje prihodnje prenaredbe v Aolskem zakonostavstvu. Naučno miniaterstvo ae zlaga z miniateratvom kmetijstva zastran podučevanja o kmelijstvu v daljenih šnlah, in pri novi postavi se bode tudi na to gledalo. Gospod baron Doblhoff pravi v imenu spodnjo - avstrijske goapodarske družbe, da je s takšno šolo, kakor se danes začenja, popolnoma zadovoljen. Dvorni lajnik, gospod dr. Lorenc je umenil opravilnega reda in je predstavljal pričujoče gospode profesorje. Gospod profeHor Fuchs iz politehnike zagotovlja v svojem in svojih (ovaršev inienu učiteljem svojo pripravljenost in podporo. V imenu učiteljev sta se zahvalila g. ravnatelj Janeschitz iz Maribora in nek učitelj — Eder — iz Tiroljskega. Ko minister grof Potocki odhaja, kličejo njemu in ministerstvu : ,,alava!" — V Danici preteč. m. dne 21. govore via. čaat. goapod dr. J. K. Pogačar o novi aolski poatavi, ter med drugim določujejo poglavitni razločck nove aolake postave od prejanje. ,,Ze od časa Marije Terezije je deržava o aolatvu poatave dajala. Cerkveni vi.šji šolaki uadznrnik (Diozeaan-Schulenoberaufaeher) in okrajni šolski nadzorniki (Schaldiatriktsaufseher) so bili prav za prav od vlade poatavljeni ter so tako rekoč le izverševali njene ukaze, ravno tako je tudi farni predatojnik nad tem čuval, da je učitelj učil po zapovedani metodi. Postava od 25. inaja tedaj aamo apreminja nadzorne urade, kterih akerbi je šola izročena. Nameato c. k. deželne vlade, konzistorije in višjega šolskega nadzornika naatopi vprihodnje deželno aolsko avetovalstvo, in na mealo politične okrajne goaposke in dekanijakega nadzornika okrajno šolako svetovalstvo, nameato farnega predstojneka in krajnega šolskega ogleda pa krajno ali arenjsko šolsko avetovalatvo". G. stolni dckan daljc pišcjo, da bodu pu novi poatavi duhuvni vnaj kakor zaalopniki sv. ccrkve in kakor izvedcnci v šol.skili rcceh v dežcliicin, ukrajiiem in krajncm avetovaMvu svoj acdež imeli. Cudno vendar, ko bi sc to nc zgodilu! Kdur naao dcžclo, posebiio goreihsko stran, pozna, dobro vti, kuko ležko jo bilo Ijudsko šolo osnovati, kuliko (ežeji pa Ijudslvu zauparija do njc piidubiti. ln pri vach lakili uapravab hc je vlada obračala du dubovuov, iu acdaj ku jc išula pu vcčjem dodelana, ne bo daljc imel duhoven pravice do .šole?! Pa ae nekaj. Ako duliovcii odtcgnc šoli svoje roke, hirala bi in pešala in poslednjič popolnoma ugasnila svetovna išola pu nekterih krajih. Kinet bo raji kazen plačeval. ncgo pošiljal svojega otroka v zgolj avelovno Ijudsko Aolo Ker \>» vemo, da vlada noče razpada Ijudskih aol, torej ae tudi nadjamo, da ae v šolNkem nadzornialvu le toliko spieincni, da ccrkev pridc po drngi poti do .šolskega nadzorništva, in ker je bil poaihtnal farni predsfojuik po svoji duhovaki časti tako rekoč rojen voditelj farne šole, ,,nieia (ega vpliva v prihodnje ne bode toliko zaatavljcna na častitljivost dubovakega stanu, kolikor na oaebuo veljavo dufiovnega paatirja". Tedaj, kdor bo več storil za šolo, več bn imel vpljiva pri nji ,,et vigilantibus jura". Prav podučljivo iu ginljivo putem v. č. gospod duhovnom na serce govore. Ceaa se bomo pa mi svetovni učitelji v takih okoliačinah poprijeli? — Menda tudi tega, kdor bo več atoril za šolo, tega se bomo tudi vprihodnje deržali, ki bo v šoli nam glava, podpora in vsem dobri piijatelj; in ako amo aedaj spnatovali avojega aolskega prcdnika, ker jc poslava nas v (o vezala, Kpoštujmo ga aedaj iz prepričanja in zavudnoati, ker siccr bi bili podobni cerkvenim inišiin, ki 8C tudi ccrkve derže, ker se tam skrivajo. Spominjajmo se, da aino pred vsem katoličanje in sedaj, ko ao odločni čaai, stopimo na cerkveno stran, opuativsi vae prepire, ki vtegnejo prihajati med narni in duhovnom zavoljo kakoane malenkosti ali v/. človeake alaboati; ko bn svet videl edinost, odpadlo inu bo iz rok njegovo naj veljavnejše orožje: nčitelji ao se naveličali cerkvenega jarma, hočejo samoavoji biti i. t. d. — Ako 8e nam v resnici (J?) večja svoboda pmmja in se nam obetajo boljši čani (?), bodimo tdiko bolj previdni in pazljivi, ne popužajmo ataiih prijateljev, ki nam sedaj tako prijazno roko ponujajo, nikar prehitro ne verjemimo Ijudem, ki naa niso nikdar prej poznali ali pozuati ho(eli, kakor ravno aedaj, ko nas (ako rekoč potrebujejo v donego avojih uanieiiov, sicer pridemo iz dežja pod kap, in komur ni svctovati, ui mogoče inu poinagati. m. Močnik.