Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 22. augusta 1937. Štev. 34. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 5 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i Kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Naš veliki den. Zora mladosti, sila kreposti, v žilah nam polje naroda rast, v trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast. „Velki je naš časˮ je na celjskom tabori povedao najvekši lübiteo slovenskoga lüdstva, pokojni nadškof Dr. A. B. Jeglič. I v istini živemo v velikih časaj. Tüdi to leto, štero preživlamo, je za vse nas Slovence velko i važno. Dogodki nad našov lepov domovinov Slovenijov tak tečejo, da silijo vsakšega poedinca k celoti, da bi se z njov kem bole povezao i jo s svojimi močmi i silami krepio. Nad našov milov domovinov je zaveo düh, šteri vsigdar bole zove po Slovenskoj sküpnosti, enotnosti i slogi. S prekrasnih gorenjskih vrhov prihajajo klici stražarov, oglasijo se breščeki na Dolenjskom, popevlejo Slovenske Štajerske gorice, a naše ravnine i gorički breščeki že davlejo svoj odgovor. Slovenski düh se je prebüdo i zove nas k sküpnosti. Od vzhoda do zahoda naše male Slovenske domovine beži i zbera cvet našega lüdstva, našo mladino. To je düh i klic prebüjene katoličanske mladine. Skozi desetletja so naše katoličanske organizacije i društva ohranjüvale našo slovensko mladino verno maternoj veri i veri očakov. Skozi desetletja so bili člani katoličanskih organizacij i drüštev nepremagliva armada, štera je čuvala naš narod od porobstva. Slovenski katoličanski moški i dečki, naši slovenski Orli so bili tisti, šteri so čuvali i branili našo domovino, da je ostala ešče Slovenska i katoličanska. Lübili so svojo domovino i se za njo žrtvüvali. S svojim delom so postavlali edino; zdrave, trpeče i zmagoslavne temele naše države. Gojili so prosveto, zidali domove, vzgajali lübezen do svojih bratov i sester, oklenoli se katoličanstva, štero je ohranjüvalo naš narod zdrav, močen i nezlomljivi v najtežkejših dnevaj. Ali prišli so nad nas, nad našo katoličansko mladino teški i čarni dnevi. Pod pritiskom i silov neprijatelov Slovenstva i katoličanstva, pod izdajstvom lastivnih bratov — je naša mladina morala prenehati s svojim tak potrebnim i plodonosnim delom za svoj narod i državo. Zapüstiti so morali svoje domove, prosvete, kulture i vernosti. Tisti, šteri že duže časa mrzi našo slovensko reč, naš jezik, našo katoličansko zavest, je šteo vmoriti to kipečo i rastečo slovensko mladino, kak nam je kesnej vmoro našega Dolinara. Razočarana i ožaloščena se je odmeknola ta preganjana i zasramüvana slovenska mladina v kot i tam mučala i trpela, a vüpala i vervala je v enkratno vstajenje i zmago. Prišla je pa tüdi popunoma kmična noč nad našo slovensko i katoličansko domovino. Sove, štere kralüjejo po noči, so se našopirile i pile nedužno krv svojih žrtev. Brezvestni nasilniki i slovenski odpadniki so pripravlali šentjernejsko noč nad vsikdar trpečim slovenskim lüdstvom. Kak dugo de se nam ešče protivila ta siromaška, kmečka i katoličanska slovenska gmajna ?“ ... Tak so modrüvali i se veselili svojega vzvišenoga „nacionalnogaˮ i „slobodomiselnogaˮ dela. Ali niedna noč ne je večna. Tüdi ponočnim sovam i čukom se je približao konec. Na okrvavlenom slovenskom obzorji se je prikazala Zorja mladosti, novi den živlenja, konec trplenja. Sove i čuki so se poskrili i samo iz krivališča i iz sovraštva nadaljüjejo svoje zločinsko delo, kak na Prihovi. V trpečih slovenskih žilaj pa je zaplavala nova moč, štera si v svojem lastivnom trüdi i znoji zida novi slovenski i katoličanski dom, dom sláve i časti. Bridko preizküšena i nigdar premagana, Slovenska katoličanska mladina je stopila iz kota na den i to s podvojenov i odločnov volov, ar šče Obnoviti vse naše živlenje i da šče postati v istini samo slovensko i katoličansko. Bratje i sestre Slov. krajine! Tüdi za nas se približavle velki den našega katoličanskoga gibanja i dela. Te den bode 5. septembra, gda se bomo zbrali iz vseh strani naše krajine v Soboti, da povejmo svojo odločno reč i volo. Z vseh lepih ravenskih i do-lenskih ravnin, s prekrasnih goričkih bregov i kotov se bomo zbrali na jezere i jezere, da se iz srca zahvalimo Bogi za prestane preizküšnjo i dobleno zmago, da znovič prisegnemo v mogočnoj molitvi prisego vernosti Bogi, narodi i državi. Pri spoznanji, da nas je na jezere i jezere ednako mislečih i ednako čütečih mladih lüdi, bo v nas rasla ešče vekša moč, ešče vekša lübezen i požrtvovalnost, ešče vekša korajža za boj i slüžbo Bogi i Slovenskoj domovini. Bratje i sestre! Mi vsi, ki smo potomci naših praočakov i junakov, šteri so z žüli, z verov i junaštvom branili svojo zemlo, svojo vero, svoj jezik, svojo pravico — pridite, da s prisegov potrdimo svoje slovenstvo i katoličanstvo. Mi ščemo i zahtevlemo takšo slobodo, da bomo lejko slobodno razvijati svoje verske, narodne, kulturne i gospodarske sile. Sebe i svojo slovensko domovino moremo rešiti le s slogov, štera je rešavala naše oče-ve v davnih i bližnjih stoletjaj. Tüdi zdaj se bije velka vöra, velki den, velki čas za naše lüdstvo. Zato poslüšajmo, Pridimo, Zdrüžimo se, ar ščemo ešče obstati. Grački V i 1 i. Pismo iz Belja. Preč. g. Bejek Janoš, oskrbnik sebeščanske fare, šteroga je višja cerkvena oblast poslala k našim delavcom v Slavonijo, nam sporoča sledeče iz Aleksandrovoga dvorca: Naša sveta dužnost je, da tükajšnjemi delavstvi pomagani. Gospodüjoči tü šče izda mislijo, ka je naše lüdstvo tak zabito, ka bo tü slüžilo kak robi. Ve se je menda tem bolše godilo. Zaslüžijo letos menje kak lani, ar je vse delo zaostalo i zato je vse bole zamüdno, plača pa Vednaka, ar opravlajo skoro vsa dela v „rekordˮ i to rekordno delo od 5 vöre pa do 8 večer vrže delavci večkrat ka je za moške do 12 Din. Malarija razsaja med delavci, tak, ka jih na den na ednom marofi leži do 10 pa šče več. Doktor pride, da betežniki injekcijo pa ide dale ! Hrana je slaba, ali zato obilna. Zato ništerni hodijo k privatnomi doktori i tam raj plačajo. Delajo nedelo za nedelov. So uprave, gde so delavci meli dozdaj samo 2 do 3 nedele prosto. Škandal, da delavec more delati 14—28 dni, zamazan i zmantráni do skrajnosti. Niti gvanta si nemre oprati, edino noč je šče za to na razpolago. Ništerni so se že proti tomi gor postavili, pa so njim zavolo togg, nedelskoga nedela računali v 20 Din globe. Edno nedelo so šteli priti vsi delavci iz uprave Sokolovac k spovedi i sv. obhajili. Pa nazlük vseij,- prošnjam i protestom so vsi delali celi den i isto se godi na drügij upravaj. Upravnik y Sokolovca je teda že obečao, ka bo v tjedni eden den prosto za spaved —-ali dozdáj se to ne zgodilo. So pa tüdi' palerje — katoličanci — slabi. Dekle so z edne uprave proti zapovedi prišle prvo nedelo k sv. meši, kda so prišle na marof domo, jim je gazda, naš domačin pravo — »ali ste hodile popi r . . gledat." Takše so tű razmere. Hvala Bogi je šče dosta delavstva dobroga i Prihaja zdaj k sv. meši Dosta sam jih že spovedao. Na velko mešo idemo iz vseh uprav v procesiji na Marijino božo pot i bomo sküpno prosili Marijo za varstvo najbole sirmaških sezonskih delavcov. Delavcom na znanje. Zveza poljedelskih delavcov v Murskoj Soboti sporoča delavcom na Belji, da je vložena prošnja za brezplačni prevoz mele, ki jo delavci küpijo namesto zaslüženoga žita. Vüpanje je, da bo prevoz moke od Beloga Manastira do Murske Sobote brezplačen, če pa to ne, pa bodo delavci plačali samo edno petino cene, t. j. okoli 9 Din. za 1 m. Tozadevno rešitev ZPD objavi v Novinaj. Delavcom v Nemčiji se Svetüje, eta izplačilo zaslüžka vsaki mesec sproti Zahtevajo i od tistoga brez odlaganja redno po 10 RM. mesečno prek pošte pošlejo domo. Pri pošilanji morejo pokazati svoj potni list, inači pošte penez ne sprimejo. Drügi zaslüžek, v keliko so ga nešterni že poslali prek bank, je odkazani v Clearing i je njihovi domači dobijo komaj, kda pride pošilatev ali nakazilo na vrsto. V clearin-gí se najmre penezne nakazitve Vračijo po redi i znajo trpeti pol leta i šče več prvle kak izplačilo pride na vrsto, da bodo peneze doma prejeli. Vložena je že prošnja, da se delavcom v Nemčiji dovoli, da bodo ves zaslüžek, ki ga tam zaslüžijo, smeli neovi-rano poslati domov. Rešitev se pričakuje šče to jesen. Odbor ZPD. Ne vervlite razširjevalcom lažnivih novic. Sovražniki javnoga reda i mira i nasprotniki režima si v zvezi s sprejetjom konkordata v Narodnoj skupščini zmišlavlejo razne neistinske i vafcemirjajoče reči i jih razširjavajo. v interesi javnoga reda i mira prebivalcov Opominamo Prebivalstvo, naj ne naseda tem neistinitim rečam i naj se ogiba tistih, ki si jih zmišlavajo i razširjavajo. Oblastvom i organom notranje uprave so dana navodila, naj proti razširjevalcom teh reči nastopijo najostrejše po zakoni. (Iz notranjega ministerstva Štev. 15.583 od 13. aug. 1937, Belgrad.) Dijaki za dober tisk v Švici. Pred 8 leti se je osnovalo v ednom varaši v Švici dijaško drüštvo z nalogov, da s podporov „Kat. akcijeˮ na poseben način širi dober katoličanski tisk. Drüštvo se nazivle „Silvanija“. Odavle lüdske knižice i to jakostne i socijalne vsebine, štere pišejo dühovniki i so odobrene od višiše cerkvene oblasti. Najvažnejše pri tom je, ka se te tisk deli brezplačno med lüdi. To pa lejko samo na te način, ar požrtvovalni dijaki sami brezplačno delajo vse pri tiskarni, uredništvi i upravi. Plačajo samo najnujnejše stvari, štere nemrejo nikak sami napraviti. Pa tüdi za te izdatke sami s svojimi rokami zaslüžijo peneze. Prostore za delo jim je brezplačno dala edna dobra gospa, a sledkar so si šče sami zozidali vekše prostore. Pri Silvaniji dela okoli 500 dijakov. Dozdaj so izdali do milij. knižic. Knižica, štero je napisao Švicar od bolševiške Rusije, gde je 15 let delao, je bila štampana v 250.000 izvodih, a je v kratkom časi bila razdeljena. Čüdežno ozdravlenje v Lurdi. Stalni zdravniški urad v Lurdi je nedavno pripoznao ozdravlenje, šteroga je ne mogoče naravno razložiti i štero se je hipoma zgodilo v Lurdi. Edna gospa je 7 mesecov mela mozol na želodci. Bolečine so bile strašne i tüdi krvavela je iz želodca. L. 1936 se je vdeležila romanja v Lurd i se pri toj priliki skopala v votlini. Nenadoma je začütila, ka so vse bolečine preminole. Začnola je sama hoditi, ka prle ne mogla i tüdi jesti. V bolnici so jo zdravniki šče ednok dobro preglednoti i zdaj leto dni po tom ozdravlenji so te čüdež objavili. Zavolo napada na žandara v smrt. Preminoči četrtek se je vršilo v Turnišči veliko letno Živinsko i kramarsko senje. Pri toj priliki je prišlo vnogo naroda vküp od vsej krajov. Tüdi žandarje so prišli iz večih krajov v Turnišče, da so red držali. Tak so prišli tüdi žandarje iz Črensovec. Popoldnevi okoli 5 vöre so nakladali živino pred krčmov Balažic Bare. Bilo je tü vnogo lüdstva, zato so žandarje držali red, da ne bi prišlo do kakše hüdobije, kak se to navadno dogaja. Začasni žandar Slamar Rudolf doma iz Gor. Lendave, slüžbüjoči na žand. stanici v Črensovcih, je v pamet vzeo, da eden bicikl ne meo tablice, zato je pitao, ka što je tomi biciklni lastnik. Ar se nišče ne glaso, je žandar bicikl odpelao na stanico. Naskori nato se je pa lastnik javo za bicikl i proso ga nazaj. Ar je pa lastnik ne meo niti knižice, zato so žandarje ne dali nazaj bicikl, ar so ga vzeli v Zapisnik i so mislili, da je bicikl vkradjeni. Po gorvzetji zapisnika je žandar Slamar odpelao nazaj bicikl i ga šteo nazaj dati. Med tem pa je lastnik že odišeo, zato je žandar pozvao iz gostilne Matjašec Štefana iz Gomilice, ki je dobro poznao lastnika bicikla i ga proso, naj bicikl prek dá tomi lastniki. Te ga je pa napadno z nelepimi rečmi. To videvši Zadravec Štefan, Tivadar Štefan, Horvat Franc, Lutar Franc i drügi iz Turnišča, ki so bili vinjeni, so napadnoli žandara Slamara, brez toga, da bi meli vzrok. Žandar jih je opominao, naj ga püstijo pri meri i naj se odstranijo, ar de mogao nücati orožje. Vročekrvi dečki, ki so se že pri večih prilikaj skazali kak nevarni potepačje, so se šče bole protili proti žandari, šteromi je po nepriliki pükša počila i zadela Zadraveca nad ramami. Nato je skočo k žandari Tivadar, ki njemi je šteo vzeti pükšo, a žandar ga je med tem že bodno z bajonetom na pükši. Nato pa pali je k žandari skočo Zadravec, šteroga je tüdi bodno i njemi je prerezao glavno žilo, štero je povzročilo smrt. Pokojni Zadravec je pred kratkim prišao domo od soldačijo i kak pripovidavlejo drügi, je bio miren dečko. Tivadar, Horvat, Lutar i drügi so bili že parkrat kaštigani zavolo bitja. To je edna teška rana našega naroda. Jeli se ne bi dalo to na kakši način ozdraviti ? Močne kaštige bi to Zagvüšno odstranile. Istinske reči sv. Oče od vzgoje. Predpreminočo soboto so sv. Oča sprijali romare iz Belgije, člane Zveze krščanske vzgoje i so njim med drügimi sledeče povedali: „Krščanski vučitelje i vzgojitelje ! Vaša naloga je istinsko velika, ar lehko pravimo, da je za milostjov sv. krsta milost krščanske vzgoje edna od najvekših božih dobrot. Ali ja) Belgiji i drügim državam brez izjeme, v šterih se krsčanska vzgoja zanemarja ali celo pobija. Neščem biti oznanjevalec nesreč, ali vidim v bodočnost, ka bo v tom primeri jako moglo slediti. Vütro bo brez pomena se tožiti i jokati, če se dnes ne bomo zavedali edinoga zdravilnoga vrastva proti tomi, ki je krščanska vzgojaˮ. Centrala za brezbožno propagando v Ameriki. Centrala za brezbožni pokret „Brez Bogaˮ v Moskvi je odločila, ka za Ameriko naj bo posebna centrala. V toj centrali bo delalo 9 namestnikov, šterim bodo ostali brezbožniki v vsoj Ameriki podložni. Razmi se, ka de se vse nadale Vodilo iz glavne centrale v Moskvi. Ravnotak bo tüdi za Mehiko edna takša centrala. 2 NOVINE 22. augusta 1937. NEDELA po risalaj štirinajseta. Evangelij (Mataj 6). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: Nišče ne more dvema Gospodoma slüžiti, ar ali ednoga bode odihavao i toga drügoga lübo; ali de ednoga trpo i toga drügoga zavrže. Nemrete Bogi slüžiti i mamoni. Zato velim vam: ne skrbte se za düšo vašo, ka bodte jeli, niti za telo vaše, ka te obečali. Nejli je düša več od jestvine i telo od oprave? Zglednite se na ftice nebeske, ar ne sejajo, niti ne ženjajo, niti ne spravlajo vu škegnje i Oča vaš nebeski nje hrani. Nejli ste vi več od njih vredni? Što pa med vami misleči more pridati k visokosti svojoj eden laket? I za opravo ka se skrbite? Gledajte polske lilije, kakda rastejo, ne delajo, niti ne predejo. Velim pa vam: ka je niti Šalomon vu diki svojoj nej bio tak odenjeni, kak eden med etimi. Či pa polsko travo, štera dnes jeste i vütro se v peč vrže, Bog tak opravla: 0 keliko bole vas male vere? Ne bojte zato skrblivi govoreči: ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali skim bomo se odejvali? Ar eta vsa Poganje iščejo. Ar zna Oča vas, ka eta vsa potrebüjete. Iščite zato prvo Kralestvo Bože, i pravico njegovo i eta vsa se vam pridajo. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Dlvinl Redemptorisˮ o brezbožnem komunizma. — Lepota teh naukov Cerkve. 34. Ko oznanja Cerkev ta svetli nauk, nima drugega namena kakor uresničiti tisto srečno blagovest, ki jo je oznanja! angelski spev nad betlehemsko votlino: Slava Bogu in mir ljudemˮ (prim. Lk 2, 14), pridobiti torej pravi mir in resnično srečo, kolikor sta kot priprava na blaženo večnost možna tudi na zemlji, Seveda ljudem blage volje. Ta nauk je prav tako oddaljen od pogubnih zmot kakor od pretiranih načrtov in nakan političnih strank, druži marveč v teoriji in praksi v lepem soglasju resnico in pravico. Cerkev spravlja vskladje medsebojne dolžnosti in pravice, svobodo z avtoriteto, dostojanstvo posameznika z dostojanstvom države, človeško osebnost državljanov in predstojnikom dolžno pokorščino s službo tistih, ki so predstavniki božje oblásti; prav tako urejeno ljubezen do sebe, rodbine in domovine z ljubeznijo do drugih družin in drugih narodov, osnovano na ljubezni do Boga, Očeta vseh, ki iz njega vse izhaja in ki morajo po njem kot svojem zadnjem smotru vsi težiti. Ta nauk ne trga upravičene skrbi za časne dobrine od delavne skrbi za večne dobrine. Podreja pač minljive dobrine neminljivim po besedi svojega božjega Ustanovite!ja: „Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo se vam bo navrgloˮ (Mt 6, 33), a ni nikakor vnemaren za človeške reči, ne nasproten svetnemu napredku in časnim udobnostim, ki jih marveč po pameti, kar najbolj de-javno more, podpira in pospešuje. Cerkev ni Sicer nikoli podala kakega podrobno izdelanega tehničnega načrta za gospodarsko-socialno delo, ker to ni njena naloga, podala pa je Poglavitne obriše in smernice, ki jih je kajpada mogoče uporabiti .na razne načine, primerjene s časom, krajem in narodom, ki pa vendar kažejo varno pot, po kateri morejo države priti v kulturnejšo in srečnejšo dobo. 35. Veliko modrost in koristnost tega nauka priznavajo vsi, ki ga zares poznajo. Po pravici žalüjejo Odlični in vešči državniki, ki so proučili razne socialne sisteme, da niso našli nič modrej-šega, kakor so načela, razložena v okro-žnicah»Rerum novarum" in „Quadrage-simo anno“. A tudi v nekatoliških, dá, nekrščanskih deželah priznavajo mnogi, kako so Socialni nauki Cerkve koristni človeški družbi. Tako je komaj dobro pred enim mesecem odličen politik z Daljnega vzhoda, nekristjan, odkrito izpovedao da Cerkev s svojim naukom o miru in krščanskem bratstvu neizrečeno veliko pomaga, da se utrdi in goji deja-ven mir v narodili. Celo komunist!, če le niso še docela izkvarjeni — kakor vemo iz zanesljivih poročil, ki prihajajo z vseh strani k temu središču krščanstva — priznavajo, če se jim razloži Socialni nauk Cerkve, da je ta nauk silno vzvišen nad nauki njih voditeljev in učiteljev. Le tisti, ki so zaslepleni od strasti in sovraštva, zapirajo oči resnici in jo trdovratno pobijajo. (Dalje). Na tabori v Soboti bomo pozdravili svoje odlične voditele. Naš prosvetni tábor v Soboti, 5. septembra počastijo s svojov navzočnostjov najodličnejši naši cerkveni i svetni voditelje. Tak so se Prezvišeni g. knezoškof dr. Tomažič drage vole odzvali našemi vabili i obečali, da srčno radi pridejo med nas, da tak slovesnost bože slüžbe pod milim nebom kem bole povzdignejo. Ar so pa zdaj nikelko betežasti, so določili kak svojega namestnika g. stolnoga kanonika dr. Cukalo, šteri bi jih zastopao, če sami osebno zavolo bolezni ne bi mogli priti. Če se njim pa bolezen količkaj Obrne na bolše, pridejo osebno k nam. f Osebno pa pride med nas naš prilübleni voditeo slovenskoga naroda g. minister dr. Korošec. On pride po svojoj internaciji i kak Zdajšnji minister prvič k nam, zato ga bomo prisrčno sprejeli i iz vsega srca pozdravili. Za nas je to velka počastitev i nemremo zadosta že naprej povedati našemi lüblenomi voditeli, kak se veselimo njegovoga prihoda med nas. G. minister bo lehko vido, kak Znamo mi priprosto, pa iz globočine svojega srca častiti i poštüvati pa tüdi bogati svoje voditele^ Kak Znamo mi držati disciplino, čeravno so nas večkrat šteli Vnogi iz sebičnih namenov i po krivici proglasiti za nezaneslive i ne vemo kakše vse. Mi smo pač živeli telko let v svojoj za-püščenosti, mi mamo svojo posebno preteklost i zgodovino, zato je ne čüda, če mamo tüdi kakše svoje posebnosti. Što nas pa pozna i pravično sodi, lehko včasi vidi, da smo v istini napunjeni s pravim Slovenskim i krščanskim dühom i da te svoje dobre lastnosti tüdi ščemo za vsakšo ceno obdržati. Naš tábor v Soboti bo teda den, na šterom se bomo sküpno s svojimi voditeli veselili v pravom slovenskom i krščanskom veselji. Gasilski kongres v Zagrebi. Ob priliki 60. letnice gasilske ustanove v Zagrebi se je vršo v Zagrebi gasilski kongres za celo državo. Zastopane so bile vse banovine, posebno častno dravska i naša Slovenska krajína. Gasilci iz naše banovine so bili zapostavleni. Že v Varaždini so je sklali v živinske vagone, ka so Vnogi tak zamerili, ka so šteli se do-mov vrniti. Sramota, da naše odlične izobražene lüdi pšejo v živinske vagone, še vekša sramota, da naših slovenskih gasilcov v Zagrebi níšče ne sprejeo. Nišče jim nej preskrbo stanovanja i zvün Zagreba 14 km daleč so si mogli sami iskati stanovanja. Pri odkritji spomenika ustanovite^ Zagrebške gasilske zajednice je hrvatski govornik povdarjao, da se hrvatski gasilci ločijo od državne gasilske zveze i da bodo meli sami svojo hrvatsko zvezo. Po odkritji spomenika so se polagali venci i med tem polaganjom se je igrala državna himna Bože pravde i Lepa naša domovina. Ne se pa igrala Slovenska himna »Naprej zastava sláve", zato so se gasilci dravske banovine ločili od proslave. Držani govor njim je celi položaj razjasno i so se mirno domov povrnoli. Krvavi boji med Kitajci i Japonci. Boji med Kitajci i Japonci se nadalüjejo. V začetki se je samo tű pa tam kaj strelalo. Zgledajo je, ka se zmirijo. Ali boji so se začnoli znova. Strahovito strelanje se vrši v Šan-gaji, tak ka se, zemla trosi. Kitajci pravijo, ka oni zmagüjejo i ka so Japponci zgübili že vnogo svojih lüdi. Da so boji srditi, dokazüje tüdi to, ka sta sovražnika na ništernih krajaj komaj 250 m eden proti drügomi. Poleg strelanja s štükami se Henjavlejo tüdi letalski napadi zdáj z edne zdaj z drüge strani. Pri tom se spokole vnogo lüdi i razrüši vnogo hiž.V ednom kraji je spadnola bomba iz letala i namesti bujla 60 lüdi nad 100 pa jih ranila. Ništerne novine poročajo, ka bodo boji šče dugo trpeti. Kak se vidi so Kitajci odlično Oboroženi i stalno napredüjejo, ka priznavajo celo japonci. Strašno krvoprelejavanje, ki so ga povzročili tej boji, s; je izvršilo v varaši Šanghaj. V ednoj vulici so našteti do 1000 mrtvecov,'-šteri vseprek ležijo. Na ništernih mestaj so najšli cele küpe mrtvih vojakov, po sedem mrtvecov ednoga na drügom. Var-nostno slüžbo vršijo zdaj ameriški prostovolci. Kitajski letale!, šteri so tam prek leteli, so vrgli dve bombi, šterivi sta bujli prek 700 lüdi. Pogled na te s krvjov poškroplene kraje je strašen. Poleg toga pa se širi povsod ogenj. Agencija Central News poroča, ka so Kitajci vrgli Japonce po tri dnevnom boji nazaj i je zbili tak, ka se morejo Japonci nazaj vlečti. Zrok bojov je ne drügi, kak te, da bi Japonci radi Zaseli kemveč kitajske zemle, gde pravoga reda ešče nega zavolo roparov i komunistov. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Na podporo Novin sta poslale Bernjak Anica, Vidonci iz Francije 23 Din, Edšidt Terezija, Gederovci iz Francije 10 Din. Bog povrni! Črensovci. Vmro je naš dugoletni naročnik Smodiš Štefan. Zapüš-ča dovico i že odraščeno deco. Pokojni je bio svoj čas na farofi kočiš, jako skrben človek, ki si je z delavnostjov Spravo lepo vrednost. V molitev naročnikov zročimo njegovo düšo, za njegove ostale pa prosimo tolažbo Srca Jezušovoga. Med delom ga je smrt pobrala. Orao je okoli 80 let star Banfi Franc iz Gradišča. Poleg je pa sin kosio. Naednok te samo vára, da konji stojijo dugši čas. Ide gledat i najde očo mrtvoga. Pokojni so bili tihi, delaven, pošten krščanski mož, ki so veliko drüžino odgojili. Naj njim sv. Drüžina dela drüžbo v nebi, njegovim ostalim pa izražamo globoko sočütje. Lipa. Pisali smo dnes tjeden, da je malo vüpanja za ozdravlenje Zver Ivana. I resan, Zverov dedek so nas povrgli i z velikov vdeležbov smo jih zakopali aug. 11. Večna svetlost naj njim sveti, njihove ostale pá toláži nebeska Kralica. Podpora za šolsko poslopje v Krogi. Na posredüvanje ministra g. dr. Korošca i g. dr. Kreka i na večkratno posredüvanje naših banskih svetnikov je prosvetni minister odobro za dograditev šolskoga poslopja v Krogi 15.000 Din. „K zgodovini reformacije v Prekmurju". Pod tem naslovom je napisao g. Zelko Ivan, dobrovniški kaplan lepo razpravo, ki jo je izdalo Zgodovinsko Drüštvo v Maribori. V toj razpravi g. Zelko iz zgodovinskih vretin, tak luteranskih, kak katoličanskih dokaže, kelko let je štera fara bila v luteranskih rokaj i gda je znova postala katoličanska. Poleg luteranske ešperešije je bila v Slov. krajini tüdi kalvinska. Bi prosili g. Zelka, da razpravo y izvlečki objavi v Novinaj. Što je zgübo peneze? Najšo se je na cesti Črensovci—Sobota vekši znesek penez. Lastnik se naj pismeno z natenčnim spisom oglasi pri Horvat Antoni, tajniki Agr. zadruge, kakši penez i kelko ga je zgübo. Štiriletno vozo je dobo Feliks iz Maote, ki je na gasilskoj veselici na Petanjci prerezao žilo Kolmanič Štefani, gasilci iz Tišine, šteri je zavolo toga mogo izkrvaveti. Krog. Naša gasilska četa je obhajala 10 letnico svojega obstoja augusta 8. Z lepim govorom so četo pozdravili naš plebanoš g. Vojkovič. + Dr. Franc lvanocy: Iz naše dávnine. Martjanci so edna najstarejši fár püšpekije, ar so leta 1392. že meli rednoga plebanoša z imenom Eras-mus, za šteroga časa so bilé napravlene ešče dnes ohranjene freske-slike. V splošnom pa velka kmica pokrivle dozdáj zgodovino fare i samo iz sredine 17. stotine sta dve pismi, šterivi kažeta, da je ta cerkev bila v rokaj lüteranskih predgarov. Tak se kaže, da je nastanola Svaja med lüte-ranskim i kalvinskim popom, šteriva sta živela v istoj vesnici, pa je törska vojaška oblast v Velkoj Kaniži mogla vmes posegnoti. Za pomirjenje sta 29. junija 1652 sledečivi pismi bili izdanji (Prevod gl. Gruden, Zgod. Slov. nar. in Sušnik, Prekm, protili): 1. „Martjanskomi občinstvi v Železnoj žüpaniji. Mi Kaniže Mejnoga Grada poglavitni age; vi, ki ste martjanski pörgarje od maloga začnovši do velkoga naše pismo videči vam to naznanje damo, da je od vas 14 ali 18 Veški pörgarov s cele županije pečatenim pismom esi prišlo: razmili smo vse to, kak je tisto pismo pisano, da naj vsaki človek v svojoj veri merjé, kalavin naj kalavinskoga predgara zdržavle, lüteran lüteranskoga pa vsakši naj svojemi plača. Mi kaniški Age smo to na mesti nihali, če vam glavé trbé, ostante vsaki pri svojoj veri i eden z ovim lepo v miri bojte, pred- gara obeh ver v miri bojta i živta, ar če se praska vužge med vama, z glavami plačata, lüteran naj lüterani plača, Kalavin naj kalavini plača, toga se držite. Če predgara vživata zemlo törskoga špana, naj od nje plačata, če vam glavé trbé, toga se držite. Dano v Kaniži 1652. Mesto podpisa 12 pečatov.— 2. N. N. Martjanskomi ágoštinsko vero nasledüvajočemi predgari jáz Musel, martjanski špan, davlem na znanje, ali si pop ali kakši vrag si? pri moj veri, ka pörgare pregánjaš i mantraš, sam pa semotá hodiš, liki kak boš to moje pismo vido, če v mojoj vési ščéš prebivati, te poštüj pörgare, ar če boš tak delao, kak si dozdaj s pörgarami, pri mojoj istinski törskoj veri povem, ka de ti bogme Žao, v mojoj vesi pa neboš prebivao, ar če boš tü živo, bom zagotovo šou i ti hižo vužgem.ˮ Izvirnike teh dveh dokumentov je ódneso Bitnicz Lajos, bivši Sombotelski vélki prošt i je v martjanskom farnom arhivi nehao prepise, štere je z lastivnov roköv napravo. Kak drüge fare krajine, tak so tüdi martjansko v 17. stotini pod svojo obrambo vzeli tedašnji širitelje civilizacije, luteranje i lepe freske, pravzaprav barbarsko (divje) vničenje teh fresk v toj cerkvi slüži kak lepo svedočanstvo od kulturnoga dela lüteranstva tistoga časa. Kak se vidi, so bili velki častilci umetniških svetih podob, ar njim izrezali oči ali nosé ali pokvarili roké i da njihova herostratska slava ne bi minola, so lepo tá vrezali svoja imena (v steno). Od mnogih imen, vdublenih v podobe svetišča, ništerne eti zapišemo, ar se ešče dnes Vidijo. H. f. Mar. Dravecz Rector Opidy Martiánc 1634. die 5 Auguszti. Čsey Key 1711. Michael Muraközi. Michael Podleszek a. 1767. Mathias Vöröss 1644. Zadnje je posebno lepo napisano. Mathias Czipot 1707. Joannes Farkas 1619. Hic fuit Mi. Rakichany de 1623. Kakših sto takših škrábanj je tü; Škoda, ka se deo že ne dá več čteti. Slike martjanske cerkve so velka starinska dragocenost i njihovo zdržavanje je kulturnozgodovinska naloga. V püšpekijskom imeniki so omenjene slavne slike na steklo, šterih pa tü nega, kak lüdje pomnijo i je to menda napaka pri pisanji, štero bi trbelo popraviti. Martjansko svetišče se zapira v tristranskoj apsidi z dvema jako vozkima, razmeroma visikima preprostima gotskima oknoma, zapirajoča stran pa má dvodelno, malo potéženo okno. To zadnje je čisto zazidano, ovivi dve sta pa čisto odpretivi. Vsi kameni okraski so ešče skoro popolnoma lepi. Svod apside je preproste zvezdne oblike z rebri, ki se stikajo v sklepniki, s petimi enakimi i ednim različnim trikotnim poljem. V smeri ladje je drügi sklepnik s sedmimi križajočimi se rebri, štera se že pred slavolokom spajajo v dve simbolični konzoli na steni. Rebra abside se posamezna končüjejo v ravno takših konzolaj. 22. augusta 1937. NOVINE 3 Lendava. Naš g. kaplan, Halas Daniel so odišli na dühovne vaje v Ljubljano. Želemo njim obilen boži blagoslov. Popravni izpiti na gimnaziji v M. Soboti se bodo vršili 25., 26. in 27. avgusta in sicer na državni gimnaziji 25. pismeni, 26. pa ustni; na samóupravni bodo popravni izpiti samo 25. avgusta. Popravni nižji tečajni izpit se bo vršil 27. avgusta. Začetek izpitov bo vselej ob 8. uri dopoldne. Podrobni razpored izpitov je izobešen na gimnazijski oglasni deski. Žižki. Na gasilski dom v Žižkih so darüvali iz Francije sledeči: Virag Ivan i žena iz Žižkov Din 100, Josef Dolečki iz Hrvatskoga v frankaj 5, Župan Ivan iz Hrvatskoga 2, Roudi Janoš, Bodonci 5, Hozjan Anastazija, Žižki 5, Škafar Daniel i žena Žižki 5, Stanko Marija, Žižki 10, Sarjaš Kata, Trnje 10, Sarjaš Ivan, Trnje 10. Vsem darovnikom prisrčen Bog plačaj. — Uprava. Pomota. Naš naročnik g. Vra-tuša Anton nas opomina na pomoto, ki se je pripetila 18. julija v Novinah, gda se Rudolf Dolinar imenüje za „najvekšega slovenskoga sinaˮ v članki „Za vero i domˮ. Te izraz je pomotoma prišo v članek i se zahvalimo g. Vratuši za opomin. V članki bi se moglo glasiti „najvekši mučenik opisane borbeˮ. Razstava plemenske živine v Nedelici. Kralevska banska uprava priredi 23. avg. t. 1. ob 8 vüri predpoldnom razstavo svetlolisaste govedi pri selekcijskom drüštvi v Nedelici. Interesenti, posebno lübitelji lepe živine se vabijo, da si pridejo ogledat zanimivo prireditev, — Odbor. Izseljenski dühovnik na obiski pri nas. G. Kolednik Ferdinand, izseljenski dühovnik iz Pariza so obiskali naš kraj, predvsem urednika Novin i dekana g. Jeriča. Slovenske sestre v Parizi. Iz Slov. Bistrice so odpotüvale šolske sestre v Pariz v zavod Očov sv. Düha, gde bodo na skrbi mele 200 dijakov, v prostom časi pa skrbele za naše izseljence. Zaednok sta odpotüvali dve, dve pa malo sledkar. Črensovci. Dnes tjeden pri sv. meši, ki se je začela ob 7 vüri, je ravno med podigavanjom tresnolo v cerkev. Skadilo se je i zasmrdelo po žvepli ali nesreče nikše ne bilo. Zrok je mogo biti, kak lüdje pravijo, prepih, ar je v segeštiji i v cerkvi bilo odpreto. Strela vdarila v dve oslici. Preminočo nedelo okoli 8 vgojdno je strela vdarila v dve oslici v Sabo Lakoši poleg Lendave na Madjarskom. Oslici sta popunoma zgorele. Na pomoč so šli tüdi lendavski gasilci z svojov motornov brizgalnov, šteri so vnogo, pripomogli, da se ogen ne razširo na gospodarska poslopja. Strela je bujla tüdi ednoga človeka v bližini te vesi. Sv. Sebeščan. Za plebanoša sebeščanskoga so imenüvani, kak se nam poroča, g. Bejek Janoš, dozdajšnji oskrbnik. Čestitamo. Indija in Slovenci. Silno se je pri nas dvignilo zanimanje za Indijo, odkar delujejo tamkaj naši jugoslovanski misijonarji, ki so ustanovili 1. 1930 samostojno misijonsko pokrajino Bengalijo. Kakšna je dežela, razmere in ljudje, kaj delajo, trpijo in doživlaje naši misijonarji, nam bo nazorno pokazala etnografska—misijonska razstava „Indijaˮ v paviljonu „Gˮ na letošnjem jesenskem velesejmu. Vsak obiskovalec bo dobil nepozabne vtise in bo spoznal velikansko versko, kulturno in socialno delo, ki ga opravljajo naši blagovestniki v daljni Indiji. Z obiskom razstave jim bomo pokazali svoje zanimanje in moralno zaslombo, ki jo potrebüjejo in v svoji veliki požrtvovalnosti tudi zaslužijo. KRATKI GLASI. Sin našega bana novomešnik. sin našega bana, g. dr. Natlačena se 5. septembra posveti v Ljubljani za novomešnika, na Malo mešo, 8. septembra pa prikaže Vsegamogočnomi svojo prvo daritev. Novomešnik je svoje bogoslovne študije vršo v Parizi, kama ide nazaj, da je dovrši. Želemo njemi obilen blagoslov Jezušovoga Srca, da reši dosta, dosta düš. Proslava 10 letnice Rafaelove drüžbe. To nedelo, 22. avgusta se vrši na Brezji proslava 10 letnice Rafaelove drüžbe i II. slovenski izseljeniški kongres v Ljubljani. Pokrovitelstvo je prevzeo voditeo slovenskoga naroda, notrašnji minister, dr. Korošec, šteri se je tomi z veseljem odzvao i toplo pozdravo te izseljeniški kongres. Med vnogimi so te kongres pozdravili tüdi škof dr. Rožman, škof dr. Tomažič, minister dr. Krek, ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič, dr. Slavič prorektor Slovenske univerze, Hartner Ferdinand sobočki župan i drügi. Prav iz srca pozdravlamo tüdi mi iz Slov. krajine te kongres i vse naše izseljence i Želemo, da bi se v domovini prijetno počütili. Izseljeniški zbor- nici pa želemo, naj se kemprle ustanovi i začne delüvati. Dekliški den v Maribori. Na Velko mešo se je vršo dekliški den v Maribori, šteroga se je vdeležilo do 3000 dekeo iz lavantinske škofije. Že na predvečer, to je v soboto, se je vršila procesija z Najsvetejšim, šteroga je noso stolni dekan g. dr. Cukala. V nedelo samo je pa bila na prostom meša i sküpno sv. obhajilo, k šteromi je pristopilo 1200 dekeo. Po sv. meši, štero so darüvali prezvišeni knezoškof g. dr. Tomažič, se je vršilo spravišče, na šterom se je prečteo tüdi pozdrav dr. Korošca i šteroga so vsi navzoči z navdüšenjom sprijali. Vsi, ki so se toga dneva vdeležili, so bili navdüšeni nad posvečenim sporedom toga lepoga zborüvanja. 11 letni dečkec po nesreči strelo svojo 6 letno sestro. V vesi Li-pice v bližini Ogulina sta šla bratec i sestrica z živinov na pašo. Med igranjom pa je bratec najšo revolver. Okoli njega pa se je poleg svoje sestrice zbralo vnogo dec, ki so ga gledali, ka bo delao z revolverom. Po nepazlivom ravnanji je revolver počo i nesrečno deklinico v čelo zadeo, štera je taki postala mrtva. Bratec jo nato vzeo v krilo i büdio, a bilo je zaman. Sin i sneha sta štela izstradati očo. V Kaknji v Bosniji so sosedje že duže časa ne vidili staroga Cicaka, zato so mislili, da sta sin i sneha mogoče očo vmorila. Prijavili so orožnikom, štera je po dugšem preiskavanji naišla starca v ednoj kmičnoj kleti zapretoga i je bio ves oslablen od lakote. Po zaslišanji starca, šteri je že komaj gučao, je bilo jasno, da sta starca sin i sneha zaprla i bi se ga na te način radiva rešila. Oba so taki zaprli. Norc strelo 3 svoje hčeri. Nekši Herbaševski v Newyorki je v preminočo nedelo zaran strelo tri svoje hčeri i nato se šo sam javit na policijo. Policija je spoznala, da je zmešani, zato ga je taki spravila v norišnico. Velika prevara s poštnimi nakaznicami. Poštno ravnatelstvo v Zagrebi je prišlo na sled velikoj preva-ri z ponarejenimi nakaznicami. Nakaznice so najmre bile izpostavlene, a penez pa ne bio predam na pošto. Tak je bilo izplačanih vnogo čekov v zneski do 4 milijon Din. Prvi naš prosvetni tabor — v Kobilji. Dnes — 22. augusta — vsi v Kobilje na prosvetni tabor. Predpoldnom je samo cerkvena slavnost kak se že to za te velki den najbole dostaja. Ob 10 vöri je slovesna slüžba boža s sküpnim sv. obhajilom za vse. Popoldnevi ob dvema vöroma bo najprle vkorakanje fantovskih odsekov v cerkev k večernicam. Nato bo govor g. Camplin Ivana, tajnika Prosvetne zveze v Maribori. Sledi telovadni nastop i narodno petje. Nazadnje sküpno zaspevlemo pesem „Povsod Boga...ˮ Vsi ste najprisrčnejše vableni! Pripravlalni odbor. Tüdi v Španiji se boj nadalüje. Frankove čete so začnole ostro ofenzivo na vsoj fronti. Vladne čete se toti jako dobro držijo, a vseedno so bile na več krajih poražene. Veroborci so zavzeli nova mesta, pri tej bojaj je spadnolo vnogo komunistov. Jugoslavija ma 15,174.000 prebivalcov. V ednom leti se je število prebivalstva povišalo za 224.000 oseb. V Sloveniji žive 1,210 000 lüdi. Strela bujla mater, a dete ostalo živo. Preminočo nedelo je strela vdarila v Klenovniki v hišo 27 letne Magde Divljak, gda je ta ravno nadajala dete. Strela je šla skoz slamnato streho, štera se ne vužgala i nato doli po steni v hišo, gde je Magdo bujla gda je nadajala dete. Deteti se ne zgodilo nikaj. Gda so domači prišli v hišo, so dete komaj rešili iz matemih rok, ar ga je krčevito stisnola k sebi. Nemški katoličanci ne smejo v Rim. Nemška Vlada je prepovedala katoličancom romanje v Rim. Nemška vlada je to včinila zavolo toga, ar je lüdstvo romalo v dosta vekšem števili, kak štera koli drüga leta i je tam molilo za preganjanje katoličancov v Nemčiji. 80 lüdi se je z mesom zastrupilo v nizozemskoj občini Haremkarspel. Vsi so postali taki mrtvi. Pet dece je porodila Marija Vega Cruz v Pintari del Rio blüzi Kube. Deca so 4 dečkeci i 1 deklinica i so vsi, kak tüdi mati, zdravi i čvrsti. Cigani napadnoli ves i bujli 4 kmete, dosta pa ranili. V noči od preminočega petka na soboto je več ciganov napadnolo ves Negreni v bližini Bukarešta i so šteli oropati več kmetov. Med kmeti i cigani je nastala cela bojna, gde je bilo štiri kmetov vmorjenih, vnogo pa ranjeníh. Viseči most se je podro v državi Čile. Most je bio dugi 100 m i je viso 20 m nad vodov. Nesreča se je zgodila ravno te, kda je šlo prek po njem 80 delavcov, šteri so šli iz zlatoga rüdnika. Most je bio 30 let star. Pri tom se je vtopilo 22 delavcov, ostali so se rešili. Gostilna Vogel v Bogojini se odda po zelo povoljnih pogojih na več let v najem. Vsi pogoji se dobijo tam. Odda se v najem ali pa se tudi proda hiša Graf v občini Domanjševci v Prekmurju, ki je uporabna za gostilno in trgovino. Kupci naj se zglasijo pri g. dr. Valvl Aleksandru, odvetniku v M. Soboti. Dijak nižje šolec se sprejme na stanovanje in hrano pri KOLOŠA JANEZ-u, MURSKA SOBOTA, Cvetna ul. 5 Šörka glavna stran reber se žlebičasto poglabla i se ostro končüje; vsa rebra so v dobrom stanji. Iz svetišča pelajo proste gotske dveri v zakristijo s timpanonom, močno zaostrenim. Na konci svetišča je na epistolskoj strani na konci slavoloka, krstni kamen. Njegov koteo je iz erdéčega marmöra, noga pa iz pesičnoga kamna, napravleno v lepoj gotiki. Zadnji deo je pokriti z debelim zmázom, ki ga je pa lejko genoti. V svetišči pri oltari na epistolskoj strani je lepa, kakši poudrügi meter visika i meter šörka vdolbina z gotskim kamenitim okrašeni ; toj naproti na drügoj steni pa je jako mala, liki lepa fialasta odprtina za svestvo. Tüdi to pokriva debeli zmáz. Na ladji sta negda bilí dve okni, šterih edno je dnes odpreto, edno pa zazidano. Na dvojnoj odprtini odpretoga okna je ešče viden lepi navadni gotski okras. Obok je novejše delo i se nikak ne skláda s čistov gotikov. Oprema cerkve kaže v celoti de-kadentni (propadajoči) baročni okus i je nastanola v preminočoj stotini; od nje se ločijo tri oltarne slike, štere so samé na sebi jako lepo delo. Kak svetišče, tak tüdi ladja má Odzvüna ednodelne podpornike z nisikov strehov. Tören je jako lepa, vitka zidina z voskimi svetlobnimi odprtinami odspodi, nájviše pa s štirami jako lepimi, deloma zdaj že pokvarjenimi kamenitimi okraski. Gotski okras glavnoga vhoda v cerkev je bio okoli leta 1850. Odstranjeni i nadomeščeni z jako ne- priličnimi dverami. Najspodánji deo fresk v svetišče kaže v jako živih farbaj vse okoli vzorce preproge. Nad tov slikarijov sta v prvom pöli na epistolskoj strani edna poleg ove, dve sliki: prva kaže čüdo sv. Martina, drüga pa njegovo smrt. Ta Slednja se mi posebno vidi. Velki sveti püšpek je prikazani v svečanoj opravi, na njegovih kotrigaj se ne vidi medldvnost, liki mir, na obrazi pa se njemi zrcali smehljajoče sladko vüpanje bližajočega se blaženstva. Okoli njega se vidijo njegovi dühovniki, ki se tekmüjoč páščijö včiniti slednjo podvorbo lübezni svetomi nadpastiri. Tüdi na njihovih obrazaj se ne vidi bolečina ločitve, liki tiho pomirènje v rávnanji bože previdnosti. Tak se vidi, ka če bi se njim vsa düša naslónila na düšo meštra, ki se odpravla na odhod. Na jüžnoj strani apside vidna slika kaže, kak židóvje zasramüjejo Kristuša. Zvišeni mir Kristušovoga obraza te gene, njemi nasproti stoječi židov, šteroga obraz plüje, pa je podoba istinskoga židóvskoga cestnoga pikuša i bi lejko kak takši bio vsakomi slikari klasičen vzor. Na strani, gde se končüje apsida, se vidijo štiri ženske svete slike, za njimi sledi na evangeliomskoj strani odprtina za svestvo, za njov pa slika tistoga dogodka, da sv. Martin deli svoj plašč z drgetajočim siromakom. Na timpanoni sakristije je slika sv. Mihala, držečega vágo i meč. Na drügom poli stranskih sten so slike dvanajsetih apoštolov v naturnój velikoči, v apsidi v dvema stretima poloma med tremi okni sta sliki dveh püšpekov, med šterima je eden mladi, drügi pa stari, ov je brščas sv. Auguštin, té pa sv. Ambruž. Tevi sliki, kak tüdi prle omenjene ženske slike, ščista zakriva vélki oltar, tak da je niti črt obraza, niti barv ne mogoče tak ostro opaziti, da bi je mogeo popisati. Tüdi slike apoštolov so jako blede od praha, šteri se je stotine let nabirao na njih. Najvišiša polá kak tüdi obok krasijo drüge alegorične podobe, štere je mogoče komaj tü i tam razlôčiti. Ne samo svetišče, tüdi prednji deo ladje je bio s freskami okrašeni; lani je deo njih bio odkriti pod zmázom. Ta slika se samo ešče delno vidi, ar je odstranitev stoletnoga zmaza kočlivo delo, štero zmore samo pravi strokovnjak. Ta slika kaže Kristušov krst. Barve odkritoga obraza so brezprimerno lepe i z gorečov želov čakam presenečenje, štero nam pripravi cela velka slika. Na jüžnoj strani ladje je tüdi sled fresk. Iz teh je mogoče upravičeno sklepati, da je poslikani tüdi proti ladji obrnjeni deo slavoloka. Kak zanimivo, sliko moram omeniti na evangeliomskoj strani proti-ladji obrnjeno v koti poleg apoštola klečéčo postavo, ki kaže plebanoša Erasmusa, kak klečečki moli. Obleč njegov je podoben obleči dominikancov, je obriti, z velkov vlasnov koronov. Obraz je tip poniznosti i vdanosti. Praznino med slikami izpunjavajo bogati gotski okraski. V celotnoj figuralnoj slikariji je glavni povdarek na obrazaj, ar je držánje tela i posebno izdelava kotrig jako prosto, tü i tam neprilično. Izdelava obleke i okraski pa so vseširom izvrstni. Cerkev je bila zidana i včasi poslikana 1392. 1., ka ešče dnes lepó čitlivi izvirni gotski napis v svetišči na stranskoj steni svedoči: „Anno 39 aedificata fuit ista Ecclesia tpe. plebani Erasmi. p. man. Johannis Acquile de Radkes purga.ˮ Primerjava slik nedvomno kaže, da je isti Joannes Acquila poslikao tüdi selansko kapelo. (To dnes ne drži več. Prev.) Znam, da je državna komisija za spomeniško varstvo vzela v načrt kak najprle obnoviti martjanske freske i v zvezi s tem bi se obnovila vsa notranjščina cerkve, to je nazaj dobila negdašnjo lepoto. To za nas nede razveselivo samo záto, ar bo rešena znamenita starina, liki posebno zato, ar bo ta slogi primerno obnovlena cerkev v prišestnosti lejko vzor prenovitvam, ki bi se morebiti gde delale. Kakša Prednost je, če má človek lepi primer, po šterom se lejko ravna v takšem žmetnom i važnom deli, to najbole zna tisti, što je prisiljeni vsepovsédi iskati vse i dostakrat le ne primerno i je prisiljeni izvršiti težko delo obnove na škodó slogovne enotnosti. (Dale). 4 NOVINE 22. augusta 1937. Mladini za počitnice. Čebela razkrinka satana. Ko je Bog svet ustvaril, je poslal čebelo k hudiču, da bi ga vprašal za nasvet, ali naj ustvari človeka ali ne. Čebela je zletela k hudiču in mu naznanila Gospodovo vprašanje. Hudič se je čütil počeščenega. Hotel je dati odgovor, s katerim naj bi bil Gospod zadovoljen. Od tega pa je hotel imeti tudi dobiček in zato je premišljeval, kako bi to stori!. In zamislil se je. Čebela pa mu je sedla na glavo, da bi poslüšala, kaj misli. In čebele imajo kaj fine čute! Saj veš, tolikokrat si se čüdil, kako najdejo pri nabiranju medu vsako cvetlico, pri tem pa bogve, kako daleč gredo in vendar najdejo pot nazaj v panj, kjer so doma. Hudič je mislil tako: „Dobro bi bilo, če bi bil človek, zakaj človeško srce je slabo; v njem bi si lahko naredil svoje kraljestvo. Neskončno veliko bo to kraljestvo. Zato bi bilo dobro, če bi bil človek.ˮ Mislil si je pa tudi to: „Vendar srce človeka je tudi odprto. In sij slave Vsemogočnega bo prišel vanje in tam našel čisto mesto, ki bo kakor odsev nebeškega kraljestva. Ne, človeka ni treba!ˮ Pa je zopet pomislil: „Odpadel bo od Boga in njegova dela bodo temna; to bo spoznal in se obrnil proti sebi samemu. Proklet bo in tako bo moj. Dal dobro bi bilo, če bi bil človek !“ Na misel mu je prišlo tudi tole: „Ne, Gospod se bo bede človeštva usmilil in ga bo odrešil. In tedaj se bo zgodilo v človeku veliko čüdo milosti in njegova duša se bo tresla kakor se zemlja še nikdar ni; spreobrnil se bo in se spokoril. In nad tem, kako bo duša zažarela in se topila, bodo nebeški kori imeli veselje. In hudiča je premagala zavist in njegova zavrženost in glasno je odgovoril: „Daj Gospodu moj nasvet — kje si, mali sel? — človeka ni treba.ˮ Čebela, ki je poslüšala njegove misli, mu je tedaj odletela z glave. Iz njenega brenčanja je hudič spoznal, kje je bila in razumel, zakaj. Razjaril se je in udaril z bičem za njo. Zadel jo je in ji z udarcem telo skoraj preseka!: In od tedaj je čebela v sredi tako globoko zarezana. Prinesla je Gospodu svet hudiča in Mu vse povedala, kaj je mislil. In tedaj je Gospod ustvaril človeka. Človek ima rad čebelo. To je zato, ker ji je, ne da bi se zavedal hvaležen, da je prinesla Gospodu poročilo, zaradi katerega je bil ustvarjen. Ali misliš, da imaš čebelo samo zaradi medu rad? Med, dragi moj, je simbol za zvesto, pametno poročilo, ki ga je prinesla. Pisma naših iz tüjine. Vlč. g. urednik ! Minolo je nikelko mesecov, da sam se vam ne oglasila. Čeravno nemam časa, vam vse glih pišem; pa čeravno nemam časa, vsikdar prečtem naše liste, šteri me jako veselijo, ar pišejo od moje lübe domovine i je vsikdar žmetno čakam v to žalostno tüjino. Bog vam bodi plačnik za vaše trüde, štere mate za nas sirmaške izseljence, šteri smo raztepeni po celom sveti. Eti v tom kraji so sami protestanti, šteri nesmilene blatijo Kristušovo vero i namestnike. Tüdi z mene sirote se delajo norca, ar hodim v cerkev i v petek mesa ne jem. Človeka do srca gene, kda vidi kakše komedije delajo vse proti našemi Stvarniki. V Presvetom Srci Jezušovom pozdravim Vas, prečastiti, svoje domače, rodbino, sosede i prijatelice i vse dühovne brate i celo martjansko faro i preč. g. plebanoša Berdena i ostale gospode. Bodi Zdrava domovina mili moj slovenski kraj, tak mila, tak draga si mi bila in bodeš mi vekomaj. LOPERT MARIJA iz Tešanovec. Križan Marija, St. Ouen, Francija, iz Kroga. Pošila pozdrave i se zahvalüje na rednom pošilanji naših krščanskih listov. — Štof Štefan s svojim sinom Ivanom i Šarkan Matija, Francija. Pošilajo pozdrave vredniki, ženam i deci, starišom, črensovskoj i beltinskoj fari i se zahvalüjejo za skrb, štero mamo z izseljenci. — Bunderla Ana, Fóntenelles, Francija iz Kovačevec. Pozdravla g. Urednika, celo gračko faro i gg. dühovnike, ves Kovačevci, vse pajdaškinje i soside, vüjca pa tetico i nazadnje celo domovino, brate i sestre, štere prosi, naj se ne spozabijo z Boga pa tüdi ne z naše lepe domovine. Nadale prosi vse domače, šteri majo koga v tüjini, naj le pišejo i davlejo navuke, šterih so v tüjini jako potrebni. Obiščite vsi veliko misijonsko razstavo „Indija in naši misijonarjiˮ v Ljubljani na velesejma od t. do 12. septembra 1937 v posebnem paviljonu „Oˮ. 11 let delujejo naši jezuitski misijonarji v Indiji. Bengalija je postala naša prva domača misijonska pokrajina. Naši misijonarji nam hočejo pokazati nekaj sadov svojega dela, mi pa se hočemo podrobneje seznama z dežele, ki je naši skrbi izročena. V ta namen bo slüžila ta prva specielna misijonska razstava. Razstava bo zelo zanimiva, poučna in vzgojna. Razdeljena bo na več oddelkov, ki bodo v plastičnih modelih prikazovali deželo in delo naših misijonarjev. Poleg drugih Zanimivosti bomo tu videli: 1. Svetovni položaj Indije in našega misijona. 2. Postojanke vseh naših misijonarjev v Indiji. 3. Naša Osrednja misijonska postaja v Bošonti. Velik model v velikosti 1:100 s staro in novo misijonsko hišo, šolo, domom za katehiste, rižno zadrugo, gospodarskimi poslopji, pokrajino, pristaniščom in celo okolico. Videli bomo veliko delo, ki so ga naši misijonarji izvršili v par letih. 4. Palača Zimendarja in Bengalski trg (1:10). Razkošna, dragocena stavba indijskega velikaša z vrtom, raznimi dvori in stavbami. Zraven tega pestro življenje na bengalskem trgu: razni fakirji, trgovci, kmetje, obrtniki, stražniki, ljudstvo, pristanišče z ladjami, ribiči, nosači itd. 5. Bengalsko naselje (1:5). Življenje na bengalski vasi s hišo, hlevom, kuhinjo, dvoriščem, harbarjem itd. Tropska pokrajina s palmami, sadeži in pridelki. Polje, poljsko orodje, delo na polju itd. 6. Bengalska hiša v naravni velikosti. Pogled v življenje in delo naših Bengalcev. Zunanjost in notranjost njihovega doma, nd-prema, orodje in potrebščine. Ljudje v pristni noši in naravni velikosti. 7. Indijska džungla (po naravi. (Prekrasne skupine indijskih živali; krokodili, kače, opice, plazili, metulji in hrošči, Vodne živali, ptice, Zveri, med njimi prekrasni 3.20 m dolg tiger z demonskim pogledom, ki napada bivola, kača-velikanka piton, ki davi svoj plen itd. 8. Galerija slik. Veliki portreti vseh naših misijonarjev. Prizori iz njihovega življenja. Pristna indijska slikarska umetnost. Indijsko stavbe in pokrajine. Ljudje in noše. 9. Indijska mitologija in kultura. Slike in kipi božanstev, junakov in pravlic in legend. Bogoslužni in čarovniški predmeti raznih verstev in pokrajin. Nakit, Umetni ročni izdelki, pletenine, orožje, potrebščine za lov itd. Domača umetnost iz Bengalije, Čota Nagpura, Kašmira, Tibeta itd. 10. Prizori iz misijonskega življenja. Kako katehist poučuje vernike. Kako misijonar krščuje. Kako misijonski brat zdravi bolnike. Kako misijonska sestra deluje v šoli in sirotišču. U. Sv. Frančišek Ksaverski. Krasen prizor v naravni velikosti, kako umira največji apostol Indije na otoku Sancianu in gleda v ozadju obriše in simbole Indije, Kitajske in Japonske. Vsa skupina razsvetljena in izražajoča vodilno idejo razstave. 12. Slovenski zvonovi za Ragapur. Razstavljeni bodo tudi naši darovi, predvsem novi zvonovi, ki bodo po razstavi šli v Indijo. Na razstavi bodo zvonili. Zraven tega bomo Slišali bengalske pesmi na gramofonskih ploščah, pili bomo pravi indijski čaj, zidali novo misijonsko cerkvico itd. Na razstavi bo tudi velik MISIJONSKI BAZAR, kjer bo lahko vsak kupil kak mal spominek, pa tudi dragocena ročna dela, vezenje, domače potrebščine itd., vse v korist naših misijonarjev. Zaradi visokih nabavnih stroškov in velike vrednosti razstave smo prisiljeni določiti za misijonsko razstavo posebno vstopnino, ki pa bo tako neznatna, da jo bo zmogel vsakdo: za odrasie 2 Din, za otroke 1 Din, Za vožnjo v Ljubljano se poslužite polovičnih vozovnic na velesejm ali nedeljskih povratnih listkov. Organizirane skupine imajo tudi pri vstopu na velesejem poseben popust. Agitirajte za velik obisk. — Vsi misijonski prijatelji na veselo svidenje! Gospodarstvo. Za našo pšenico se inozemstvo jako zanima. Avstrija bi rada dobila 5000, Nemčija pa celo, 10.000 vagonov. Potegüjeta se tüdi Čehoslovaška i Francija. Ar letošnji pridelek ne bo vekši od lanskoga, nego po ništernih krajaj celo menši, je cena pšenici močna. Lani v tom časi je bila cena pšenici 125—130 D., zdaj pa 185—190 D. MeIa se bo podražila. Lastniki mlinov so sklenili povišati ceno mele za 25 procentov. S tem povišanjom cen de delavstvo najbole prizadeto. Cena zemle v Bački jako raste. V Bački je plüg zemle 12 — 18.000 Din. Leta 1933 je bila cena zemli za plüg 3500 Din. i si jo dobo, kelko si šteo, zdaj pa pri tak visikoj ceni, se zemla niti ne dobi. Vzrok tomi je dobra letina. Zemlo küpüjejo na vekše Nemci i Madjari. Pošta. Žemlič Andrej, Lipovci 76. Pridite z Vašim deležom osebno na upravo. — Korpič Jožef, Čepinci 52. Pošlite izkaz notri. Darovnikom pa dajte poslati po en komad Novin, ki neso naročniki. Naslove nam dostavite. Edna številka stane en dinar. — Prša Štefan, Montaigut, Francija. Sprejeli Din 30 naročnine potom Kranjec Števana. — Kumin Johana domači. Prosimo, pošlite nam njegov točen naslov, ar so nam Novine prišle nazaj. — Vsem naročnikom. Prosimo Cenjene naročnike, da nam nenadoma plačajo zaostalo naročnino, ar v tiskarni ovak ne morémo naprej. Prosimo Vas, da z odprtim srcom sprejmete naše liste, štere smo Vam v zadnjoj številki poslali i po šterih smo Vas prosili, da nam zaostano naročnino plačate. — Kolmanko Alojz, Volksdorf. Cena Novin je mesečno Din 6, tak do novoga leta Din 30. — Bodonci. Prosimo domače Celec Kalmana, da nam pošlejo njegov novi naslov iz Francije. — Žižki. Domače prosimo novi naslov za Horvat Terezijo iz Francije. — Bagar Alojz, Borgois. Din. 43.25 prišlo v tiskamo. — Gaber Fr, Srdica. Na mesec 6 D. Smo hčeri poslali od 1. augusta. — Švab Marija, Pakrac. Din. 50 sprejeli, ravno telko je naročnina za Novine i Mar. list. — Gomboc Jozefa, Le Grande Candray. Novine so ti domači naročili. — Režonja Franciška, Francija. Din. 113.75 sprejeli. Na koj je Višek ? C E N E. Penezi. Angleški fünt ... Nemška marka_____ Austrijski šiling... Vogrski pengö___ Grčka lira....... Amerikanski dolar Holandski goldinar Švicarski frank ... Belgijska belga... Italijanska lira ... Francoski frank... Češka korona ... Dinarov vala: 214—216 17.20-17.50 840 8- 8.76 31-50 43.80 23—24 9- 10 7.37 231 1.70 1.54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 5.50—6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6.--, krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.50, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—8500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 185 do 190, žito 165—170, oves 110—120, kukorica 120—140, grah 150—220, ječmen 110 do 125, proso 90—110, hajdina 95—115. Vika Razlagova: Iz življenja vzornega očeta V tej zakonski sreči se jima je rodil otrok, ki pa je že v svoji najnežnejši dobi umrl. Za njim se je rodi! drugi — nežna, ljubka hčerkica, kateri sta dala pri krstu ime — Helena. To ljubko dete je izpopolnilo njuno srečo ter postalo sončni žarek materine in očetove ljubezni. Mali Heleni je sledil zopet bratec. Tudi ta je odšel kmalu po rojstvu med nebeške krilatce. Minulo je nekaj let. Bog je blagoslovil zakon še z devetimi otroki. Bili so kakor cvet, ki se je ravnokar odprl. Vsa srečna sta zrla na svoje ljübljene. Vsaka njuna misel je bila posvečena njim, za nje sta se trudila, delala in trpela, samo da bi jim pripravila čim lepšo življenje. Težke so bile žrtve obeh, še težje so bile preizkušnje, ki so njima stavila na pot razne ovire, pa premagovala sta vse, ker sta stavila v ljubega Boga vse svoje zaupanje. Otroci so doraščali in izstopali en za drugim iz šole. Sina Lojzeta je očé mislil poslati v višje šole. Saj je bil Lojze priden in nadarjen mladenič, ki je vedel svojo nadarjenost uporabiti sebi v srečo in svojim drágim v veselje. Tudi mati je hrepenela, da se sinü izpolni želja, ni pa hotela svoje- mu možu nikoli tega izreči. Z vsem srcem je prosila Boga za izpolnitev svojih in sinovih željá. Sin Lojze je odšel nadaljevat svoje študije. Božji in materin blagoslov ga je spremlal. Pogosto so ga iskale njene misli ter ga izročale v varstvo Gospodovo. Čimdalje, bolj se je ljübeča mati pogrezala nazaj v pretekla leta ter obujala spomine na leta preteklosti. Zrla je pred sabo svoje nežne otročiče v njihovi prvi otroški dobi, ko jih je učila prvih molitvic. Spominjala se je na tiste lepe tihe majniške večere, ko je klečala z njimi pred oltarjem majniške Kralice ter jo prosila vroče in prisrčno za srečo svojih otrok. Najstarejši izmed sinov, je odhajal na bojno polje. Poslavljal se je od svojih dragih z težko bolestjo v duši. Uboga mati se ni mogla spoprijazniti z mislijo, da odhaja od nje njen dragi, tako srčno ljubljeni sin. Topo je zrla pred se in ni našla izhoda iz te bolesti. Njeno srce je krvavelo in v solzah iskalo utehe. Domovina je klicala njenega sina, željna njegove ljubezni in njegove moči. S stotisoči je odhitel od nje. Njena bolest pa je takrat dosegla svoj vrhunec. Bridko je zaplakala za dragim otrokom, ker temna slutnja, da je bilo to njeno slovo zadnje od njega, je ni zapüstila več, od kar je odšel. Slutila je, da ga ne bo videla nikoli več v življenju. In njena slutnja jo ni varala. Zadnja leta je začela bolehati. Mnogokrat so jo sredi dela zapüstile moči; čütila se je tako slabotno, da je mogla takoj izkati počitka. Trpela je. Vendar je tiho in vdano nosila svojo bolečino. Nikoli se ni tožila, le v molitvi je iskala tolažbe. Ob pogledu na Križanega, je vselej vdano izrekla svoj fiaf: „Zgodi se Tvoja voljaˮ. Žalosten in v skrbeh je gledal mož svojo blago ženo. Vse je storil za njo, samo da bi ji olajšal težko trpljenje. Toda pomoči ni bilo več za njo. Ves obupan je taval okrog ter s štrtim srcem zrl uboge otroke, ki so se zbirali krog ljübljene mamice ter jo vsak hip spraševali, ali ji je že bolje ? Mala, komaj sedemletna Jelica je neprestano objemala materino roko ter jo srčno pritiskao na svoj otroški ljübki obrazek. Sirotica ni velela, kako kmalu bo ostala brez mamice. Blaga žena je hirao od dne do dne. Njeni dobri in blagi otroci so stali nekega dne štrti in obupani ob njeni smrtni postelji. Oče deveterih ubogih otrok je slonel s sklonjeno glavo kraj mrtve žene, ki jo je tako vroče ljubil. Iz njegovih oči so vrele grenke solze. Ves obupan je zrl v bodočnost. Po smrti ljübljene matere so postali Fričevi otroci še bolj tihi in zaprti sami vaše. Prisrčna vez medsebojne ljubezni je postala med njimi še tesnejša. Dom in cerkev to jim je bilo vse. Nikjer drugje niso iskali to- lažbe kakor pri njem, ki je poslal v njihovo življenje ta težki udarec, ki je videl njih bridko bolest — pri Bogu. In ubogi očé? Njegovi otroci so mu bili vse. Med njimi je pozabljal na težke dni, ki jih je mogel doživeti ob smrti žene. Svetla zvezda novih upov je vstajala na obzorju njegovih bodočih dni. Njegovi dobri otroci so bili to, na nje je stavil vse svoje sladke nade. (Dalje sledi.) Raziskavanje junaškoga delüvanje belgijskoga misijonara p. Damiena, šteroga šče sv. Cerkev imenüvati za svetnika. Zemelski ostánki toga misijonara, šteri se je žrtvüvao i včio pa misijonaro med gobavci v Oceaniji i sam zbetežao od gob i mro, so svečano bili pripelani v njegovo domovino, v Belgijo. Malo za tem je odišeo provincijal presv. Srca na Havajske otoke, da tam zbere vse, ka bi potrdilo junaško delüvanje p. Damiena, da bi ga kemprle mogli podignoti na oltar. P. provincijal je zbrao pisma p. Damiena i najšeo vnogo drügih reči, štere bodo jako dobro slüžile pri tom raziskavanji. _____ Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.