No. (štev.) 37 BUENOS AIRES 12. septembra 1974 Neomejena iznajdljivost Koncem avgusta do začetka novembra, skozi dvanajst dni, je zasedala v Rukarešti svetovna demografska konferenca, katero je sklicala Organizacija združenih narodov. Skrb zaradi naraščanja prebivalstva je tako prvič zbrala na takem mednarodnem forumu predstavnike 141 držav, ki so se posvetili izključno tem problemom. Na zasedanje je vsaka država podala svoj pogled na snov, položaj v svoji državi in končno tudi mnenje o načrtu, katerega so za debato na konferenci in za poznejšo izvedbo pripravili strokovnjaki Združenih narodov. Razvoj konference je bil zanimiv, kajti delegati različnih narodov so zavzemali nasprotne položaje glede problema prebivalstva. Suho povedano, so mnogi soglašali z enostavnim načrtom drastične omejitve rojstev, kot edina rešitev iz sedanje in. bodeče zagate. Ta načrt so zagovarjali zlasti predstavniki razvitih držav. Takemu pojmovanju se je uprla nemajhna skupina zastopnikov latinskoameriških držav, pa tudi nekaterih azijskih. Med temi je bila v prvih vrstah Argentina, katere zastopstvo je predložilo in doseglo potrditev številnih sprememb v načrt ZN. Teza teh držav je bila zlasti, da demografsko naraščanje in sledeči problemi niso vzrok, marveč posledica nerazvoja. Pj-sebej pa je* ta skupina naglašala, da ne more obstajati nek svetovni načrt glede omejitve prebivalstva, temveč da ima vsaka država pravico o tem odločati, kakor ji narekujejo njene posebne* okoliščine. Na tem področju sta tako Argentina kot Brazil objavila, da imata namen z vsemi močmi podpirati naraščanje prebivalstva, da naselita svoje obširne in prazne predele. Kakor so te* spremembe, predložene originalnemu načrtu ZN bile potrjene z kaj majhno večino (43 proti 40, ostali so se vzdržali), tako pa je bil skoraj soglasno sprejet osnutek splošnega načrta. Med 141 državami je proti glasoval le predstavnik Vatikana. Osnutek predvideva da naj države po svoji potrebi rešijo demografski problem z o-mejitvijo rojstev, za kar direktno ali indirektno potrjujejo vse metode: kemične ali fizične antikonceptive, splav in sterilizacijo. Ob izglasovanju načrta si je vsaka država pripisovala zmago in slavo. Tako je npr. kitajski delegat izjavil, da je to „zmaga tretjega sveta“, kajti težak položaj nerazvitih držav, ki imajo te probleme, povzročajo imperialistične velesile kot sta Sovjetska zveza in Združene države. S svoje strani pa je severnoameriški delegat dejal, da je načrt izvrsten in se prilagodi potrebam številnih držav. Nemalo je bilo seveda zafrkljivih komentarje”, ko je delegat Svetega sedeža, kot qdina izjema, glasoval proti osnutku. Vendar tako zadržanje delegatov, ali pa posmeh v nekaterih predstavnikih svetovnega tiska (kot že ob priliki papeške okrožnice Humanae Vitae) priča o njih nepoučenosti ali pa slabona-mernosti. Cerkev ne obrača hrbet temu problemu človeštva, vendar se ne more strinjati z metodami, ki se ne skladajo z njenim naukom. Papež Pavel VI. je, ob zaključku konference v Bukarešti, komentiral: „Nekatere rešitve današnjim problemom izgleda kot da so namenjene da povzročijo bodoče zlo, namesto da bi zdravile sedanje bolezni. In sem spadajo npr. moreča ideja nekaterih krogov o novi re-voluci, ali razvoj proizvodnje in prodaja orožja, ali pa nekateri nečloveški in nemoralni načrti za omejitev rojstev...“ Ta papeževa obsodba ni muhasta, kot ni prvič, da Cerkev obravnava ta problem. Celotni socialni nauk Cerkve sloni na trdih temeljih, katerih korenine segajo dva tisočletja nazaj, konkretne formulacije pa dolga dosetletja.1 Prav v modernem času pa je že Janez XXIII., in sedaj še bolj konkretno Pavel VI opozarja na problem naraščanja prebivalstva. In ob tem stalno poudarja, da „rešitev ni v tem, da se pri gostiji človeštva zmanjša število gostov, marveč poveča količina kruha.“ Papež ne zapira oči pred kruto resnico lako- Samomori na Slovenskem „POKOPLJITE ME DOPOLDNE44 SLOVENCI SMO INA VRHU LESTVICE SAMOMORILCEV Pod gornjimi naslovi je v ljubljanskem Delu z dne 10. avgusta časnikarica Barbara Goričar napisala pretresujoč članek o samomorih na Slovenskem. Res je, da je danes materializem razpasen po vsem svetu. A nikjer ni pripeljal do tako žalostnih posledic, kot prav med slovenskim narodom, v obliki dialektičnega materializma, ki je v povojni generaciji, pa odtlej naprej v vseh, do sedanje mladine, nenehno ubijal čut za Resnico, 'Lepoto in Ljubezen. Drugod po svetu z vsemi močmi v sličnih primerih podpirajo tiste, ki skušajo nesrečnežem pomagati iz poti samomora. Le v Sloveniji vztrajajo v svojem pogubnem delu. še več, edini, ki bi lahko vrnili narodu čut za naj-višje vrednote, za Resnico, Lepoto in Ljubezen, vrednote, ki rešujejo, morajo ostajati za cerkvenimi zidovi, zaprti po zakristijah. — članek objavljamo v celoti tak kot je izšel. Ob njem se bodo naši bralci gotovo zamislili v bridko usodo slovenskega naroda. ‘ Uredništvo El Estado y la individualidad En un reciente comentario, publicado en el diario ,,La Prensa“ de Buenos Aires, Jorge García Venturini analiza la expansión del estado y vierte entre otros, los siguientes conceptos: “El estado, es como aquel Aleph borgeano, que sin poderse saber bien que era era todas las cosas. Qué diferente esa concepción a aquella otra que dice que el estado es sólo una parte de la sociedad política •—en frase de Maritain—, “un haz de instituciones” que gobiernan la sociedad, pero no la absorbe ni se superpone a ella, solo la sirve; y el mismo Maritain ,llega a decir que el estado ni siquiera es la “cabeza de la sociedad política”, porque no dirige todo el cuerpo ni éste se le subordina. En esta concepción humanista, antitotalitaria, ni l,ots individuos quedan absorbidos por la sociedad, ni la sociedad por el poder pública1, ni el poder público es patrimonio del “señor del feudo”. El hombre se asocia con sus semejantes pero sin perder su individualidad, la sociedad no queda dominada por el estado-poder .(limitado en sus prerrogativas, función supletoria del estado), ni el estado-poder s'e identifica con el hombre fuerte o determinada camarilla adueñada del mismo. Para plasmar esta idea del estado, y sus exactas relaciones con la sociedad y con los seres humanos que la integran, la tinta y la sangre escribieron páginas definitivas en el proceso de Occidente. Pero antiguas fuerzas irracionales —con distintos nombres pero idéntico signo— no ceden para imponer el despotismo, la arbitrariedad, la esclavitud. Si, como decía Nietzsche, “el estado es el más frío de los monstruos”, la condición humana es su victima propiciatoria.” Počastitev 'poli. arhitekta Sulčiča v huenosairešUem občinskem svetu ji z usti pesnika potožil: „Prijazna smrt, predolgo se ne mudi, ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta...“ Agresivno dejanje zoper samega sebe V dvajsetih letih (1950—1970) so se samomori na Slovenskem več kot podvojili. Pa ne samo to. Z leti njih število raste, veča se koeficient, ki je v poprečju 25, v letu 1962 pa je nameril 29, se pravi, da se je v tistem letu vsak tritisoči Slovenec sarh pokončal Zagrešil je dejanje, ki ga .psihiatri označujejo kot funkcijo bega, zapiranje oči pred realnostjo. Kot agresivno dejanje zoper samega sebe. „Zame sta samo še žganje in Ljubljanica.“ Pogovor z dr. Janezom Pečarjem, direktorjem inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Zajetna študija „Samomori na Slovenskem", ki sta jo leta 1971 izdelala dl*. Lev Milčinski in dr. Janez Pečar. Srhljivi po- prinos tujcev, inmigrantov, v Argentini, ki so prinesli v novo domovino svojo kulturno delavnost ter tako povečali s svojimi stvaritvami kulturno vrednost (bitki, zbrani v letih 1961 •' Ts)68: Med samomorilci je komaj petina žensk, največja pogostnost samomorov med poročenimi, kar zadeva starost pa so koeficienti najvišji med leti 50 do 59, dotlej naraščajo, odslej upadajo. Največ samomorov je v poletnih mesecih, najmanj v zimskih. Največ v sobotah in ponedeljkih (zakaj tedaj pride pred oddihom ali po njem do hujših konfliktov v domačem okolju, tedaj je osamljenost osamljenih najtežje breme). Obešanje je najbolj razširjena oblika, čeprav ženske- skačejo tudi v v> ,do ali pod vlak. Z razmahom tehnike pa si samomorilci izmišljujejo tudi modernejše načine, na primer zadušitev z izpušnim plinom v garaži ali celo z divjo vožnjo z avtom. (Med prometnimi nesrečami je veliko nepojasnjenih). Samomorilci so zelo nagnjeni k alkoholizmu. . Največ samomorilcev 'je iz spodnjdi socialnih slojev. Samomorilci po izobrazbi: na prvem mestu so tisti z osnovno šolo, na zadnjem z visoko. Pri poklicih stojjjo na prvem mestu ru- ,-Vole dajte mojim sinovom, vsakemu enega. Krava pa naj gre za moje stroške. Ni me treba domov vlačit. Vlecite me v mrtvašnico. Takole sem naročil domačim, jazi, Slovenec, eden izmed tistih, ki- se sami pokončujemo in tvorimo povprečen samomorilni koeficient 25 na 100.000 prebivalcev. Petem sem se obesil.“ Suicidologija .— 'hladna tujka, ki se je uveljavila kot samostojna znanstvena disciplina in tudi nov poklic, ki se ukvarja z znanstvenim in s človekoljubnim raziskovanjem samomorov in samomorilnih poskusov in njihovim preprečevanjem. Samomori na Slovenskem. Ali veste, ljudje moji, da tu prednjačimo? Že smo izpodrinili Madžare, hlastamo po prvem mestu te najbolj grozljive, najbolj nerazumljive in najmanj sprejemljive lestvice. Samomori na Slovenskem. Ena izmed postavk takoimc-novanega slovenskega nacionalnega karakterja, kamor prištevamo: najvišji standard v Jugoslaviji, najmanj nepismenih, največjo stopnjo alkoholizma, najmanjšo nataliteto, največ prometnih nesreč in največ samomorov. „Nazadnje mu je ostalo polno pe-rišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: veseli ljudje bodo živeli tu, pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje. Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila. Vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim in .srce vztrepeče od same sladkosti, zakaj gore in poljane oznanjajo, da je bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.“ V nacionalnem karakterju, pravijo, smo depresivno usmerjeni. Najmanj ubojev zagrešimo Slovenci v Jugoslaviji. Zato pa marsikdo izmed nas v svoji neurejeni, kot s cunjami ovešeni podzavesti tuhta, kako bi storil konec, kako bi opravil z življenjem, kako bi lahko stopil pred koščeno gospo in te v nekaterih predelih sveta. Saj je že marca 1967, v zvezi z naraščanjem prebivalstva v „Populorum Progressio“ u-čil: „Državne oblasti imajo v svoji pristojnosti vsekakor pravico, da posegajo v vprašanje s tem, da državljane primerno pouče o tem in izdajajo ustrezne ukrepe, seveda pa morajo biti ti v skladu z naravno postavo in morajo spoštovati svobodo, zakoncev.“ Papež torej ne zanika pristojnosti civilnih oblasti, a svari pred metodami s katerimi se Cerkev ne more strinjati. Saj je kmalu po izidu Humanae Vitae, ob začetku 2. latinskoameriške škofovske konference v Medellinu zatrjeval, da norma ki jo daje ta enciklika „ne predstavlja slepega dirjanja v prenaseljenost (superpoblación); niti ne zmanjša odgovornost ali svobodo zakoncev, katerim ne prepoveduje omejitev rojstev v poštenosti in stvarnosti, niti ne zavrača dovoljenih metod ali razvoia v znanstvenih raziskovanjih.“ To idejo so povzeli tudi latinskoameriški škofje, to je predstavniki Cerkve kontinenta, ki ima enega izmed naj- višjih porastkov prebivalstva. 6. septembra 1968 so na omenjeni konferenci v Medellinu objavili, med drugimi, dokument „O družini in demografiji“ v katerem na podlagi socialnega in pastoralnega nauka Cerkve priličijo papeževe napotke latinskoameriškim okoliščinam. V tem dokumentu med drugim zagotavljajo: „Vsaka enostranska osvetlitev in vsaka simplistična rešitev tega problema je nepopolna in prav zato zmotna.“ In papež sam stalno in ponovno poudarja da „razvoj je pravo ime za mir.“ Razvoj ki predvideva blagostanje za vse ljudi. Razvoj, v katerem se razni fondi, določeni za izdelavo orožja, uporabijo za izkoriščanje naravnih dobrin v blagor vsemu človeštvu. Kot je Pavel VI večkrat zatrdil: demografski problem ni katastrofa, marveč poziv k „neomejeni iznajdljivosti“ za pozitivno rešitev. Svetovni oblastniki, in med njimi tudi mnogi, ki se imajo za kristjane, pa „iznajdejo“ le antikonceptive, splave, ali sterilizacijske metode. Pa posmeh vatikanskemu delegatu. e. t. Mestna zbornica občine Buenos Airesa — H.onorable iSala de los Repre-sentantes — je dne 3. sept. na svoji redni seji počastila spomin arh. Viktorja Sulčiča ob priliki obletnice njegove smrti. To je prvi primer, da je najvišji svet tega več milijonskega mesta počastil spomin kakega Slovenca. Niti Hrvat Mihanovič pred desetletji ni bil deležen take počastitve. Pod predsedstvom Ma-riana Martinsa. je mestna svetovalka ga. Blanca Cavo predlagala to počastitev (Homenaje) z močno podprto utemeljitvijo. Uvodoma je naglašala kulturni naše domovine. Tak primer je dal arh. Sulčič, katerega življenjepis je nato podala. V njem je podčrtala njegovo delo kot arhitekta, ki je dal Buenos Airesu nekaj vidnih stavb (stadion Boca Júnior, Abasto Once, itd.), pa kot slikar ovekovečil z akvareli zgodovinske prostore Capitala, kakor tudi argentinsko pokrajino na severu in jugu, poleg pogledov na njegovo rojstno domovino ob Trstu. Uveljavil pa se je tudi kot argentinski pesnik in pisatelj. Njegovo delo je zaslužno za , Argentino. Ko daje njemu počastitev, jo daje s tem tudi vsemu tistemu kulturnemu delu, ki ga opravljajo med nami inrr.i-granti iz tujih dežel, ki pa so tu našli svojo novo domovino in novo področje svojega ustvarjalnega dela. Zato darji, takoj za njimi osebe z lastnimi dohodki (upokojenci in vzdrževalci). Absolutno pa prevladujejo ljudje iz nižjih slojev. Več kot polovica stori samomor doma, med temi je največ alkoholikov in največ takih, ki so že prej grozili s samomorom ali pa ga poskušali storiti. „Saj res, zakaj sploh živimo. Zjutraj vstaneš, greš v službo, prideš domov in spet ista stvar.“ Družinski in zakonski spori ter telesna bolezen in invalidnost najpogosteje pripeljejo do samomorov. Skoraj polovica samomorilnih ljudi je imela kakšne duševne motnje, četrtina je bila obremenjena s telesnimi boleznimi ali z okvarami. Med samomorilci je precej alkoholikov, ki so že v svojem ožjem okolju imeli opravka z alkoholom, bodisi pri starših ali sorojencih. Intenzivnejši kot je vpliv alkoholizma nanje, slabši odnos do svoje družine kažejo taki primeri in več konfliktov porajajo. Klic na ponvoč „Pokopljite me dopoldne, da ne bo ljudi, saj sem osramočen v življenju, ter brez vsakih rož, ker v življenju je bilo zame samo trnje.“ Pogosto ni nikogar, ki bi ogrožene osebe odvračal od samomorilskega dejanja in jim pomagal iz težav, zlasti še, če gre za osamljene, stare, zaprte, morbidne in na rob družbe potisnjene predlaga to počastitev, kar je zbornica z navdušenjem odobrila. Počastitve se je udeležila tudi družina pokojnega arhitekta, gospa soproga, njegov sin, komendant-pilot trgovske zračne linije z družino, nekaj sorodnikov ter v imenu pokojnikovih prijateljev od staronaseljencev g. Novinc, ki je prišel v Argentino z isto ladjo kot Sulčič pred 48-timi leti, ter od novih vseljencev dr. Tine Debeljak. Vsi ti so bili deležni posebne pozornosti predsednika sveta g. Mariana Martinsa, ge. Blance Cavo in mnogih svetnikov, ki so jih prišli osebno pozdravit, kakor tudi direktorice Gale de Representan-tes ge. Marie Lavalle-Santoianni. Njej je nato izročil Tine Debeljak slovenski prevod Martina Fierra kot dokaz volje po nadaljevanju dela, ki ga je med slovenskimi emigranti tako uspešno začel pok. Sulčič in ga priznal na današnji seji visoki občinski svet. Ob obletnici smrti pok. arhitekta Viktorja Sulčiča je bila v cerkvi Marije Pomagaj v 'Slovenski hiši sv. maša, ki j® je opravil č. g. msgr. A. Oreha e o:b asistenci č. g. Ignacija Starcerja iz Kalifornije, ki se mudi med nami. Sv. maše se je udeležila vsa družina pokojnika, predsednik NO Miloš Stare in mnogo argentinskih prijateljev ter tako predvojnih kakor povojnih Slovencev. Med sv. opravilom je prepeval pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. J. Savellija, msgr. A. Orehar pa je imel lep govor v pokojnikov spomin. ljudi, ki sami v sebi ne najdejo toliko moči, da bi se izkopali iz situacij, v katere so zašli. Samomor je klic na pomoč. Je opozorilo nase. Je klic po ljubezni. Je Strahoten izhod iz čustvenih stisk. Ugotavljanje motivov je vedno tvegano početje, pravita avtorja študije dr. Milčinski in dr. Pečar, zato sta domnevne motive takole razvrstila: družinski ali zakonski spori, telesna bolezen in invalidnost, stanovanjske ali ekonomske težave, ljubezenski konflikti, kazenski postopek, zapor, tožba, osamljenost, izguba svojca, težave v služvi, neuspeh v šoli ali pri študiju. „Jaz sem si vzel življenje, ker nisem mogel narediti izpitne naloge. Obšle so me strašne misli, in tako so me te misli privedle do uničenja...“ Avtorja študije „Samomori na Slovenskem“ sta anketirala vzorec 100 samomorilcev neposredno v njihovem socialnem okolju. Ko je dejanje storjeno in človeka ni več, ugotavlja okolica, kaj bi utegml biti „vzrok“. Če razumemo samomore kot sklep dolgotrajnega procesa, potem aktualnim konfliktom, v katere je bil človek pred dejanjem zapleten, lahko prisodimo bolj ali manj le vlogo motivov ali pa provokativnih dejavniko i. Bližnja okolica kakega samomorilca ima nemalokrat slabo vest in se potem težko (Nad na 2. srt.) IVOVA AFERA V ZDA AMERIKA IN ALLENDEJEV PADEC Medtem, ko je bila zadeva Watergate za zunanji svet zanimiv notranjepolitični prepir in pregon krivcev v ZDA, ki ni imel posebnega zunanjepolitičnega vpliva, pa je ves svobodni svet bil neprijetno presenečen nad objavo v Nev York Timesu in Washington Postu izjav sedanjega šefa ameriške obveščevalne organizacije CIA (Central Intelligence Agency) Williama E. Col-byja, ki da jih je dal ameriškemu kongresu v zvezi s padcem marksistične A-llendejeve vlade v Čilu pred letom dni. Oba vplivna severnoameriška dnevnika sta poročilo objavila istočasno minulo nedeljo ter poročata o tajni seii kongresa ter o tajnem pismu demokratskega kongresnika Harringtona, ki ga je poslal predsedniku Zunanjepolitičnega odbora Morganu. Iz pisma je razvidno, da je šef CIA-e Colby letos 22. aprila na tajni seji kongresa izjavil, da je CIA nastopala direktno pri zrušitvi Allendejevega režima v Čilu, ker da je vse odobril tajni 40-članski vladni odbor, v katerem sedi tudi Kissinger Omenjeni odbor da je izročil Colbyju 11 milijonov dolarjev v Čilu, ki so bili razdeljeni med čilske opoziciona/ne stranke in posameznikom za rušenje A-llendejevega režima. Colby da je tudi izjavil, da je bil čile za delovanje CIA „poskusni kunec za ugotavljanje prevratniške tehnike, ki jo CIA namerava uporabljati tudi v drugih državah, kjer bo treba rušiti obstoječe, Ameriki neprijateljske režime.“ Opazovalci ugotavljajo, da je ameriško časopisje sedaj začelo podirati tudi Kissingerja, ker da jf, kakor je zapisal neki ameriški dnevnik, „čarovniku Kissingerju zmanjkalo belih zajcev.' Med temi časopisi sta tudi New York Times in Washington Post, ki sta bila Čilski predsednik gral. Augusto P1-. nochet, ki je z vojsko in čilskim prebivalstvom pred dobrim letom dni, 11. septembra 1973, osvobodil čile marksističnega Allendejevega režima, je imel minuli teden svojo prvo mednarodno tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo nad 100 dopisnikov tiskovnih agencij in časopisja latinske Amerike, Evrope in ZDA. Gral. Pinochet je objavil, da vojaška vlada ni „prehodna vlada", temveč je na oblasti v Čilu, da „izpelje načrt, ki si ga je zastavila. Za izpeljavo svojega načrta bomo lahko ostali na oblasti tudi še 20 ali 25 let, če bo treba," je izjavil Pinochet. Izjavil je tudi, da čilska vojska namerava .¡po svobodnih volitvah izročiti oblast izvoljeni večini." Obsedno stanje, ki je bilo proglašeno ob zrušitvi Allendejevega marksis- (Nad. s 1. str.) naslanjamo na izpričevanje teh ljudi. Razen tega je samomor zlasti v krajih, kjei ima religija se vedno močno violi0’ sramotno dejanje. Cerkev je učila, da se samomorilca ne sme pokopati v blagoslovljeno zemljo! Največ v deželah bivše Avstro-Ogrsk» „Oprostite mi vsi, ker sem se odločil za ta korak. Zame je bolje tako." Nihče si ne zna razložiti, zakaj je najvišja stopnja samomorilnosti na svetu v vseh deželah bivše Avstro-Ogrske: Avstrija, češka, Madžarska, Slovenija in Vojvodina (ta je v Jugoslaviji po stopnji samomorilnost takoj za Slovenijo). Regije v Sloveniji z višjimi koeficienti samomorilnosti so vzhodna štajerska, severna štajerska, Primorska, severovzhodna Slovenija. Več samomorilnosti je v urbaniziranih središčih in v krajih z intenzivnejšo migracijo pa tudi v ruralnih območjih. „Ker ste mi uničili vse živce, grem v smrt." Smo Slovenci res tako neusmiljeno vase zaprti, tako polni kompleksov, tako obremenjeni z majhnostjo, da živimo drug mimo drugega, zaprti v svoje pločevinaste škatle, med lastne štiri stene, priklenjeni morda pred televizorje? Mar res ne znamo več drug drugemu pomagati, sem in tja iztegniti roke, izreči kakšno toplo besedo, pogledati za zastore osamelosti, uteči skušnja- oba tudi silovita. Nixonova nasprotnika. Opazovalci ugotavljajo, kako močno je miniran ameriški tisk in zlasti New York Times od najmanj koristnih budal če ne od samih komunistov, ko s tako naslado objavlja zadeve, ki rušijo avtoriteto oblasti v ZDA. Ugotavljajo pa tudi neizmerno naivnost nekaterih vodij važnih severnoameriških zunanjepolitičnih ustanov, med njimi na eni strani kongresa samega, na drugi pa npr. CIA-e, ko s tako lahkoto podirajo redke uspehe svobodnega sveta proti mednarodnemu komunizmu, kakci' je bila npr. zrušitev Allendejevega marksističnega režima v Čilu. Komentatorji tudi premišljujejo: če je za zrušenje nezaželjenega režima potrebna tako majhna vsota, kakor je 11 milijonov dolarjev, potem bi v Washing-tonu napravili veliko uslugo sebi in vsemu ostalemu svetu, če bi poslali CIA-o na delo tudi v sovjetske satelite in v ZSSR ter na Kitajsko, saj bi v istem razmerju morali iz proračuna oddeliti: za zrušenje komunističnih režimov v sedmih sovjetskih evropskih satelitih 77 milijonov dolarjev, za zrušenje režimov v ZSSR in na Kitajskem pa recimo desetkrat več, se' pravi po 110 milijonov za vsak režim. Ob takih slučajih tako Zahodna Evropa kakor ostali svobodni svet postaja vedno bolj nezaupen do tesnega zavezništva z ZDA ter se postavljata na svoje noge ne samo v gospodarskem in finančnem temveč tudi v zunanje političnem oziru. Severnoameriško pomanjkanje smisla za tajnost, ko gre za varnost svobodnega sveta pred komunizmom je odlično orožje moskovskih in pekinških strategov v njihovem bo ju za zavojščenje sveta. Kaže, kakor da v ZDA še vedno ne doumejo bistva komunističnega zla. tičnega režima, v Čilu še vedno traja ter ga bo vojska preklicala „lahko vsak trenutek ali pa čez nekaj mesecev," jo izjavil Pinochet. Pred dvema tednoma so predstavniki raznih verstev v Čilu, med njimi katoliška Cerkev, poslali vojaški vladi pismo, v katerem jo prosijo, naj ukine obsedno stanje in izpusti na svobodo pripornike. Gral. Pinochet je na tiskovni konferenci izjavil, da „ne more ugoditi prošnjam cerkvenih predstavnikov," da pa vlada „študira posamezne slučaje" strogo po obstoječih zakonih. Latinsko-ameriške države, ki mejijo na Čile, z zadovoljstvom opazujejo protikomunistično politiko čilske vojaške vlade, ker jim omogoča uspešnem preganjati in zatirati prevratniške poskuse vseh vrst marksističnih zarotnikov proti svobodnemu razvoju latinske Amerike. vam, ki jih nastavljata obup in duševna beda? Pa saj vendarle nismo tako majhni! Saj lazimo po eni nejlepših dežela na svetu. Nikarte segati po Cankarju, da bi to ugotovili! Dovolj je, da človek na široko odpre oči, da globoko vsrka vase zrak, vodo, zemljo svoje, tisto, za katero je življenje zastavljal. Kar priznajte, med bajoneti in puškami ni nikomur na misel prišlo, da bi si življenje sam vzel in storil onim uslugo. Preženimo nasilno smrt! Ne delajmo ji veselja. Saj pri nas ni prostora zanjo. Majhna je dežela in potrebna veselih ljudi. Morda bi kazalo posnemati nekatere narode, ki so visoko stopnjo samomorilnosti zmanjšali s številnimi insti-tucijamo, kamor se lahko človek v obupu zateče ali pa celo kar telefon zavrti. Spopasti se moramo s tem bičem. Sui-cidologija —- hladna tujka. Naj bo še tako hladna, da so le med nami tudi strokovnjaki, ki so se začeli resno ukvarjati s tem problemom in misliti na terapijo' labilnih, k samomorilnim mislim nagnjenih oseb. Naj je Prešeren napisal še tako hvalnico smrti... „tja, kjer moč prj-ganjavcev ne seže, kamor njih krivic ne bo za nami, tja, kjer znebi se človek vsake teže, tja v posteljo, postlano v črni jami..." .. .ne bomo legli tja. Saj imamo poleg nadlog tudi vendar deželo, pred drugimi blagoslovljeno. Mednarodni teden POLOŽAJ NA CIPRU se je trenutno pomiril, zlasti ko sta se vodji grške večine in turške manjšine, Clerides in Denktaš dogovorila o izmenjavi, vojnih ujetnikov in deloma civilnega prebivalstva, ki tabori po begunskih taboriščih v obeh conah otoka. Bivši predsednik otoka škof Makarios pa je v Atenah izjavil, da se bo vrnil na otok in znova prevzel vlado, „ko bo za to prišel pravi trenutek."' AMERIŠKI PREDSEDNIK GE-RALD FORD je amnistiral Nixona glede Watergatske zadeve, kar je v nekaterih ameriških krogih povzročilo val ogorčenja. Nezadovoljen je bil tudi Fordov tiskovni šef ter Horst, ki je iz protesta odstopil. Ford je ob Nixonovi amnestiji izjavil, da hoče s tem „dokončno zapreti in zapečatiti to knjigo v blaginjo ameriškega naroda in Nixona samega." FINANČNI MINISTRI Zahodne Nemčije, Japonske, ZDA, Italije, Francije in Anglije so se sporazumeli o koordiniranju Jsvojjh gospodarskih politik, da bi zaustavili inflacijo ne da bi škodovali razmahu mednarodne trgovine. ZDA- IN VZHODNA NEMČIJA sta vzpostavili redne diplomatske odnose. ZDA od Vzhodne Nemčije zahtevajo vojno odškodnino, pa se komunistični Vzhodni Nemci izgovarjajo, da so 'ni sami bili „žrtve nacizma in ne morejo prevzeti odgovornosti za druge, ki so trpeli." INDIJSKI IMPERIALIZEM je spet prišel do izraza, ko je indijska vlada enostavno z dekretom vključila v Indijo himalajsko kneževino Sikkim, ki se ne more braniti pred indijsko premočjo. V sosednjem Nepalu v Katmanduju so bile hude študentovske demonstracije proti Indiji. IZ MAOCETUNGOVE RDEČE KNJIŽICE so sedaj izbrisali vse „modrosti", ki se kakor koli nanašajo na kitajskega zgodovinskega filozofa Konfucija, ker je Maocetung „ugotovil, da ovirajo revolucionarni razvoj." Maocetung ,ie v svoji rdeči kniižici sam citiral Konfucija, toda natis teh citatov pripisujejo Sedaj že likvidiranemu L;u Šaočiju. ki d*a jih je Maocetungu vrinil, „čeprav jih Miiocetung ni- hotel,»», Maocetung je namreč za kitajske partijce „nezmotljiv". KOROŠKA Škofov poziv Prvo nedeljo v avgustu je krški škof dr. Kostner naslovil na koroške katoličane posebno pismo, ki je bilo prebrano v vseh cerkvah. Najprej govori o težavah pri bogoslužju v jezikovno mešanih farah in nadaljuje: „Vrsto obdolžitev proti duhovnikom na dvojezičnem ozemlju smo ugotovili, da so bile neresnične ali pa pretirane. Prav mi kristjani imamo dolžnost, biti s sodbami v tem občutljivem vprašanju zelo previdni. V ta namen imamo koordinacijske odbore v posameznih dekanijah, za celotno škofijo pa v Celovcu, da razsojajo v spornih primerih glede uporabe jezika pri oznanjevanju verskega nauka. Ti odbori naj na kraju samem posredujejo v razgovorih in skušajo pripraviti rešitev, oziroma jo tudi doseči, kar je seveda še bolj zaželeno. Iz svoje dolgoletne izkušnje sem že kot tajnik pri škofu dr. Hefteriu in dr. Rohracherju ter kot krški škof skozi južnokoroškega področja pri številnih 28 let mogel dobro spoznati težave južnokoroškega področja pri številnih obiskih župnij in v osebnih pogovorih; poznam želje vernikov obeh jezikov, bil sem pa tudi deležen obdolžitve z obeh strani doma in v inozemstvu. Vse to pa me nikakor ne bo odvrnilo od tega, da se ne bi tudi v bodoče v ljubezni do vseh škofij anov neutrudno in z vso močjo zavzemal za njihovo miroljubno in bratovsko medsebojno življenje. Zato prosim vse, da sodelujete z menoj in z mojimi sodelavci v škofiji pri izpolnjevanju te od Boga nam naložene dolžnosti. Duh Kristusov mora zmagovati, in ne duh prepira, nemira in brezobzirnosti v zahtevah od katerekoli strani. Saj poznate blagrovanje Gospodovo iz pridige na gori (Mt 5, 9) : „Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji". Prav v tem letu naj bi izpolnili voljo našega božjega Odrešenika, ko v vsej Cerkvi obhajamo „sveto leto sprave". Bog blagoslovi naše skupno prizadevanje!" Prva tiskovna konferenca v Čiln NAD 100 ČASNIKARJEV SAMOMORI NA SLOVENSKEM „Zberi svoje srce in izgnal boš iz sebe žalost!“ Staro meniško pravilo Is življenja in dogajanja v Argentini Zelo hud pretres je doživel politični razvoj, ko je pretekli teden publikacija La Causa Peronista, glasilo pe-ronističnega podtalnega gibanja „Montoneros" prinesla podroben opis, kako so pred petimi leti člani te skupine ugrabili in ubili bivšega .predsednika Argentine- generala Aramburuja. Opis zahaja v take podrobnosti in o tej usmrtitvi piše tako neprizadeto, ali bolje ponaša-joč se, da je vzbudilo splošen val ogorčenja. Zadevo je vzel v roke Kongres, in po pritisku tudi notranje ministrstvo, ki je publikacijo prepovedalo in proti piscem omenjenega članka (vodja Montoneros Mario Firmenich pa Norma Arostito) uvedlo sodnijski postopek. Primer Aramburujeve usmrtitve je bil sodnijsko že zaključen in nekateri od krivcev obsojeni, in seveda po nastopu vlade dr. Campora amnistirani. Poleg ogorčenja se je torej med opazovalci takoj pojavilo vprašanje, čemu naj služi ta nenadna apologija nasilja, kot jo tak članek predstavlja. In to zlasti v času, ko se v naj višjih krogih (s strani same ge. predsednice državi J stalno ponavljajo gesla o spravi in o pozabi preteklosti, ki je razdražila v ostrih bojih argentinski narod. Vprašanje je bilo, po reakciji vlade in ljudstva, kmalu rešeno. In prišlo je na dan r obliki bojne napovedi „Montoneros" sedanji vladi. Za boljše pojmovanje razmer je treba opozoriti, da ta podtalna skupina nikdar ni popolnoma podprla sedanje vlade v zadnjih mesecih Peronovega predsedništva, še manj pa po njegovi smrti in nastopu njegova žene na predsedniško mesto. Vodeni po svojih levičarskih idejah so se vedno bolj oddaljevali od uradne peronistične linije, ter ie čakali priliko za prestop v frontalno borbo. Ker sé ta prilika sama po sebi ni ponudila, so jo povzročili z omenjenim pisanjem. Takoj namreč po ukrepih, ki jih je vlada podvzela, je na čas karski konferenci Mario Firmenich javil, da Montoneros skupaj z drugimi peronističnimi organizacijami (Peron' -stična mladina .„regionales", Univerzitetna peronistična mladina, srednješolska mladina, Peronistična delavska mladina itd.) prehajajo v aktivno opozicijo, torej v ilegalo. Odslej naprej bodo stopili v isto vrsto z raznimi trockističnimi organizacijami, ki skušajo izpeljati nasilno revolucijo, eni za „narodni socializem", drugi (trockisti) pa za „socializem" brez pridevka. Seveda so varnostni organi na tak korak bili že dolgo časa pripravljeni. \ Opazovalci so večkrat omenjali, kako levo peronistično krilo (in zlasti njena gverila) zgublja zaslombo na raznin področjih. Ni bilo napredovanja in prisiljeni so bili storiti neke vrste prelom. Kmalu po tem prelomu, v ponedeljek, 9„ je policija zasledila zalogo orožja, prav tako pa tudi odkrila precej veliko podtalno tiskarno, kjer so tiskali vs? vrste prevratnega časopisja. Prav tako je ofenziva proti gverili napredovala tudi v notranjosti države. Na univerzitetnem polju pa je tudi prišel čas odločitev in preloma. Nekoliko je krizo pospešil tudi teroristični napad na stanovanje začasnega rektorja Buenosaireške univerze dr. Laguzzija. Bomba je ubila njegovega štiri mesece starega sinčka, obenem pa povzročila' v osem nadstropni stavbi hudo razdejanje. Za zločinski napad so univerzitetni krogi obsodili desničarske elemente ter indirektno samo policijo. — A po prelomi med vlado in Montoneros, je odstopT dekan pravne fakultete, ker se ni strinjal s pozicijo univerzitetne peronistične mladine (katera ga je do tedaj po 1-pirala), ki se je izrekla za podporo gverilcem. Ta ostavka je bila za levičarske elemente hud udarec. V torek, 10., pa je govoril minister za vzgojo dr. Ivanisse-vich in zagotovil, da bo vlada, če treba, i-uporabila tudi silo, da vzpostavi red na ž-razburkani univerzi. Jugoslavija in R mn milja 12 SESTANKOV MED TITOM IN CEAUCESCOM Ob zadnjem Titovem obisku v Romuniji, 8. julija t. 1. so opazovalci pripravili kratek pregled obiskov, ki sta si jih jugoslovanski in romunski k» munistični diktator izmenjala, odkar je ta zadnji, Ceaucescu, prevzel aprila 1. 1965 oblast v Romuniji. V devetih letih sta se oba diktatorja sestala 12-krat, in sicer: 1. v Bukarešti, 18.—23. aprila 1966; 2. v Temi-šaori, 3. decembra 1966; 3. v Osijeku, S.—4. januarja 1968; 4. v Beogradu, 27. maja in 1. junija 1968; 5. spet v Temišoari, 24. avgusta 1968; znova v Temišoari, 1.—2. februarja 1969; 7. pri Železnih vratih na jugoslovansko-romun-ski meji, 20. septembra 1969; 8. v Kranju, 3.—4. novembra 1970; še enkrat v Temišoari, 23.—24. novembra 1971; 10. spet pri Železnih vratih, 16.—17. maja 1972; 11. v Beogradu, julija 1973; 12. v Bukarešti, 8. julija 1974. Iz pisanja romunskega tiska je razvidno, da romunska KP z zaskrbljenp-stjo zasleduje razvoj v komunistični Jugoslaviji, zlasti v zvezi z dogodki, ki se bodo odigrali po Titovi smrti. Romunskim partijcem ni prav, če bi sovjete imeli tudi za svojim južnim hrbtom, v Jugoslaviji, kamor Romunija pošilja na delo svoje brezposelno prebivalstvo. To zaseda delovna mesta jugoslovanskih delavcev, ki odhajajo na delo v Zahodno Evropo. Malo Romunov se namreč poda dalje kakor v vzhodni del Jugoslavije s trebuhom za kruhom. „Minores44 1 Zadnje čase je nadvse živahna muzikalna izmenjava med Slovenijo in Avstralijo, bolje, Slovenci v Avstraliji. Najprej je bil tam na obisku ansambel Slakov. Nato so se podali v Avstralijo Posavski fantje. Iz daljne celine pa so šli igrat v Ljubljano tudi v Argentini znani bratje Plesničarji. Sedaj pa je bil v Avstraliji ansambel slovenskih minoritov, katerih ime je prav „Minores." Trije od teh so bogoslovci, trije pa so/ bili med letošnjimi novomašniki (Milan Križan, Lojze Klemenčič in Janez Antolič). Nastopili so pr^d rojaki v Paddingtonu, Sydneyu, Wollongong, Canberra, Brisbane, Newcastle in končno 31 avgusta ponovno v Sydney. Avstraliji •O njihovem nastopu je avstralski rojak Ludvik Klakočer v Mislih med drugim zapisal tudi sledeče: „Minores" so stali pred nami z e-lektričnimi kitarami, električnimi orglami in zbirko bobnov in kaj kmalu „elek-trizirali" vso dvorano. Spočetka si še čutil nekaj nasportja med redovniško obleko in kitaro. Ko pa si se spomnil francoske nune, ki je tako preprosto in neskrbno odpela svojo slovito „Dominique" in so ji sledile še mnoge vrstnice, si se nehote vpraša: : zakaj pa ne? Zakaj bi v svoji mladi sreči čmerno gledal v tla? Po dvorani je odmevala pesem za pesmijo v strogem ritmu: najsi je bil napev slovenski, ameriško sinkopiran v m I ev© m mim LJUBLJANA •— Po dolgih premlevanjih so le začeli te dni z gradnjo enega najpomembnejših objektov onkološkega inštituta v Ljubljani. Oddelek, ki naj bi bil zgrajen do srede prihodnjega leta,' je teleradioteravptski oddelek za zdravljenje malignih tvorb z obsevalno terapijo. Novi oddelek bo stal okoli 90 milijonov dinarjev. LJUBLJANA — Pred'dvema letoma je France Koblar pripravil prvi zvezek literarno zgodovinskega pregleda slovenskega dramatičnega pisanja, v drugem delu, ki je izšel pred dobrim mesecem, ¿a je Koblar obdelal dramatiko od začetkov druge svetovne vojne. Ta drugi del, ki obsega 292 strani, ima napisana vsa dejstva, ki jih je za sleherni razgled po slovenski drami potrebno poznati, napisani pa so tudi kratki orisi posamzenih besedil. Knjigo je založila Slovenska matica, opremil pa jo je slikar Marijan Tršar. LJUBLJANA — Pred meseci ustanovljeni Slovenski komorni orkester, ki ga vodi dirigent Anton Nanut se je 22. avgusta prvič predstavil v Ljubljani. Nastopil je v Križankah v okviru 22. mednarodnih poletnih kulturnih prireditev. Orkester je izvajal Haendlovo Glasbo na vodi v F-duru, Larssonov Concertino za klarinet in godala, Bara-novičev ciklus Oblaki, Cimarosov Koncert za oboo in orkester v C-duru ter Tartinijev Koncert za orkester v F-duru. PORTOROŽ — Letošnja „žetev“ morske soli v slovenskih solinah je izredno slaba. Pridelali so samo 1.200 ton, kar je desetkrat manj kot lani, ko je bila proizvodnja kar zadovoljiva. Solinarje pa tarejo poleg slabe letine Š3 druge težave. Proizvodni stroški za kilogram soli znašajo 2 dinarja,- prodajati pa jo morajo po 1,05 dinarja. Tako sl solinarji ne morejo zagotoviti niti plače, kaj šele, da bi mogli dobiti potrebni denar za vzdrževanje solin, ki so marsikje v prav žalostnem stanju. LJUBLJANA — Slovenci imajo v poštni hranilnici naloženih 5.302 milijona dinarjev, kar je povprečno 3.347 dinarjev na hranilno knjižico. Poleg dinarskih vlog imajo še deviznih prihrankov v višini 1.834 milijonov . dinarjev. KANAL — Pri Anhovem so dokončali z gradnjo novega mostu čez Sočo. Novi most bo predvsem služil povečani cementarni v Anhovem, ki bo letno izdelala milijon ton cementa. Preko mostu bodo namreč vozili/ lapor iz izkopov v cementarno. LJUBLJANA — Pravijo, da se je Jugoslavija po vojni razvila v industrijsko deželo. Pišejo, koliko se je naredilo v teh letih po vojni. Vendar pa razne raziskave pravijo, da je do resnične industrijske razvitosti še zelo daleč. Delavec v Jugoslaviji dela le okoli 4 ure, ostali delovni čas pa je izgubljen. Tudi ni nobena skrivnost, da porabijo za izdelavo srajce v Franciji 30 minut, v Jugoslaviji 45; kubični meter vezanih plošč dobijo v ZDA v 8 urah, v Jugosla- viji porabijo za isto količino od 50 do 150 ur! Spalnico izdelajo v Zahodni Nemčiji v 45 urah, v Jugoslaviji porabijo za enako delo 70 do 170 ur. Za proizvodnjo cementa porabijo v ZDA 1,5 ure, v Jugoslaviji pa 5 in pol ure. Kolo izdelajo v Italiji v 60 urah, v Jugoslaviji pa v 140 urah. Ti podatki se sicer nanašajo na leto 1971, pa po pisanju v Dela od 14. avgusta se do letošnjega leta ni bistveno nič izboljšalo. LJUBLJANA — Škodo na Kozjanskem, ki jo je povzročil potres, so končno ocenili na 681,399.000 dinarjev, kar je precej več, kot so računali v začetku. Vsega je bilo porušenih na potresnem ozemlju 5.300 stavb, in to ne samo starih ampak tudi precej novejših. Ugotovili so tudi, da bodo zaradi varnosti morali porušiti še 732 stavb, od tega 516 zasebnih stanovanj. Umrli so od 15. do 25. avgusta 1974 LJUBLJANA — France Sitar; Majda Kronegger r. Gliha; Jože Vodopivec; Peter Borkovič; Frančiška Valentinčič r. Brezovar; Urška Čik r. Osterman; Josi-pina Sojer, up. Tob. tovarne; Alojz IDimic, 93, kmet; dr. France Stare, 50, višji znanstveni sodelavec za arheologijo na filozofski fakulteti; Igor Benedičič, up.;. Alojzij Kovačič, dunovnik salezijanec; Mirko Nastran, up. krojač, 71; Ljudmila Detter r. Magdič, 87; Jolanda Derganc r. Kraševec; Viktor Martinak, up. davčni inšpektor; Jožefa Furlani r. Zorn; Janez Volavšek; Ivan Suša, up. komercialist; Franc Kru-šič; Pavel Sušnik, up. profesor; Justina Kavčič r. Kocbek; Marija Dolinah r. Bevk; Marija Jakopič r: Bergant; Anton Hafner, up.; Helena Skopec, 83; Ivan Starčnik, up.; RAZNI KRAJI — Oto Luznar, Škofja Loka; Uršula Urbar, Podkoren, Amalija Turk r. Trampuš, Goričane; dr. Anton Ogrizek, up. odvetnik, Celje; Jože štrukelj, Deskle; Dragica Brumat r. Kralj, 82, Maribor; Rudolf Požun, Sevnica; Anton Pirih, up., Koper; Franc Rovšek, kolar, Trbovlje; Štefan Gašpar, upravnik delavske restavracije, Cerknica; Alojzija Novak, Mlakarjeva mati, 80, Trebnje; Matko Ulčar, Bled; Ernest Pungerčar, upok., Trbovlje; Josip Koren, miner, Bled, obratna nesreča; Frančiška Srša, 80, Črna Mlaka, žel. nesreča; Roza Herman r. Oprešnik, Celje; Rudi Severkar, up. pek., prom. nesreča, Brezovica; Drago Višnar, obrtnik,. 80, Jesenice; Nežka Bofulin, Vič; 'Marjana Žakelj, Fričova iz Žirov, ^82, Logatec; Anton Janežič, ključavničar, 46, Zabreznica; Sonja Simon, Celje; Milka Detoni r. Meden, 82, Begunje; Alojz Gradišar, Rašica; Franc Jerman, delavec, Otočec; Marija Preskar r. Pod-bevšek, šmarca pri Kamniku; Konrad Januš, upokojenec Tovarne Peko, Tržič; Alojz Tomažin, Kranj; Janez Lah, šofer, Spodnje Gorje ;^Ivan Zupan, Muhov-čev ata, ; 80, Cegelnica pri Naklem; Valentin Keršič, up. Peko, Tržič; Fani Gostiša, 89, Kamnik; Ernest Smodiš, Stanjevici; Angela Kožuh r. Oven, Šujica; Karel Prešeren, up. Peko, Tržič; Terezija Zarnik, D. M. v Polju; Boris Pralec, strojnik, Barka pri Vremskem Britofu; Franc Kastelic, up. v. gradbeni tehnik, Celje; Frančiška Račič, Novo mesto; Polona Meglič, Golobinjek, prom. nesreča; Frančiška Ferfila r. Renar, Senožeče; Anton Utenkar, šofer, Ga-bersko; Jože Krč, delavec, Kokra; Matija Grom, up. vlakovodja^ Vrhnika; Vladimir Sirnik, podpolkovnik bivše jugoslovanske vojske, Beograd; Jožefa Zajimec, Kočevje; Frančiška Maren r. Jančar, b. gostilničarka, Velika štanga pri Litiji. SLOVENCI V OTROŠKA TOMBOLA NA PRISTAVI Kakor že druga leta, sta tudi letos mladinski organizaciji SDO-SFZ pripravili otrokom moronskega okraja otroško tombolo. Lepo pomladansko vreme je pritegnilo mnogo družin na oddih v naravo zelene Pristave. S tombolo smo pričeli okoli četrte ure popoldne. Otroci so z velikim navdušenjem in naravno veselostjo črtali številke na tablicah in še bolj veseli hodili po dobitke, ki so bili sicer skromni, a po svoje zanimivi. Vsa mladina se je zelo potrudila, da bi se otroci, ki naj bi bili naši nasledniki, čim bolje počutili, zato med vso prireditvijo ni manjkalo prigrizka in sladkih pijač. Po končani tomboli smo najprej žrebali torto, potem pa vse otroke povabili na čaj in piškote, da so se podprli po napornem delu. Vsak je tudi z veseljem sprejel pisan balonček in se z njim igral. Tombola je bila izpeljana za vse, prireditelje in otroke, v veliko zadovoljstvo, in nameravamo to že tradicionalno prireditev ohranjati še naprej. n. t. BUENOS AIRES Slovenski protikomunistični Borci so se v nedeljo, 1. septembra udeležili sv. maše zadušnice za pokojnega generala Leona Rupnika. Sv. maša je bila skupna za obe organizaciji borcev (Tabor in Vestnik) in jo je v cerkvi Marije Pomagaj daroval msgr. Anton Ore-har. Skrb za pripravo te vsakoletne spominske maše zadušnice ima po dogovoru vsako leto ena izmed organizacij borcev; letos je je pripravil Tabor. Po sv. maši so se vsi udeleženci — s številno mladino vred ■— podali pred spomenik junakov, kjer je msgr. Ore-har zmolil molitve za pokojnega generala Rupnika. Ta skupna spominska ARGENTINI proslava protikomunističnih borcev je bila od rojakov sprejeta z odobravanjem z željo, da bi bile vse borčevske prireditve skupne. f. u. V spomin univ. prof. dr. Rahdana Halajčuka, direktorja humanistične fakultete ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klementa v Rimu, filiale v Buenos Airesu, khteri je pridružen tudi slovenski oddelek, bo v petek ob 7 sv. maša v ¡slovenski cerkvi Marije Pomaga,, Ramon Falcon 4158. Po sv. maši bo kratka poklonitev njegovemu spominu v predavalnici fakultete istotam, kjer bo spregovoril univ. prof. dr. Tine Debeljak. Vabimo vse bivše in sedanje slušatelje, kakor tudi vse njegove prijatelje, da se udeleže te počastitve velikega prijatelja Slovencev. Po svetu ZDA Rihard Hlabše — prejemnik slovenske nagrade .Predsednik velike: kentiske ¡univelrze dr. Glenn Olds je slovesno izročil slovenskemu ameriškemu dijaku Rihardu Hhabšetu Slovensko nagrado —- Slovenian Stdies Award. Rihard živi v Clevelandu v ¡st. clairski naselbini, je član že tretje generacije, pa je Vendar zaveden Slovenec. Slovensko nagrado je dobil za izredno pridnost pri - študiju slovenščine. Ta slovenska nagrada je skupaj z Rihardovim imenom vpisana v univerzitetno ¡spominsko knjigo -r-Honors Day 1974. Na kentski univerzi j,e bil študij ¡slovenščine vpeljan že pred 7 leti, kar je gotovo priznanje slovenski kulturi. Letošnji ulspeh Riharda Hlabšeta pa je nekhka krona delovanja slovenskega študijskega centra na kentski univerzi. Pridnemu Rihardu tudi ISvobodna Slovenija iskreno čestita. V smuškem teku spet zmagujejo Slovenci V soboto, 31. avgusta se je s štafeto 3x10 km zaključilo 33. argentinsko smuško prvenstvo, ki je naši slovenski skupnosti po večletnem presled ku prineslo zopet dv.> nova naslova. V smuškem teku na 15 km, kjer je startalo 24 tekmovalcev, je v hudi konkurenci prepričljivo zmagal Marko Jerman ter za 25-letnico aktivnega udejstvovanja svojega očeta v argentinskem smučarstvu, zopet prinesel domov naslov argentinskega prvaka. Dobro se je plasiral tudi Matjaž Jerman, saj je v I. (kategoriji) skupini, zasedel 4. mesto in to skoraj brez t.«ninga, ker fant študira na univerzi v La Plati. Z izredno dobrim časom pa je Martin Jerman zmagal v juniorski skupini. V štafetnem teku .3x10 km pa so bratje Jerman ponovno, kot lani v za7 ¡stoplstvu CAB, osv.ojili naslov moštvenega državnega prvaka. Tekma se je vršila ob izredno težkih snežnin pogojih. Obilica svežega snega, ki je da,n preje pokrila zamrznjeno snežno odejo je bila tekmovalcem velika uganka za ugotovitev prave maže in kdor je tekmo od blizu gledal je lahko opazil rahlo nervoznost tekmovalcev in premazova-nje dilc tik pred startom in med predajami samimi, -kajti opoldansko sonce je smučino vedno bolj ojužilo. Med moštvi CAB, katerega eno so tvorili bratje Jerman, sta imela naša znana veterana Pertile in France Jerman veliko nalogo in težko delo — zadeti pravo mažo^ ki sta jo na podlagi dolgoletne izkušnje tudi našla. V nasprotnem taboru fantje niso imeli toliko sreče in moštvo argentinske vojske, ki je bil najresnejši nasprotnik naših fantov, je moralo končno kloniti, malo radi slabše maže, veliko pa zaradi borbenosti, ki so jo pokazali bratje Jerman od začetka do konca tekme. Poleg maže pa je med tekmo nastopila še druga težava, začel je vleči mrzel južni veter, ki je sproti zame-del smučino, kar sta posebno občutila Matjaž in Martin, ko sta v prvih dveh. predajah na čelu orala smučino. Rezultati so sledeči (samo prva mesta) : Tek na 15 km: II. skupina; 1. Marko Jerman 47’40”2 (CAB); 2. Luis Ríos 54’ 12” 1 (EA) ; -3. Amado Nicolini 56’ 38”0 (EA). I. skupina: 1. Demetrio Velázquez 49’02”1 (EA); 2. Salas Jorge 49’30”7 (EA); 3. Luciano Bertocchi (CAI — Trieste/Ttalia) 52’48”7; 4. Matjaž Jerman 54’27”6. Tek na 7,5 km: Juniorji: 1. Martin Jerman 24’59”5; 2. Gino Pertile 28’ 31”8; 3. Alejandro Baratía 30’ 21”5. Letos smo bili Slovenci zastopani tudi v najmlajši tekaški skupini (cadetes), kjer se je Klemen Ai'ko plasiral na drugo mesto. Cadetes: 1. Julio Moreschi 12’16”5 (CAB); 2. Klemen Arko 14’47”2 (CAB) 3. Víctor Roa 15’15” (San Martin). Šetfeta 3x10 km: 1. CAB (Matjaž, Martin, Marko Jerman) 1 ura 56 min. 7 sek.; 2. E A (Ríos, Salas, Vázquez) 2 uri 2 min. 45 sek.; 3. 8. Brigada (Corrientes, Alias, Lucero) 2 uri 19 min. 39 sek. Pri klasifikaciji štafetnih predaj za plasiranje posameznikov moramo vzeti v poštev različnost snega od prve do tretje predaje. Gotovo je, da je imel Marko Jerman od naših najslabši sneg, ker je tekel v zadnji predaji in je temu primeren tudi njegov čas. Martin je bil med vsemi najhitrejši in rezultat posameznikov je sledeči: 1. Martin Jerman 37’39”7; 2. Jorge Salas 38’41”2; 3. Marko Jerman 39’10”2; 4. Matjaž Jerman 39’17”8. V. A. zamorsko duhbvnih, ali francosko ritmično odišavljen. Našim pevcem je bil nadvse važen oster ritem, nato melodija in naposled še besedilo. Zlasti v prvem delu koncerta je bila povezava p. provinciala zelo važna m za nekatere točke prav bistvena. V vsem prvem delu koncerta je človek čutil, kako je slovenska duhovna pesem pod. močnimi vnanjimi vplivi. „Minores“ so se hoteli ločiti od mrtvila težko harmonizirane (če še tako umetniško lepe) slovenske cerkvene pesmi ter se vrniti v preprosto melodiko z ostro popoprano sinkopacijo. V veliko pomoč jim je moderna zvočna naprava, ki umetno bogati in poglobi vse, kar skupini primanjkuje na glasovni barvitosti. To se posebno občmi v preprostih napevih, ki jih pojejo brez spremljave. Na mah poslušalec sodi, da je vse nekam obviselo: basov ni nikjer in le nekaj pritajenih glasov plava po dvorani. Modro je razsodil vodja skupine sam, ko je mirno dejal: „Mladina to ždi, mi moramo iti za njo, če hočemo ostati z njo. Po glasbenem občutju stoji verjetno sredi obeh struj, vendar pa odobrava vse, kar služi poduhovljenju, pa naj bodo to orgle ali bobni. V kratkem razgovoru pa mi je pomenljivo izpove-dal: „Res pa je, da naša narodna pesem umira.“ To me je zelo zabolelo, čepra’7 lahko rečem, da me v narodni pesmi niso ravno razočarali. A bilo je premalo. Verjetno je tudi, da narodni brez primerne glasovne okrepitve niso dorasii, ali pa da so do kraja zaposleni z ritmično oživljeno liturgično pesmijo. Od Davidove harfe in cimbal smo torej po stoletjih božpnske polifonije prišli spet nazaj na oboje: na kitare in bobne. Da je v liturgiji prišlo do poživitve v cerkveni glasbi, je vsakomur znano. Kako se bo to obneslo na slovenskih tleh, je 'prezgodaj soditi. Zaenkrat hodimo s kitarami predaleč preko meja. Ritem je sicer osnovna prvina glasbene umetnosti, a gotovo ne važnejša od melodije same. Ritem zdrami, dviga, in v hrupu človeka celo omami. Vsi vemo za skupinski „amok“ preprostih plemen, ki imajo za spremljavo samo ploskanje in teptanje do nezavesti. Ves zabavni del koncerta se mi je zdel tako veder in topel, da bi že samo' zaradi tega veljalo videti te plemenite fante. Kakšna prisrčnost! Smeh je to:i-ko bolj dragocen, ker je preprost, lep, domač in ga prinesejo zvrhan koš prav fantie, ki so „v civilu“ — redovniki! Bog Vas spremljaj na dolgi poti, dragi „Minores“! Poslej se boste po pravici lahko imenovali „Maiores“, ker se bqste vrnili z debelimi žulji na rokah od brenkanja in z docela hripavimi glasovi! Ostanite zdravi! Od vsepovsod Filatelistična razstava — V Hor-sz,0'wuu na ¡Poljskem so pred kratkim odprli mednarodno filatelistično razstavo socialističnih držav. Razstavljenih je bilo 456 zbirk s 300.000 znamkami; poslali pa so te zbirke iz devetih držav. Pri tem je zanimivo, da sc Poljaki s razstavo „socialistične filatelije“ hoteli počastiti 40-letnico vseslovanske filatelistične razstave, ki je bila v Katowicah maja 1934. La Pasionaria ne sme govoriti — V Švici so se zbrali delavci oziroma komunisti iz Španije na zborovanju, ki ga je pripravila Komunistična partiir Švice. Na to zborovanje so povabili tudi predsednico KPŠ Dolores Ibarruri ki je bolj znana pod imenom La Pasionaria in tajnika Santiaga Carrila Toda švicarska policija je obema prepovedala govoriti na tem sestanku, ki je bil v 'Ženevi. Berači proti majhnim novcem ■— Društvo beračev v Bangaloro na jugu Indije je poslalo zvezni vladi vlogo, nai zaradi izboljšanja dohodkov umakne iz obtoka oba najmanjša indijska Kovanca. Predsednik društva io v \iogi na vlado tožil o čedalji večji skoposti ljudi, ki dajejo beračem le še kovance za en ali ' dva paisa, ki niso skoro nič vredni. Ljudje bi morali po njegovem mnenju dajati beračem vsai kovanec za r>ot naisov in na ta način bi mogli berači ohraniti svoj dosedanji standard živlienja. Polžja pošta — V mariborski občinski hiši kroži notranja pošta tudi po več dni. Tako se mnogokrat zgodi, da naslovniki dobe vabila in gradivo za seie šele po končani seji. Zato so skle- nili naročiti visoki ekonomski šoli strokovno študijo o izboljšanju notranjega in zunanjega poslovanja. Navadni ljudje upajo, da se bodo strokovnjaki spomnili na kurirje urnih nog in da ne bodo predlagali kake računalsko-avto-matične rešitve za raznašanje notranje pošte iz ene sobe občinske hiše y drugo. Mendoza y Amor na prostosti — F t lipinsfee oblasti so nedavno izpdstile 38-letnega slikarja Benjamina Menclo-zo y Amora, bolivijskega državljana, ki je leta 1970 v Manili skušal umeriti papeža Pavla VI. Ob izpustitvi je Me l doza izjavil, da si ne želi vrniti v do mačo Bolivijo, zato sedhj skušajo najti državo, ki bi ga bila voljna spreieL Menda ima nekaj upanja, da mu bo dala možnost naselitve švedska; pri čeki mu poimaga nekdanji filipinski minister za vzgojo Alejandro Roces. OPERNA SEZONA V COVENT GARDNU. Po 40 letih so v londonski operi Covent Garden spet uprizorili Gounodovo opero Faust. Ker pa je londonska Opera, kakor mnoge druge opere po svetu v precejšnji krizi, je predstavo financiral ameriški sklad Corbett. Dve britanski podjetji pa bosta omogočili izvedbo Wagnerjeve Tetralogije „Nibelunški prstan“. Po izjavi upravnika Cobent Gardna, je bil finančni položaj te opere na koncu prejšnje sezone naravnost obupen. Pomoč, ki jo je londonska Opera dobila, pa je sedaj celo omogočila angažiranje treh velikih zvezd opernih- desk. Te zvezde pa so avstralska koloraturna' sopranistka Joan Sutherland, ki bo nastopila v Traviati, japonska primadona Jasuko Hajaši, ki bo pela Madame Butterfly ter španska pevka Monserat Caballe ki bo Leonora v Trubadurju. „Gallus“ In „Slovenske mladenke“ na 8. buenos* aireškem zborovskem festivalu Kot smo v Svobodni Sloveniji že napovedali, se že nekaj tednov ob sobotah in nedeljah v „Centro Cultural Gral. San Martin“ v Buenos Airesu vrste koncerti nad 50 zborov iz cele Argentine, ki nastopajo v okviru 6. zborovskega festivala. Ta festival organizirajo Državno podtejništvo za kulturo, kulturno ravnateljstvo prestolniške mestne občine, Seg-ba in sindikat Luz y Fuerza. V nedeljo 1. t. m. sta v okviru festivala nastopila poleg otroškega zbora iz Villa .Regina (prov. Río Negro), zbora „Laudis“ in Zbora šole za zborovsko petje iz Mar del Píate tudi dva slovenska zbora: „Gallus“ pod vodstvom svojega dirigenta dr. Julija Savellija ter zbor Slovenske mladenke pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaserjeve. Slovenske mladenke so nastopile v pristnih narodnih nošah ter je že njihova pojava na odra vzbudila pri občinstvu poseben val odobravanja. Zbor je izvajal štiri slovenske avtorje (Adamič, Dev, Simoniti in Tomc) ter po eno delo von Beckeratha, Scarlattija, Pasquésa in Guastavina. Kot v svojih dosedanjih nastopih, se je tudi tokrat zbor odlikoval po preciznosti svojega izvajanja in si je takoj po prvih točkah osvojil simpatije navzoče publike. „Gallus“ pa je izvajal dela Srebotnjaka, Mirka, dve Gallusovi skladbi, Bachov koral, črnsko v Fosterjevi priredbi ter eno delo argentinskega skladatelja Guastavina. Zbor je v ogromni dvorani, ki za pevce prav gotovo ni najidealnejša, a za poslušalca tako a-kustična, da se najfinejši piano sliši v zadnji kotiček, zvenel izredno enotno in polno, pa čeprav smo opazili, \da je v moških glasovih manjkalo nekaj pevcev. Občinstvo je zlasti oba slovenska zbora nagradilo z močnimi aplavzi. Ker je celotni koncert prenašala radijska postaja Ciudad de Buenos Aires, sta zaradi pičlo odmerjenega časa oba zbora morala pripravljeni program nekoliko skrajšati ter sta poleg drugega morala odpasti dva dela iz Sattnerje-vega oratorija „Assumptio“, kjer naj bi v enem delu nastopila oba zbor skupaj. Tako „Gallus“ kot Slovenske mladenke lahko ta svoj nastop pridružita lepi vrsti dosedanjih uspehov. Kot kronisti naj še registriramo, da sta oba omenjena zbora 20. avgusta sodelovala s samostojnim in skupnim programom na jubilejni akademiji kolegija Mallinckrodt v Martinezu. Po športnem svetu JUGOSLOVANSKO nogometno prvenstvo se je začelo 18. avgusta. Ljubljanska Olimpija ki je edini predstavnik Slovenije v prvi zvezni ligi, ni kaj dobio startala. V prvem kolu je na Štadijonu igrala le 2:2 s tuzlansko Slo-bodo, v drugem kolu pa je v Sarajevu izg o bila z 2:3 z istoimenskim klubom, ko je deset minut pred koncem še vodila z 2:1. V drugi zvezni Ligi Maribor morda le ne bo imel težav za obstane«, dočlm je videti že po prvih dveh kolih, da bo novi slovenski predstavnik, trboveljski Rudar, eden glavnih kandidatov za izpad. Trboveljčani so v prvem kolu doma izgubili z Bačko z 0:1,'v drugem pa so v Karlovcu doživeli pravo katastrofo — izgubili so kar s 7:0. NA PRVEM SVETOVNEM amaterskem boksarskem prvenstvu, ki je bilo v Havani na Kubi, je nastopilo 263 tekmovalcev iz 45 držav. Najuspešnejši so bili Kubanci, ki so zmagali v pet'h kategorijah. Zlato medaljo za Jugoslavijo je osvojil v težki kategoriji Mate Parlov, ki je ponovil svoj uspeh z zadnje olimpiade. NAJBOLJŠI LETOŠNJI SLOVENSKI LAHKOATLETI: 100 m — Groše-ta (Maribor) 10.6; 200 m — Grošeta 21.6; 400 m — iSkok ¡Peter (Branik Mrb) 48,5; 800 m — Skok Peter 1:53:1; 1.500 m — Svet Peter (Kladivar-celje) 3:43,0; 3.000 m — Svet Peter 7:58,6; 5.000 m — Svet Peter 13:32,8; 10.000 m — Svet Peter 28:58,4; 110 m ovire — Struger Bojan (Mrb) 15,6; 400 m ovire — Penca Janez (Olimpija — Lj.) 53,7; 3.000 m ovire — Svet Peter 8:29,6; Hoja 10.000 m— Majcen Zvone (01.) 48:50,8; 4x100 — Maribor 43,0 ; 4 x400 — Maribor 3:24,5; skok v višino — Prezelj Dušan (Id) 212 cm; troskok — Košir Matija 15,60 m; disk — Pečhr Zdravko (KI) 60,27 m; kopje — Zalar Tone (01.) 72,64 m; kladivo ■— Pristovnik Franc — 55,56 im; deseteroboj Struger Bojan (Mrb) 6963 t,očk;,skok s palico — Koleta Jože (01.) 470 cm' krogla — Štirn' c Marijan (¡01.) 16,69 m. Vitamin_ Q — V ameriški državi Wisconsin je dr. Quick odkril nov vi tamin. S tem odkritjem je vrsta vitaminov dosegla že črko Q in dr. Quick trdi, da potrebuje vsak človek ta vitamin za normalno strnjenje krvi. Str. 4 POPRAVEK Pri 8. nagradni križanki berite pri 39 vodoravno .Jadranski otok (namesto italijanski otok). Rešitev šeste nagradne križanke Vodoravno: 1) Koveeg. 6) Galeja. 11) Orel. 12) Asa. 14) Ahat. 15) Naš. 16) Tlela. 18) Oko. 19) Cl. 20) Uredijo. 22) On. 23) Ljubljana. 25) Priatn. 271 Tukaj. 29) Tekmec. 31) Bičajo. 32) Vae. 33) iti. 35) And. 36) Miš. 37) Strta. 39) TST. 41) AC. 42) Norenje. 44) la. 45) Tabele. 46) Aspekt. Navpično : 1) Koncept. 2) Oral.. 3) Veš. 4) Čl. 5) Galeb. 6) Galij. 7) La. 8) Eho. 9) Jako. 10) Antonijo. 13) Sedlo. 16) Trume. 17) Ajati. 20) Ujame. 21) Onuča. 23) Likaš. 24) Akant. 26) Revica. 28) Ajdnik. 30) Citre. 31) Bitna. 34) Tre. 36) Mat. 37) Sol. 38) Ajs. 40) Tat. 42) Ne. 43) Ep. Rešitev sedme nagradne' križanke: Vodoravno: 1) Kazalo. 6) Telege. 11) Amil. 12) Dur. 14) Krog. 15) Red. 16) Bereš. 18) Alo. 19) In. 20) Kolibar. 22) Ti. 23) Debatiram. 25)' Anale. 27) Elite. 29) Satira. 31) Unesem. 32) Suh. 33) Grk. 35) Nem. 36) Vem. 37) Katar. 39) Lev. 41) Od. 42) Novinar. 44) LR. 45) Lepota. 46) Akanje. Navpično: 1) Karitas. 2) Amen. 31 Zid. 4) Al. 5) Odela 6) Trebi. 7) Lk. 8) Era. 9) Golt. 10) Egoizem. 13) Uriti. 16) Bober. 17) Šaren. 20) Kelih. 21) Ralen. 23) Datum. 24) Misel. 26) Nasede. 28) Temelj. 30) Agava. 31) Ukana. 34) Rti. 36) Vol. 37) Kot. 38) Rak. 40) Vre. 42) No. 43) Ra. DRUŠTVENI OGLASNIK Upravni svet Zedinjene Slovenije bo imel sejo 27. septembra ob 20. uri v Slovenski hiši. Film o Slovenskem dnevu — v katerem so prikazani tudi vsi slovenski OBVESTILA r KREDITNA ZADREGA “SLOGA” z. z o. z. Bartolome Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramos Mejia V naši POSREDOVALNICI DELA so na razpolago službe za: 2 mizarja, 2 mizarska pomočnika, 2 uradnika za skladišče, 1 zidarja, 1 pleskarja, 1 nočnega čuvaja. Podrobnejše informacije v naši pisarni ob uradnih urah, ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure. SVOJI K SVOJIM! V SLOGI JE MOČ! Nedelja, 29. septembra ob 11 ZEGNANJE « Slomškovem domu, Ramos Mejia SDO SLOVENSKA VAS Vas vabita na SFZ 24. MLADINSKI DAN s prihodom zelenega Jurija NEDELJA, 22. SEPTEMBRA 1974 Program : • 9.30 Mladinska sv. maša • 10.30 Odbojka SDO ® 12.30 Kosilo • 13.30 Nadaljevanje tekem • 14.00 Nogometna tekma SFZ Slovenska vas proti moštvu . usta- liti domov • 16.30 Nastopi, telovadba, pesmi in narodni plesi ter šaljive točke ® 18.00 Prosta zabava ob domači godbi in razdelitev pokalov Vsi prav prisrčno vabljeni. Ne bo vam. žal! sodeluje orkester DUC IN ALTUM SDO in SFZ San Martin pomladanski; MLADINSKI VEČER v soboto, 21. septembra, ob 20 Sodeluje Disc Jockey Woodst.o'ck VSE, KAR BOSTE POTREBOVALI PRI TABORENJE IN DREGE ŠPORTNE POTREBŠČINE. RO SKORAJ V PRODAJI. YUGO CAMPING domovi in Slovenska hiša je prvi zdomski zvočni film v Argentini. Videli ga boste lahko konec septembra v Slovenski hiši. Društvo je izdalo z mecensko podporo SLOGE brošuro ,,Zadružništvo temelj gospodarske samostojnosti“ priredil jo je g. Rudolf Smersu. Na razpolago vam bo v pisarni ZS in v Slogi. RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad EZEIZA €. SPEGAZZINI SAN JESTO AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA Opozarjamo, da Imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo PETEK) 13. septembra 1974: V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19 sv. maša za pok. dr. Bogdana Halajčuka, po namenu slovenskega oddelka ukrajinske univerze. SOBOTA, 14. septembra: Slomškova šola praznuje srebrni jubilej. Začetek ob 18,30. Lepo vabljeni vsi bivši in sedanji učenci in učitelji, starši in prijatelji. NEDELJA, 15. septembra 1974: V Slovenski hiši ob 9.30 srebrni jubilej „Oznanila“. Na Pristavi v Mioronu mladinski dan. Pričetek s tekmami ob 8.30. V Slovenskem domu v Carapachayu ob 11.30 maša za pok. M. Trtnika. Po maši skupno kosilo. V Slovenski vasi bo ob 10.30 (po drugi Islovenski maši) v Hladnikovem domu predavanje o Zadružništvu in poslovanju SLOGE. V San Martinu mladinska sv. maša. Po maši sestanek članic SDO. SREDA, 18. septembra 1974: Liga žena-Mati v San Martinu ho imeia ob 18,30 sestanek z volitvami odbera. Vabljene vse članice. SOBOTA, 21. septembra 1974: Spomladanska mladinska prireditev v Slovenskem dpmu v San Martinu ob 20 NEDELJA, 22. septembra 1974: Mladinski dan v Slovenski vasi v Lanuisu. SOBOTA, 28. septembra 1974: V Slovenski hiši ob' 4 popoldne Slomškova proslava. Najprej sv. maša nato pa igi‘a Tinček med živalicami. NEDELJA, 29. septembra 1974: V Slomškovem domu proslava blagoslovitve obletničč s celodnevno prireditvijo. NEDELJA, 6. oktobra 1974: Velika sanmartinska tombola. DR. JEAN JESES II LASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-418» Ordinira v torek in četrtek od 17 do 20 ESJOffiNM UBK Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Faleón 4158, Buenos Aire. T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor; Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. l ine Debeljak, Slavimir Batageli in Tone Mizerit - to P- V w *rt