Fožtnlni plačana j flotofUtl-XI. lejtnik. 1933. februdr 20. 3. numera. •¦ v Mesečne verske ttovine. Vu imčni prSkmurske evang. sinjorfje reditel i v&davnlk: mSflR jAtfOS, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poSflatl. Ček računa št. 13,586; ime »Duševnl list" Puconci. Cejna na cejlo lelo 20 Din., v zvonstvo 30 din.f v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 dln. Naprejplačilo gorivzeme vtaki evang. dUhovnik I vuiitel. Na pot. (Pisao: ŠOŠTAREC FRANC ev. duhovnik v Subotici.) Veliki Sultan Saladin je pred svojov smrtjov zapovedao, naj se okolik nosi po varaši njegov smrtni obleč i naj se vokri-či: »Gledajte, vse je to, ka de te zmožen, te kraluvajoči Saladin sebov nesao". Dostakrat, da mam sprevod, ali gda po cintori hodim, obladajo me žalostna, tužna čfistva. Večkržt probam se oživiti vu žltek toga pokojnoga. Premišiavam si od ti pokojni, kak so velike želje meli za ži-tek, kak so se trtidili, mantrali, naj sebi včrstvo, imanje, bogdtstvo sprdvijo. Pri škrinji, pri grobi pa človik žalostno misel dobi, oh sirmdk, zakaj §i se telko mantrao, telko sprdvlao; vidiš vse je zaman, vse moreš ostaviti, nikaj nebodeš sebov nesao na drfigi svet. Donok jeste dosta ludi, či so gli vse telovna eti mogli ostaviti, dčnok bodo velike kinče sebov nesli. Te velki kinči so Iflbezen proti Bogi i bližnjemi. Gde te pokoj-ni velko ltibčzen i dosta molitvi nesč sebov, tisto je kak eden lepi nebeski sv^tek. Gda je preveč globoki krič, plač pri grobi, gda smrt edne liiblčne dflše, — kak vihčr malo drevo — n&s živeče strosi, t^ si vsigddr mislim, ka smo tomi pokojnomi dosta dužni ostali. Ja ludstvo je slabo i malo ltibčznosti ma. Dokeč je te močen, trdi oča, kak edna žfva delavnost, šparav-nost med decov, tečas si nemislijo na to, ka te močen moški se ednok zrflši v-grob, kak visiki, velki steber pred vihčrom. Dokeč je eden skrben oča med svo-jimi, dostakr&t nespoznajo ka je on za ce-lo hižo kak eden blagoslov i sreča. Ali gda je na smrtnoj posteli, te tak da bi se dflša i src^ odprlo i liidjč začnejo vi-diti spoznati takša dela, štero so prvle ne šteli spoznati. Na pamet njim pride, kaje te pokojni sto i stokrat za svoje drage Boga molo, njč blagosldvlao, gda so oni niti ne mislili. Zapdzijo, ka kelkokrLt se je deci, ali ttivarisici z-svojga srca v njuvo dflšo liibeznivo posmejao, notri pogledno, ka či bi se tisto vse oživilo, ka bi se nebeska svetlost razlejala vse okoiik, kak na faožič-no noč, gda so angelje popevali, ,,dika na visini Bogi". Kelkokrdt je pogtedio, kflš-no svoje bližnje, kelikokrdt njim je kruh vrezao, či bi tisto vse napreprišlo pri smrti, Korine i rože bi mogle stistoga zrdsti vi-siko, kak eden breg. Gda se edno dete na materni rokaj čiiti, kak vu nebčsaj, gda z svojimi malimi rokdmi lepo obinešinjek matere i stisne svoje gingavo lice na milo materno lice, gda obine z-svojov dflšov materno diišo, kak m^o drevo, jeli bi si štoj mislo tč, ka de se to dete moglo ednok na križopotji žitka od svoje mater^ odločiti. Gda ide mlddi par pred oltdr i cden drugomi obečajo večno vernost, jeli si tč mislijo na to, ka pri oltdri za njima smrt stoji i na ednoga ali driigoga svoje zna-menje dene ?! Či bi si llidjč vse to pre-mislili, gvušno bi se bole paščili, naj eden drugomi kak največ lttb^znosti skdže i dobrote čini. Strdn 26. DUŠEVNI LIST februar 20. Na sprčvodi, gde je dosta krič-plača, včasi mislim, tii so zdav-skuzaj, v-žalosti tista dobra dela, štera so nigdar ne skd-zana bila pokojnomi, tiste lepe reči, štere bi njemi tak dobro spadnole, ali ne je ji dobo. Blagoslavlanja, dobro činenja, lepe prilike, Štere so ne bile voznucane i t& so minole, tak da bi se jokale pri grobi i nas tožile, tu smo bile i ne ste nasv-pa-met vzčli. Dosta lttdi bi sploj nači glčia-lo na svoje bližnje i lepše bi postopalo žnjimj, či bi si mislili na smrt. Ali gdaže smrt žitek zapečati, tč je žč kesno. Mis-lim dostakrat je zdto tak grozno teško mč-ranje ednoga stariša, ar njim na pamet prido dobri tanači, štere bi mogli dati i ne so, pred sebov vidijo dobre pelde, štere bi mogli skazati svojoj okolici i ne so, to njim je pa žao. Dostakr^t pri mč-ranji se pred nas postdvijo grozne diišev-ne bolesti i žalosti, štere so včdsi samo edna reč, na pčldo: odpusti mi; ali Boga se boj; ali edna takša reč eden cdli svet diiševne nesreče odkrije. Kak velka sreča je, či Štoj lekoprdvi od sčbe pri smrti ednoga (uhinca ali pri-jatela, tak sam njemi dobro činio, tak sam ga lubo, kak oča ali mati njegova. Preveč je fontošno, kaj dobre pčlde ddmo našim bližnjim i naj je odevčimo od lagojega. Mislim, včkši tao čioveče nesreče se ska-že ne pr\ smrti, nego po smrii na drugom sveti. Gda vse na sunce, na svetlost pri-de, ar pred Bogom ne ostdne nikaj zakrito. Jas sam globoko ogvOšani, ka de nez-govorno žao na driigom sveti ednomi sta-riši, gda se srčča, ndjde tam z svojim de-tetom, štero je na spadaj prišlo Nemre vekše, žalostnejše tragedije biti, liki či pred Božim licom more oča čiiti tužno reč svojega zgttblenoga deteta, napčld6 ,,Oh, ne bi moj šorš tak teški i sramoten bio, či bi jas meo Boga*bojLčega očo". Ali pa ,,Zrok moje nesreče je, ka me je mati ne včila na molitvi, liibčznost, pobožnost, ne-go na vragolijo. Istina more biti, ka dos-ta liidi zdto nema blajženstva na driigom sveti, dr vidijo svoja hiida dela, štera so rastorili vu srca svoji bližnji. Za edno dfl-šo nemre biti včkšega vd^rca, liki či pred Božim licom more spoznati, ka je on zrok lagojiji svoje dece, ali ka je ona pokvari-la diiševno celo svojo okolico. Bog ne plačUje vsako soboto, ali pr-voga vsakši mesec; ali on itak vse gori-spiše i vse istinsko skonča. To dobro bla-goslovi, to hUdo pokaštiga. Bog nas po-zdva na pokore, dobro činenje. Što ma vuha, naj čiije, posliihša i zdrži reč Božo! Poravnano, (Pcslov. Ju?entus.) II. Ne dugo se je fi notii postavo i& režiteo erkavii : — Eto^sem vido, dn P. vertinja ešče niijo precl z onoga lanskoga graha, šteri je z takšimi židovskimi literarai napisani, Kak dobro bi btlo pd košJati ž njega. Ka stno dobili, je hitro sfalilo, šr pri nas šest decč j6, ne eden kak iu, m®go Je sfaliti . . . Zadosta bi bilo narn z onim malim, korblorri! Znam, da ga z srca date. Ve či b« štoj moje dete rešo, ešče bi njerui gvant fa dao doii sebe. Dobo je grah i ešče slanino, k co]. Pk drfigič je žena toga rešitela prišla : — T6 najmenše dete mi veliki kašeo mantra, či poznate BogA, dajtc malo medfi, dobri liidje. Par lltrov ga bode zadoata. — Srrrak N. Ferka vnogokrat žalodec boli, najrare po hladn' gojdnaj. T6 »zloden krč" je samo, kak se vidi, P, ova sHvojca mogočazvra-čitl Gda je te ^beteg" skoron že vsakdendšnji postano, dobo je Ferko od P.ovi ceii pintainji glaž »vržstva", naj njemi slroaiaki, ne trbe k P.-ovin idti. Mtaz je grato. Ne so meli drv pri Ferkovi. Pa itak nemre zmrznoti s telkajšov držinov ! Od P.-ovI zide edna kola rožja, či drfigo ne. Dobo je 7a edna kola. Naklo je gori za d a pe'aja. Osem žaklov kruupišov je šlo od P. oiii Ferki za šestero decč P.-ova čoka je n ale pršsce tnela. Jaj, či bi se rnoja nevchia deca z ed nitn iakšias malim pras^tom lehko z nenjala, kak bi blajžena bila I — skričo je gori z poželnim peglčdom. Edno prase jc negejško samo, zato je dva dobo Ferko. EšČe je krma šla ž njk»)a; otrobje, krumpišje, kukorca. februdr 20. DUSEVNI LIST Strdn 27. Pozvdnje i diižnosfi ppesbitepog. 5.) Krstšansko liibeznosti delo. Poleg cčrkevni zrendeluvanj je presbiteriu-raa dužnost diihovnika pcdpčrati vu gtnajne si romaksj i sirotic skrbnosti. Jezušcvoga vadlfii&nja ta najtčkšazapoved je labčzen bližnjega. T6 je bio od začčtka mao njegovi vernikov žitka najvišiši cil. Bratisstva občutenje je ladalo raed njimi; Ifibezen bližnjt je bila ona čfidna moč, štera je jezere i jezere gnala med njegove vernike. Jdl i ti prlspodob no činiJ" je pravo pravdeniki Gospod, kf zato činl nebeskoga Ott volo, zato dela i dnesden z-nami navkiip žnjego.im s čfim Dflh;m, »aj se ni eden ne zgfibi „ ti njegovi odkupleni. nVidi-te, nakellko Iftbljo eden drftgoga\u — so erkli pogsnje, gda so tl prvi krstšanov verebratinstva fudna deia vidili Miiošče činenja, ssromakov zmžganje, podpčranje je vu totn vrčtneni vu svo joj celoti jedino gmajn opravica bila. Gmajn na-prehodečt, čestnici, ali so se presbiterje, aii dia-konisi imenuvali, so vrelo naslediivali apoštolov opomiaanja. »Z-liibezni eden tomi ovomt slftžlte." Pri krstšanskoj lub^znosti opravicaj spu-njavanji, vu gmajne sirom&kaj zmaganji, diihov n k nesmi brezi pomočnikov sam na sčbe zani-hani bidti. Siromakov i sirotic zftiaganje bar med držšvne socialne diižnost« slihši, cerkvi dužncst na to gledoč je samo teliko, naj na ti vu svo- jem krili bodoči neposkrblcni potraganje pnzo-vk gori države podpčranja mogočaost. Ali poleg toga tembole ma cerkev svoj© posebno duznost, poleg štere, kak takše vkfipnočuteče, vsa i vsa-kojačko dobročinečov liibeznl-slDžbov spuniti nj6 se tikajoče pozvd?ije. Zmislimo s; li na one, ki so vu svetovnoj bojni največ zgubili. Po boj-ni bodoče vržmen je tak f na to gledoč vu ve-likoj meri povnožalo one dužnosti. Vu prvoj vrsti vu evidenciji mimo držati v krili gmajne bodoče siroirške, vdovJce i sirotice« Srdce po-digavajdče pozvžaje čaka tQ na pranje Boga dlččio pesera. ZvOn vu gmaj-nt krili bodoči sirorcakov zroaganja evang. prezbiter more misliti no one nastave tiidi, šiere z lubčzni pravde shajajo (znotrešnje missionske posle, sirotinske hrambe, špifale, obrsmbne ni stave i. t. v.) i naimre na naše materč cčrkvi verno diakoniso, na Gus*av Adolf podpornico. More poznati njč odičeni cil i pozvanje. či je pri prvi krstšanaj verebratinstva i eden drugoga lubeznosti blagoslovno b'J6 presbiterov i diako-nisov vkiipno delovanje na potrdjenje gmajn, tak i dnesden nemremo dvcjiti vu tom, ka bi presbiterov skrbnosii odpravlajoče Gustav-Adolf podpornice delo nebi melo na vezdašnji gmajn ocvetek gledoč svojega želnoga nashaja. Brez Gustav-Adolf podpornice je naš cčp kevni žitek nepopolen. Žnje činenjem i vžitck posiavlenjem pomenša7amo, znLšati pomagamo svoje siroraaštuo; zbGdjavamo vse nas vktip dr-žčči dfih; netino vkupdržanja občutnost med verebratirJ. Velke znamenitosti je, či na c^rkev-ae cile od vernikov aknoštv® želemo, na aldo-vov prinašanje je nadigavamo, teda njsra občfl-titi i zarazmeti darno, ka z tem svoje sv. m. c6r-kev podpčraMO, pcmagara©, veri slfilbo čirimo, verebratiflstva sv&to dužncst aetimo, po\rd\&?a-mo poleg apoštolov povelenja nZ•¦ vašcga z dob. leč vidlo ta hoditi. Odajo je samo v sdsednoj vžsi, gde je zemla bila, A&o vdzbobnjati, v-do-maajoj včsi se je bojo cd Rozkinoga rešitela. Ali kak, kak nč, itak je zvedo to Ferko. Ti se |e postavo k P.-ovin: — Ali smo dobri prijafelje. ali pa ne, P. Y6rt? Ka povLš k tomi, R&za (že se je vertiaje nš vlko)? — Gori je zgrabe malo Rozlko i jo je gori-doli hMJcko, erkavši: Ali sem te rešo 3 stiidenca, ali ne? — Roziki se je zmehna vid-la i se je na ves grlo smehala. — Jeli bar, ka sva si mfiva radiva, Rozika? - pravo jeFerko — pa ti je oča itak mene ne dtžo za vrednoga, ka bi tni povedo: Ferko, raatn nikaj zemle k odaji, ne bi jo kupo? — V6 je pa ta zemla — pravo je včrt ma-lo Cemerno — za tčbe predaleč. Pa tfldi penez aemaš, meni je pa zda irbc, ar tu bluzi šč6m nikaj kfipiti. rev61e dartivanja hasek i naj na \as shaja". To vidim« i pri zvdnešnjem missionskom deli. Na 16 cil prinešeni aidovi so r.e same >a pcgano? narod veliki blagcslov, nego na alduvr-joče krst šanske gmajne tudi. Missionska dela vero rsz-šflrjavajo zvfiiia nas i vero biidijo dorra pri nžs. Zvžzda, štero gledam. (Z-nemškoga poslotenčo: Flisar JanoŠ vp. vučitel.) (Na lasttvno noto) Z?ezds, štero glčdam, Brezi tčbe odkud Zemla, gde stojjm, Mam ra6č, batrivno&t? V«j, vU kom se vupam, Štd me vodi povsud, Pot, Štero hodim, Što mi da krepkost, Krfih, Šteroga vži^am, Vervati, vfipati, Stan, gde prebivarn. Ino ififeiti? Cil, za šterim hititn: Tl si moj varitel Si Gospodne ti I obdržitel! ¦ Z-tebom šč&m vandrati Na žltka stezi, Z-Tebom potuvati, Bežšj skončati Ino k-tebi pridti K-rečRomi dozni: Tam sKižitl tebi, Mojmi Gospodni! — No, na vaše poštenjč dajo v gasi, na m6ne pa pcčakate do kleti jesčni. Jas pa oblu-bim i prisčgam na zdravje moje šestero dece, ka do tistogamao piačam tisti p6t jezčr za zemlo. — Čiido pčtjezero, des^t mi poniija župan za njo. — Tisto je sdsidne v€si žup&n, ali ne N. Ferko, ki je Roziko rešo z-stadenca . . . Ali za-to lehko data, komi šč^ta, samo tak ne obhod-ta, kak patikžrušova hlapica z marelov pa s Sv. Antonotn . . . Z-Bogom stantal — poklono se je i odišao je. S trnaca je ešče nazaj skričo: — zmislita si delo, do poldnčva sem doma Bilo je na (6 pri P.- ovi velfko tanačivanje. Njefka, ženske skuze so nazadnje zemld Ferki spravile. Konec je bio, ka je Štefan vzeo palico i brezi vole je klGko Žnjov na drflgi kraj včsi, k Ferkovinim, Z omurnim obrdzom je odišao, ali za po včr« je že z smehččiiu obrazom pri- februar 20. DUSEVNI LIST Stran 29 Trescti litna verska boina. (Poslovenčo: SILVANUS.) NadaljLvanje. Gusiiv Adolf je bio vniik onoga Gustav Všzo, ki je vu Luthera vretneni Švedsko z moč-nov rokov ed oblasti Danije rešo, i od svojega naroda za vladšra bio cdebranf, je notrivpelao evangeličansko vero potčn, kak je evangeliutaa živo moč, kak pobegnjenec vu svojem srdciob-čuto i preživo. 9. decembra 1594-leta se je na-rode Gustav Adolf vu gradi Štockhoirna. Oča njegov je bio IX. Ka*rol krai. Te kraleski sin st je kak vu telova«m, tak vu duševnom taii, na radost roditelov svoji rano osnavlao na dobre. Na njegovo vzgajanje so dosta brige ofrrn«!?. Preveč velko pamet i zna*nje je meo i je velko veseljč najšo vu soldački špilaj i vu bštrivtosti. Dičaa dela princa Wilhelma z Oranije so ga preveč navdušile. Gda je dvanajset let star bio, je že sedem jezikov gučao, @d šteri se je sledi veče, kak: nemški, francuški, angleiki, bolland-ski, latinski ščista dobro nžvčo i gue:;o Dosta od spiskov grčkoga filozofa Seneka je znao na pamet. Tak je zr&so Gustav Adolf za mladčnca visikoga zrisa, z serimi vlasmi i sakdii i z bi-strimi plavimi očmi. Na njegovom pletnenitom obrazi se je svetila vcs^lnost i srdčna dobrdta, štera z pobožnostjov i bogabojaznostjov parana, šo nazžj domo. Tak je stapo, da bi peroti tneo. Kokdši, gosi so bežaSe pred njlm, tak hitro je stšpo po dvoriiči. Preklatne dveri }e notri buc-no i včasi je v kuhnji grato. Žena je na iamrli sedela i je kmnpiše lfipala. Brezi rečl jo je po-padno i obino k sebi, krumpišje so po celoj kiihnji razleteli. — Si zmSšani, ali ka ti je?! — pita ga žena. Četnerno je ičela to povedati, ali gda se je na moža zglednola, todi ona se je smeb&ti mogla. - Kvit sva, poravno sem diig! Plačo sera njemi, nazaj sem plačo! Ne sem njemi dužen več! — krlčo je včrt smeh^č. Kolapoš jc z ve-seljom v lufta liičo, v škaf, v pomije njemi je spadno. Ali ka je maro on \6. Tu se zda za več ide, kak za en kolapoš. Ali žena je zda že če-merno zgršbila vo kolapoi, ar je nč razmila, za koj m& Štefan tak dobro voio. je fundament njegovoga karaktera bila. Ali nej njerai je falila sigurnost i omarnost tfidi, či je sila bila. Na vzgajanje vu veri i jdkosti njcgovoj so tiidi velk« skrb nosili. Edno od njegovoga očo njemi »ihano pisme pokdže ete cil. Med večini njemi piše : BPredvs6m se boj Boga, po štsj očo i mater, skaži tvejim bratom i sestrara bratinsko llbezen, poštuj sluge cče tvojega, bojdi irjilostiven podloženim tvojim, kaštigaj to hiido, poma*gaj to dobro, bojdi ponizen, vfiren, vidi vse, pri pr&vdi bojdi pravičen i ue glčdaj na peršono, nezavrži nikoga pravice." — Nje-govo zdravje je nej vsigdar to najbogše bilo, ali on sam se je okrepuo. Že vu dvanšjset let starosti njemi je slo-bodno bilo na orsački gjfilešaj tal vzčti i či so se v\i šterom pitanji tie megll odločiti, te je te kršl na njega pokšzavši erkao: ilie fadet, to je; on že napravi! Vu šestnajset let starosti si je proso Gustav Adolf to vrhovno zapovedništvo vu bojai proti Rusiji i je preveč žaSosten bio, gda njemi je oča to odpovedo Ali na drugo leto njemi je oča prekdao pred parlamenta gju-leši to oblast i kr&lestvo. Sedemuijsct let je bio star Gustdv Adolf, gda je ntegov oča mro. Gda prekvzeo kraiestvo, je včasi za punoletnega bio Imenuvani, je sam začn© vladariti, štero je ne bilo z počlranjem i zveseljem puno, nego je mčo tri bojne, bojne štere so odraščenoga človeka želele, bojna z — Guči zda že razmeto, ar ti to vedro vo-de vlejers za šinjek, naj ti prlde nazaj pamet. To je streznilo Štefana i začne razmeto pripovedš vati, ka se je zgodilo: — Gospodin Bog je skončo, ka sem to vremen šo k Ferkovinim. Ravno sem do hižc prišo, gda mi je patikarušuv motor leto prOti. V tom megnenji je na cetto skočo z dvorišča Ferka nijmlajši sin i prek po cesti }e ščeo bO-žati pred motorom. Kričo sern na njega, motor je trompiteHvao, ali zaman. V slednjem megne-nji sem za njim skočo, popadno sem ga za go-ler i nazaj cukno. Gotovo bi pod potače priio. Motor je tadi stano. Potikaruš je doli stopo i mi je zahvalo, ka sem ga rešo od neprijčtne nesre-če i dfite od smrti, pojbiča je pa za vfiha po-t^gno. Na breč je Ferko včpribežo. Zcele viii-ce IDdjč so se na njega sfinoli, ka zakaj ne pž-zi na deco, pa kakši tepeš njemi }e sin, motor StrLn 30, DUSEVNI LIST februar 20. Rusijov, Danskov i z Polskov. K tomi so prišle ešče drOge znotrdšnje nevole. Plemeniteši i ne-meSnjeiki so T/6ponucali preir«enjavas2je krala, naj sebi kak največ haska spravijo i sebe od kralei za neodvisne včinijo i po svoji potaj i voiaj hodijo j delajo. DelavsJca i kmčtska st&va je bila vu vncgi bojnaj skoron poničena i pri tom nesmirno pozabiti, ka či bar ka je Š^čdska ve! ka, d6nok je kotnaj eden milion liidstva mela. Ali Gusiaw Adolf je z močnov rokov i vu Boga položenom viipanji začno kralGvati, vu šterem njemi je njegov minister Oxenstierna pomagao, ki je brezi dvojnosti te najvfckši politikuš onoga vremena bio. Prijatelstvo toga mladoga, vesčlsga i vročokrvnoga krala* k tomi hladnepremiškno-mi starci je bilo celo lepo. Večkrdt njemi je te kral pravo, Mči bi moja hica vu vaš žitek nej malo toploče prinesla, bi vse zmrznolo i stano-lo." Aii či njetiii je Oxenstierna odgoyoro ; „L1 pa moj Ičd nebi vaše hico malo raslado, bi vi sanaj vu njej že zgore)i", je te kral z srnehojn dao njemi istino. Ešče i druge takše velke lQdi je Bog daru-^ao tomi velikomi kršH na potnoč, tak da se je posrečilo vse Iri bojne z oblšdnostjov skončati i vu znotrešnjera mer i t€d nazijpostavid. Vdrst-veni siališ se ]e tudi pozdigavao. Dosta peneza je vu orscigi nej bilo, ali ašrod je bio delaven i z roalim zadovolen, klantošov i tepešov se je ne najšlo. Te krao je vu delavnosti sam šo na- prcj i vu zadovolščini vu maiom i prostom je vsem p6ldo pokžzo i vu vse tre bojnaj se je vu batrivnosti i vu voditelstvi tak vOpok^zo, ka so ga čDdiivali i tak polObili, ka te vu partaje raz-trgani narod, kak eden človek se je zdriižo okdli krala, gotav za njin idtl kama štčč b\ ga pelo. Vu tora njemi je dosta ponišgala njegova darovitnost i z?hvalnost. Nigdar je ne njao sJiižbe i dobra dela neoblonjeno. Ednok bi se vu bojni skoren vu vodo vtopo. Od edne nepn-jatelske trupe pregžnjani se je prek edne pre-mržnjene mlake šteo rešiti, ali led se je pod njirn i njegovim kcnjom podro. Takse je vjdlo, ka de vu smešlingi i veččrnom mraki zgiibleni. Eden konjenik ga je rešo. Gustav Adolf dojod-kapči z ledevjd svoj srebrni reiuen i ga z etimi rečml prekda tomi konjenški: wJaz te bodem z eden falat krflhom pokrio, šteri tebi i tvojoj deci zadosta bode." Te konjeaik je dobo od njega edno !epo včrstvo. - Vu bitki te eden, ki je vsjgdšr najnapr^ bio, je blo te kral. Ednok je od neprijatelov bio okdlivzčti. T6 je vido eden soldžk. Naj svojega krala mentflje, je zakričo svojim prijatelom : »Hodte, pomšgajtc ini moje-ga brata tara oslaboditi!" Oni so žnjim šii i so krala rešili. Ali za krštek čas je pa bio tč soldak zgrableni. Te kra!, gda je to vido, si vzeme edno pLr od ti blfizi stoječi z sebom, tHl toga zgrablenoga i njemi etak pravi: ,,no, brat i pajd^š, zda sva midva pa kvitt." Ednok bi ga skoron povozo. — Tomi človeki lehko hvalitt, ka je te tepeš ešče živ — so kričalš. — Što ga je pa rčšo? B6g ga naj bla-goslovi i naj njemi stokršt pl^ča! pravo je Ferko. — Ali gda so rnenč la potisnoli pred n]e-ga — smeh^ se Štefan ¦— te je ne znao več re~ či povedatii, nego je napre vzeo vajat, štero je prvle na plot vrge i začno je sinš mlštiti Ž njov. Od Čemerov je rd6Si bOo, kak prpeo i kričo je proti raeni: — Zakaj ste ga pa v kraj cuknoli od raotora, toga tepeša? Ne bi biia škoda za njega! — Ne guči tdkše, Ferko, — zavrno sem ga — ve si ne davno tak pravo, ka bi ešče živ-lenje ta dao, či bi ti štoj dete rešo od smrti. No, ne pravini zato, ka bi jas to od tčbe želo, samo te opominam, naj tak zda ne grešiJ proti Bogi! . . . Znao sem jas, zakaj je tak naedndk čemeren grdto! Ka gaboli! Arzda več zBogom zemla, prase, krumpišje, kukcrca, Senki foringa pa kaplice za žalodecl V roke sern njemi seg-no erkavši: —- No, Ferko, jas sem rešo tvoje dete, kak fi moje od smrti. Zda sva tak kvit. Ostani z Bogom! Zaka se pa ne radfiješ, mati? Ka me tak nerazmeto glčdaš ? Ne vorješ mi ? Pa je tak, po-ravnan je naš dug pri Ferkovini! — Jaj! — Zdehnola si je vertinja, tak, da bi nje veliko breuien spadnolo z srca\ — Dva para svcč sem ktipila na ollar, gda je Rozika reiena bila, ali zda tri pdre kflpim! Ludje, ki so njiva ič den vidli, so si preci premišlivali, zakaj sta P.-oviva tak dobre vole, ka se njima oči i lica stnehžjo od blajženstva. (— Konec. —) februdr 20. DiJSEVNI LIST Stran 31. ga je edna krugia dosegnola i je globoko vu pleči ostanola. Dosta se jih je bojalo, ka mer]e, ali na osmi džn je že pa na konja seo. Ali ar so njemi to kruglo ne mogli vSvzetš, je to pr&vo roko do smrti ne tnogo več tak zdignoti kak prle, štero njemi je pisanje za žmetno činilo. Ali povrnimo se nazaj v Nemško. Dokeč se je Gustav Adoif z rusi i po!Lki buo, tečas je vu Nennškom verebojna opfiščavala. Med teni vremenom, ka je Gusta> Adolf svoje »eprijštele nazajzbuo i žnjimi mčr zvezo, sta casarskiva generšliša Wallenstein i Til!y z svojov vojskov do shodnoga morja napre prišla. Wallenštein se je ešče za admirališa zhodnoga, ali baltiškoga morja dao voimeniivati od casara. Vse se je tak kazalo, ka de zda že na evangeličansko Šved-sko Š6. Že vu polskoj bojni je II. Ferdinind casar pomago Gustiv Adolfa neprijitele, po etomtoga je pa čakati bilo, ka de casar zda že polskomi kr&U, ki je katholičanec i Gustiv Adoi-fa stričič bio, ki se je na š^edsko korono tro, naj ete cii dosegne, vu vsakšem tL\i ponago. Že to [c bio zrok, naj se vu nemško verebojno vmejša. T6 je bio stopcij edne presiJjene bra^ nitvii, to je politično delo bilo. Švedska je bila ravno vu stavi, naj seb€ za velko vladarstvo prizdigne okoii baltiškoga morja i vu tom jo je nazajzadrž^vala kathoiiČanska politika. Netnajo istine oni, ki trdijo, ka vu toj bojni je Gustav Adoif samo na politiko glčdo i nšjmre, ka seje za nemškoga casara tro. Gusfav Adolf je z ce~ loga srdca eden krščenik bio, eden evangeličan-ski krščenik, navdušeni od vadlflvanja i vere svoji očako^. Zato je štčo on, kak je to tiidi pred orsačkim gyDlešom pravo; te potežene ?e-rebrate od jarm& rimskoga pdpo osloboditi. — nPoIžtička i vadliivanjska dužnost ste na eden isti cil silile. Ali vse to je donok, kak pri vsak-šem sveta zgodovinskom skončanji, te neznani pritisk toga Geniusa, to skrivno somlenjč vu dobrom nashaji i edno Bože pozvanje ravnalo." (Treitschke.) Na spretoletje 1030 toga leta se je Gustav Adolf pripravo i na orsačkom gyQleši slobod vzeo od svojega nžroda. Raztolmačo jevse zro-ke svojega nakanenja i da vu Bogi i vu svojoj pravici ma vfipanje. Tak se njemi soumli, ka vu toj bojni de mreii raogo, zato za herbaša svo-jega kralestva je svojo nsaloletno ččr Kristine odločo i dokeč ona punoletna nede, je knjej za tanačnika Oxenstierno zrendeliivo. BMog6če," pravi wse zda vidimo obslednjšra." Vsi so se jo-kali i on satn se je škuzio. Ali pozvanje njego-govo ga je naprejgnalo proti svojerai gordšnji i niti domovinska Iflbezen, gde je zaostaviti mo-go sfejo vorno i vrlo ženo Kleonoro, štera ga je od vsega bole lubila, niti počivanje od ti vno-gi bojn, štero bi tak trno potrebtivao, niti ed-nomi desta raočnejšemi neprijateli protistšnoti, ga je ne moglo nazšjzadržati. 25. juniuša 1630-leta, ravno na sto letnico Augsburgškoga verevadlfivahja, je prišo Gustav Adolf z svojov vojskov pršk shodnoga morja v Pomerinijo. On je bio te prvi, ki je od ti 15.000 soldakov z broda na sfiho zemlo stopo. Tu je dolipoklekno i je hvalo dao vsarnogočemi Bogi, ka je te šereg srečno prek raorja pomogo. Ki so okoli njega stžii so se skuztlS. wNe jočte se," erč6 njira, ^nego molte. Ci je veče molitvi, ]e veče obladnostif" Kak te krš!, tak i njegova vojska je za vero i za domevino navdfišena bila. To je nej bila edna razvuzdana banda, kak Tillyova i Wallenšteinova, nego edna v moikom poštenjej i sfgornosti vzgojena kmetska vojska. Kak malo je rnisio nemški narod» ka kakši veliki oslobodite! se nj!m je približavao vu totn nepozvanom š?edskom kralej. wPa smo ednoga protivnikeca dobili na iinjek,M se je špotaro II. Ferdinand casar; drflgi so se pa noržfžriii: BTe sneg veličanstvo se že raztopi, naj samo na jug pride." Vu evangeličanski drž^laj je tfidi vse ti-ho bilo, od nikec je nej dobo eden pozdršv. Vsakši se je bojao, ka ta tnala švedska vojska nika nenapiavi proti nesmernomi casarskotni še-regi, ali so se pa vu njem nej vupali, tak dabi on samo to svoje isko. Ti znameaiteši evange-iičanski vladirje, kak herceg Pomeranije, vla-datje Brandenburga i Saske, nej ka bi se knje-mi pridrfižUi, nego so ga ešče prek svoji držel ne šteli pustfti na pomoč tomi v stisk&vi bodd-četni Magdeburg varaši. Na to je te švčdski kral kratko procesijo napravo. Hitro je postano pred Pomer&nije gl^vnom varaši Štettini, gde je her-ceg Bogislav l^dao, ki je vse iteo, samo Gustav Adolfi nej pomagati. Ali Gusišv Adolf njetni je na kratko povedo: nki je ncj z rnenom, je pro-ti merri I" i njemi je pokazo Štuke, wkluče va-raša!" Na to so odprli vrata varaša pred Gus-tžv Adolfom. Ravno tak je napravo pred Berli-norn, gda je štuke proti gradi dao gor postaviti i je prisilo n\6 na pomuč stanoii. Pomale je šlc to z Saskov. Prvle je mogla nesreča Magdebur- Strdn 32. DUSEVNl LIST februar 20. ga spadaja pndtB6g je znami" i. t. n. Verncst mete vu Kristuši I verostujtel Pride On brezi dvojnosti, Vu tom nedvojte! BB6g je znami* i. t. n. Šteri so vu nebesaj? Od h^rešnjega predgara Wesley Janoša prdvijo, ka je vu ednoj viziji pred nebes vrata prišo i je želo zvediii od ednoga angela, Sto se pfistije vu nebčsa. aJeIJ jesto tam kaki rimokatholičani?" »Ne, ni ednoga nega" odgovori krštk© an-gel Wesley se prestrašo. Či ržvno ka je ne na velki račun mislo, d6nok je vzeo za stalno, ka ništerni zšto bodejo. wJeli rnate d§sta evangeličdnov tam ?M pita Wesley po kratkom premišfai/anji. »Ng", je bio pa te krdtek odgovor. Wesley je bledi postano. Kon:aj se je na telko vkfiper pobro, kaj je ob tretjim lehko pitao: wKaj pa, m&te dosta rnethodistov t&m?" pita te veliki nastavitel Methodismuša. WN6 ni edncga", odgovori angel i Wesley spadne vu caglost. Ali te angel njemi raztolma-či: »Etl ne pozaamo zemeiske ršzločke, te rno-rejo zvtinaj ostžti/ ,Koga pa te mate i»m?" pita te prestra-šeni Wesley. BSamo edn# driižbo lfidstva, ki Gospon Jezuša z cčloga srdca Ifibijo", odgo?ori mdrno te ange). Na to je bio Wesley pred pekel odpelani i je poželo znati, ito s« njegavi mestančari. ,,Mite vi riraokatholičance eti?" Te vratar njemi dragovclno odgovori: ,,Ja, cele črede od tekši". Wesley se čiidOje i dale pita: ,,Mate etl e*angeličaitce tiidi?" C6H šereg," odgovod se radfivajčči te hfi-di. Trepetajoč i bojazlivo pita Wcs!ey zda že obtretjira, gotov zda že to nšjhujše tudi čiiti: »Mate vi eti meihodiste tfidi?" pita čisto na tihoma. v,Ja, ja, celi šereg", odgovori te spadnjeni dflh zadovolno. Wesleyi je to nikak nej šlo v glavo, — ed-noga meihodista nej vu nebčsaj i celi šereg vu pekli, — ka to znam-cnuje ? Na slednje gda je potrplivost zgfibo, se zderž nad tern vratarom: ,,Ka pa tikše ludstvo tudi tnate, ki Gospon Jezuša iubijo ?' ,,NejI Nejf Nejf" trobi tt vržg. Niti ed-noga, — eti nlšče ne liibi Gospon Jezuša!" Ctitel! ti si lehko premlšlžvcš nad ten, kak se tebi vidi, ali kak posvedečii tvojo lflbč-zen k Gospon Jezuš Kristuši? Janoš apoštol februar 20. DOSEVNl LIST Strdn 33. pjše vu svojem prvom listi v 4, 20.: ,,V etom je IObezen; nej ka bi mi lubiJi Boga\ nego ka je on Iflbo nAs i poslao je slnA svojegd za vti ianje grehov naši." Kak moreš zato ti od )U bezni proti njetni gučatf, či vu tvoji grehaj os'a neš i brezobrizno praviš: ,,Jaz nemam grčha?" Po ceremonjjaj, pa po napre napisani formaj se samo pred ludstvom lehko na čisto zapereš, ali Bog vidi vu tvoje nepovrnjeao srcfc. Glihno z glihnin se zdifili rado ! pra?i ed na slžra reč i Jezuš je pravo: ,,po sšdt se poz-na to dre?o." Ne moti se! Ka človek seja, to bode žeo i nikakše zagovarjanje na slepoga vo ditela nede pomagalo ! Obfidi se, i spoznaj stanje tvoje dfiše, tak kak je Bog vidi! — (Z ,>Dsr Weg der Wahrheit.") Nei ie meo casa ? N. N. je z naglof smrtjov mro vu 40 16t starosti. Nikšk je k-tomi etak pravo: ,,Tak taglo, ka je niti nej mLo časa, ka bi se na vekivečnost pripravo!" ,,Kak to, ka je nej mčo časa ?;l pita eden drflgi. ,,Ke!ko let je bio star te pokojn! ? Štiri-desetl Ja, ka je pa te vu tej štirideseti letaj Bog erč6: „0*0 zda je vržmen prijdtno, ovo zda je d6n zveličania !* (II. Kor. 6:2.) ,Kak-da vujdemo mi; č! za takše zveličanje ne bo-demo mirali?« (Žid. 2:3.) Sv6ti Duh pravi: nDnest či glas njegov ČOH bodete, neobtrdite srca vaša!' (Žid. 3:7-8.) I Zveličitel pravi: wKi vuha rna za posiOšati, naj čuje !a (Luk. 14:35.) Zakaj je zato vu kmici živeti, gda nas Gospon Jezuš etak zov^: wZaistino, zaistino velim vam: ka, ki reč tnojo čiije i verje onomi, ki je menč poslao; ma žitek vekivečni i vu sodbo ne pride; nego je preišao z smrti vu žitek !' (Jan. 5, 24.) »Šteri ma vfiha naposlušanje, naj posliiša!" (Mat. 11, 15.) * Pravlca oblddal Pomdgaj drUglm do pra-vice prtdti! Z tn&loga . . . Z mali ciglov se iidajo velike palače. Z tn&loga semena borfe veliko drevo. Z mali kap-lic narast<5 povoden. Mali pesvet napuni hiio z svekloščdv. E^aa mala reč lehko napravi krva- ve nesreče. Z male reči je že velka bojna na-stanola, Štera jezere f jezere vraoriia. — Zito drži tvoj jezik od takše reči i nepove jo \6. — Ali edna rcala ltibezniva reč zna bla;ženstvo stvoriti, cvesti i sad prinesti, zna človeka do nebes pripelati, — ,,Vse velko se z maiirn zač ne, zato nepoz^bi človek nigdar to 1 Silvasus. Pred gledalotn. Vu gledali vidi te človek samo svojo zvii-nešnjost, i že to ijemi zni zadosta neprljčtno bidti. Ali či se pa tak poglčdne, kak ga BOg skozprevidi, z vse ni zakritimi hodobami vu svo-jem srci, te b! se rad skrio, — ali tč je nej-mogoče. Od gledala se iehko ogne, ali oči doli zap e, naj svoje grdobe ne vidi. Ešče svojo došnovest tudi lehko z silov zpotniri i ne po slfiia na njčni gUs - alf vse to ne odstiani to istino; ka BOg vse vidi i zna. Eti samo edno ostane i pomaga ; sebč pred vsamogečni« Bogom poniziti i za ojegcvo mi-loščo se moliti. Kak trbe to napraviti i kak nej? Peter, ki je Gospon Jezuša zafijo, je potrebu?ao Zveličitela, ki gda je njegovo znotrčšnje občate nje vido, ga je z ednim pogfčdom na pravo pot pripelo. — Pioti tonti pa Judaš je odtSo k po-pom, spozno je, ka je preveč pregrešo, ešče ]e to cLno krvi tiidi na cerkev dao i vse td njetsii je dčnok nika ne pomagalo, nego vu vcaganji se je ob^so. Kak se cdločiš ti ? ! Rftzloini mali Radosti glLs. »Smileni i milostiven je Gos-pod, dugotrplin i velike dobrotivnosti*. (Žolt. 103, 8.) Mrd je evangeličanski pfi^pek erdeljski sa-sov, D. Dr. Teutsch Frigyes, star 80 ISt. Biblijo vu velikoj vndžini spravlajo vu Ru-sijo, kx se med nirodom, truc uradnoj agitaciji, zvOnrčdnov močjov zbDdjžva vadluvanjskočutenje. Krstna sv. posdda Apačkoj diaspori. Pu-conska fara je svojo prvešo krstno posodo z verebratinskov lObeznostjov Apačkoj raztorjcnos-ti daruvala. Štero je B6g vkfipzvčzo, niti smrt naj nerazloči. Februara 12-ga nas je ostaro eden ponizen, veren sluga Gospodnov, Vlaj Ivan v Predanovci, star 73 lSta i ršvno na etfen tjeden Strdn 34. DUSEVNI LIST februar 20. ga je že naslediivala njegova vdovica Obal Te-rezia, stara 66 let. Po 50 letnom zemelskom vkOpživltnji sta nadale vkfiper vu paradižomi. Turobni glas. Pri zaklOčki našega lista smo zvedili, ka so g. Benko Štefan sobotški poseslnik, šinjorskoga našega gosp. inšpektcra in narodnoga poslanca, poprek od vsej poštii vani oča po dugšem betegi febr. 17 ga v se-demdeset let staresti vu Bogi včpreminoli. Po kopaliiče je febr. 19 ga, popoldnčvi cb 2. vori bilo, na šterora so rodbina, z bliždnji i dalešnji krajov poznanci, razna driištva vu tak velkom računi tL\ vzeli, ka je tekšega sprčvoda Murska Sobota eiče ne vidla. Rčd so pod g. Cvetko Lajoi zapovednika vodstvom domače i bližanji vesnic gasilna drttštva držala gori. Pri hiši so visikopoštOvani g. Kovatš Štefan senior molili Boga, potora so g. Šiftar Karol bodonski dii-hovnik predgali i slobod jemali. Pod g. Ruža Ferenc k&ntora vodstvom je evang. dal&rda tnr-tvečne pesmi popevala pri hlši i po p6tl. Tak doma pri hiši, kak na brutivi je tudi sobotški sokolski pevski zbor žalne pesmi z lepev vkflp-glasnostjov popevao. Na brfitfvi so g. Luthar Adam puconski dtthovnik z lepimi, srcč genUvi-rai rečmi predgali i slednji slobod vzčli. Ete le pi sprčved dugo ostene vu spomenki onim, ki so navzdči bili. Pokojni je na telko bio poštfivani, ka so darfivane vence na posebni kola) rat gli pelati. Vse to svedoči, ka je te pokojni i njego-va familija poprek na veliko poštDvana. Boži mir i miloiča naj bode z pokojnim, njegovi ža-lottni ostanki se pa naj potrošlajo vu nebesko-ga Očč škončanji! Turobni glasl. Ostavili so nas zadnji me-sec z Puconske fare: Mikola Maria, roj. Vučdic v Dolini stara 77 let; — KoloŠa Fraaciška roj. Rituper v Moščanci st. 49 1., — Mikola Gizela v Andrejet st. 10 1., — Lutharič Jdžef v Sebe bord st. 68 1., — Žibrik Anna, roj. Pentek v Predanovci, st. 46 1,, — Vlaj Mikloš v Šalamen ci, st. 88 1., — Vukan Ferenc v Markišavci, st. 79 1. — Kolo$a Jurij v Andrejcl, st. 74 1., — Zupanek Borbdlja, roj. Borovnjak v Sebeborci st. 69 1., — Banfi Jožef na Vaneči st. 68 1., — Sever Jožef v Pečarovci st. 67 1., — Železen Mihalj v Pužavci st. 63 1., — Škrilec Jožef v Krnci st. 21 1., — Žibrik Mikloš v Predanovci st. 73 1., — KOdila Kata, roj. Banfi v Pečarovci, $t. 61 1., — Janža Ana, roj. Benko v Šalameaci stara 81 let*. — Naj raajo eti vQpremin6či slad-(ek grobski sen i blaženo gorstanenje! Samovolni dari na goridržanje Diiševno-ga Lista: Rltkai Od6n Andrejci 20 D, Lutharič Jen6 Gradišče 20 D, HArl D6neš Tišina 10 D, Cipott Jinoš Polana 5 D, Kološa Lajoš Gorlca 6 D, Škrilec Jžnoš Tešanovci 20 D, Bergles Miklošova Šalamenci 5 Din. — Radl bl nadal-jdvali. Srdčna hvdlal Dari k nesprhlivomi venci v spomin na Lulharovo Fiiszšr Šarolto za Dlačkoga Donja štipendij: Dervarič Šžndor Vaneča 20 D, Lanšček Jožef I^anovci 10 D, Berke Ša"ndor VaneČa 10 D, Vuka"n Irena Zenkovci 10 D, Drvarič Lajoš Lemerje 10 D, Dervarič Jaaoš Dolina 10 D,Idč Karolina Puconci 10 D, Celec Jdnoš Gorica 20 D, Kuzma Lajoš Skakovci 10 D, Kocen Šarolta Predanovci 10 D, Pcdiesek Ferenc Predanovc? 10D, PodJesek Jlnoš Predanovci 10 Din. — Na> srčneša hvala za te korine poštiivanja. Svčto leto. XI. Pius p&pa je tekoče ieto za sveto leto vonazvesto. (Zšdnjič je za njego-voga papežtva 1925 to leto tlidi takle bilo.) Poleg pdpežove BQuod nuper" bule, z Šterov je svčto leto odpreto, popolno odpiistianje grehov sarno tisti katholičanski yernik lehko dobi, šteri vu Rim roma i tara najmenje 10 dni ponitenci-je (pokore) činl vu fizlični cerk?aj. Po Statistiki preminočega cerkvenoga Ieta v Nemškomorsagi 16,302 ludi stopšlo vo z ritn. kath. cerkvi i se je povrnolo v evangeličansko cerkev. V D. Lendavtkoj r.?a"loj gmajni se je pre mmoče 1. narodilo 4 deČkov i 3 deklic, vsevkfip 7 decč, — Mrlo je 3 mcžkov i 1 ženska, vse-vkiip 4 oseb. — Zdalo se je 3 mešani parov (neteste so z kat. vere bilč). — V6 z cerkvi je nišče ne stopo i tiidi notri ne. — V osn. šolo hodi vsevkup 38 dece (med temi samo 13 v Lendavsko !), v raešč. šolo ji hodi 9 (edna v Čakavci). — Na G. A. Drflštvo je (jubil. dar 3 leta vkiiper pobrano) 1,100 Din. prišlo vkuper. Na Prekni. ev. podp. društvo 460 Din, na cer-kev v Jagodnjaki 100 Dln, offortoriumi (r^ošnja 330 75 Din., vsevkfip dobrovolni darov, zvfin na G. A. Drtištvo v 3 1. nabranoga dšra, je tak bi-16 1,05075 Din. Na cerkev i na zvonč je v pretn. 1. dariivano v gmajni samoj 1,155 Din, od drugi strtnov pa 56.128 Din, vsevkiiper 57,283Diu. Turobni glasi. V-etom novom leti je v-Sobotikoj evang. fari nesmihna smrt obilno žet-vo tnela. Janudr 5 ga je po dugom trplenji pre-mino z Veščice Prkič Mihaly vu 75 h*t starosti, februdr 20. DOŠEVNI LIST Strdn 35. ki je duga leta veški kurdtor bio. Jan. 7-ga vu 41 leta starosti se je v-b!Ljienejši stan od-selo Horvd h Ivan, kt se je z Mlajtinec v Nem-šavce k-betegiivajočemi testej i punici k-Lepoša M klcši za obravnitela zoselo i zda sta ne samo njidva, nego i njegovi dve deklinici brez pod-pornika ostale. — Uprav jan. 7 ga je premino z-Marijanec Horvat Števan vu 76 let starostii, v-Budapešti prebivajoči njegov sin je že samo na brfltivi poiskao gori svojega dobrotivncga oče grob. — Jan. 16 ga se je Slavic Šte?ana mart-janskoga gmajnara tOv&išica F&is Žflža odselila z etoga tužnoga dola vu bogšo domovino, vu dovinstvi nihdla tuvariša i sirotinstvi vu JOžnoj Aoieriki živočega sina. — Uprav jan. 16-ga se je povrnola k oči nebeskorai prem. Prkič Jožef Veščičkoga nešega vernika vdovica Franko Eva vu 70 Itt starosti. Januara 22 ga, vu svojega žttka najjakšoj bivosU je nanagli vdpreminola Šiftar Karolya tuvdri^ca v Kfipšinci, rodjena GorČšn Vilma 24 let stara. — Jan. 26 ga z Čer-nelavec Titšn familie ketrigo Jinoša je pozvao ksebi Gospod v-76 let starosti, -- Jan. 28-ga je po dugom betčgt dokončala svoje zemelsko vandranje vu 73 let starosti Haššaj Števana vdo-vica, čarni Antia v Morski Petrovci. Ta vu B6gi vopreminoča je dugo !et v Chikagči, odnut dc-rao pridoča, jc v Virovitici prebivala, ali vmerat se je dom6 povrnola k lttblčnoj vniikici Horvžth Irtni, Dsuban Ivanovoj i v njčni naročaj piistlla \Q diišo svojo. — Jan. 30 ga je nedovedncj ne-sreči ns šldov spadnola edna nedužna 3 leta stara deklinica Sočič Sidonia z-Veščfce. — Jan. 31. Nemčavski dugo iet bodoči rndli ritar Kardoš Janoš je prernino v-85 let starosti. Da ti njegovi vu dalečin', vu tUhini živejo, ga je občina z-lepim tiijen anjem kak poštuvanoga vernoga slugo, med poprešnjim žalfivanjera po-hršaila i položila na vekivečni počinek. — Febr. 3 ga se je BSc Rudolf gostilničar preselo vu ve-kivečen počinek vu 53 leta svojega žitka. Te premlnoči se je v-StrOkovci narodo, v-Puconci je odpravlao svoje pozvanje na blagoslov svoje famllije i občinstva. V-Murski Soboti je do-končao svoj blsgosJova pun žitek. - - Febr. 6 ga ObtAn Peter z-Veščice 89 let star naš verebrat se je kak obtrtidjen i dozorjeni st«rec povrno vu OČe nebeskoga škegyen. — Febr. 7 ga Maček Janošova rodjena Vučšk Elizabeth je dokončala s?oj zeraelski bežaj v-Murski Petrovci vu 69 tom leta žitki. — Ti vu Bogi vo preminoči po etom tuge punom žitki naj vzetnejo Bože bl&jžen-stvo vu onoj bogšoj domovini. Njihov spomenek pa naj obarjejo vu srdcaj svoji te liibeznive dflše. Kak je z Ritna naglašeno, XI. Pius pa>a so zrendelfivali gleddč na to, ka de v etom leti na Velki pelek 1900 letnica našega zveličitela na križ razpeiji, štero je zi naši od grehov odkUp-lenje on pretrpo, zLto vu tom leti i vu priiestni letaj Veliki petek, kak našega Zveličitela smrti den i svčtek katholičanje do tiid« dužni svetiti po celoni sveti. Rimskoga pdpo etomi zrendelii-vanji se mi evangeličšnje tiidi srdca veselimo. Moravska gmajna je januara 29 ga pod predsednikom g. senfora znameniti gyflleš dr-žala. T4 gmajna je za obstaranoga i slaboga diihovnoga past^ra Hima Šandora volo od ednoga hipa mao poleg Jezuiovi reči, brezi pastera bo-doča črt-da bila. Bogi hvila, zda je mladi dii-hovaik prišae, KOhar Ferenc tešanovski rojak, ki je pretninoče leto vu šopronskom theologič-nom fakultetl spuno svoje včenjč. Gmajnski gy&-leš si ga je z-ednoglLsnim talom zvolo, i pozvao za pomočnoga duhovnika. Na štero pozvanje so ga gosp. velečasni pfiSpek potrdili. Gosp«din Bog daj blagoslov na KOhar Ferenc diihovnoga pastčra pozvanje i Č6sti odpr^vlanje! Dari na Dijatki dom: Z Celja I. Weren veletrgovec 100 Din. — V-Bodonci po Beznec Štefan bodonslce fare kuratori pri Škrilec Matjaša t€i\ Sidonie i Celec Štefana zaročenja priliki vkfipnabrani aldovi 100 Din. — Sobotsk* kmčt-ska posojiin ca je darQ?ala 500 Din. Z najvek-šov zahvilnostjov z-toploga srdca zahvalirao kmččke posojilnice Ičpi dAr vodstvi i ravnatelstvi. Vu vezdašnji slabi hipaj je to uprav velikodfišno činenje. — Gosp. Weren veletrgtvci todi poseb-na hvLla, ki so se ešče vsako leto spomenili znas. — Tak tudi Beznčc kuratori. ki so se pri osvetki mladi hižnikov zaročenji, pri krstšanskom veseljč spOmenili z-naše lubezni spravišča i reč zdignoli i zbfidili dobre dfiie na aldfivanje. Bar bi i vdrugi prispodobni prilikaj na nasleduva-nje zišla ta navada. Gospodin Bog blagoslovi vse daritele I — Občina Rddovd za vkiippo-pobrdnf 12 litrov žita reienje po g. Šiftar dQ-hovniki poslano 12 Din. pčnez. — Mordvska v&s je daruvala 80 kil pšenice. Srdcž hvalimo tak daritelom, kak Džuban Ferenc kur&tori za poberanje i za foringo, ka so jo domd postavili. Himen. 1933 febr. 1-ga je g. Flisar Rudolf gostilničar iz Murske Sobote vu evang. cčrkvi Strdn 36. DOSEVNI LIST februšr 20. na Gor. Slšveči pred sv. oltirom do groba ob-stojgčo nevkleknjeno lubčzen oblflbo svojoj m!a-doj tavarišici gdč. Ebenšpanger EIJzabeti iz Per-toČe. Dosta sreče žeiemo etomi tnladomi pari! Glbanje prebivalstva vu Gor. Slavečkcj evang fari 1932. !eta se je narddilo 46 decč (;a ni 41), od \€ moškoga sp61a 26 (16), ženskoga sp6Ia 20 (25). Zakonsko rojeni 35 (31), neza sko pa 11 (10). Mrl6 je od rojenih otrok 10 (7). NsrOdilo se je na G. Slavcči 12 (8), Dol. SJaveči 8 (4), Sotina 5 (7), Nuskova 3 (4), Kuz^ ma 9 (8), Serdica 3 (4;, Gor. Lendava 2 (2), Sv. Jurij 2 (1), Rogaševci 1 (-), Večeslavci 1 (2), Vidonci — (1) Pozakonjeni je bilo vsevko per 4 (5) Mrlo je 30 osčb (24), od tč mošk. sp61a 14 (15), ženskoga spola 16 (9). Mrlojena Gor. Slaveči 10 (6), Do.l Siaveči 5 (3), Serd ca 2 (2), Sotina 1 (8), Nuskova 4 (1), Kuzma 3 (3), Gor. Lenda?a 1 (-), Večeslavci 1 (1), Sv. Jurij 2 (-), Doiiče 1 ( - )¦ Zdald se je 14 (17) parov, od tč čisti ev. parov 9 (16) i 5 (1) piro? mč-šani, 3 parov je rezervaiiš dalo na naio stran. Pri Konfirmčciji jd bilo vsevkOper 55 (27) otrok, od tfi racškega spola 26 (17), ženskoga spola pa 29 (10). - DQie?ni List m& vu našoj fari 70 napreplačnkov; EvangeliČanski Kalendari &\ je spravilo fiše 125 firni drflžin. zvfin toga nem-ci više 15 fatetov Protestanten Kalendar. Turobni glksl Iz Gor Slavečke fare. Ostavile ste nas zadnji mesec: Vlaj Ans, roj. Merki vu Vidonci vu 74 leti starosti i Skiedar Julia, roj. Svetanič v Sotini vu 73 leti starosti. — Naj roate ctivi vCpremindčivi sladtek grcbski s6n i blajženo gorisian€nje! Do pd/idenja! Gornja Slaveča Po zlatoj kn-^i so datO vali na našo cžrkev sledčči: Celcc Agneš Gor. Sla/eči (iz Francije) na spdm. f sestre 50 D , Bokati Anna Gor. SJaveČe (ix Fra«cije) 20 D., Hajdinjak Matjašova z Dol Siaveče 50 D., Ce lcc Kristina G. Slaveče (iz Francije) 20 D, Haj dinjak Karol Gor. Slaveče (iz Francije) 20 D, Huber Franc c^rk. g!a?ni skrbnik z-fara. fr Kuz me 20 D., Ebenšpanger Elizabeta \z Pertoče 50 D., Obšl Eugen z tOv. Pertoča 30 D., Kovatš Karol Zoitaa dohovnik z tov. Garnja Slaveča 30 D., Flisar Rudolf z tQv. Murska Sobota 100 D. Hvala za te lepe džre tim darovnikom! Prosimo nadale dire na cčrkev. - Offert. na I. Adv. ne delo na Novo Vrbasko diak. driižtvo Din 33 25. — Offert. na Trikrilovo na Gustav Adoif druš-tvo Dm. 74 25. — Offert. febr. 5 ga na fond štampov Din. 2075. Dari na D. Lendavsko evang. cerkev: v-POconskoj gmajni — PužavcL Š ftar Štefan 50 D; Kuzma Franc it. 1. Kuzma Miha! 40-40 D: Benkič Kalman, Temlin Štefan, Šipllč Franc, Temlin Jen6, Temlin Jancš trg, Šavel Šindor Železen Mihat, Sinic Matjaš 20-20 D; Baifi Štefan, Kiizma Matjaš, Bertalanič Štefan, Berta-lanič G6za, Kiilič Šandor, Kfizmič Matjaš 15 15 D : KQzma Kšlman, Sinic Eiek, Dervarič Miha!, Kfilič Jiaoš, Brgies Franciika, Kiizma Štefan, Kfizma Ivan, Vukan Geza, Binfi Štefan (71), Bukvič Janol, Vukan Jožef, KOhžr Mihal, KOzma Štcfan (4t), Železen Franc (28), Bac Štefan, Banfi Štefan (27), Vukan Šandor, Vuken Jaaoš (10), Železen Franc (3) 10-10 D ; VuVan Janoš (12) 6 D ; Banfi Mihšl (5), Š ftar Lajoš, Šarkanj Franc, Berkc Kalman, Berke Jožef, Banfi Franc (50), Vukan Štefa« (54) 5-5 D; Vukan Štehn (38), Bergles Roza 4 4 D ; Temlin JanoS 3 D ; VsevkOper 622 Din. PoberSči: Šavel Aieksander } Železen Franc. — Šalamenct: Banft JanoŠ, Godina Ivan ml., Bergles Mfklošova 25 25 D; Binfi Štefan, No-vak Štefan, Kovač MikloSova 20 20 D; TernJin Štefan. Ficko Jšnoš 15 15 D ; Janza Štefan št. Janza Štefan m!., Janza Kalman, Zonik Jožef, Car Štefan, Bergles Lajoš, Fiisšr Janoš, TemHn Julija, Kulič Janoš, Petrijdn Štefan, Žibrik Štehn Fick© Štefan, Novak Šttfan kovač, Novak Franc, Godina Ivan st, Kovač Kšlman, Kovač Štefan, Štivan Franc, Gergy6k I?an, Bergles Jšnoš, Ber-gles Jož*f, Godina Franc, Sever Šandor, Varga Kdlman 10 10 D; Kisilak Janoš, Podlesek Ji-noš, Podlesek Štefan, Boltizar Jinoš ml, Pcdle-sek Janoš st., Temlin Franc, Hašaj Matjaš, Ba-ler Štefanova, Varga Franc, Bergles Aleksander, Podlesek Mikloš, Ficko Mihal, Podlesek Franc, Poredoš Karol, Bergles Štefan, Kovač Stefan 5-5 D ; Mikola Šandor. Viaj Mihš! 4-4 D ; Boltizar Matjaš, Maček Štefanovn 3-3 D; No-vak I/an 3 50 D; Bcrgles Šandor 150 Din. VsevkOp 506 Din. Poberiči: Kovač Štefan i Tem-lin Gezs. Krncl: Krkojca Janoš Fartel Jožef 10-10 D • Horvat Matjaš, P^ček Štefan, Gergorcc La-joJ, Fartel Karolt Škrilec Janoš, Škriicc Mihil, Škrilec Aleksander, P65ek Janoš, vd. Fartcl FranciŠka, Barbarič Jinoš, Kerčiršr Sšodor 5-5 DJr. Vsevktip 80 Din. Pob^rač Kukujca Janoš. Gospodin Bog naj blageslovi dcbroga srca daritele i skrbne pobčrdče ! Sk. Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.