S L O V E N S K O G. D. »LJUBLJANA« v LJUBLJANI
DUHOVNI KONCERT
laclc
u-Lt
C/. 5.	da	(^'CcLetftelncc
KONCERT VODI SIMONITI RADO V STOLNICI, 51. MARCA 1941 OB 2 0. U R I
PROGRAM
c l van c,L ulzdCL C:
Moteti
1.	Coeli enarrant	bas solo	
2.	Quemadmodmn desiderat	duet: tenor in	bariton
"5.	Cantabo Domino	sopran solo	
4.	Orantibus in loco isto	duet: sopran in alt	
5.	Cantate Domino	duet: tenor in	bariton
6.	Q liani p ni c lira es	kvartet	
Solisti: Št. Korenčanova. N. Kristanova, G. Ložar jeva, M. Virškova, M. Dolničar, M. Kos, F. Lupša, A. Sladoljev-Zolič.
iua :
Cf. 5.	vLulcjf.i da
Missa Papae Marcelli
1. Kyrie	4.	Sanctus
2. Gloria	5.	Benedictus
3. Credo	6.	Agnus Dei
Izvaja zbor slov. g. d.	»Ljubljana«
ti
Vsi Lukačičevi moleti so iz dela: I. Lukačič: Odabrani moteti. Obdelal in izdelal dr. Dragan Plamenac, univ. docent v Zagrebu.
*
Jvan Lukačič (1574-1648)
se je rodil v Šibeniku. Zapis, ki je bil najden v župnijskem arhivu splitske stolnice, pravi, da se je Lukačič »približno 74 let star preselil s tega sveta na boljši svet«. Ta dokument je iz leta 1648., zato lahko smelo trdimo, da se je rodil 1574. leta.
Kje je Lukačič končal študije in se glasbeno izobrazil, ne vemo. Znano je le, da je dosegel izobrazbo »baccalaureusa« v Italiji, kjer je najbrž študiral tudi glasbo in dobil naslov »magister musicae«. Stopil je v frančiškanski red in je dosegel med splitskimi redovniki velik ugled. Že pred letom 1620. je postal »regens chori«: v splitski stolnici in je to službo vršil do konca svojega življenja.
Po obliki in stilni svojstvenosti spadajo Lukačičeve skladbe v literaturo duhovnih koncertov, solističnih motetov s spremljavo generalnega basa, ki so se začeli izvajati s pojavo Ludovika Viadane »Cento Concerti ecclesiastici« (1602). Novi motetski stil. ki ga je uporabljal Lukačič, kaže tele značilnosti:
1. Prelom s polifonim stilom in s kontrapunktično izumetničeno smerjo.
2. Uvajanje v glasbo tega, kar je v tej umetnosti individualnega in subjektivnega. Z drugimi besedami povedano: Melodični organizem se individualizira in postane nositelj osebnega čustvenega življenja avtorja: postane monodija.
3. Harmonska vsebina večglasnega vokalnega stavka je dana instrumentalni spremljavi.
Lukačičevo delo je prvi znani primer hrvatskega ustvarjanja na polju stare figuralne glasbe in je prav posebno važen za zgodovino hrvatske glasbe in kulture. Ker je ostal Lukačič v Splitu, se zaradi skromnih razmer ni posvetil komponiranju večjih glasbenih del. ampak je ostal pri delih malega formata, ki pa ne zaostajajo za splošnim glasbenim nivojem tistega časa.
Njegovi moteti so živa umetniška dela, ki so še danes sposobna, da neposredno govore človeku naših dni.
Ivana Lukačiča je našel in ga v stilsko kritični izdaji z odlično in temeljito študijo opremljeno obelodanil docent za muzikologijo na zagrebški univerzi dr. Dragan Plamenac, iz katere so vzeti tudi ti podatki.
Giovanni S. Pierluigi da Palestrina (1525-1594)
imenovan po svojem rojstnem kraju Palestrina (latinizirano ime se glasi: Johannes Petraloisius Prenestinus) se je rodil leta 1525. Z dvanajstim letom je postal član otroškega zbora v baziliki S. Marie Maggiore v Rimu. Glasbo je študiral pri Ferminu le Belu in pri Mallpertu. 23 let star je postal organist v rodnem mestu, nato je prišel v Rim v Petrovo cerkev kot »magister puerorum«. Ker se je poročil, je to službo izgubil in prevzel mesto organista pri cerkvi S. Marie Maggiore. Po letu 1571. pa se je vrnil k sv. Petru in dobil tudi mesto komponista papeževe kapele. Poleg tega pa je
sodeloval v Oratoriju Filipa Nerija. bil od leta 1581. koncertni mojster kneza Buon-compagnija in poučeval do konca svojega življenja (2. februarja 1594) v glasbeni šoli, ki jo je ustanovil njegov učenec G. M. Nanini.
Palestrinova glasba sloni še na osnovi nizozemskega kompozitornega načina, vendar pa ni mogoče v njej utajiti renesančnih potez, ki se kažejo v masivnosti, v melodijski jasnosti, umirjenosti in blagozvočnosti. Najbolj značilne lastnosti njegovega sloga so v tem, da prevladuje v njem brezpogojno diatonika, da so disonance zelo strogo in previdno uporabljene in da sloni vse večglasje na čistem zaporedju trizvokov. Homofonija prevladuje in so tudi izrazito polifone zgradbe vezane z akor-diko. Melodije se oblikujejo brez velikih intervalnih skokov in je v njih poudarjena silabika. Značilna je motivična imitacija. Ritmika pa je tekoča in umirjena.
Palestrinov glasbeni procvit začenja po tridentinskem koncilu. Komisija, ki je obravnavala cerkveno glasbo, je poverila Palestrini nalogo, naj zloži mašo, ki bo vsebovala pravega religioznega in cerkvenega duha. Njegova »Missa Papae Marcelii je res osvojila komisijo, ki je proglasila ta Palestrinov slog za edino pravi slog katoliške cerkvene glasbene umetnosti. Ta maša je najslavnejše Palestrinovo delo. Izšla je v drugem zvezku njegovih maš leta 1567. v Rimu. Da je bilo delo komponirano v času največjih reform v cerkveni glasbi, kaže posebno obdelava teksta. Posamezni glasovi ali skupine prinašajo fraze, ki so dogmatično važne, istočasno ali pa v takem vrstnem redu. da ostane besedilo za poslušalca jasno. Le tam. kjer ni strahu, da bi se besedilo napačno razumelo, se poslužuje polifone in kanonične obdelave. Občudovanja in posebnega študija vredna je njegova ekonomska uporaba in iznajdljivost pri vodenju glasov in posameznih skupin v šestglasnem stavku.
Vsa Palestrinova dela so danes zbrana v 33 zvezkih in kažejo orjaško ustvarjalno silo tega velikega duha. Po zanosu svoje umetnosti je Palestrina enako silna osebnost tega časa kot Orlando Lasso, le da je po vsej Svoji usmerjenosti skoro njegovo nasprotje. Njegova umetnost je rastla predvsem v globino in se ni ozirala na zunanji blesk.
R. Simoniti.
Literatura
Dr. Plamenac Dragan: Ivan Lukačič, Odabrani moteti
Vilko Ukmar:	Glasbena zgodovina
Andreas Wüssenbäck: Sacra mušica
Guido Adler:	Handbuch der Musikgeschichte.
Ivan Lukačič
T.
Coeli enarrant gloriam I3ei Et opera manuum eius annunciat firmamentum Dies diei erructat verbum Et nox nocti indicat scientiam Non sunt loquele neque sermones Quorum non audi ant ur voces eorum
(Psalm
II.
Quemadmodum desiderat cervus ad fontes aquarum Ita desiderat anima mea ad te Deus, Sivitivit anima mea ad Deum fontem vivum
Quando veniam et apparebo ante faciem Dei?
Euerunt mihi lacrimae panes die ac noete,
Dum dicitur mihi quotidie: Ubi est Deus tu us?
(Psalm
III
Cantabo Domino in vita mea Psalam Deo meo quamdiu sum
Jucundum sit ei eloquium meum,
Ego vero delectabor in Domino.
Deficiant peccatores a terra Et iniqui ita ut non sint Benedic anima mea Dominum
(Psalm
IV.
Orantibus in loco isto,
Dimitte eis peccata populi tui Deus.
Et ostende eis viam bonam per quam ambulent,
Et da gloriam in loco isto.
(III. knjiga kraljev,
Nebo pripoveduje slavo božjo in nebes oznanja dela njegovih rok.
Dan klice dnevu obvestilo in noč naznanja noči sporočilo.
Ni tak njihov govor in besede ne take, da bi se ne slišali njih glasovi.
18)
Kakor jelen koprni po studencih voda,
tako koprni moja duša po Tebi, o Bog. Moja duša je žejna Boga, ki je živi studenec.
Kdaj pridem in se prikažem pred božjim obličjem?
Moje solze so mi za hrano dan in noč,
ko mi vsak dan govore, kje je Tvoj Bog. 41)
Pel bom Gospodu vse svoje žive dni, Psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bom živ.
Naj mu bo moja pesem prijetna.
Vsa moja radost je v Gospodu.
Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodi! Blagoslavljaj, duša moja, Gospoda!
103)
Njim, ki bodo molili na tem kraju. Odpusti grehe svojemu ljudstvu, o Bog. In pokaži jim srečno pot, po kateri naj hodijo.
In daj slavo temu prebivališču!
8. pogl. 30—36)
Cantate Domino canticum liovuni. Cantate Domino omnis terra Cantate Domino et benedicite noinini
eius.
In omnibus populiš mirabilia eius.
Pojte Gospodu novo pesem.
Pojte Gospodu vse dežele.
Pojte Gospodu in slavite njegovo ime. Oznanjujte med narodi njegovo slavo, med vsemi ljudstvi njegova čudovita dela.
VI.
Quam pulchra es amica mea Oculi tui columbarum,
Absque eo cjuod intrinsecus latet. Capilii tui sicut greges caprarum Quae ascendurunt de monte Galaad. Labia tua sicut vita eoecinea et elo-quium tu um didce Genae tuae sicut fragmen mali Punici,
Absque eo quod intrinsecus latet.
Dno ubera tua sicut duo hinnulli capreae gemelli Qui pascuntur in liliis.
Doneč aspiret dies et inclinentur umbrae,
l ota pidchra es amica mea Et macula 11011 est in te.
kako lepa si prijateljica moja.
Tvoje oči so kakor golobice.
Še lepša je tvoja notranjost.
Tvoji lasje so kakor črede koza. ki se vzpenjajo na goro Galaad.
Tvoje ustnice so kot škrlatna vrvica in tvoja beseda je ljubka.
Tvoja lica so kot košček granatnega jabolka, še lepša je tvoja notranjost.
Tvoje prsi so kakor dve srnici, gazelini dvojčici, ki se paseta med lilijami, dokler ne ugasne dan in se sence ne nagnejo.
Vsa si lepa prijateljica moja in na Tebi ni madeža.
G. S. Pierluigi da Palestrina
K v rie
Gloria
Credo
Sanctus Benedict us Agnus Dei
N ajvečjo izbiro slik, devoeiona-lij in pisarniških potrebščin dobite v trgovini
A. SFILIGOJ
LJUBLJANA
rrančišhan-sha ulica l
Dekoracije, montiranje zastorov!
Fr. Jager
tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17
Zaloga najmodernejših Couch-zof, foteljev in žimnic. — V zalogi žima, gradi ter blago za prevleko pohištva. Konkurenčne cene in solidna izdelava I
I TVRDKA
Schneider
& VEROVŠEK
trgovina z železnino
LJUBL.J4NA
TyrSeva cesta 16
priporoča svojo bogato zalogo vsega v njeno stroko spadajočega blaga, zlasti kuhinjsko posodo, „Weck“ predmete, razno vrtno orodje, raznovrstno gospodarsko orodje itd.
Manufakturna trgovina
Ljubljana
Stari trg
toplo priporoča svojo bogato zalogo oblek, blaga, srajc itd.
Cene konkurenčne! Moderna izdelava!
PARNA PEKARNA
^Dolinar
L J U B L J A N A
toplo priporoča sooje izvrstne izdelke slaščic in drug i h o njeno stroko spadajočih predmetov
ZADRUŽNA TISKARNA
LJUBLJANA
TYR ŠEVA 17 TEL. ŠT. 30-67
IZVRŠUJE TISKOVINE LE PO. HITRO IN POCENI
K. PEČENKO
♦
tovarniška zaloga usnja
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 11 - telefon 39-22
Zaaružna tiskarna v Ljubljani