Nekaj podatkov o delovanju komisij za ugotavljanje in ocenjevanje zalog ter o izdelavi bilanc mineralnih surovin v Republiki Sloveniji
Ivan STRGAR1 & Avgust ČEBULJ2 1 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana 2Skrabčeva 8a, 1000 Ljubljana
Ključne besede: komisija, zaloge (rezerve), mineralne surovine (rudnine), energetske kovinske, nekovinske, bilance, Geološki zavod Ljubljana
Kratka vsebina
V prispevku so zbrani in predstavljeni podatki o delovanju komisij za ugotavljanje in ocenjevanje zalog (rezerv)* mineralnih surovin (rudnin)* v obdobju zadnjih 40 let ter o njihovih bilancah v posameznih letih. Podatki so zbrani na osnovi razpoložljive strokovne dokumentacije, ki se hram v arhivu sedanje Republiške komisije za ugotavljanje rezerv rudnin m talnih voda. Delovni sedež in arhiv vseh dosedanjih komisij je bil na nekdanjem Geološkem zavodu Ljubljana, oziroma na sedanjem Geološkem zavodu Slovenije
Uvod
V arhivu komisije za ugotavljanje in ocenjevanje zalog mineralnih surovin v Republiki Sloveniji je obširna dokumentacija o njihovih zalogah in bilancah. V elaboratih, izdelanih po posebnih predpisih, niso samo podatki o zalogah, temveč so zbrani tudi podatki o geoloških raziskavah posameznih nahajališč mineralnih surovin in njihove okolice. Vsi ti podatki so pomembni za nadaljnja geološka proučevanja slovenskega ozemlja.
Uvodoma moramo poudariti, da je stanje podatkov po posameznih obdobjih iz preteklosti zelo različno, tako po obsegu kot kvaliteti.
Iz pregleda arhivirane dokumentacije lahko delo Republiške komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda (v nadaljevanju le komisija), razdelimo na štiri obdobja in sicer:
*	obdobje do leta 1960
*	obdobje od leta 1961 do 1978
*	obdobje od leta 1979 do 1997
*	obdobje od leta 1998 dalje
Značilnosti arhiviranih podatkov in delovanje komisij v posameznih obdobjih
Obdobje do leta 1960
Komisija za potrjevanje zalog mineralnih surovin je bila ustanovljena leta 1959 in je imela svoj sedež na Geološkem zavodu Ljubljana. Naslov komisije je bil: Komisija za potrjevanje zalog mineralnih surovin pri Geološkem zavodu Ljubljana.
V arhivskih gradivih komisije so za to obdobje pomembni posamezni dokumenti in odločbe, ki imajo predvsem zgodovinsko vrednost.
Iz tega obdobja je nekaj arhiviranih overjenih elaboratov o zalogah posameznih vrst
* izraza zaloge - rezerve in mineralne surovine - rudnine sta se v preteklosti uporabljala kot sinonim
mineralnih surovin z izdanimi potrdili, pretežno pa so dokumenti o raznih izdanih dovoljenjih za raziskave in izkoriščanje, programi raziskav, letna poročila o posameznih izvršenih geoloških in drugih raziskovalnih delih ter številna korespondenčna dokumentacija.
Dokumenti so po obsegu in kvaliteti zelo različni. Danes imajo pomen v tem, da se lahko preverjajo dogodki in podatki geoloških in drugih raziskav iz tega obdobja, predvsem s področja premogovništva in kovinskih mineralnih surovin. Manj je podatkov o nekovinskih mineralnih surovinah. Ti podatki so predvsem o surovinah za cementno industrijo, glinah, kaolinu, bentonitu, tufih, jezerski kredi, kremenovih peskih, prodih ter o naravnem kamnu. Za posamezna nahajališča tehničnega kamna - apnenca in dolomita ter proda in peska kot surovine za gradbeništvo, je malo podatkov. Očitno so na nivoju takratne državne uprave prevladovali interesi in imele večji pomen bolj "strateške" mineralne surovine (premog, svinec, cink, živo srebro).
Del te dokumentacije, predvsem poročila o raziskovalnih delih in rezultatih raziskav, so arhivirana tudi v strokovni dokumentaciji Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS).
Prvi podatki o delu komisij so objavljeni v Poročilu direktorja o delu Geološkega zavoda v Ljubljani za leto 1959 (1960). Iz razpoložljive literature in arhivske dokumentacije za to obdobje je razvidno, da je imel tedanji Geološki zavod Ljubljana (1960) dve stalni komisiji in sicer:
*	komisijo za pregled in potrjevanje elaboratov ter
*	komisijo za ocenjevanje zalog mineralnih surovin.
Komisija za pregled in potrjevanje elaboratov je imela nalogo, pregledati vse pomembnejše elaborate in poročila, predvsem pa tiste, ki so bili sestavni del investicijskih programov, oziroma podlaga za projektiranje v rudarstvu in gradbeništvu. Člani komisije so bili predstavniki tedanjega Rudarskega upravnega organa, Rudarsko-meta-lurške inšpekcije in tedanjega Geološkega zavoda Ljubljana.
Komisija za ocenjevanje zalog mineralnih surovin pa je obravnavala samo tiste zaloge, za katere so podjetja potrebovala potrdilo o njihovih zalogah kot prilogo k inve-
sticijskim programom. V tej komisiji so bili poleg tedanjih geologov in inženirjev Geološkega zavoda Ljubljana še zastopniki Ru-darsko-metalurškega inšpektorata in Zavoda za gospodarsko planiranje LRS.
Predsednik obeh komisij je bil tedanji direktor Geološkega zavoda Ljubljana Danilo Jelene, tajnik pa Franc Drovenik.
Obdobje od leta 1961 do 1978
Za to obdobje je še značilno, da prevladujejo v arhivski dokumentaciji komisije predvsem elaborati o zalogah energetskih in kovinskih mineralnih surovin, precej pa so že zastopani tudi elaborati s področja nekovinskih mineralnih surovin.
Sicer pa je za to obdobje značilno, da so se že kmalu po letu 1960 začeli izdelovati in overjati elaborati o klasifikaciji in kategorizaciji rezerv trdnih mineralnih surovin, skladno s tedanjimi veljavnimi zveznimi predpisi kot so:
*	"Pravilnik o klasifikaciji i kategorizaciji rezervi pejedinih mineralnih sirovina i vodenju evidencije o njima" (SI. list FLRJ, br. 50/60, Dodatak, Beograd).
*	"Pravilnik o klasifikaciji i kategorizaciji rezervi mineralnih sirovina" (SI. list SFRJ, br. 40/62 i 10/63, Beograd)
*	"Uputstvo za klasifikaciju i kategoriza-ciju rezervi uglja" (Savezni sekretariat za industriju, 1965, Beograd)
S področja energetskih mineralnih surovin so v arhivu komisije poročila in elaborati predvsem za področje premogovništva ter nafte in plina. V tem obdobju so bili še aktivni posamezni premogovniki, ki so prenehali z obratovanjem v obdobju od 1960 do konca 70-tih let (Krmelj, Liboje, Zabukovi-ca, Vremski Britof, Sečovlje, Kočevje, Šega-Makole, Pečovnik).
Med energetske mineralne surovine štejemo tudi uranove in torijeve rude, ki so bile raziskane na ožjem in širšem območju Ži-rovskega vrha, Karavank, Zasavja in Pohorja.
Zelo obsežna je tudi dokumentacija za oba rudnika kovinskih mineralnih surovin
za Rudnik živega srebra Idrija ter za Rudnik svinca in cinka Mežica, ki sta v zapiranju. To dokumentacijo sta pripravljala rudnika v okviru svojih geoloških služb.
Za nekovinske mineralne surovine so v arhivu komisije številni elaborati, poročila
in drugo dokumentacijsko gradivo za posamezna nahajališča, ki so ga izdelovale različne institucije. Med temi nahajališči so najpomembnejša:
*	kaolinska ruda (Črna pri Kamniku, Sela)
*	kalcit (Stahovica pri Kamniku)
*	surovine za cementno industrijo (Trbov-lj e-Retj e-Plesko, Rodež, Perunk, Lastiv-nica, Deskle)
*	jezerska kreda (Srpenica-Brezovo, Ra-dovna-Bled)
*	bentonit (Zaloška Gorica)
*	tuf - pucolan (Zaloška Gorica, Gorenje)
*	roženec (dolina Mirne na Dolenjskem, Jersovec I, II in III, Ogorelke)
*	kremenov pesek in prod (širše območje Moravč, Puconci - območje Goričko-Prekmurje, Bizeljsko, Globoko, Raka-Ravno, Praproče, Vrhe pri Štorah)
*	keramična glina (nahajališča pri Ljube-čni, Okroglica, Hom I in II pri Radmirju, Globoko pri Brežicah ...)
*	opekarska glina (Dolga vas, Renče-Bilje, Meandri reke Vipave, Biljenski griči, Ja-nežovci pri Ptuju, Hardek in Hardeška šuma pri Ormožu, Pragersko, Košaki pri Mariboru, Ključarovski gozd (Boreči), Zalog pri Novem mestu, Stržišče pri Kranju, Sinja Gorica pri Vrhniki, Črnuče, Smodinovec pri Ljubljani, Račje selo pri Trebnjem, Mengeš, Ilirska Bistrica, Obrov pri Ilirski Bistrici, Kanižarica, Trbovlje-Dobrna, na območju Savinjske doline, Dobruška vas)
*	naravni kamen [Hotavlje, Kokra-Jezer-sko, Lesno Brdo, Drenov grič, Podpeč, Lipica I, II, širše območje Krasa, Pohorje (Cezlak-Oplotnica, Josipdol), območje Bele Krajine]
*	tehnični kamen - apnenec in dolomit, keratofir in metadiabaz (številna nahajališča, ki so še danes aktivna, nekaj je tudi že opuščenih; skupaj okoli 100 enot)
*	prod in pesek kot surovina za gradbeništvo (okoli 40 enot)
Poleg elaboratov in poročil o raziskavah v posameznih obdobjih so zelo zanimivi tudi podatki o planskih dokumentih (proizvodnjah, vlaganjih v raziskave in investicije) ter številna druga korespondenca, ki ima danes le še zgodovinsko vrednost. Dokumentacijo so izdelovala podjetja sama oziroma njihove strokovne službe.
V arhivu strokovne dokumentacije Geo-
loškega zavoda Slovenije je v mnogih primerih ista dokumentacija, le da je dopolnjena še z drugimi poročili, ki niso v arhivu komisije. Nanaša se predvsem na prospekcij-ske oglede in ocene posameznih nahajališč, preliminarna geološka poročila, programe raziskav in poročila o raziskavah.
Posamezni deli te arhivske dokumentacije komisije in arhiva Geološkega zavoda so še danes aktualni pri zbiranju in vrednotenju podatkov za posamezna nahajališča. Nekatera poročila ali elaborati pa so sploh dosegljivi samo še v obeh navedenih arhivih, saj nekaterih podjetij, ki so bila naročniki izdelave te dokumentacije, danes ni več. Zato v praksi v nekaterih podjetjih težko pridemo do želj ene že izdelane geološke strokovne dokumentacije iz preteklosti, ker ta tudi pri pravnih naslednikih največkrat ni na razpolago.
V	arhivski dokumentaciji komisije je iz tega obdobja okoli 300 posameznih enot.
Poudariti moramo, da so v arhivu komisije iz tega obdobja tudi prve zbirne bilance rezerv mineralnih surovin nekdanje SFRJ, pri kateri so sodelovale vse tedanje republike in sicer:
"Pregled rezervi mineralnih sirovina sa stanjem 31.12.1960 godine", ki jo je izdelal takratni Savezni geološki zavod, Beograd, in je sestavljen iz treh delov:
*	I deo: Zbirni pregled rezervi mineralnih
sirovina za ugalj, nafto i plin
*	II. deo: Metali
*	III. deo: Nemetali
Posebej je bil izdelan "Pregled rezervi cr-venih boksita sa stanjem 31.12.1961".
V	letu 1963 je Komisija Republiškega sekretariata za industrijo SRS za ugotavljanje rezerv mineralnih surovin, izdelala elaborat: "Problematika in pregled rezerv mineralnih surovin v SR Sloveniji, po stanju 31.12.1962".
V	tem obdobju je bila izdelana bilanca rezerv rudnin za celotno SFRJ, s stanjem 31.12.1970, za katero pa v arhivu komisije ni podatkov.
Predsednik komisije je bil do leta 1979 Slavko Papler, dolgoletni direktor Geološkega zavoda Ljubljana, tajnik pa v obdobju med leti 1961 do sredine leta 1963 Janez Štern, nato pa do maja leta 1979 Avgust Če-bulj. Člani so bili predstavniki takratnega resornega republiškega upravnega organa,
Rudarsko-metalurške inšpekcije in tedanjega Geološkega zavoda Ljubljana.
Obdobje od leta 1979 do 1997
Že v letu 1977 je bil na zveznem nivoju sprejet "Zakon o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv" (Ur. list SFRJ št. 53/77). Na osnovi tega zakona je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izdal "Odlok o postopku ugotavljanja in overjanja razvrščenih rezerv rudnin in talnih voda" (Ur. list SRS št. 1/79, z dne 13.01.1979). Na podlagi tega odloka je prenehala obstojati Komisija pri Geološkem zavodu Ljubljana in je bila imenovana "Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda", v okviru Republiškega sekretariata za industrijo. Sedež komisije ostane na takratnem Geološkem zavodu Ljubljana, oziroma kasneje na Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko, kjer je že bil urejen arhiv komisije.
Na podlagi Zakona o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv je direktor takratnega Zveznega geološkega zavoda Beograd, izdal "Pravilnik o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede in vrste in o njihovi evidenci", ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 53/79, z dne 19. oktobra 1979. Ti zvezni predpisi se uporabljajo še danes, saj niso v nasprotju z Ustavnim zakonom za izvedbo Ustave Republike Slovenije (UL RS, štev. 33/91).
V obdobju od leta 1979 dol997je delovala novo imenovana Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda v treh mandatnih obdobjih in sicer: * prvo mandatno obdobje: od 1979 do 1982 Za to obdobje smo na osnovi arhivske dokumentacije ugotovili, da je komisija štela 5 članov, ki jih je imenoval takratni Republiški sekretariat za gospodarstvo SR Slovenije. Sestavljena je bila iz predstavnikov takratnega republiškega upravnega organa, pristojnega za rudarstvo, Rudarskega inšpektorata, Fakultete za narovoslovje in tehnologijo in Geološkega zavoda Ljubljana. Obravnavala je elaborate s področja energetskih in nekovinskih mineralnih surovin. Ni pa bilo možno ugotoviti natančnega števila
delovnih sej komisije in obravnavanih elaboratov.
Predsednik komisije v prvem mandatnem obdobju je bil Avgust Čebulj, tajnik pa Miroslav Žolnir.
*	drugo mandatno obdobje: od marca 1983 do februarja 1988
*	Štela je 9 članov in je imela 78 rednih sej, na katerih je obravnavala 76 elaboratov. Komisijo je imenoval takratni Republiški komite za energetiko.
*	tretje mandatno obdobje: od februarja 1989 do februarja 1998
*	Štela je 9 članov in imela skupaj 125 rednih sej, na katerih je obravnavala 126 elaboratov.
*	Komisijo so imenovali takratni Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiški komite za energetiko in Republiški komite za industrijo in gradbeništvo.
*	V drugem in tretjem mandatnem obdobju je ostal predsednik komisije Avgust Čebulj. Tajnik komisije je bil Ivan Str-gar, člani komisije pa predstavniki pristojnih republiških upravnih organov, Republiške rudarske inšpekcije, Naravo-snovno-tehniške fakultete in Geološkega zavoda Ljubljana.
Arhivska dokumentacija za to 19-letno obdobje zajema gradivo za energetske, kovinske in nekovinske mineralne surovine za posamezna nahajališča, z njihovimi prido-bivalnimi in raziskovalnimi prostori. V tem obdobju so se na novo pojavili nekateri elaborati za energetske mineralne surovine (uran) in nekovinske mineralne surovine (tehnični kamen - apnenec, dolomit, kerato-fir, metadiabaz ter prodi in peski kot surovine za gradbeništvo). Za ostale vrste tako energetskih, kovinskih kot nekovinskih mineralnih surovin so se spreminjala le stanja overjenih zalog glede na nove raziskave in ponekod tudi za nove pridobivalne ali raziskovalne prostore.
Sistematično urejeno gradivo iz obdobja od leta 1983 dalje, ki zajema dopise, recenzije, zapisnike, predloge in potrdila o zalogah mineralnih surovin ter overjene elaborate, je po značaju še vedno aktualno, saj ga koristimo za različne namene, po predhodni odobritvi pristojnega ministrstva.
Druga zbirna bilanca rezerv mineralnih surovin za nekdanjo celotno SFRJ je bila iz-
delana leta 1979, s stanjem rezerv z 31.12.1978. ("Bilans rezervi mineralnih si-rovina SFRJ, stanje 31.XII.1978 godine. Deo I, Zbirni bilans, Savezni geološki zavod Beograd, 1979, oznaka dokumenta: Državna tajnost").
Izdelana je bila na podlagi sprejetih predpisov iz leta 1966, ki so vsebovali kriterije za raziskave in izdelavo dokumentacije le za 24 vrst mineralnih surovin in sicer: premog, nafto, plin, železo, baker, svinec, cink, rdeči boksit, natrijeve in kalijeve soli, kremenove surovine, lojevec, pirofilit, hri-zotil, azbest, keramične in opekarske gline, fosfate, glinence, sadro in anhidrit, karbonatne kamnine, okrasni kamen in naravni gradbeni materiali. Pri tem so se po dogovoru na takratnem zveznem nivoju dodatno upoštevale tudi spremembe po že sprejetih novih predpisih iz let 1977, 1978 in 1979. Vključene so bile še nekatere druge mineralne surovine.
Tako je zbirna bilanca rezerv mineralnih surovin, s stanjem 31.12.1978, obsegala šest osnovnih skupin in sicer:
I.	Tekoče in trde ogljikovodike ter druge pline
II.	Premog in oljne skrilavce
III.	Radioaktivne mineralne surovine
IV.	Kovinske mineralne surovine
V.	Nekovinske mineralne surovine in
VI.	Mineralne surovine za pridobivanje gradbenih materialov.
Zbirna bilanca rezerv mineralnih surovin s stanjem 31.12.1978 je bila izdelana z namenom, da se prikažejo mineralni surovinski potenciali nekdanje SFRJ, ki so služili kot osnova za izdelavo razvojnih projekcij pri novih raziskavah in nadaljnjem pridobivanju mineralnih surovin.
Podatki o bilancah zalog mineralnih surovin v Republiki Sloveniji
V	obdobju od leta 1983 dalje so se na osnovi veljavnih določil Zakona o enotnem načinu ugotavljanja, evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv (UL SFRJ, št. 53/77), spremembe in dopolnitve tega zakona (UL SFRJ, št. 24/86 in 17/90), izdelovale letne in petletne bilance zalog mineralnih surovin. V Republiki Sloveniji je bila za izdelavo teh bilanc po pooblastilu pristojnega republiškega upravnega organa zadolžena Republiška komisija za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda, ki ima vseskozi delovni sedež in arhiv v prostorih sedanjega Geološkega zavoda Slovenije.
V	obdobju od leta 1983 do 1998 so bile izdelane letne in petletne bilance, s stanjem zalog za posamezne vrste trdnih mineralnih surovin v naslednjih letih:
V	posameznih obdobjih izdelave letnih in 5-letnih bilanc so bile upoštevane naslednje
Leto (stanje 31.12.)	Vrsta bilance	Vrste mineralnih surovin
1983	petletna	energetske, kovinske, nekovinske
1984	ni bilo izdelane bilance	
1985	ni bilo izdelane bilance	
1986	letna	energetske, kovinske, nekovinske
1987	letna	energetske, kovinske, nekovinske
1988	petletna	energetske, kovinske, nekovinske
1989	letna	energetske, kovinske, nekovinske
1990	letna	energetske, kovinske, nekovinske
1991	letna	energetske, kovinske, nekovinske
1992	letna	energetske, kovinske, nekovinske
1993	petletna	samo energetske mineralne surovine
1994	ni bilo izdelane bilance	
1995	ni bilo izdelane bilance	
1996	ni bilo izdelane bilance	
1997	letna	energetske, kovinske, nekovinske
Opomba: Podatki o zalogah mineralnih surovin so v bilancah pod oznako "URADNA" ali "DRŽAVNA
energetske, kovinske in nekovinske mineralne surovine:
*	Energetske mineralne surovine: premogi (rjavi, rjavi kotlovni, lignit in črni), uranova ruda, nafta, naftni plin in plin
*	Kovinske mineralne surovine: živo srebro, svinec in cink
*	Nekovinske mineralne surovine: kaolin-ska ruda, kalcit, surovine za cementno industrijo, jezerska kreda, bentonit, tuf-pucolan, roženec, kremenov pesek in prod, keramična glina, opekarska glina, naravni kamen, tehnični kamen - apnenec, dolomit, keratofir, metadiabaz, prod in pesek kot surovina za gradbeništvo. Poleg izdelanih tabelarnih pregledov za
posamezne vrste mineralnih surovin so bili pri vseh bilancah izdelani tudi komentarji s primerjalnimi stanji.
Naročniki izdelave letnih in petletnih bilanc v posameznih obdobjih so bili:
*	za vse vrste energetskih mineralnih surovin med leti 1983 do 1993 nekdanji Republiški komite oziroma Sekretariat za energetiko Republike Slovenije
*	za kovinske in nekovinske mineralne surovine med leti 1983 do 1992 nekdanji Republiški komite oziroma Sekretariat za industrijo in gradbeništvo Republike Slovenije
Podatki o izdelanih bilancah mineralnih surovin in talnih voda v nekdanji SFRJ
Poleg podatkov o izdelanih letnih in petletnih bilancah rezerv trdnih mineralnih surovin v Republiki Sloveniji so v arhivu komisije ohranjeni tudi nekateri podatki zveznih bilanc nekdanje SFRJ, pri katerih so vključeni tudi podatki iz tedanje SR Slovenije. Arhiv teh podatkov ni popoln, prikazujemo le spisek zbranega gradiva po posameznih letnih obdobjih.
Leto 1983
*	"Bilans rezervi mineralnih sirovina SFRJ, stanje 31.12.1983 godine.
Deo I. Zbirni bilans, Savezni geološki zavod, Beograd, 1984 (oznaka dokumenta: Državna tajna)". Deo II/l. Bilans energetskih sirovina. Pregled rezervi po ležištima i nalaziš-tima.
- Deo II/2. Bilans metaličnih sirovina. Pregled rezervi po ležištima i nalaziš-tima.
Deo II/3. Bilans nemetaličnih sirovina. Pregled rezervi po ležištima i na-lazištima.
Deo II/4. Bilans sirovina za dobijanje gradevinskog materiala. Pregled rezervi po ležištima i nalazištima. Deo III. Analiza naturalnih pokazatelja bilansa rezervi mineralnih sirovina SFR Jugoslavije.
*	"Analiza postoječeg stanja istraženosti uglja u SFRJ sa predlogom mera za intenziviranje tog istraživanja u zemlji i inostranstvu. Savezni geološki zavod, Beograd, 1984 (oznaka dokumenta: Državna tajna)".
*	"Analiza postoječeg stanja istraženosti urana u SFRJ sa predlogom mera za intenziviranje tog istraživanja u zemlji i inostranstvu. Savezni geološki zavod, Beograd, 1984 (oznaka dokumenta: Državna tajna)".
Leto 1987
*	"Analiza promjena stanja rezervi mineralnih sirovina u SFRJ u periodu 1983-1986, sa uporednim pregledom obima utrošenih sredstava i vrstama izvedenih radova za geološko-rudarska istraživanja mineralnih sirovina u 1985, 1986 go-dini. Savezni geološki zavod, Savezni zavod za statistiku, Beograd, 1987".
Obdobje od leta 1998 dalje
Komisija z enakim nazivom nadaljuje z ugotavljanjem in overjanjem zalog posameznih vrst mineralnih surovin (energetskih in nekovinskih) tudi po letu 1997. V letih 1998, 1999 in 2000 je imela skupaj 26 rednih sej, na katerih je obravnavala 26 elaboratov. Izdelala je tudi petletno in letne bilance mineralnih surovin (energetske, kovinske, nekovinske), s stanjem 31.12.1998 in 31.12.1999 leta, katerih naročnik je bilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Komisijo je na predlog Direkcije RS za rudna bogastva, ki ima svoj sedež v Velenju, imenovalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ljubljana, s posebno odločbo in šteje 7 članov.
Predsednik komisije je Trajan Dimkov-ski, tajnik pa Ivan Strgar. Člani komisije so
predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za okolje in prostor, Naravoslovno-tehniške fakultete in sedanjega Geološkega zavoda Slovenije.
Literatura
V literaturi navajamo le tisto tiskano gradivo, v katerih je omenjeno delo posameznih strokovnih komisij za ocenjevanje in potrjevanje zalog mineralnih surovin v Republiki Sloveniji v posameznih obdobjih.
Geološki zavod Ljubljana, 1960: Poročilo direktorja o delu Geološkega zavoda v Ljubljani za leto 1959. - Geologija 6, 5-21, Ljubljana.
Geološki zavod Ljubljana, 1961: Poročilo direktorja o delu Geološkega zavoda v Ljubljani za leto 1960. - Geologija 7, 299.322, Ljubljana.
Geološki zavod Slovenije, 1999: Geologija, Kazalo - Index, 1-40, 1953-1997, 41 -Dodatek, 3-62, Ljubljana.
J e 1 e n c , D., 1953: O raziskovanju mineralnih surovin v LR Sloveniji. - Geologija 1, 11-36, Ljubljana.
Jelene, D., 1954: Poročilo o Geološkem zavodu v Ljubljani za leto 1953. - Geologija 2, 5-26, Ljubljana.
Jelene, D., 1955: Poročilo o Geološkem zavodu v Ljubljani za leto 1954. - Geologija 3, 5-23, Ljubljana.
Kolenko, Š., 1953: Poročilo o Geološkem zavodu LRS od ustanovitve do leta 1952. - Geologija 1, 262-283, Ljubljana.
Poleg navedene literature je bilo pregledano več sto posameznih enot iz arhiva strokovne dokumentacije komisije. Pri tem moramo posebej opozoriti, da je dokumentacija overjenih elaboratov o zalogah mineralnih surovin v pridobivalnih in raziskovalnih prostorih pod oznako "URADNA TAJNOST", bilance zalog mineralnih surovin pa pod oznako "DRŽAVNA" ali "URADNA TAJNOST"
Zahvala
Avtorja se lepo zahvaljujeva doc. dr. Bojanu Ogorelcu za pregled, Majdi Saradjen pa za tehnično pomoč pri pripravi članka.