GLASILO TEKSTILNE TOVARNC NOVO MESTO jm NOVOTEKS ŠTEVILKA 11 LETO XIII. DECEMBER 1985 2^. 'm t' ^ ^ smr ./v '• Tl. , | ,n r- . iiS!* ! ?= Š • a- ' 'iir ••• j .egff^s ' - * 7 » j>- * j l&i I f^r ‘,, poštenim, upokojenimi n in ppslovnim partnieij&< leto 1986. lucern, štipen-telimo srečno S' 1 samoupravni organi družbenopolitične organizacije vodstvo delovne organizacije uredništvo glasila lr**********)M*****+*+++*****>M**+)MoM**+*******M**)M********->Mof*>M******JM*)M**+**JMoM->M-*** 22. DECEMBER — DAN JLA Vojaki in starešine, kot oborožena pest naše države, ki varujejo s krvjo priborjene pridobitve praznujejo 22. decembra svoj praznik. Zgodovinski dogodek, ki obeležuje ta praznik, je ustanovitev prve proletarske narodnoosvobodilne brigade kot prve redne enote nove, revolucionarne jugoslovanske vojske, ki so jo sestavljali delavci, kmetje in izobraženci vseh jugoslovanskih narodov. 22. decembra 1941 je tov. Tito izdal odlok o ustanovitvi prve proletarske narodnoosvobodilne udarne brigade. To so oblikovali v mestecu Rudo na meji Srbije, Bosne in Črne gore. Vzrok takšni odločitvi so bili boji v Srbiji, ki so pokazali potrebo po ustanovitvi takšnih vojaških enot, ki bodo udarne in gibljive in ne bodo vezane na določeno področje kot so bili partizanski odredi. Partizanska vojska se je vse do konca vojne vsestransko izpopolnjevala in kljub temu, da smo v vojni izgubili enajst odstotkov vsega prebivalstva, dosegli herojsko zmago v boju proti fašizmu. Danes je JLA skupna oborožena sila vseh narodov in na- ★ rodnosti SFRJ, vseh delovnih ljudi in prebivalcev Jugosla- J vije. Za obrambo se pripravlja v mirnem času kot del * oboroženega ljudstva, z namenom, da se uspešno zoperstavi vsaki sovražni agresiji in s tem omogoči prehod vseh J družbenih struktur v vojno stanje. * Tudi v sodobnih razmerah se oborožene sile pripravljajo in sledijo značilnostim razvoja armad po svetu: to so mn- * ožično uvajanje oklepnih sredstev, helihopterjev in letal ter * razvijanje novih vrst kemičnih, bioloških in jedrskih bojnih sredstev. J Prilagajanje sodobnim teoretičnim spoznanjem in izku- * šnjam v izvajanju narodnoosvobodilnih vojn v sodobnih razmerah ter novi vojaški tehniki in tehnologiji zahteva vse J kvalitetnejše opremljanje in usposabljanje, ob upoštevanju Jr človeških, gmotnih in drugih zmogljivosti naše dežele in družbe. J Zadnja leta pa je naša armada odprla vrata vojašnic tudi ★ ženskam in jih enakopravno vključila v usposabljanje za J oboroženi boj. Kljub temu, da veliko sredstev in dela vla- * gamo v priprave za obrambo ob morebitni vojni nevarnosti upamo, da pripravljenosti naših oboroženih sil ne bo nikdar J treba dokazati s krvjo. * Ob 22. decembru čestitam vsem pripadnikom JLA, aktiv- $ nim in rezervnim starešinam, pripadnikom TO ter borcem J in borkam. * D. M. ? ★ Izdela samoupravnih organov 28. novembra je bilo 11. zasedanja delavskega sveta delovne organizacije Novoteks Dnevni red je obsegal 6 točk. Pri pregledu uresničevanja sklepov zadnje seje je delavski svet ugotovil, da so sklepi izvreni oziroma jih še uresničujejo. Pod to točko je bilo podano tudi poročilo oz. primerjava med dejansko izobrazbeno strukturo zasedenih delovnih mest in zahtevano izobrazbo iz razvida del in nalog. Analiza je pokazala, da v Novoteksu dejansko primanjkuje 32 delavcev z visoko izobrazbo, 47 delavcev z višjo ter 129 s srednjo izobrazbo. Vsa ta delovna mesta zasedajo delavci, ki nimajo zahtevane izobrazbe. Ta primanjkljaj kadrov so hoteli pokriti z usmerjeno politiko štipendiranja, tako da so razpisali v letih 1981 — 1985 167 štipendij na vseh stopnjah. in sicer 22 štipendij za visoko šolo, 23 štipendij za višjo, 74 štipendij za srednjo šolo in 48 štipendij za poklicno šolo oz. za skrajšani program. Kljub temu, da se upošteva kadre, ki se izobražujejo redno in izredno (ob delu), se je na koncu obdobja 1981 — 1985 pokazala potreba po 5 delavcih z visoko izobrazbo v skupnih službah in 8 delavcev z visoko izobrazbo v TO Tkanini. Primanjkuje pa tudi skupno 34 delavcev z višjo stopenjsko izobrazbo in 85 delavcev s srednjo izobrazbo. Navedene potrebe so upoštevali, upoštevali pa so tudi določilo aktov o sistemizaciji, da je možno na delovna mesta nastaviti tudi delavce z nižjo izobrazbo in določenimi delovnimi izkušnjami. Upoštevali so tudi razvojne usmeritve, kajti v naslednjih desetih letih se bo tehnika močno razvijala in če ne bomo zagotovili ustreznih kadrov ne bo mogoče spremljati napredka tehnike. Na podlagi tega so naredili okvirni plan kadrov po sektorjih za naslednjih 5 let. Razpisali bodo 53 štipendij za visoko izobrazbo, 38 štipendij za višjo izobrazbo, 44 štipendij za srednjo izobrazbo ter 62 štipendij za nižje stopnje. Poudarjeno je tudi bilo, da Novotek-sova izobrazbena struktura ne odstopa veliko od drugih DO iste branže. Pod drugo točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval poročilo o devetmesečnem poslovanju DO, iz katerega je razvidno, da rezultati niso zadovoljivi. Vendar je sedaj treba gledati naprej. Tako je potrebno vsa prizadevanja usmeriti v zmanjšanje vseh vrst zalog in s tem tudi stroškov ter v doseganje planskih obveznosti. Spremeniti je potrebno programe ter izboljšati kvaliteto izdelkov in zagotoviti dovolj materiala (preje), izboljšati pa se morata tudi delovna in tehnološka disciplina. Novoteksu primanjkuje tudi dobrih strokovnih kadrov. Poudarjeno je bilo: če hočemo doseči boljše rezultate poslovanja je potrebno izboljšati tudi organizaijo dela. Nadalje je delavski svet sprejel poročilo komisije za izvedbo referenduma za sprejem in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov z dne 20. 11. 1985 in ugotovil, daje referendum uspel ter zadolžil strokovno službo, da v najkrajšem času vse spremembe in dopolnitve vnese v samoupravne splošne akte in pripravi prečiščeno besedilo. Pod točko 4 je delavski svet razpisal dela in naloge glavnega direktorja ter Stanislava Pavlina, dipl. oec., do konca razpisnega postopka imenoval za vršilca dolžnosti (v. d.) glavnega direktorja DO Novoteks. Pri obravnavanju predloga za nabavo osnovnih sredstev je delavski svet sklenil, naj se predloge o nabavi osnovnih sredstev za potrebe DSSS obravnava in sklepa delavski svet delovne skupnosti skupnih služb na osnovi predhodnega plana, delavski svet DO pa naj se dvakrat letno informira o sprejetih sklepih. Pod točko razno je delavski svet sprejel samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo blagovnice v Subotici — Robne kuče Beograd ter za podpisnika pooblastil Stanislava Pavlina, glavnega direktorja in Teodoro Kovačič, direktorico finančno-raču-novodskega sektorja. Sprejel je tudi sklep, naj se do sprejetja plana skupne porabe začasno financirajo vzdrževalna dela v počitniških objektih in ostali nameni, ki se financirajo iz skupne porabe. V nadaljevanju je delavski svet sprejel predlog povečanja dodatkov k osebnemu dohodku, in sicer: 1. Izmenski dodatek — enoizmensko delo s prostimi sobotami in nedeljami 0,00 — enoizmensko delo s prostimi nedeljami 581,00 — dvoizmensko delo s prostimi sobotami in nedeljami 775,00 — dvoizmensko delo s prostimi nedeljami 969,00 — troizmensko delo s prostimi sobotami in nedeljami 1.356,00 — troizmensko delo s prostimi nedeljami 1.550,00 — troizmensko delo brez prostih sobot in nedelj 1.937,00 2. Dodatek za deljen delovni čas — prekinitev dela od 1 do 2 uri 1.391.00 — prekinitev dela nad 2 uri 2.782.00 Spremembe veljajo od 1. 12. 1985 dalje. Delavski svet je sprejel še nagrade, kipripadajo delavcem za čas dežurstva, stalne pripravljenosti, gasilskih vaj in vaj civilne zaščite, in sicer: 1. Dežurstvo — dnevna ura 241,70 din/uro — nočna ura 362,40 din/uro — nedeljska ura 362,40 din/uro — nedeljska nočna ura 483,30 din/uro 2. Vaje in izobraževanja — udeležba na vajah 186,60 din/uro — vodja na vajah 241,70 din/uro 3. Mesečni dodatek Povečana nadomestila se ob- — orodjar 2.198,00 din računavajo od dneva potrditve na — poveljnik 2.744,00 din delavskem svetu. Slavka G. 10. zasedanje delavskega sveta TO TRGOVINA je bilo v sredo, 27.11.1985 Dnevni red je obsegal 14 točk. Pri pregledu izvrševanja sklepov 8. in 9. zasedanja je delavski svet ugotovil, da so vsi sklepi realizirani. Člani delavskega sveta so obravnavali in sprejeli poročilo o izidu referenduma, ki je bil izveden 20. 11. 1985, iz katerega je razvidno, da je referendum uspel. V skladu z določili pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodkeje delavski svet sprejel nove korekcije osnovne vrednosti točke po prodajalnah za mesec december 1985 ter januar in februar 1986. V javno razpravo, ki bo potekala do 15. 1. 1986, je DS posredoval predlog o uvedbi dodatne stimulacije pri nagrajevanju glede na koeficient obračanja zalog. Sklepal je o nabavi osnovnih sredstev ter sprejel sklep o adaptaciji prodajalne v Bršljinu, kjer bi pridobili več prodajnega in skladiščnega prostora. V eni izmed točk dnevnega reda je DS sprejel predlo,'1, spremembe 13. člena SaS o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb dela delavcev — lastna udeležba. Sprejel je pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja o dopolnitvi pravilnika o delovnih razmerjih TO s posebnimi pogoji, ki jih mora delavec (poslovodja, prodajalec) izpolnjevati za opravljanje del in nalog v TO Trgovina. Med drugim je delavski svet obravnaval zapisnik o primopredajni inventuri v prodajalni Arande-lovac in sprejel sklep, da se ugotovljeni inventurni višek pre-knjiži na konto izrednih prihodkov. Delavski svet je tudi potrdil člane inventurnih komisij, ki bodo opravile popis po prodajalnah s stanjem na dan 31. 12. 1985. Prav tako so bili člani DS seznanjeni s potekom izgradnje stanovanj za tov. Durovič in Rad-ojčič ter sprejeli sklep za doplačilo razlik v ceni teh stanovanj. Pod zadnjo točko dnevnega reda je delavski svet razpravljal še o nekaterih drugih vprašanjih. Janja POROČILO komisije za izvedbo referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov — dne 20.11.1985 Komisija za izvedbo referenduma delovne organizacije Novoteks, n. sol. o. Novo mesto, seje sestala 26.11.1985 in po pregledu poročil komisij za izvedbo referenduma TO in DSSS ugotovila, da seje referenduma, kije bil v delovni organizaciji izveden 20. 11.1985, udeležilo 2.641 delavcev od skupno 2.919 v volilne imenike vpisanih delavcev delovne organizacije ali 90,47%. Izid glasovanja po temeljnih organizacijah in v DSSS je naslednji: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V DO NOVOTEKS, STATUTA DO NOVOTEKS, SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU DELAVCEV TOZD, DSSS, STATUTA TOZD IN DSSS, SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD, PRAVILNIKA O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD TOZD IN DSSS vpisanih TOZD, DSSS delavcev glasovalo % ZA % PROTI NEVEL. TO PREDILNICA Mellika 331 302 91,24 282 85,20 15 5 TO TKANINA — skupaj 901 849 94,22 697 77,35 132 20 — predilnica 157 147 93,63 124 78,98 17 6 — priprava 179 165 92,17 133 74,30 31 1 — tkalnica 202 193 95,54 174 86,13 16 3 — oplemcnit ilnica 276 260 94,20 209 75,72 43 8 — IVS 87 84 96,55 57 65,52 25 2 TO KONFEKCIJA 1 260 256 98,46 233 89,61 21 2 TO KONFEKCIJA II 312 293 93,91 266 85,25 19 8 TO KONFEKCIJA III 672 525 78,12 511 76,04 5 9 TO TRGOVINA 132 121 91.66 119 90,15 2 — DSSS 310 295 95,16 228 73,55 60 7 DO NOVOTEKS SKUPAJ 2.918 2.641 90,50 2.336 80,05 254 51 Komisija za izvedbo referenduma na ravni DO ugotavlja, da je za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov glasovala večina vseh delavcev TO in DSSS ter da so sprejete. Ljubljanska banka Tbmefria Ootenjska banka Novomssto ob 30-letnici delovanja ({reka priznanje \0\ 0TEHS i\ovo mesi o za dolgoletno in uspesno poslovno sodelovanje Novost o porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka Dolgo časa seje govorilo in razpravljalo ali bo tudi v Sloveniji porodniški dopust in dopust za varstvo in nego otroka eno leto. Skupnost otroškega varstva Slovenije je v petek, 6. 12. 1985, sprejela delovno zasnovo samoupravnega sprazuma o porodniškem dopustu. Uveljavitev sporazuma je vezana na spremembo zakona o delovnih razmerjih, ki ga bo skupščina predvidoma sprejela decembra 1985. V ta sporazum pa naj bi bili zajeti upravičenci, ki so z dnem uveljavitve tega sporazuma na porodniškem dopustu ali na podaljšanem porodniškem dopustu. Samoupravni sporazum ureja krog upravičencev do zadržanosti z dela zavoljo nosečnosti, poroda, nege in varstva otroka, trajanje, začetek, način izrabe in prenos pravice na drugega upravičenca ter mirovanje pravice do izrabe začasne zadržanosti z dela za nego in varstvo otroka, nadometilo osebnega dohodka, pravico daljše odsotnosti z dela ter pravico do družbene pomoči pred otrokovim rojstvom in po njem. Upravičenci do začasne zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka Pravico do začasne odsotnosti z dela zavoljo nosečnosti in poroda (v nadaljnem besedilu do porodniškega dopusta) in dopusta za nego in varstvo otroka ima: — mati delavka v združenem delu, zaposlena pri nosilcu samostojnega osebnega dela ali drugem zasebnem delodajalcu oz. če je sama nosilka samostojnega osebnega dela — oče delavec ali nosilec samostojnega osebnega dela, če se tako sporazumeta z materjo upravičenko, ali če mati umre, zapusti otroka oz. če je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene skupnosti trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo — druga delavka, drug delavec, nosilka samostojnega osebnega dela in nosilec samostojnega osebnega dela, ki neguje in varuje otroka, če se tako sprazumeta z materjo upravičenko ali če mati umre, zapusti otroka oz. če je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene organizacije trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo, ali če Vzame otroka v varstvo in nego, da bi ga posvojila Pravico do porodniškega dopusta za nego in varstvo otroka uveljavlja upravičenka v temeljni organizaciji ali drugi organizaciji združenega dela oz. pri skupnosti otroškega varstva na območju katere je upravičenka zaposlena oz. opravlja samostojno dejavnost. Pravica do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka traja 365 dni, od tega porodniški dopust 105 dni, dopust za nego in varstvo otroka pa 260 dni. Z izvidom pristojne zdravstvene organizacije sme nastopiti delavka porodniški dopust 45 dni pred predvidenim dnevom poroda, mora pa ga nastopiti 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Če upravičenka ne nastopi porodniškega dopusta 28 dni pred predvidenim porodom ni upra-vučena uveljaviti te pravice po otrokovem rojstvu. Izjemoma lahko upravičenka izrabi del porodniškega dopusta po otrokovem rojstvu, če je porod nastopil prej, kot je to predvidel zdravnik. Kako bo upravičenka koristila dopust za nego in varstvo otroka se odloči pred iztekom porodniškega dopusta. Odloči še v skladu s potrebami in koristmi otroka ter po dogovoru z OZD. Med trajanjem dopusta za varstvo in nego otroka lahko delavka svojo predhodno odločitev spremeni v skladu s pravili sporazuma in v dogovoru z OZD. Upravičenka lahko izrabi dopust za nego in varstvo otroka tako, da je popolnoma odsotna z dela 260 dni, ali pa da dela 21 ur tedensko, praviloma 4 ure na dan do 17. meseca otrokove starosti. Upravičenka lahko dopust za nego in varstvo otroka prekine in se vrne na delo ter se odloči, da bo preostanek neizkoriščenega dopusta izrabila v nepretrganem trajanju pozneje, vendar preden otrok dopolni tri leta starosti. Ko otrok dopolni tri leta starosti, pravica do izrabe neizkoriščenega dopusta za nego in varstvo otroka ugasne. Če se vrne na delo preden v celoti izrabi dopust za nego in varstvo otroka in se ne odloči za mirovanje pravice do 3. let starosti otroka, ima, če to zahteva, pravico do povračila stroškov oskrbe za tega otroka v vzgojno varstveni organizaciji ali v varstveni družbi. Stroški oskrbe se priznajo za enako dobo kolikor znaša preostanek neizkoriščenega dopusta za nego in varstvo otroka. Upravičenka lahko prenese pravico za nego in varstvo otroka deloma ali v celoti na drugo upravičenko, ki bo poleg svojega otroka negovala upravičenkinega otroka. Upravičenka lahko poleg svojega otroka neguje in varuje še enega ali največ dva tuja otroka. V tem primeru se njen dopust za nego in varstvo otroka podaljša za toliko dni kolikor znaša neizrabljen del dopusta vsake upravičenke, ki pravico prenese. S takšnim načinom dopusta za nego in varstvo otroka mora soglašati OZD, v kateri je zaposlena upravičenka, ki prevzame nego in varstvo tujega otroka. OZD v katero se delavka vrne na delo zavoljo prenosne pravice obvesti o tem skupnost otroškega varstva. Pravico do dopusta za nego in varstvo otroka ima v enakem obsegu in načinih, kot jih ima mati upravičenka tudi oče — upravičenec, če sta se roditelja o tem predhodno sporazumela. Oče — upravičenec uveljavi pravico do dopusta za nego in varstvo otroka v svoji OZD s predložitvijo izjave o sporazumu z materjo — upravičenko. Če mati umre, zapusti otroka oz. če je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene službe, da je trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo, ima oče — upravičenec tudi pravico do nepretrganega porodniškega dopusta v obsegu, zmanjšanim za najmanj 28 dni in še toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila. O tem predloži skupnosti ustrezno dokazilo. Upravičenec in OZD se lahko dogovorita za drugačen način oz. ustreznejši način izrabe dopusta za nego in varstvo otroka, kot je določen v samoupravnem sporazumu. Pri tem dogovoru pa je potrebno upoštevati zlasti potrebe in koristi otroka, prav tako pa tudi možnosti in interese OZD. Če ta dogovor presega pravice iz sporazuma zagotovi dodatna sredstva OZD. Nadomestilo osebnega dohodka V času porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ima upravičenec pravico do 100% nadomestila osebnega dohodka. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povčrečje osebnega dohodka, ki gaje upravičenec dosegel za svoje tekoče in minulo delo za poln delovni čas in za delo, ko je bil po zakonu dolžan delati več kot poln delovni čas. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki v minulem letu ni dosegel osebnega dohodka in ni opravljal samostojnega osebnega dela, je povprečni mesečni znesek osebnega dohodka, oziroma neto osnova, ki je podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tekoče leto, do meseca pred nastopom porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka. Če upravičenec nastopi dopust za nego in varstvo otroka oz. porodniški dopust pred iztekom enega meseca zaposlitve, se upošteva osebni dohodek, ki ga je dosegel do zadnjega dneva, ko je delal oz. neto osnova, ki je podlaga za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ta čas. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki ne dela poln delovni čas, je osebni dohodek oz. akontacija osebnega dohodka za nepoln delovni čas. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka, ki jo je upravičenec dosegel v minulem letu, se poveča z odstotkom rasti povečanih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju Slovenije v tekočem letu do meseca pred pričetkom izrabe pravice do začasne zadržanosti z dela. Nadomestilo osebnega dohodka se po izteku enega meseca začasne zadržanosti z dela usklajuje za vsak nadaljni mesec začasne zadržanosti z dela z odsotkom rasti povečanih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju Slovenije. Nadomestilo osebnega dohodka se ugotovi tako, da se odmerjena osnova za nadomestilo osebnega dohodka izračuna na uro za čas ko je upravičenec delal in prejemal osebni dohodek. Ta znesek pomnožimo s štev. ur na mesec, ki bi jih upravičenec moral prebiti na delu, če bi delal. Mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od akontacije osebnega dohodka oz. neto osnove za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal v mesecu, za katerega ima pravico do nadomestila osebnega dohodka. Mesečno nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki je pred nastopom porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka delal poln delovni čas, ne more biti nižje, kot je najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca in ga določa IS SR Slovenije (zajamčeni osebni dohodek). Daljši dopust za nego in varstvo otroka Pravico do daljšega dopusta za varstvo in nego otroka ima upravičenec, ki neguje in varuje dvojčke, več hkrati rojenih otrok, težje telesno ali duševno prizadetega otroka oz. nedonošenčka. To pravico lahko upravičenec uveljavi v OZD oz. skupnosti, s tem da predloži: — izjavo, da neguje in varuje dvojčke ali več hkrati rojenih otrok — potrdilo ustrezne zdravstvene organizacije, daje otrok, ki ga neguje ali varuje nedonošen — izvid in mnenje zdravstvene organizacije, da otrok zaradi prizadetosti potrebuje skrbnejšo in daljšo nego Pravico do podaljšanega dopusta za nego in varstvo otroka upravičenec praviloma uveljavi najmanj 30 dni pred iztekom dopusta, izjemoma pa do zadnjega dne dopusta za nego in varstvo otroka. Če je težja telesna ali duševna prizadetost ugotovljena potem, ko se je upravičenec že vrnil na delo, otrok pa še ni dopolnil 15 oz. 23 mesecev starosti, ima pravico do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, če to zahteva in s tem soglaša tudi OZD. Če upravičenec neguje in varuje težje telesno ali duševno prizadetega otroka, nedonošenčka ali dvojčke traja dopust za nego in varstvo otroka pri popolni odsotnosti z dela do 15. meseca starosti. Za nego in varstvo več hkrati živo rojenih trok ima upravičenec pravico, še do dodatnih treh mesecev daljšega dopusta za vsakega otroka posebej. Če je upravičenec izrabil pravico do dopusta za nego in varstvo otroka tako, da je delal 21 ur tedensko, praviloma 4 ure na dan, ima pravico delati 21 ur tedensko do 23. meseca starosti otroka, za težje telesno ali duševno prizadetega otroka, nedonošenčka ali dvojčka. Za vsakega nadaljnega hkrati živo rojenega otroka ima pravico do dodatnih 5 mesecev dela po 21 ur na teden, praviloma 4 ure na dan. Če se otrok rodi mrtev ali če umre po rojstvu med porodniškim dopustom ima upravičenka pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda. Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka in do daljšega dopusta preneha za določen čas, če je otrok za daljšo dobo na zdravljenju v zdravstveni organizaciji. Za daljšo dobo zdravljenja v zdravstveni organizaciji se šteje čas. ki presega 7 dni nepretrganega stacioniranega zdravljenja, če med tem zdravljenjem ni bila potrebna trajna ali občasna prisotnost upravičenca pri otroku. Mnenje o tem izda zdravnik, ki je na zdravljenje otroka napotil in pozna razmere v katerih živi, ter zdravnik, ki otroka obravnava med stacioniranim zdravljenjem oz. rehabilitacijo. Pravica do dopusta za nego in varstvo otroka preneha, če se ugotovi, da upravičenec ne varuje in neguje otroka. Družbena pomoč otrokom Pravico do družbene pomoči pred otrokovim rojstvom in po njem imajo iskalke zaposlitve, študentke in učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Družbena pomoč, ki znaša 50% povprečnega čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev na območju Slovenije v minulem letu, se izplača upravičenki do družbene pomoči za dobo 84 dni, in to praviloma 28 dni pred datumom predvidenega poroda in za 56 dni po porodu. Pravico do družbene pomoči upravičenka uveljavi pri skupnosti otroškega varstva na območju stalnega bivališča. Predložiti mora: — dokazilo pristojne skupnosti za zaposlovanje, da je iskalka zaposlitve in ni upravičena do denarnega nadomestila za brezposelnost — dokazilo pristojne visoke, višje ali srednje šole, da ima status redne študentke oz. učenke v srednje usmerjenem izobraževanju — osebno izkaznico ali drugo dokazilo, da ima stalno bivališče na območju SR Slovenije in — izjavo, da ni upravičena do nadomestila osebnega dohodka zavoljo, nosečnosti, poroda, nege in varstva otroka. EVA novoletna obdaritev otrok krajevnih skupnosti Novo mesto Prireditve in obdaritve otrok bodo v Domu JLA v nedeljo, 22. decembra, soboto, 28. decembra in nedeljo, 29. decembra. Razpored za posamezne krajevne skupnosti: Nedelja, 22. decembra: ob 10,00 uri KS Regrča vas — Šmihel (125 otrok) ob 11,00 uri KS Gotna vas (150 otrok) ob 14,00 KS Bršljin Sobota, 28. decembra: ob 9,00 uri KS Grm (238 otrok) ob 11,00 uri KS Center — Mestne njive (236 otrok) ob 13,00 uri Ločna — Mačkovec (373 otrok) Nedelja, 29. decembra ob 9,00 uri Drska I (150 otrok) ob 11,00 uri Drska II (234 otrok) ob 13,00 uri KS Majde Šilc (339 otrok) Za vse prireditve je potrebno veliko rdečo dvorano Doma JLA primerno okrasiti. Milena Novak s svojo skupino poskrbi za to že prvi dan med 7. in 10. uro. Okraski naj ne delujejo vsiljeno, prostor mora postati novoletno zanimiv tako za otroške, kot za odrasle oči. Gozdno gospodarstvo — tozd Hortikultura mora najkasneje do sobote, 21. decembra, zadaj pred pomožnimi izhodi postaviti dve smreki (večjo in manjšo), pritrnjeni na podstavek. Smreki bosta stali na odru kot dekoracija in prostor, kjer se bodo polagala darila. Pod večjo smreko bodo darila za malčke, pod manjšo pa za velčke. Darila znosijo pod jelko aktivisti tiste krajevne skupnosti, katere otroci bodo takrat obdarjeni. Pred prireditvijo morajo biti darila pokrita s pregrinjali. MODNI BAZAR Parada modnih novosti Tradicionalna prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani je tako kot vsakič imela v javnosti velik odmev kot odraz svobodnjaškega gledanja in odzivanja na svetovne modne tokove. Bazar je pripravilo DMD (društvo modnih delavcev) s sodelovanjem najboljših manekenov in tekstilnih proizvajalcev Slovenije. Ti so s svojimi kreacijami in šivanjem dokazali, da so v koraku s časom, da se je le nekaj premaknilo na bolje. Dosedanja praksa je dokazala, da je področje tekstila še vedno neelastično in neprilagodljivo za hitre spremembe, ki nastajajo v deželah z višjo kulturo oblačenja. novi materiali in večplastno oblačenje oblačil so opazne novosti nove mode. Lahko rečemo, da je modni bazar zadovoljil tudi tiste, malo starejše obiskovalce, ki drugače gledajo na modo, z bazarja so odšli z drugačnimi pogledi na mladostne modne novosti. Na reviji se je predstavil tudi NOVOTEKS z modo AMA-DEUS , ki je doživela zelo velik odziv. Publika je »Amadeusa« ob prvem pogledu sprejela, z njim pa spremljajočo dekoracijo, dodatke, koreografijo in glasbo, se pravi to modo in materiale, saten, svilo, čipke in damast v enobarvnih in vzorčnih kombinacijah. Da je tako, beremo pohvale v dnevnem časopisju in v modnih biltenih. Ne bom omenjal imena, pomembno je to, da se lahko poistovetimo s kreacijami in modo zahoda, katera si odlično utira nove poti. Nove barvne kombinacije v živih barvah (harmonije in kontrasti), Vendar menim, da domač potrošnik še vedno ni pripravljen na takšne spremembe v oblačenju, toda čas bo prinesel svoje. Marjan Podlogar KADROVSKE NOVICE \____________________/ V mesecu novembru sta se v naši delovni organizaciji zaposlila: TOZD TKANINA Investicijsko vzdrževalni sektor: DAMJAN REDEK DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Prodajni sektor: MILENA HOČEVAR (pripravnik za določen čas) V istem času so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA DE predilnica: CIRILA KLA-DOŠEK. SLAVICA HRKA DE priprava: DARJA KEK DE oplementilnica: ZDENKA RADJENOVIČ, ANICA ŽNIDARŠIČ Investicijsko vzdrževalni sketor: TONE VIDIC Vodstvo TOZD: STANU A ZA-GRLJAČA TOZD KONFEKCIJA: JOLANDA VEHAR, GABRIJELA KOS DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Prodajni sektor — razvoj izdelkov: IVAN BELE Kadrovsko splošni sektor — menza: FRANC ZIDAR PRERAZPOREJENA STA BILA: — JANEZ JERMAN s L 11. 1985 iz DE oplemenitilnica v vodstvo TOZD Tkanina — MALČI PELKO z 19. 11. Javni opomin L ALOJZU GORENCU (1952). delavcu v TOZD Tkanina, ker je samovoljno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in delovno organizacijo. Delavec je istočasno dolžan TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer 3% neto OD v mesecu kršitve. 2. Milki Markovič (1957), delavki v TOZD Konfekcija, ker je nagovorila sodelavko, da ji je v septembru večkrat žigosala kartico. 3. Nevenki Davidovič (1959), delavki v TOZD Konfekcija, ker je v mesecu septembru večkrat žigosala sodelavkino kartico. Denarna kazen L 3% mesečne akontacije osebnega dohodka je bilo izrečeno Mileni Milotič (1960), delavki TOZD Tkanina, ker je bila povzr- 1985 iz tehnično razvojnega sektorja v DE barvarna UPOKOJILI STA SE NAŠI DELAVKI: DE priprava: ANTONIJA SREBRNJAK DE predilnica: MARTINA GRAMC VIDA KOLENC očitelj nereda in pretepa s tem, da je fizično napadla sodelavko. Prenehanje delovnega razmerja 1. Francu Gorencu (1967), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela, zaradi česar je bila motena proizvodnja in oviran delovni proces. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 2 meseca. Delavec je istočasno dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer 5% netto OD v mesecu kršitve. 2. Dragu Lundru (1966), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela, zaradi česar je bila motena proizvodnja in oviran delovni proces. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev. Delavec je istočasno dolžan TO Tkanina površniti pavšalno odškodnino in sicer za vsak neo- pravičeni izostanek z dela 5% netto OD v mesecu kršitve. 3. Slavici Hrka (1965), delavki TOZD Tkanina, ker od 23. 9. 1985 dalje ne prihaja na delo. MARIJA HODŽIČ ČESTITKI Majdi Dular za prvo stopnjo VEKŠ na smeri za računovodstvo in Petru Kostrevu, ki je diplomiral na //. stopnji VEKŠ na smeri za mednarodno menjavo čestita kadrovski oddelek ZAHVALA Ob izgubi mojega moža Franca Nadu se iskreno zahvaljujem sodelavcem predilnice in sindikatu ter aktivu invalidov za podarjene vence, izrečeno sožalje in izkazano pomoč. Žena Amalija in sinova NOVOLETNE ČRNE MISLI IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI V MESECU OKTOBRU ODŠEL S SLOVESOM Kot da je slutil, nas je naš sodelavec Franc Nadu še dan pred smrtjo obiska! kot da bi vedel, da se poslavlja in zadnjikrat zapušča tovarniško dvorišče, po katerem je hodi! skoraj 20 let, kolikor je bi! zaposlen v Novoteksu. Rodi! se je pred 42 leti v Zalogu pri Novem mestu. Zaradi udeležbe očeta v NOB so se morah on, brat in mati umakniti v gozdove na varno. Konec vojne so dočakali v Srbskih Mora vicah, od koder so se za stalno naselili v Bršljin. Ker je bi! zelo mlad, se vojne niti ni zavedat, vendar jo je pa v celoti neposredno doživel. Ob selitvi iz kraja v kraj si je poškodoval koleno, tako da je zaradi tega posta! invalid J kategorije in je bi! oproščen služenja vojaškega roka. Po končani osnovni šoli je šel na vajeniško šolo in se izučil za vodovodnega inštalaterja. Po opravljenem vajeniškem izpitu sije leta 1959 zaposlil pri vodovodno-inšta-laterskem podjetju v Novem mestu. Tuje delal dobrih 5 let, dokler se je leta 1965 zaposlil v tekstilni tovarni Novoteks v delovni enoti predilnici. Med njegovim 20-letnim delom v predilnici je praktično spoznal vse stroje v tem obratu, saj je bi/o potrebno delati zdaj na enem, zdaj na drugem stroju. Delo je opravlja! vestno in brez prigovarjanja. Sodelavci smo ga cenili, saj je bi! vedno pripravljen pomagati. Ostal nam bo v spominu kot dober sodelavec in prijatelj. Sodelavci predilnice Bliža se novo leto in nove težave: nov devizni zakon, na katerega nekateri prisegajo, da bo dober za vse in pravičen. Inflacija nadaljuje svoj zmagoviti pohod in nihče ne ve, kako bi jo ustavili. Z novimi bankovci že ne. V gospodarstvu, kjer dela slaba četrtina prebivalstva, se je birokracija tako namnožila (bolj politična kot tehnološka) da dela sistemu velikansko škodo. V časopisih in revijah beremo razne »alarmantne ves-ti« o gospodarskem kriminalu: v Vojvodini plesni 700.000 ton lanske koruze, v Makedoniji hočejo »oživiti« zloglasni kombinat niklja »Feni« — niklovo rudo bi uvažali ceh iz nove Kaledonije, Srbija hoče biti republika s posebnim statusom in s posebnimi pravicami. Napovedan je skoraj dvakrat večji proračun federacije. Treba bo vrniti zahodnim bankam in mednarodnemu monetarnemu fondu 5 — 6 milijard dolarjev glavnice. Vse te »perspektive«, ki nas čakajo, zahtevajo popolno angažiranost vsega jugoslovanskega gospodarstva, na čelu katerega morajo biti res sposobni gospodarstveniki. Prepričan sem, da je naša država sposobna izdelati marsikaj, saj vemo, da nekateri dosegajo dobre gospodarske rezultate. Žal pa je vse preveč takih, ki z nezdravo gospodarsko politiko in z neupoštevanjem ekonomskih zakonitosti zavirajo razvoj. Jože Zurc MAMO TIKtnMi T^VMMi NOVO MOTO jm NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Brane Frankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA 2. Križanko pošljite na uredništvo najkasneje do 10. I. 1986. Pričakujejo vas praktične nagrade. Uredništvo