GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1997 352(497.4 Dobrepo 119970013.1 - i v i • INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE «^ Letnik 3, št. 1, januar 1997 sem bralkam in \^ Ar? bralcem čestitamo * zadan J samostojnosti, želimo ^ vam vesele božične . praznike ter srečno, ^ zdravo in uspešno TJtSi^^^^ novo leto 1997 Naslednja številka Našega kraja bo izšla v začetku februarja. Prispevke sprejemamo do 20. januarja. Prva čistilna naprava v občini 17. decembra so v vasi Potiskavec dobili čistilno napravo. To je še ena pridobitev za občino in upamo lahko, da je to tudi začetek reševanja enega najbolj perečih problemov - ' kanalizacije in Čistilnih naprav. Podrobneje v naslednji številki Marsikakšen dom bodo v božičnem času krasile jaslice, kijih je naredil Marjan Strnad z Vidma. O tem, kako nastajajo njegove jaslice, si preberite na str. 9 DELO OS SEJEM V P0DG0RI PROJEKT "UREJENA DOMAČIJA REVIJA MALIH VOKALNIH SKUPIN RAZGOVOR Z J0ŽET0M ZEVNIKOM ŠPORT MLADINSKA STRAN 119970013,1 PRAZNIK NAM LAHKO DA NOVEGA ZAGONA IN NOVEGA UPANJA Nekako težko v teh predbožičnih dneh zberem misli za pravo besedo, ki naj jo vam povem za bližajoče se praznike. Sredi največjih delovnih naporov ob zaključku lera in polaganjem in zaključevanjem računov o opravljenem delu, se mi postavlja vprašanje, ali naj vam spet nanizam nekaj tekočih problemov ali naj odtrgam misel od materialnih problemov in jo obrnem v duhovni in praznični svet. Božični čas s svojim sporočilom "Mir ljudem na zemlji" govori sam po sebi. Odtegnimo misli od skrbi vsakdanjosti in praznujmo. Praznovanje nam je potrebno, saj nam prav praznik lahko da novega zagona in novega upanja. Pred nami je božič, praznik Kristusovega rojstva, praznik najlepših mladostnih doživetij, praznik najglobljih verskih resnic, praznik življenja, praznik družine. Pred nami je dan samostojnosti, ki ga praznujemo na štefanji dan, ko obhajamo našo plebiscitno odločitev, za našo slovensko pot v samostojnost. Pred nami je tudi novo leto, v katerega stopamo z novimi upi in z novimi željami. Božič, kar pomeni mali Bog, učlovečeni Bog, ki se je zato rodil kot človek, da bi nam odvzel naše trpljenje in naše skrbi, da bi nas osvobodil, da bi nam pokazal pot. Ali vemo za njegovo pot? Pot veselega upanja, pot veselja do življenja, pot hrepenenja in božje milosti, pot resnične svobode. Ali sploh še hočemo po tej poti? Ta pot je vendar lepa in dokaj jasna in dokaj gladka, na koncu ima cilj. Ta cilj je večna sreča pri Njem. Pa vendar se nam zdijo stranska pota lepša in bolj mikavna, čeprav so polna čeri kotanj, celo ptepadov. Prevračamo se čez čeri in padamo in vstajamo in zopet padamo, vidimo bližnjice na pravo Pot, pa si vendat zatiskamo oči, kot da prave poti ni, kot, da je napačna, kot da se Kristus ni rodil. Ustavimo se nadaljevanje na str. 3 Čc lahko rečemo, da se jc v prejšnjem letu že pokazala upravičenost rojstva naše nove občine, se je v tem le še dodatno potrdila. Kar navadili smo se že nanjo. Tako ljudje kot občinski delavci in tudi tisti, ki ste nas pooblastili, da v občinskem svetu 0 Stvareh odločamo. Pogosto je tO zelo težka naloga, vendar imam občutek in upanje, da jo člani sveta opravljamo preudarno in odgovorno. Na letošnjih dvanajstih sejah, ki trajajo po pet, .šest in tudi več ur, smo sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev. O vseh v;n je sproti obveščal naš skupni časopis, pa naj vendar samo nekatere ponovno omenim. Sprejeli smo triletni |dan investicij v naši občini. Plan je bil smelo zastavljen, vendar vse kaže, da nam ga bo uspelo izpeljati v celoti. Med prvimi smo sprejeli tudi letošnji občinski proračun, ki so ga tokrat že samostojno strokovno pripravili naši občinski delavci. Tudi sicer si upam trditi, da svoje delo, vključno z županom, opravljajo vestno, pošteno in dobro. Po dolgotrajnem postopku nam je uspelo sprejeti občinski grb in zastavo. Po sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev jc ravno zdaj v javni razgrnitvi spremenjen prostorski plan, ki ureja zazidalne načrte in pogoje gradnje do leta 2000. Razmere so se počasi začele urejati tudi v zdravstvu, upamo da na bolje. Skupaj z občinama Grosuplje in Ivančna Gorica smo podpisali družbeno pogodbo 0 lastništvu Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, v katerem imamo deset odstotni delež in ustanovili Sklad za razvoj drobnega gospodarstva. Med najpomembnejšimi sklepi, ki smo jih skupaj z omenjenima občinama sprejeli v tem letu, pa je gotovo delitvena bilanca bivše občine Grosuplje. Z njo smo se med prvimi v Sloveniji uspeli dogovoriti in s tem razbremeniti odnose med novo nastalimi občinami. Občina Dobre-polje je pri tem iztržila od občine Grosuplje sredstva v približni višini enega petletnega samoprispevka, kar je kljub veliki in več deset letni zapostavljenosti in veliko večji škodi, ki jo je s tem utrpela, vendarle skoraj nepričakovan uspeh. Ker pa kvaliteta življenja nima le materialne plati, ker je duhovna celo pomembnejša, je moja želja ob prihajajočih praznikih predvsem ta, da bi znali izkoristiti priložnost, ki nam jo ponujajo, da sprejmemo božični blagoslov, ker nam bom z njegovim sporočilom lažje tudi v prihajajočem novem leru. Želim, da bi bilo le to srečno za vse ljudi. Predsednik OS Dobrepolje: Brane Brodnik BOŽIČNO - NOVOLETNI POSLANICI nadaljevanje s str. 2 za hip in pomislimo. Kaj jc božič? So to migetajoče lučke, je to šktateljček z imenom božiček, so to darila, ki jih prejmemo, je to morda celo polnočnica zasuta s petardami? Ne nič od tega, božič je prihod Boga na zemljo, njegovo učlovečenje, njegova iztegnjena dlan, za katero lahko v vsakem trenutku svojega življenja krepko poprimemo in ne bo nas izpustila. Zgrabimo za to dlan, da bo naš kotak lažji. Se takorekoč v samih božičnih praznikih praznujemo dan osamosvojitve, dan ko so se nam izpolnile tisočletne sanje, tisočletni upi. Biti sami svoji gospodarji sami na svoji zemlji. Ali ni zares veličastno, da se narod, ki je tisoč let preživel v odvisnosti od drugega dvigne in postavi na svoje lastne noge. Vedno, ko pomislim na ta zgodovinski trenutek, me prevzame nek silen ponos, da smo to zmogli po tisočletnem suženjstvu in 50-letnem zatiranju svobodne misli. In vendar smo zmogli! Našli smo tisto skupno točko, ob kateri bi se morali znova in znova napajati. Ponosno praznujmo ta praznik in naj tudi v nas zbuja zavest, da smo Slovenci, da bomo vse težave lahko premagali, če bomo držali skupaj, če nas bo vedno prevevala zavest graditeljstva, sodelovanja in prijateljstva. Vedno pa se mi zastavi vprašanje, zakaj pravzaprav praznovati novo leto. Nič tako prazničnega ni v tem, da smo eno leto starejši, da je to leto za nami tako hitro minilo in da bo slejkoprej tudi naslednje minilo zelo hitro. Cas okoli novega leta je tudi čas obračunov, ki so včasih trpki in težki, včasih, seveda tudi veseli. Novo leto je seveda tudi čas načrtov, čas, v katerem vedno upamo na boljše in lepše. In ker živimo iz upanja in je upanje pravzaprav gibalo našega dela in življenja, je prav, da praznujemo tudi novo leto. Praznovanje novega leta naj bo dokaz našega veselja do življenja, našega upanja in naše zavesti, da se prihajajočih časov veselimo in da smo se pripravljeni spoprijeti tudi s težavami, ki bodo morda prišle. Mislim pa ob tem novem letu tudi na tiste naše občane, ki so bolni, ttpeči ali priklenjeni celo na posteljo, ki trpijo telesne ali duševne muke, za takšne leto nc mine tako hitro, za te je ura dolga kot leto, zato je prav, da v teh praznikih mislimo rudi nanje. OB KONCU SEVEDA ŠE ENKRAT ZAŽELIM VSEM NAŠIM OBČANKAM IN OBČANOM, OTROKOM IN MLADINI, STARIM IN BOLNIM NAJPRISRČNEJŠE PRAZNOVANJE BOŽIČA IN RESNIČNO NOTRANJE DOŽIVETJE NJEGOVEGA SPOROČILA. OB DRŽAVNEM PRAZNIKU DNEVU SAMOSTOJNOSTI PA VSEM IZREKAM ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANOM ŽELIM TUDI ZADOVOLJNO IN USPEHOV POLNO LETO 1997. Vaš župan A nton Jakopič v v PRIJETNO BOŽIČNO PRAZNOVANJE, V NOVEM LETU PA OBILO SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA VAM ŽELIJO UČENCI IN DELAVCI OŠ DOBREPOLJE STOLARNA Dobrepolje Vsem občanom in občankam želimo vesele božične praznike, v prihajajočem letu 1997 pa veliko zdravja in osebnih uspehov POBUDE, VPRAŠANJA, RAZNO 25. seja OS Dobrepolje Irost na lokaciji proti Podgorici, vendar v času merjenja, ni nihče prekoračil hitrosti. Župan je k temu dodal, da bo občinska uprava pridobila še mnenje prometnega inšpektorja, nato pa bo o postavitvi grbin odločal občinski svet. M. Steklasa VIDEM, 26. 11. 1996 Nekaj pobud in vprašanj, ki so jih izpostavili člani občinskega sveta: PLOČNIK V PREDSTRUGAH ŠE NI PREVZET JOŽE SAMEC je vprašal, kako je s pločnikom v Predstrugah in kdo bo povrnil škodo, ki se dela v zimskem času. Tajnik občine mu je odgovoril, da so bila do zdaj plačana le dela, v celoti pa pločnik še ni prevzel, zato morebitna škoda, ki bi nastala zaradi nepravilne izvedbe, bremeni izvajalca. MATIČNI URAD ODSLEJ TUDI OB SREDAH POPOLDNE V zvezi s pobudo IGORJA AHAČEVČIČA za postavitev smerokaza v Grosuplju za smer proti Vidmu je župan pojasnil, da je upravljalcu ceste smerokaz že naročil. Na ponovno vprašanje o delovanju matičnega urada na Vidmu pa je povedal, da bo od 1. januarja, 1996 dalje matični urad na Vidmu delal ob torkih dopoldne in ob sredah popoldne. Občani bodo lahko v enoti Videm vložili vse vloge in prejeli tudi rešitve. OS O NAJEMNINAH ZA SLUŽBENA STANOVANJA Župan je seznanil občinski svet, da so prejeli na občino prošnje za znižanje najemnin za službena stanovanja. Ob tem je povedal, daje osnova za določitev najemnin za tovrstna stanovanja neprofitna najemnina povečana za 50%. Ta sklep jc sprejel še izvršni svet bivše občine Grosuplje in do sprejetja novega sklepa še vedno velja tudi za občino Dobrepolje. Občinski svet o prošnjah ni glasoval, občinsko upravo pa je zadolžil, naj do naslednje seje pripravi podatke, kako so za službena stanovanja oblikovane cene v drugih občinah. BENCINSKI SERVIS V PREDSTRUGAH? Tajnik Anton Rus pa je člane sveta seznanil s prošnjo Andreje in Toneta Hočevar iz Predstrug za soglasje k gradnji bencinske- ga servisa v Predstrugah. Občinski svet je zavzel stališče, da načelno ne nasprotuje gradnji bencinskega servisa na predlaganem mestu. Prosilca imata v času javne razgrnitve osnutka prostorskega plana možnost predložiti pisni predlog. Strokovni pripravljalec plana bo predlog vključil v omenjeni dokument, seveda ob upoštevanju predpisov za gradnjo tovrstnih objektov. O NEVARNIH POTEH V ŠOLO BO RAZPRAVLJAL ODBOR Župan je podal še informacijo o aktivnostih, ki jih je občina opravila za organiziranje brezplačnega prevoza tistih šolskih otrok, ki hodijo po nevarnih poteh. Člani sveta so namreč na eni od prejšnjih sej predlagali brezplačen prevoz za tiste učence, katerih pot v šolo ni varna. V zvezi s tem jc občinska uprava poslala dopis na Ministrstvo za šolstvo in na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, od koder so tudi že dobili odgovor. V njem je navedeno, da najprej osnovna šola presodi, katere so nevarne poti, nato pa O njenem predlogu razpravlja Občinski odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sprejme ugotovitve glede utemeljenosti predloga. Po potrebi pridobi tudi mnenje policije, upravljalca cest ali prometnega strokovnjaka. Odbor posreduje svoje zaključke in ugotovitve občinski upravi, ki v primeru pozitivnega mnenja organizira prevoze učencev. Stroške prevoza učencev bo v Ministrstvo v tem primeru povrnilo občini. NEENOTNOST SVETNIKOV IN OBČANOV GLEDE POSTAVITVE GRBIN V nadaljevanju so svetniki razpravljali še o problematiki postavitve grbin za umirjanje hitrosti vožnje. Občinska uprava je prejela dopis s podpisi 23-ih vaščanov Vidma, s katerimi zahtevajo postavitev grbin na lokalnih cestah proti Podgorici in Podpcči. Na občini pa so dobili tudi dopis vaškega sveta Zagorica, ki postavitev grbin zavrača. Tajnik občine jc v razpravi še povedal, da so jih s Policijske postaje informirali, da so do sedaj dvakrat merili hi- 1 Zaplešimo! V živahni ljubiteljski kulturni dejavnosti že daljši čas pogrešamo ples, saj ni društva oz. skupine, ki bi se z le - tem kontinuirano ukvarjala. ZKO Slovenije že vrsto let organizira in izvaja izvirne oblike sodobnega plesnega izobraževanja, odziva iz našega okolja pa ni. Ponovno vabimo posameznike in skupine, da se nam oglasijo, nam sporočijo ali se želijo izobraževati kot vodje, mentorji ali plesalci. • Spomladanska plesna šola 97 bo v Ljubljani od 28. aprila do 2. maja , 1997; • Poletna šola pa bo od 24. junija do 4. julija; • Plesna miniatura 97 - rep. tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev bo 18. maja v Celju. Načrtovanih je še več manjših seminarjev in srečanj. Pričakujemo vaš odziv. Tatjana Lampret "Pesem je nasmeh, je poljub, je stisk roke, pesem je srce, če ga imaš" /vesla in odprla srca za vse lepo in dobro so se v petek, 22. novembra, /brala na prvi medobčinski reviji manjših vokalnih skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Milo je spel zazvenela slovenska pesem. Na reviji je častno prvo mesto pripadlo Zagoriškim fantom, pevcem, ki ohranjajo našo pristno ljudsko pesem. Skupina deluje od lela 1948, od lakrat do danes prepevata v njej Ivan Kralj in Slane S k u 1 j si. Pojejo vsepovsod in za svoje odlično izvirno pelje so prejeli visoko evropsko nagrado. I/, zelene doline, ki slovi po odličnih pevcih, je na reviji spet zablestel Dobre-poljski oktet. Dvajset lel skupnega ubranega petja, mnogo imenitnih nastopov, še več navdušenih poslušalcev. Preizkusila so sc tudi dekleta, vsaka skupna vaja, vsaka pesem je čudovit doživljaj. Rodila seje Mavrica. Naj sc dolgo ohrani. Številčno najmanjša skupina na reviji, a gotovo najbolj vztrajna, Z največ nastopi doma in v tujini, Vokalni kvarlel Stična. Ganljivo so zapeli pesmi dveh domačinov - Miha Kamnikat ja in Miha Kastelica, vneto pa se pripravljajo na peto obletnico svojega delovanja. Prva srečanja manjših vokalnih skupin je Zveza kulturnih organizacij izvedla v Zupanovi jami in Šentjurju. Takrat je nastala tudi skupina Šentjurski oktet s koreninami v moškem pevskem zboru. Lepi fantje, odlični glasovi. Veseli Prlek je razgibal glasbeno življenje Dolenjcev in ustanovil Mešani oktet Polictt. Pevci /, veseljem sežejo tudi po instrumentih in po dveh marljivih letih se že pohvalijo z vrsto nastopov in samostojnima koncertoma. Prav gotovo je neutemeljena sodba o kulturnem nedogajanju v Grosupljem, saj delujejo v Kulturnem društvu kar štiri vokalne skupine in vse tudi pogosto nastopajo. Na reviji sta se predstavili dve - moški oktet Mladika in dekliška vokalna skupina Orhideja. Skupni božični koncerti so njuni odlični uspehi. Orhideja je šest letna skupina čednih deklet, šolanih glasov, milega petja, mladostnega veselja. In tudi zato se jim fantje - Mladika - tako radi pridružijo. Prav oni so večer imenitno zaključili. Občinstvo je bilo navdušeno, prav tako tudi predstavnik Pevske zveze pri ZKO Slovenije gospod Janez Močnik. Pevke in pevci so nadvse dostojno počastili tudi sveto Cecilijo, zavctnieo petja, ki je godovala ta dan. Tudi župana grosupeljske in dobrepolj-ske občine, gospod Rudolf Rome in gos- pod Tone Jakopič, sta bila navdušena nad uspešnim večerom in zglednim sodelovanjem občin na kulturnem področju. Pogrešanemu ivanškemu županu pa smo podelili kazensko točko za dosledno neprisotnost na pevskih revijah. Našemu prijatelju, ravnatelju OŠ Grosuplje gospodu Daretu Gabrijelu, ki nam gostoljubja nikoli ne odreče, se toplo zahvaljujemo, prav tako Urošu za prijetno vodenje. Pesem je ... Pevke in pevci, vedno znova se veselimo srečanj z vami. Tatjana I^ampret Dodajmo ustvarjalnosti nova znanja Znanje velja, ugotavljamo vedno znova. Ne samo tisto, ki si ga nabiramo v šolskih klopeh, znanje in učenje nas spremlja vse življenje, je zahteva hočemo v korak z njim. In tako tudi dejavnostim na ljubiteljskem kulturnem področju dodajamo nova znanja in vedenja. Izobraževalne seminarje, ki jih organizira ZKO, posamezniki iz KD redno spremljajo. Ker pa nekatere izobraževalne oblike oblike trajajo tudi sedem do deset dni in običajno še v oddaljenem kraju, je večje število udeležencev težko zagotoviti. Odločili smo se, tla organiziramo seminarje v domačem okolju. Tako je bilo v organizaciji ZKO občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica izvedenih več seminarjev. V sodelovanju s Kulturnim društvom in Pihalnim orkestrom Dobrepolje ter ob strokovni pomoči prof. Josipa Mihelčiča je bilo izvedeno nadvse uspešno izobraževanje članov PO Stična in PO Dobrepolje. Kar šestdesetim godbenikom je bila uslišana goreča želja po znanju, rasti, kvaliteti. In dva dneva prijateljevanja v gostoljubnem Dobrepolju. Dirigenta Maks Kozole in Josip Mihelčič nista prikrivala navdušenja nad uspešnima dnevoma. Dobrepolje je bilo počaščeno z velikimi imeni slovenske glasbe, piko na i pa je dodal evropsko priznani dirigent, simpatični Anglež, Simon Robinson. Imeniten koncert pihalnih orkestrov v Dobrepolju v nedclju, 17. novembra, je bil rezultat dveh napornih, a lepih dni. Da, znanje velja tudi zborovodjem. Z gospodom Igorjem Svaro, dirigentom in prijateljem šentviškega Tabora slovenskih pevskih zborov, smo v šolske klopi povabili naše zborovodje. Skupaj so premleva-li notno gradivo in iskali rešitve za čim boljše izvajanje. Kako dragoceno je ob ustvarjanju znanje, se še posebej zavemo, ko začutimo nemoč ob pomanjkanju zborovodij. Trenutno kar trije zbori, dva mešana in eden moški, iščejo vodje. Zborovsko petje, to ple-memnito množično delovanje, si zasluži večjo pozornost in skrb. Nova znanja, ki jih je Simona Zore - Ramovš osvojila na akademiji Gitis - Rati v Moskvi, je razgrnila v gledališki delavnici Prebujanje. Navdušena umetnica uči mlade sproščali telo in govorila, pravilno dihati, se gibati, skratka osvajati veščine, ki so temelj /a delo v gledališču. Tudi fizično naporno izobraževanje mladim ne jemlje veselja, zaupajo vase, se prepuščajo svelu domišljije, drznim pticam sanj. Dajmo jim živeli, njihova moč je neslu-tena. Vse v življenju ima svoj smisel. December bo vesel in radoživ, prazničen, v novem letu pa spet k novim ciljem, novim spoznanjem in znanjem. Pričakujmo in si želimo, da bo Ministrstvo za kulturo R Slovenije ludi vnaprej znalo prisluhniti našim potrebam in izobraževalne akcije finančno podprle. SI arunso POGOVOR Z JOZETOM ZEVNIKOM Njegova spremljevalka harmonika Jožetu Zevniku brez dvoma pripada posebno mesto med dobrepoljskimi harmonikarji in voditelji narodnozabav-nih ansamblov. Prav letos praznuje svoj osebni jubilej -50-letnico, odkar je prvič nastopal v javnosti s svojo diatonično harmoniko. To je bilo na ohceti leta 1946. Izhaja iz pevske družine, oče je bil odličen pevec, po njem je podedoval ljubezen do petja in igranja. Kadarkoli je prišel kdo s harmoniko, je bil takoj zraven, ni se mogel ločiti od nje, z zanimanjem je opazoval inštrument in še raje poslušal zvoke, ki so jih izvabljali iz njega ljudski godci. Odkar je še kot otrok poskusil zaigrati prve akorde na sosedovi harmoniki, ga želja po igranju ni več zapustila. To je kaj hitro opazil oče in mu kmalu izpolnil željo. Tako je Jože dobil svojo prvo diatonično harmoniko. Zelo hitro se je učil, šlo je kar samo od sebe, Jože je bil res rojen za glasbo. In tako sva se pogovarjala o njegovi glasbeni karieri in o njegovem kasnejšem prenašanju svojega znanja na mlajše rodove. Če sem prav informirana, ste vi v tistem povojnem času ustanovili prvi ansambel v Dobrepoljski dolini. Ne, to ni čisto res. Takrat je že obstajal ansambel v Podgorici. Vodil gaje Vinko Ti-selj, sestavljali pa so ga še Jane/. Hren, Jane/. Nose in Franc Šuštar. Njim sva se pridružila še midva z bratom. Pri tem ansamblu ste igrali harmoniko? Ja, harmoniko in saksofon. Tudi brat Mirko je nekaj časa igral harmoniko. Skupaj smo igrali, če se ne motim, tja do leta 1952 ali 1953. Takrat je moral Vinko k vojakom in ansambel je razpadel. Kako pa je prišlo do ustanovitve prvega vašega ansambla? Ko sem prišel leta 1950 od vojakov, sem sc .-priključil godbi. Takrat so nas vse sku- Jože Zevnik in Snežni zvonček paj prevzeli in navdušili Avscniki, ki so prav takrat začenjali svojo slavno kariero. Ker smo imeli že inštrumente, na katere smo igrali pri godbi, smo jih uporabili tudi za svoj ansambel. Bil sem vodja tega ansambla, ki se je imenoval VESELI DOBREPOLJCI in zasedbe instrumentalnega kvinteta, pri katerem sem igral na klavirsko harmoniko, brat Mirko je igral trobento, Tone Lohkar klarinet, Bogdan Babic bas in Alojz Špolar bobne. Malo kasneje se nam je pridružil tudi Tone Gačnik, kar je bila /a naš ansambel velika pridobitev, kar se tiče strokovnosti in kvalitete. Je bilo to tisto vaše zlato obdobje, ko ste bili tako priljubljeni in znani, da se vas šc sedaj rada spominja srednja in starejša generacija Dobrepoljcev? Ja, to je bilo zares naše najbolj uspešno obdobje. Nastopali srno po celi Dolenjski, od Kočevske Reke do Ljubljane. V Kočev- ju smo n.pr. redno igrali dve leti skupaj, po več časa skupaj smo igrali tudi drugod: v Stari Cerkvi, na Polževem, v Grosuplju v gostilni pri Rusu, v Ribnici itd. Veliko povpraševanje je bilo, saj smo imeli kar dve do tri ponudbe za en večer. Nastopali smo vsako soboto in nedeljo. Govorilo se je, da smo najboljši daleč naokoli. To je bilo ne samo uspešno, ampak tudi precej dolgo obdobje. Kaj pa zasedba? Je bila ves čas ista? Precej let, vendar ne ves čas. Ko je prišel od vojakov Vinko Tisclj, je imel nekaj časa svoj ansambel, potem pa seje pridružil nam, kar je bila za nas šc dodatna pridobitev. Kasneje, ko smo bili na vrhuncu, se nam jc pridružil še Jože Mustar, ki je igral bariton. Koje leta 1962 odšel od nas brat Mirko, sem začel igrali trobento. Kasneje je nekaj časa sodeloval z nami tudi Tone Šinkovec. Občasno so sodelovali šc Tone A h I i ti, Strmšek, Marjan Baje, Slavko Buščaj, Jane/ Bambič, Miro Ko/man. To je bilo zares uspešno obdobje- Ste nastopili tudi na kakšnih večjih prireditvah? Naš prvi večji nastop je bil v Velikih Laščah na prireditvi Za našo vas. Pogosto pti smo dobivali vabila iz radia, da bi nastopili v njihovih oddajah in da bi posneli ploščo, vendar je bilo v tistem času zelo težko priti do plošče, zato se preprosto nismo upali tvegati. Ste imeli tudi pevce ali ste peli kar sami? Peli smo v glavnem sami, in sicer Tone Lohkar, Alojz Špolar, Mirko Zevnik in jaz. Ves čas smo sicer iskali ženske pevke, vendar nekako nismo uspeli najti pravih glasov. Kako pa je bilo z JAUHARJI? Kaj ni bil to tudi vaš ansambel? Ne. Po razpadu VESELIH DOBREPOLJCEV, ko smo se zgledovali po Avse-ii i k i h, smo ustanovili drugačno zasedbo, v kateri so igrali Bogdan Smrkc, Tomaž Mchle, Vinko Tisclj in jaz. To je bila posebna zasedba, iz. katere so kasneje izšli Jauharji. Do nastanka Jauharjev smo sc mi šc vedno imenovali VESELI DOBREPOLJCI. Naš zadnji nastop kot kvintet je bil na tekmovanju narodnozabavnih ansamblov na Vidmu, ki je bilo pred kakšni- Jože Zevnik pred nastopom svojih učencev na prireditvi v Jakličevem domu (8.11.1996) mi šestimi leti. Ste takrat tudi končali kariero kot vodja ansambla? Ne, seveda ne. Ustanovil sem spet nov ansambel, ki SO ga sestavljali trije LOHKARJEVI, /raven je bil tudi Marko Marolt, vodja pa jaz. Skupaj smo igrali dve do tri leta. Koje sel Peter k vojakom, smo za eno leto prenehali. Ko pa je šel kasneje dokončno drugam, sem nadaljeval Z Markom Maroltom in Damjanom Erčuljcm. To je bil trio. Nazadnje sem igral v tem triu na silvestrovanju leta I993. Potem me je zamenjal Jože Babic. Nastala je Zelena dolina, kije torej izšla i/ mojega tria in /daj uspešno nastopa že nekaj časa. Torej ste vse te sestave ustanavljali in vodili vi? Vse sem ustanovil jaz . Če smo se razšli ali Če je ansambel razpadel, sem ponovno začel iskati nove ljudi in organizirali smo sc na novo. Spominjam se, da ste veliko nastopali na raznih prireditvah v tednih tradicij NOB. Ja, tO je bilo vedno v povezavi Z godbo. Ta je nastopala na proslavah, nadaljevalo pa sc je Z veselicami, na katerih je igral naš ansambel, ki je bil del godbe. To sc je /c lo dobro obneslo. Ali to pomeni, da ste bili vsa ta leta, ko ste imeli svoj ansambel, tudi član godbe? Lahko rečem, da sem odigral pri ustanovitvi godbe, ki seje po nekaj letnem premoru ponovno formirala, glavno vlogo. V času, koje vodil godbo g. Kamer, sem bil njen predsednik. Skrbel sem /a notni material in popravilo instrumentov. Poskušal sem modernizirati zasedbo in popestriti igranje Z novimi komadi. Skratka, /clo sem si prizadeval /a to, da bi ustvaril i čim boljše pogoje /a igranje. V tistem času, koje bila godba /clo skromno opremljena /, instrumenti, sem uspel dobiti pri godbi Vevče skoraj zastonj kar 12 novih instrumentov, tla smo sploh lahko igrali. Prizadeval sem se tudi /a to. da bi nabavili ozvočenje. Vendar sem bil pozneje precej razočaran, ker ni bil sprejet moj predlog, da bi v okviru godbe deloval (udi naš ansambel in tla bi tako lahko uporabljali iste instrumente. Celo več, deležen sem bil vrste očitkov, zato sem se večkrat umaknil. Nikoli tudi nisem nikoli dobil nobenih pri/nanj /a svoje zasluge in dolgoletno tlelo pri godbi. V zadnjem času vas bolj malo vidimo in slišimo nastopati. Pri Kulturnem društvu očitno zapostavljajo lo zvrst glasbe in me sploh ne vabijo na nastope. Zadnjič sem nastopil s svojimi učenci na predvolilni strankarski prire- ditvi. S Turističnim društvom pa že tečejo pogovori, tla bi v letu IW7 organizirali harmonikarijado dolenjskih harmonikarjev tukaj v Dobrepolju. V zadnjem času ste očitno preusmerili svoje aktivnosti in se ukvarjate s poučevanjem mladih harmonikarjev. Trenutno pripravljam in votlim kar pel mladih ansamblov: GRM iz Šmarja. POLJUB i/. Žužemberka, ansambel iz. Luč pri Grosupljem, VESELE DOLENJKE in SNEŽNI ZVONČEK. Vsi že uspešno nastopajo. V Šentjurju je letos na tekmovanju meti desetimi ansambli SNEŽNI ZVONČEK dobil prvo nagrado. Koliko časa že traja vaša šola diatonič-ne harmonike? Kakšnih pel let. I'tleti prvih mojih učencev je bil Damjan Erčulj. Potem sem poti čeval mlade tudi od drugod, i/ Hočevja, Krke in od vsepovsotl po Dolenjskem tja do Mirne Peči. Koliko učencev ste že poučevali? Vseh skupaj je bilo gotovo čez. 200. Od teh je približno 120 še vedno aktivnih. So med vašimi učenci tudi Dobrepolj-ei? Trenutno ni zanimanja. Bilo pa je precej dobrih, pa so prenehali. Mislim, da je bilo vseh 12. Iz Strug pa jih sedaj poučujem šest. Vas tudi ta dejavnost veseli? Potrebno je veselje in vztrajnost. Čeprav je naporno, je to zame velik izziv, še posebno, če imam opraviti s talenti. Z njimi je res zanimivo delati. Tako Jože Zevnik <> sebi in o svojih učencih. Pravega glasbenika ničesar ne more ustaviti. Iz razočaranj ga ponovno dvigne glasbeni navdih, iz pozubljenosti prenašanje glasbenih izkušenj na mlade, /jveli z glasbo in za glasbo. To je vendar smisel, je bogatejše življenje. Da bi še dolgo ostalo tako tudi za Jožeta Zevnika. Pogovarjala se je M. Steklasa Veseli Dobrepoljci v Žužemberku (I. 1958) Prazniki Dan je vse krajši, noči pripada večina od štiriindvajsetih ur, mrzel zrak reže vse, kar doseže. Topli in razsvetljeni domovi nas vabijo, naj vstopimo, se vsedemo in ogrejemo. Te dneve, polni noči, pa ni prijetno preživljati z nemirom v srcu, zamerami in sovraštvom do soljudi. Dolgi večeri ob topli peči so lepi le, če v odnosih in srcih vlada mir in razumevanje. Narava s svojimi zakoni nas hoče spodbuditi k premišljevanju, poglabljanju odnosov, notranji inventuri. Toda, zakaj? Se bo zgodilo kaj posebnega, kaj pomembnega? Zgodi se, vsako leto se zgodi. Pride čas, ko dan premaga noč. Takrat praznujemo. Veselimo se, pojemo in molimo. To je božič. Za nekatere lep družinski praznik, za kristjane pa sveta noč, v kateri seje rodil Jezus, človek in Bog. Vezi, ki so bile spletene v času pričakovanja postanejo še trdnejše, krepi jih v jasli položeno dete. Nekaj dni kasneje nas stari koledar opozori, da je odslužil svojemu namenu. Potreben je nov z. veliko letnico na prvi strani, ki je za eno večja od prejšnje. Bliža se novo leto. Slovesno se poslovimo od starega in pozdravimo novo. Cc vstopatno vanj z mirom, ki smo ga iskali v dolgih zimskih večerih in ki smo ga bili deležni v božični noči, se radi oziramo nazaj in z veseljem ter dobrimi željami pričakujemo nove dni. "Konec leta ni niti konec niti začetek, ampak nadaljevanje z modrostjo, ki nam jo pusti izku.šnja."(Hal Bosland) Tina Šuštar Miklavž je prinesel darila Tudi letos Miklavž ni pozabil na naše najmlajše. 5. decembra zvečer je prišel v dvorano Jakličevega doma na Vidmu, kjer je bila zbrana polna dvorana otrok s svojimi starši. Miklavž je prišel s svojim spremstvom in polnimi košarami daril. A kaj, ko so ves čas silili vmes grdi parkeljni, zato kljub nestrpnemu pričakovanju brez joka in trepetajočih glasov ni šlo. Toda na koncu se je vse lepo izteklo. Ker so bili otroci pridni, je Miklavž pregnal hudobne parkeljne, otroci pa so dobili darila. Da pa so otroci lažje pričakali Mi- klavža, so si na začetku ogledali igri co MIŠI V OPERNI MIŠI, ki so jo pripravili s svojima mentoricama učenci podružnične šole v Ponikvah. Pri pripravi igrice so pomagali: trgovina OSTRŽEK iz Ponikev, ga. Rezka Šuštar in centralna šola na Vidmu. Igrica je pritegnila otroke, saj so jo ves čas pridno gledali in poslušali, /aro si rako otroci kol obe mentorici - Mateja Hočevar in Martina Prhaj - zaslužijo pohvalo. M. S te k lasa Foto: Naš kraj Ko je prišel Miklavž, so se otroci zbrali na odru in zapeli Učenci so zaigrali igrico "Miši v operni hiši" Na obisku pri Marjanu Str nadu - izdelovalcu jaslic Jaslice so tudi spomin na prijazen in topel dom tva, ki se ga zelo živo spominja. Prav božični čas in dogajanje okrog njega mu je vtisnilo neizbrisen pečal in pozneje tudi navdih za ustvarjanje. "Božič se mije vedno zdel najlepši cerkveni in družinski praznik. Kal otrok sem se najbolj veselil jaslic, občudoval sem jih. Presenetljivo, koliko najrazličnejših oblik ustvarjalnosti je najti med ljudmi Dobrepoljske in Struške doline. V tem pedbožičnem času smo obiskali enega od takih ljudskih ustvarjalcev - Marjana Strnada z Vidma. Električar je njegov osnovni poklic, sicer pa je mojster za vsa mogoča hišna opravila. To sem opazila že pri prejšnjih obiskih, saj je vešč tako gospodinjskih kot vseh ostalih del v hiši. Tudi sama hiša s pohištvom vred je skoraj v celoti njegovo delo. Samouk, loda obdarjen z vrslo talentov, točnimi spretnostmi in smislom za oblikovanje. Zaradi svoje notranje potrebe po nenehnem ustvarjanju in polijevanju se vedno /nova loteva česa novega. Precej pozno sem zvedela, da se ukvarja tudi z izdelovanjem jaslic, čeprav to počne že zelo dolgo, kar celih deset let. S posebno toplino in ljubeznijo oblikuje te majhne figurice. Ne zaradi zaslužka, ampak zaradi notranjega zadovoljstva, ki ga čuti ob naslajanju vsakega kipca posebej. Kol da ti božični simboli oživijo v njegovih rokah. Z vsako novo pote/o začuti, da jim vdahne košček življenja, vsaka še tako drobna pole/a, vsak nov nanos barve naredi drugačen pogled, drugačen izraz - njegovi čudovito pobarvani kipci zaživijo. In to je tisto, kar Mat Jana tako notranje zadovoljuje, da ure in ure presedi v svoji delavnici in ustvarja. Prostor, kjer jaslice nastajajo, Že sam zase ponuja toplino in pričara božično razpoloženje. Pogled se najprej uslavi na peči, kjer se sušijo odlitki ovčk, kraljev, pastirjev, kamel ... Nešteto jih jc, eden pri drugem in skoraj vsak je malo drugačen. Ko se bodo posušili, jih bo Marjan zbrusil do gladkega in pobarval. Najprej z eno barvo, ki se bo morala sušiti celih 24 ur, potem bo sledilo barvanje z drugo barvo in ponovno sušenje vsake barve posebej. Vsak kipec ima po sedem barv in več. Zelo dolgotrajno delo jc to, zahteva natančnost in veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Najprej jc treba napraviti kalup iz voska, to je najtežje opravilo, potem pa se naredi odlitek i/ gipsa. Ko se posuši, ga je treba /brusili, potem pa sledi barvanje. Več kompletov naslaja istočasno, delo opravlja v zimskem času, vsako sezono naredi okrog 15 kompletov jaslic. Čeprav ne dela zaradi zaslužka, vse komplete sproti odda, zadovoljen je, če pokrije stroške za material. Povpraševanje je čedalje večje, počeli Sloveniji imajo že njegove jaslice, celo v Italijo jih je že poslal. Kako, da se je Marjan odločil prav /a jaslice? To i/vira od doma, i/ zgodnjega otroš- kasnejc sem si želel, da bi imel doma prave kmečke jaslice - lake. kol jih je delal Sobčev Tine ž.c pred vojno. Začel sem se :// ni mali. kako jih dela in kmalu ludi sam poskusil po njegovih modelih naredili odlitke. Pa mi v Zfitčetku ni šlo preveč dobra od rok. V stanovanju je bilo vse belo od gipsa. Kasneje, ko smo zgradili hišo. sem v delavnici spel poskusil in uspelo mi je naredili prvi komplet jaslic, seveda :.a doma. Znancem, ki so prihajali na obisk, so bile Marjan na letošnjem sejmu v Podgori všeč in prosili so me, naj jih naredim tudi zanje. Najprej sem s pomočjo modelov delal odlitke, sčasoma pa sem začel modele delati tudi sam in šlo mi je čedalje bolje od rok, pa tudi naročil je bilo vedno več." Marjan se spominja, kako jc nekoč ob polnočnici občudoval jaslice v cerkvi v Ponikvah. Tiste stare, še izpred vojne. Tako so mu bile všeč, da je zaprosil, da so mu nekoč posodili modele za odlitke. Tako je začel z. izdelovanjem tudi cerkvenih jaslic. Zdaj dela oboje. Pa ne samo to. Izdeluje tudi razpela in različne nabožne kipe. Po starih hišah dobi razne dragocenosti, ki jih obnavlja, včasih pa vzame tudi odlitke in ustvarja nove kipe. Marjan priznava, daje to nagnjenost in talent podedoval po očetu, vse pa kaže, da bo tradicija ostala v družini, saj tudi hčer- ka Mateja že kaže nadarjenost in veselje do oblikovanja. Tako sem ob občudovanju teh čudovito izdelanih kipcev - okrog in okrog razstavljenih - zvedela toliko zanimivega, da so me ti simboli še bolj pritegnili. In seveda - letos bodo tudi pri nas doma jaslice, ki jih je naredil Marjan. M. Steklasa Foto: Naš kraj Sejem v PDdgori Organizacija: Turistično društvo Dobrepolje in vas Pod- gora Medtem, ko je bila v začetku bolj želja in načrt, zdaj že lahko govorimo o tradicionalnem Miklavževem sejmu v Podgori. Letos je bil že drugič. Enako ali celo bolj uspešen kot lani. bo. Posebno pohvalo pa zaslužijo otroci in šolarji iz vasi Podgora, ki so ob pomoči staršev in nekaterih vaščanov pripravili veliko lepih izdelkov. Organizatorji in vsi pripravljala so se torej ponovno izkazali, na roko pa jim je šlo tudi vreme, saj seje, kot nalašč po sneženem tednu, ta dan nebo zjasnilo in ozračje otoplilo. M. Steklasa Foto: Naš kraj Veliko število obiskovalcev na letošnjem sejmu ponovno potrjuje, da taka prireditev res sodi na začetek adventnega časa in je lahko lep uvod v miklavževanje. Vse skupaj pa dobi pravo vsebino ravno v vasi Podgora, kjer imajo cerkev posvečeno sv. Nikolaju. Morda je bila zgodnja popo danska ura, začelo seje že ob enih, vzrok, da ob blagoslovitvi adventnih venčkov še ni prisotvovalo veliko ljudi. Glavnina se je namreč zbrala okrog 14. ure in se ob glasbi fantov Zelene doline, ob bogati izbiri na stojnicah in kozarčku tople pijače zadržala kakšno urico ali več. Organizatorji iz vasi Podgora so skupaj s Turističnim društvom pridobili precejšnje število prodajalcev z dovolj bogato ponud- Letos sta Janez Gačnik in Beki Bajrami prodajala pop corn Sejem je privabil veliko ljudi Kako so se pripravljali na Miklavžev sejem najmlajši? Na vogalu mize se je trudil s svojim Miklavžem 6-letni David. Prav pri nanašanju lepila na papir sem ga zmotila in ga malo povprašala. Presenetil me je s svojo prisrčno otroško razlago: "Lepo je, ker je veliko otrok. Ja, tole bo pa Miklavž. Naročil sem mu, naj mi prinese kocke, tiste Grad kralja Richarda." Ker se ve, da se je treba za tako prireditev, kot je sejem, pripravljati že veliko prej, smo se odpravili v Podgoro že prejšnji večer, da bi videli, kako tečejo priprave. Vendar na vasi ni bilo sledu o kakšni prireditvi, potem pa so nas le usmerili v hišo Škodovih, kjer smo imeli v spodnjih prostorih kaj videti. Za podolgovato mizo se je lr- v svoje delo. Z drobnimi prstki lo najmlajših. Skoraj se niso so neverjetno spretno nekaj ozrli, ko so se odprla vrata, ta- /.lagali, prepogibali, strigli. le- ko resni in zatopljeni so bili pili in drug za drugim so na- Skupina najmlajših stajali ljubki Miklavži. Nekateri so imeli na mizi že napisane listke zanj. Z otroki so bile tudi mamice, pa jim ni bilo treba kaj dosti pomagati, še manj paziti, domala vse so opravili sami. Najstarejši so bili iz prvega razreda, štirje so bili iz. male šole, kar sedem je bilo še mlajših, eden od njih je še pil iz stekleničke. Zares prisrčen prizor. Po tako važnem opravilu so seveda poskrbeli tudi za primeren zaključek. Ob spremljavi kitare so še zapeli in se posladkali s sladkimi ježki. Skupaj z mamicami in seveda z. mentorico Jadranko, ki je vse to odlično organizirala, kar ji priznavajo tudi vaščant. Pozneje je povedala, da so se pripravljali že 14 dni in daje bilo veliko dela. Dokaz za opravljeno delo so bili raznovrstni zares lepi in estetski izdelki, ki so jih razstavili. Poleg najmlajše skupine, ki se je zbrala zadnji večer, sta svoje delo pred tem že končali dve starejši skupini. Osmo-šolci iz. Podgore so izdelovali košarice i/, ličkanja. šolarji iz. tretjega, četrtega in petega razreda pa so delali advenlne venč-ke iz papirja. Pomagale so seveda tudi mamice. Pa še to je naročila ga. Jadranka, da moramo posebej pohvaliti Janeza Gačnika in Bekija Bajramija, ki sta veliko pomagala in naučila učence plesti košarice. Tako je bilo vse pripravljeno za naslednji dan in upravičeno lahko rečemo, da je v Podgori pri pripravi sejma sodelovala vsa vas - od najstarejših do najmlajših. M. Steklasa Foto: Naš kraj Bas Razstava UREJENA DOMAČIJA 96 Projekt UREJENA DOMAČIJA, ki jo je letos zastavilo Turistično društvo Do-brepolje, je doživel svoje sklepno dejanje. Pri Turističnem društvu so zelo zadovoljni z odzivom, saj je zanimanje med občani preseglo vsa pričakovanja. V nedeljo, I. decembra, je bila v prostorih občine otvoritev razstave povečanih fotografij vseh tistih kmetij, ki si jih je posebna komisija na predlog posameznih vaških odborov ogledala, "Naš kraj" pa je poskrbel za fotografiranje, V izbor za razstavo je prišlo na osnovi že objavljenih kriterijev 26 kmetij. Predsednik Turističnega društva Stane Skulj, kije spregovoril ob otvoritvi razstave, je poudaril, da že pogled na razstavljene fotografije dokazuje, da imamo v občini veliko lepih in urejenih domačij, kar je zelo spodbudno in razveseljivo. Napovedal je, da bo Turistično društvo s takimi in podobnimi ak- PredsednikTD Stane Skulj na otvoritvi razstave Razstavo sije ogledalo veliko obiskovalcev cijami nadaljevalo tudi v prihodnje in še bolj izpopolnilo kriterije in celoten projekt. Tudi številni obiskovalci razstave so bili zadovoljni. Kot je znano, so imeli tudi možnost glasovati. Do 10. decembra, ko je bila razstava odprta, je bilo oddanih I2K glasovnic. Tako se je komisija odločila za dvojne nagrade: tri nagrade občinstva in tri nagrade komisije. Člani komisije so imeli zelo težko delo, saj je bila vsaka od predstavljenih domačij vredna priznanja. Nagrade strokovne žirije: 1. domačija KASTELIC, Podgora 13 2. domačija NOVAK, Kom pol je 68 3. domačija SOMRAK, Ponikve 33a Nagrade občinstva: 1. domačija ŠKRLEC, Videm 11, 2. domačija KASTELIC, Podgora 13, 3. domačija BABIC, Mala vas 29 Nagrade so bile podeljene na razvedrilno-zabavni prireditvi, 20. decembra, v Jakličevem domu na Vidmu. O tej prireditvi bomo obširneje poročali v naši naslednji številki. M. Steklasa Foto: Naš kraj Turistično društvo Dobrepolje in vaška skupnost Podgora VABITA na POHOD Z BAKLAMI NA KAMEN VRH dne 25. decembra 1996, na božični dan in predvečer samostojnosti naše države. Odhod pohodnikov bo ob 18. uri, in sicer: iz vasi PODGORA (vodja g. Franci Adamič), iz vasi PODPEČ (vodja g. Anton Cimerman), iz vasi PONIKVE (vodja g. Julij Brodnik). Za vse informacije se obrnite na vodjo pohoda, ki bo udeležencem razdelil tudi bakle. S seboj vzemite tudi dodatno osvetlitev - baterije. Na Kamen vrhu bomo pripravili tudi velik ognjemet, ki bo naznanil prihajajoči dan - DAN SAMOSTOJNOSTI. Naše veselje, radost in pesem naj se ta večer razlega po vsej dolini. Oblecite in obujte se vremenu primerno. Vabimo krajane, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu. Turistično društvo in vaška skupnostPodgora Bogati rezultati dela Turističnega društva Leto, ki se izteka, je za aktivne člane društva kar prehitro minilo. To je bilo leto polnih aktivnosti, ki so bile razpoznavne tudi izven meja naše občine. Največ dela smo skupaj s športnim društvom opravili /. udeležbo dobrepoljske ekipe v Italiji na igrah brc/ meja. Veliko je bilo med letom že napisanega . saj so aktivnosti potekale od februarja do julija. Pripomniti pa na koncu velja, da je bilo vse tlelo opravljeno brezplačno in lahko bi rekli, da cntu/.ia/.em ne po/na meja. Po več kol desetih letih so bile v tem letu i/delane razglednice dobrepoljskih zna-menotosti v petih različicah. Kljub velikemu začetnemu zanimanju pa sedaj kar ne gredo v prodajo. Projekt "Urejena domačija" je letos zaživel tudi v tekmovalnem smislu. Komisija je opravila veliko dela, saj je obiskala večino vasi naše občine. Škoda je, da se na poziv ni odzvalo več vaških odborov s predlogi /a najbolj urejeno domačijo. Le sodelovanje vseh občanov lahko izboljša prijaznost našega okolja. Skupno z Old t i mer klubom i/. Škofljice smo pripravili ogled starih vozil. Dobrepolje je s tem sodelovanjem spoznalo veliko ljudi i/, različnih krajev Slovenije. Med letom smo poskušali izvesti tudi nekaj i/letov. Ta del aktivnosti za /daj še ni zaživel, saj je bilo vedno premalo interesentov. Upamo, da bo v prihodnje več zanimanja, saj bomo poskušali organizirati zanimive turistične izlete. V začetku decembra smo / vaščani Pod gore i/vedli adventno-Miklavžev sejem, pripravili pa smo tudi razstavo fotografij -domačij, ki so sodelovale na projektu "Urejena domačija". V Jakličevem domu bomo pripravili zaključno prireditev ob podelitvi priznanj za najbolj urejeno domačijo, ki bo tudi razvedrilno obarvana. Na božični dan zvečer bomo skupaj z. vodiči iz. Podgore, Podpeči in Ponikev organizirali pohod z baklami na Kamen vrh, kjer bo tudi ognjemet. Ob koncu leta bi se vsem sodelavcem zahvalil za sodelovanje, občankam in občanom pa v svojem in v imenu društva želim vesele božične praznike in veliko do brega v letu 1997. Predsednik Turističnega društva Dobrepolje Stane Skulj Old timerji na Vidmu (25.5.1996) KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 ZMAGI SLEDI ODGOVORNOST Ker vas večina ne ve, da srno pred kratkim imeli mladinski kviz, mi dovolite, da vas o tem vsaj malce seznanim. To mi je še posebno v veselje, ker smo se na tem kvizu dobro odrezali in doživeli prijetno presenečenje. Tema mladinskega kviza je bila Gospodova žetev, kviz pa je potekal in bo tudi še v naprej, po vsej Sloveniji po zamisli bogoslovcev. V soboto, 30. novembra, so se med seboj pomerile župnije, ki spadajo v ribniško dekanijo. Tekmovalno skupino vsake župnije so sestavljali štirje dijaki. Ob obravnavanju teme smo najprej spoznali poklicanost v Svetem pismu, ko si je Bog izbiral preroke in očake. Bog pa kliče tudi danes. Kot dokaz njegovega delovanja so številne redovne skupnosti, ki so preživele že nekaj stoletij, kot tudi tiste, ki se šele ustanavljajo in uveljavljajo. Toliko o temi kviza, sedaj pa še nekaj o samem tekmovanju. Ze omenjeno soboto smo se ob 16 uri v Ribnici zbrale tekmovalne skupine. V okviru ribniške dekanije so tekmovale naslednje skupine: Ribnica, Sveti Križ, Velike Lašče, Skocjan pri Turjaku, Turjak in Dobre-poljc. Dobrepoljsko skupino smo sestavljali Vesna, Marko, Janez in Urška. Samo tekmovanje je bilo razdeljeno v tri kroge in v vsakem krogu je vsaka skupina izvlekla tri vprašanja. BiH smo kar uspešni pri odgovarjanju, a klub temu smo ob razglasitvi prvih treh mest komaj dojeli, da smo zasedli prvo mesto. Se posebno smo bili veseli ob spoznanju, da je bila vsaka minuta, ki smo jo vložili v pripravo na kviz, še bolj pa vsaka naša tiha molitev, bogato poplačana; saj konec koncev zmage ne doži-viš vsak dan in ti vsekakor ne more biti nekaj samoumevnega, zato je prav, da se veselimo vsake zmage. Prve tri skupine smo bile nagrajene s knjižno nagrado, vsi pa smo bili deležni še koščka torte in čaja. To pa je bil samo začetek našega praznovanja... Mogoče se vam zdi, da je že vse končano, a ni tako. Glavno šele prihaja... Kajti z zmago smo si nakopali na glavo še bolj odgovorno delo, to je zastopanje dekanije. Konec februarja se bomo med seboj pomerile še zmagovalne skupine v okviru škofije. Prve tri skupine vsake škofije pa se bodo pomerile v velikem finalu. Ze doseženega rezultata smo zelo veseli, toda sedaj nas čaka še pomembnejši del, zato upamo, da boste za nas navijali in držali pesti, predvsem pa nas spremljajte z molitvijo. Urška Kostanjšek PROŠNJA ZA SPONZORSTVO Mladinska veroučna skupina za svojo dejavnost potrebuje tudi finančna sredstva. Gostom, ki jih povabimo na srečanje, izplačamo honorar in ostale stroške, potrebujemo pesmarice, želeli bi ohraniti nagradno vprašanje v »Našem kraju«... Ker nimamo lastnih finančnih sredstev se obračamo na vse tiste, ki bi bili pripravljeni kot sponzorji pomagati pri naši dejavnosti. V zameno smo pripravljeni sodelovati pri promociji. Pokličite kaplana v žup-nišče na tel. 787-207. BILO JE ENKRATNO besedilo: Janez Tomšič fotografije: Janez Pavlin V soboto, 7-12. je mladino na Vidmu obiskal nihče drug kot sam sv. Miklavž. Se preden je ura odbila sedem, se je v kapeli župnišča zbrala množica mladih; dijakov in študentov. Poleg videmske mladinske skupine so na srečanje z Miklavžem prišli tudi mladi iz Strug, Ponikev, Velikih Lašč in Škocjana pri Turjaku. Kako pa je bilo, si lahko ogledate na fotografijah. V imenu vseh, ki obiskujemo mladinski verouk, vam želim blagoslovljene božične praznike in srečno ter milosti polno novo leto 97. \ Vse šaljive igrice so bile zelo zanimive, "dobri nebeščan" pa je še posebej pohvalil skupino iz Strug... Naš kraj OD NAŠIH DOPISNIKOV Tudi študentje so uspešno rešili zahtevno nalogo iz razvojne psihologije in si prislužili darila Sodobni angeli in mladi iz Ponikev so zaplesali hit poletja - MAKARENO ■ti. * t 4I m. W m m lil Dobrepoljski mladinci pa so kot dobri pevci pod vodstvom g. župnika Miklavžu zapeli pesem u ljubezni. Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Najprej bi se rad zahvalil g. županu Antonu Jakopiču in tajniku g. Antonu Rusu za podporo pri obnovi kuhinje, ki smo jo letos preurejali in za to, da smo smeli pregraditi hodnik. Oba gresta upokojencem zelo na roko in razumeta naše težave in prošnje. Vendar moram dodati še to, da je bila pobudnica za izkop in pregraditev hodnika ga. Marija Kramžar. Tako imamo zdaj večjo in bolj praktično kuhinjo, zato se še enkrat zahvaljujem v imenu vseh upokojencev. Od našega zadnjega javljanja smo bili na nakupovalnem izletu v Vrtojbi v Italiji. Res nas je bilo bolj malo, vendar smo vseeno šli. Za ta nakupovalni Miklavžev izlet se moram zahvaliti tudi g. Vinku Zabukovcu, saj nas je z njim obdaroval za Miklavža. Kljub temu, da nas je bilo samo 21, ni povišal cene prevoza od prvotnih 1400 SIT. Zahvaljujemo se mu tudi za vse prevoze v letošnjem letu. Vse vas pa vabimo na silvestrovanje v naš dom. O času in prispevku vas še ne moremo obvestiti. O tem boste zvedeli od naših vaških odbornikov za upokojence. Želim vam obilo zabave in veselih uric v krogu prijateljev. Približujemo se novemu letu, zato vsem upokojencem želim vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1997. Nagrada za Simono na 11. Kopitarjevih dnevih Simona Šlrubelj i/, S. a razreda OŠ Videm nam je povedala naslednje: "V šoli smo delali ilustracijo Samorastnikov, Idejo za to delo sem dobila ob poslušanju kasete. Slika je narejena iz. kolaža in ponazarja vsebino knjige (temno ozadje -revščino). Kasneje je lovariši-ca za likovno vzgojo (prizna na akademska slikarka Anja Šmajdck) poslala to sliko na kulturni natečaj Kopitarjevi dnevi. Slika je bila izbrana za drugo najboljše delo likovnega natečaja ob II. Kopitarjevih dnevih." ZIMSKI CAS Sneg pobelil je doline, vsa narava šla je spat, mraz potrkal je na okno, to je pravi zimski škrat. Me počitka ne poznamo, tudi v zimskem času ne. Sko/. vso zimo delo imamo, vse za pomlad pripravimo. Najprej v navadi so koline, z njimi veliko dela je, pa šivati, fižol prebrati, pomlad kar hitro je pred vrati. Pač kmečke žene take smo: naravo, delo spoštujemo. Ko pomladni zvonček zazvoni, nam iskreno v srcu oživi. Stanka Ahlin DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA "SONČNICA" GROSUPLJE ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1997 PREDSEDNICI AKTIVA KMEČKIH ŽENA ge. MARIJI NUČIČ IN VSEM NJENIM ČLANICAM, DA BI ŠE NAPREJ TESNO SODELOVALI SKUPAJ! O SREČI Sreča človeka le sreča, ujeti se ne da. (slov. pregovor) Kdor živi, kakor da se bo življenje šele jutri začelo; kdor misli, da bo prišla sreča šele jutri - ra ne enega ne drugega ne bo doživel. (B. Pascal) Ena najlepših in, najbolj osrečujočili misli v človekovem življenju je ta, da nas še nekdo potrebuje, da smo še toliko pomembni, da lahko drugim pomagamo in življenje olepšamo. (A. Trstenjak) Ne gre za to, ali človek v nekem trenurku živi srečno ali nesrečno, saj oboje mine. Važno je, koliko ga je trenutek obogatil. (A. Grabar) Človek ne najde miru v delu, ne uživanju, ne med svetom, ne v samoti, ampak v samem sebi. (S. Maugham) MARJETKA IN ERIKA PAD AR ZELO USPEŠNI NA LETOŠNJIH TEKMOVANJIH Konjenistvo Zmagovito v Kočevju, Marjetka Padar s Cigly Getom Vzreja delovnih konj hladnokrvne pasme je v Dobrepolju že zdavnaj zgubila svoj namen, pri kmečkih opravilih so jih zamenjali stroji. Toda pravi ljubitelji konj le ne morejo brez njih in takšni so pri Gučmanih v Mali vasi, ki se že nekaj časa ukvarjajo z vzrejo športnih in jahalnih konj. To so predvsem konji za rekreativno jahanje. Vse premalo pa je znano, da sta Mat jelka in lirika Padar že precej uveljavljeni imeni v konjeniškem športu, saj sla doslej dosegli že vrsto lepih uspehov. Obe tekmovalki in njuna konja ASA (polnokrvna angleška galo-perka) in GERY (polkrvna arabska kobila) pomenila hudo konkurenco tudi najboljšim slovenskim tekmovalcem te vrste športa. Na hipodromu VRBL.ILNE na Isiu so Gučmanove glavne favorilke. Prav tako na BLOKAM, še posebej pa v KOČEVJU in na MLAKI, kjer vsako leto priredijo galopsko dirko vseh kategorij konjev. V letošnjem avgustu je Marjetka Padar zasedla drugo mesto s kobilo ASA v kategoriji športnih konj, v kategoriji visoko polkrvnih do polkrvnih konj pa je celo zmagala s konjem CIGLY GETOM, katerega lastnik je MARJAN ŽITNIK iz Golega. To je bila galop-ska dirka z izredno konkurenco najboljših konj in jahačev i/, vse Slovenije. Zato zmaga Marjetke v tej dirki pomeni zelo velik uspeh. Poleg tega je bil konj CIGLY GET (udi treniran na kmetiji GUČMAN. Marjetki in Eriki prisrčne čestitke in veliko uspehov tudi v prihodnje. M. Steklasa Doseženi pokali Erike in Marjetke Padar Krvodajalske akcije so za nami V mesecu maju in novembru, 1996. leta seje v petih dneh krvodajalskih akcij, ki jih je organizirala Območna organizacija Rdečega križa Grosuplje, udeležilo skupaj 719 krvodajalcev iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Lahko rečemo uspešno in hkrati uspešnejše od leta 1995, vendar pa še vedno manj od pričakovanj in dejanskih potreb po krvi. Takšnemu stanju pripisujemo težje gospodarske razmere v podjetjih, ki so verjetno botrovale nekoliko slabši udeležbi krvodajalcev v občini Dobrepolje, in nenazadnje premajhnega odziva mladih, saj žal, ravno pri njih beležijo večje potrebe po krvi, ki so posledica večjega števila prometnih nesreč, katerih udeleženci so. Priznanja in značke za leto 1996 je prejelo skupaj 144 krvodajalcev: • Marjan Sircelj, Jakhlova 12, Grosuplje za 60 x darovano kri, • Vinko Kastelic, Jerova vas 9 za 45 x darovano kri, • Boris Sinkovič. Taborska 3, Grosuplje za 40 x darovano kri, • Peter Kokošinek, Polica 47 za 40 x darovano kri, • Danilo Horvat, Kriška vas 5 za 35 x darovano kri, • Andrej Bernik, Mestni trg 15, Višnja Gora za 35 x darovano kri • Franc Štibemik, Pod gozdom IV/17, Grosuplje za 30 x darovano kri. V nadaljevanju je priznanje in značke prejelo za: 25 x darovano kri 7 krvodajalcev, 20 x darovano kri 1 I krvodajalcev, 15 x darovano kri 37 krvodajalcev, 10 x darovano kri 32 krvodajalcev in 5 x darovano kri 50 krvodajalcev. Vsem iskrene čestitke in prisrčna hvala za nesebično in požrtvovalno delo. Iskrena hvala tudi vodilnim, vodstvenim delavcem v podjetjih in ustanovah ter zasebnikom, ki kljub težki situaciji znajo ceniti tudi takšne potrebe. DOVOLJ KRVI ZA ZAPOSLENE, NEZAPOSLENE, ZA ŽIVETI, PREŽIVETI, ZA DANES, ZA JUTRI' Zahvala velja tudi vsem v Krajevni skupnosti Ivančna Gorica in v Osnovnih šolah v Grosuplju, Šentvidu in Dobrepolju, ki nam vsako leto omogočijo prostorske ter druge pogoje za nemoteno izvedbo krvodajalskih akcij. Na koncu naj zaželimo vsem občanom in krajanom oz. krajankam uspešno, zadovoljno in predvsem zdravo novo 1997. leto. OBMOČNA ORGANIZACIJA RK GROSUPLJE Športno društvo Dobrepolje KOŠARKA - rezultati zadnjega kola in lestvica MIZARSTVO TEKAVČIČ - ČIŽIČI BISTRO 16 : 21 KOMA 750 -MIDES 007 21 -17 CESTA-ŠDKOMPOLJE 16:21 ZAGORICA ŠUMARJI 16-21 ČIŽIČI BISTRO ADAM - KOMA 750 21 : 18 AVTOPREV. POTOČAR - MIZ.TEKAVČIČ 13 : 21 MIDES 007 - CESTA 21:11 ŠDKOMPOLJE-ZAGORICA 21:9 KOMA 750 - AVTOPREV. POTOČAR 20 : 21 1.MIZARSTVO TEKAVCIC 8 7 1 14 163 122 + 41 2.AVTOPREVOZNIŠTVO POTOČAR 8 6 2 12 158 125 + 33 3.ČIŽIČI BISTRO ADAM 8 6 2 12 161 122 + 39 4.KOMA750 8 5 3 10 160 131 + 29 5.ŠDKOMPOLJE 8 5 3 10 157 139 + 18 6.MIDES 007 8 4 4 8 148 123 + 25 7. CESTA 8 2 6 4 126 146 -20 8.ŠUMARJI 8 1 7 2 116 163 -47 9.ZAGORICA 8 0 8 0 50: 168 -118 I/ same lestvice je razvidno, kdo je prvak in podprvak Občine Dobrepolje v košarki za leto 1996. Obe ekipi sta se uvrstili na medobčinsko tekmovanje, ki je bilo dne 8. 12.1996 v telovadnici OS Dobrepolje. Na medobčinskem turnirju občin Dobrepolja, Ivančna Gorice in Grosuplja je sodelovalo šest ekip: Šmarje Stari, Cedevila, Loctite, Košir dream tcam, Avtoprevozništvo Potočar, Mizarstvo Tekavčič. Po odličnih in izenačenih bojih je bila končna lestvica naslednja: 1. Mizarstvo Tekavčič 2. Cedevita 3. Košir dream team 4. Šmarje Stari 5. Loctite 6. Avtoprevozništvo Potočar Na splošno veselje domačih navijačev je zmagala domača ekipa in zasluži za prikazano igro vse pohvale. Druga domača ekipa je bila močno oslabljena, saj je zaradi poškodbe igrala brez svojega centra in seje le dostojno upirala višjim nasprotnikom. ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE želi vsem svojim članom , ostalim društvom, organizacijam in posameznikom, ki podpirajo našo dejavnost VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1997 ! Ekipa Mizarstvo Tekavčič za leto 1996 prvak občine Dobrepolje v košarki Naš kraj ŠPORT 1/1997 Skakalci SSK Račna zaključili uspešno sezono Za smučarsko skakalni klub RAČNA ni bilo leto 1996 samo prestopno, bilo je tudi prelomno, kajti uresničile so se nam dolgoletne želje, zgraditi letno zimski skakalni center, ki je prvi na tem koncu Slovenije (Dolenjske). Tako smo v letošnjem letu pripravili štiri skakalnice za pokritje s plastično maso (6m, I2m, 2()m, 30m), tako da bomo v letu 1997 začeli z. normalnimi treningi doma. Kajti brez. plastičnih skakalnic se lega športa ne da normalno razvijati. Čakali samo na zimo in sneg, ne gre več, saj se največ tehnike skoka otroci naučijo ravno čez leto na plastičnih skakalnicah. Zgladili smo tudi zajetje za vodo in hi-drantno omrežje okrog skakalnic, lako da imamo možnost zasneževanja v primeru suhe in hladne zime. Zgradili smo tudi klubske prostore, kjer imajo otroci garderobo in učilnico in kupili smo kombi za prevoz otrok na treninge in tekme. Skratka, postavili smo temelje, po katerih se tudi smučarski skoki začnejo na tem koncu Slovenije normalno razvijali. Kljub temu, da nismo imeli plastičnih skakalnic doma, smo čez leto trenirali pri drugih klubih po Sloveniji, ki te objekte že imajo pokrile s plastično maso in dosegli za nas kar nekaj lepih rezultatov. Pa si poglejmo le najboljše uvrstitve: 5. mesto dečki do 9 let Dani MIŠLENOVIČ 2. mesto dečki do 11 let Bojan ŠTRUBELJ 6. mesto dečki do 11 let Marko ŠTRUBELJ 3. mesto dečki do 13 let Tomaž STARIČ 9. mesto dečki do 14 let Gregor VERBAJS 12. mesto dečki do 15 let Gregor PODRŽAJ Pet dni poletnih skupnih priprav pa smo imeli tudi v Avstriji, v Beljaku, kjer so zgradili najsodobnejši skakalni center v Evropi. Tako, da sta 13-letni Gregor VERBAJS in 15-letni Gregor PODRŽAJ uspešno prestala svoj klubski krst, saj sla prva skakalca kluba, ki sta skakala na lOOrn skakalnici. Ob tej priliki vabim vse mlade, ki vas ta šport veseli, pridružile se nam (vso opremo dobite v klubu) v klubu na Cušpcrku ali na telefon kluba 764-261, kjer dobite vse informacije. Seveda vsega tega ne bi bilo brez sredstev naših sponzorjev in sredstev občine Grosuplje, katerim se iskreno zahvaljujemo in smo veseli, da vlagajo sredstva ludi v šport in se zavedajo, kako pomemben je šport za razvoj mladega človeka. Kajti želja nas vseh, ki delamo v športu je, da naj bi se vsak otrok ukvarjal s športom. Smučarski pozdrav! SSK RAČNA Lojze VERBAJS - studio - videoteka - fotokopiranje - uokvirjanje slik FOTOMŽIDEO "foto video tr9°vina R07M A N 'video uslu9e " snemanje nuz-iviMiM - ekspresna izdelava fotografij Adamičeva 24, 1290 Grosuplje, tel.: 061 762-117 FOTO VIDEO ROZMAN vam sporoča, da vse foto in video usluge, kijih izvršujemo za vas, sprejema tudi trgovina TRGOJANd.o.o. na VIDMU. Ob 25-letnici obrti vam v času od 15.12.1996 do 15.1.1997 FOTO VIDEO ROZMAN pri razvijanju filma in izdelavi nad 30 fotografij poklanja DARILO leica film 135/24, pri nakupu fotoaparata pa vam nudi 10% popusta. JLelimo vam vesele hožične praznike in srečno novo leto IQQJ Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur.l. SRS, št. 34/84 in Ur.l. RS št. 26/90), 20., 21. in 34. člena Odloka o pokopališkem redu na območju občine Dobrepolje (Ur.l. RS št.36/96)ter 9. in 16. člena Statuta Občine Dobrepolje (Ur.l. RS št. 26/95) je občinski svet na svoji 25. seji z dne 26. 11. 1996 sprejel PRAVILNIK o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug 1. člen Ta pravilnik določa merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških pripomočkov za izvajanje pogrebnih storitev, za vzdrževanje pokopališkega prostora in objektov ter za izvajanje ureditvenih in širi-tvenih del na pokopališčih. Merila veljajo za vsa pokopališča na območju občine Dobrepolje. Merila predstavljajo upravljalen pokopališča osnovo za izdelavo cenika za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. 2. člen Upravljalee pokopališča nudi v uporabo naslednje pokopališke pripomočke oziroma objekte: - uporabo obstoječe mrtvašnice za hrambo orodja in ostalih pripomočkov, - uporabo zaščite za sosednje grobove ob izkopu groba, - uporabo orodja za normalen izkop groba, - uporabo pogrebnega vozička, - uporabo vozička za prevoz, vencev in cvetja, 3. člen Upravljalee pokopališča je dolžan izvajati vzdrževanje pokopališkega prostora in urejali pokopališki prostor in prostor za odlaganje pokopaliških odpadkov. 4. člen Upravljalee pokopališča je dolžan skrbeti za pokopališki proslor do te mere, da se v prostoru nemoteno odvija pokopališka in pogrebna dejavnost. Upravljalee pokopališča je dolžan skrbeti tudi za širitev pokopališča ali iskanje nove lokacije, ko se ugotovi, da bo obstoječe pokopališče v bližnji bodočnosti zapolnjeno. 5. člen Nuđenje pokopaliških objektov in pripomočkov navedenih v 2., 3. in 4. členu tega pravilnika upravljalee zaračunava po veljavnem ceniku. 6. člen Stroški uporabe pripomočkov iz 2. člena tega pravilnika, so zajeti v ceni najemnine grobov. 7. člen Izvajanje storitev iz 3. člena tega pravilnika izvaja upravljalee pokopališča skozi vse leto. Sredstva zaračunava najemnikom grobov v enkratnem znesku enkrat letno, ki je sestavni del najemnine grobov. Sredstva se uporabijo za urejanje in vzdrževanje pokopališkega prostora z neposredno okolico. Letna najemnina grobov se zaračunava najemnikom po veljavnem ceniku in je različna za različno vrsto grobov: - enojni grob, - dvojni grob, - trojni grob, - otroški grob, - žarni grob. Sredstva se zaračunavajo po veljavnem ceniku v enkratnem znesku enkrat letno in so sestavni del letne najemnine grobov. 8. člen Ob prvem pokopu (nov grob) upravljalee najemniku zaračuna "pokopališko pristojbino" v enkratnem znesku. Sredstva upravljalee pokopališča uporabi v investicijske namene (širitve pokopališča, obnove, nove lokacije). Pokopališka pristojbina je različna za različno vrsto grobov: - enojni grob, - dvojni grob, - trojni grob, - žarni grob. V letu, v katerem najemnik plača pokopališko pristojbino, se najemnina groba nc obračuna. 9. člen Cenik na podlagi meril navedenih v tem pravilniku je dolžan izdelati upravljalee pokopališča, sprejeli pa Občinski svet občine Dobrepolje. 10. člen Upravljalee pokopališča je dolžan ob vsaki spremembi objavljati cenik na krajevno običajen način. 11. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Občinski svet občine Dobrepolje, objavi pa se v Uradnem listu RS. Stevilka:353-7/96 Datum: 26.1 1.1996 Predsednik Občinskega sveta Brane Brodnik dipl. ing. Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur.l. SRS, št. 34/84 in Ur.l. RS št. 26/90), 20., 21. in 34. člena Odloka o pokopališkem redu na območju občine Do brepolje (Ur.l. RS št.36/96 ) ter 9. in Iti. člena Statuta Občine Dobrepolje (Ur.l. RS št. 26/95) je občinski svet na svoji 25. seji z dne 26.1 1.1996 spre jel CENIK za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug S lem cenikom so določene cene najema grobov na osnovi Pravilnika o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških uslug. (V nadalj-nem besedilu Pravilnik). I. V ceni najemnine posameznega groba so zajeti stroški iz 2. čl. Pravilnika, višina najemnine pa je sledeča: za enojni grob: za dvojni grob: za trojni grob: za otroški grob: za žarni grob: 2.500,00 SIT 3.500,00 SIT 4.000,00 SIT 2.000,00 SIT 2.500,00 SIT 2. Pokopališka pristojbina, ki se računa v enkratnem znesku ob prvem pokopu (za nov grob) je sledeča: za enojni grob: 6.000,00 SIT za dvojni grob: 8.000,00 SIT za trojni grob: 10.000,00 SIT za žarni grob: 6.000,00 SIT ime Cenik slopi v veljavo, ko ga sprejme Občinski svel občine Dobrepolje in velja od 01. 03. 1996 dalje. Številka:353-7/96 Datum: 26.11.1996 Predsednik Občinskega sveta servis gospodinjskih strojev in hladilnih naprav MARJAN PETERLIN Dolščaki - Rob telefon: 781-456 (<\\< l hčh In toečtu> twwo leto! ______ Mercator -Kmetijska zadruga Dobrepolje d.o. o. Videm 36 zeli vsem članom zadruge in vsem občanom občine Dobrepolje lepe, vesele božične praznike in srečno, uspešno ter zdravo novo leto 1997 *1 mm _____ mam _____ ________(_) d.o.o. podjetje za trgovino in proizvodnjo, uokvirjanje slik, gobelinov, ogledal in kasiranje poni kve 70a, 1312 videm dobrepolje tel.: 061/787 692 tatjana blatnik direktor O&esel božič in srečno novo letal TIRS d.o.o. Kompolje 110a ■ tel./fax: 787-161 Obveščamo vas, da smo odprli pooblaščeni servis za vozila RENAULT. • prodaja org. rezervnih delov avtogume MICHELIN RENAULT w(Su_____^' Delovni čas: 8.00 -12.00 in 13.30 -18.00 sobota od 8.00 -12.00 22 Naš kraj OBVESTILA, ZAHVALE 1/1997 Odvoz komunalnih odpadkov za leto 1997 za občino Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v letu 1997 odvažalo komunalne odpadke po že ustaljenem planu odvoza: Kosovni odvoz odpadkov se bo izvajal dvakrat letno, med kosovne odpadke sodijo: Kosovni odpadki iz gospodinjstev: - pohištvo, - sanitarni elementi, - gospodinjski aparati, - drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovni odpadki niso: avtomobilske školjke in odpadki zbrani iz očiščevalnih akcij, ki se organizirajo ločeno od kosovnega odvoza. PLAN KOSOVNEGA ODVOZA ODPADKOV: Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov bo v: PETEK, 4.4.1997 KS PONIKVE, KOMPOLJE, STRUGE PONEDELJEK, 7.4.1997 KS VIDEM Jesenski odvoz kosovnih odpadkov bo v: ČETRTEK, 9.10.1997 KS PONIKVE, KOMPOLJE, VIDEM PETEK, 10.10.1997 KS VIDEM Javno komunalno podjetje Grosuplje se ob izteku leta zahvaljuje svojim uporabnikom za okolju prijazno ravnanje z odpadki,hkrati pa upamo, da bomo v čim krajšem easu lahko pripomogli k takšnemu ravnanju tudi v odročnejših krajih z namestitvijo ustreznih posod. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1997 VAM ŽELI Javno komunalno podjetje Grosuplje ZAHVALA ob smrti našega dragega očeta, dedija in brata JANEZA MAROLTA i/, Podgore št. 32 Ob njegovi nenadni smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki SO nam v dneh žalosti izrekli sožalje, delili z nami našo bolečino, zanj poklonili toliko cvetja in sveč ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sosedom in sovaščanom smo hvaležni za vso pomoč v naši stiski, kakor tudi za naše skupne molitve. Iskrena hvala g. župniku in diakonu za lep pogrebni obred. Lepa hvala tudi pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje ter obema govornikoma ob slovesu našega dragega pokojnika. Se enkrat prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Dobrepolje, 6. 12. 1996 Zvezda. Gledaš jo, večno. Tedaj se utrne. Tiho, kakor jc živela, jc odšla naša žena, sestra in teta KRISTINA ŠUŠTAR. Zahvaljujemo se vsem, ki sle ji v življenju delali dobro, ji lajšali trpljenje zadnjih dni. Še posebna zahvala naj velja patronažni sestri Mariji Stankovič. Zahvaljujemo se sosedom in drugim vaščanom za izraženo skrb in pozornost do naše tete, gospodu župniku za lep pogrebni obred in besede slovesa ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Se enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njeni KRIŽANKA NAVPIČNO: 1. Vas v Dobrepoljski dolini 2. Skupina osmih pevcev 3. Grški filozof 4. Evropska unija 5. Pesnik slovenske moderne 6. Kratica za avstrijsko poročevalsko agencijo 7. Moško ime 8. Poldrag kamen 9. 14. in 1. črka 14. Avtomobilska oznaka za Nizozemsko 16. Žuželka 18. Majhna država v Pirinejih 20. Konica 24. Prebivalci evropske države 26. Izvajalec 27. Veznik 29. Lanskoletna dobitnica Borštnikovega prstana 30. Vzklik pri bikoborbi 34. Žitarica 35. Vrsta ribe 36. Nikalnica 38. Avtomobilska oznaka za Rijeko (Sestavila: M.S.) VODORAVNO: 1. Naravna znamenitost Dobrepoljske doline K). Rdeči križ I I. Kemični simbol za lutccij 12. Obdobje, doba 13. Se delujoči vulkan na Siciliji 15. Nadstropje, del stavbe med dvema stropoma 17. Grška črka 19. Nravnost, nravstveno prepričanje 21. Okrajšava za starejši 22. Osebni zaimek 23. Kemični simbol za erbij 25. Avtomobilska oznaka za Sarajevo 26. Gorovje v Južni Ameriki 28. Ovoj, ovitek 31. Potočna žival 32. 16. in 15. črka 33. Filmski igralec Gibson 35. Brezpraven, nesvoboden človek 37. Ime legendarne filmske igralke Garbo 40. Osebni zaimek 41. Okrajšava za ednino 42. Irska (originalno) 43. Spojine amoniaka Dopisujte v glasilo *Jvf SKUPAJ PROTI KRIMINALU tel. 080-1200 Uprava za notranje zadeve Ljubljana __ \ "Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni" IChUlŽrflCA^FrO«**- Adamičeva KINOPROGRAM ZA MESEC JANUAR 97 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 PETEK, 10. jan., 19.30 uri ameriški ljubezenski triler NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV KRATKA VSEBINA: Plačanec in zakrknjeni morilec se noro zaljubi v zrelejših letih in tO ravno takrat, ko ga roka pravice ujame in obsodi na smrt... Briljantni triler, ki popestri žanr gangsterskih dram. NEDELJA, 12. januar, ob 15. uri in 19.30 uri ameriški akcijska kriminalka NEBEŠKI UJETNIKI KRATKA VSEBINA: Detektiv DAVE in njegova žena sla na počitnicah na plaži v Mehiškim zalivu. V morje strmoglavi letalo. Dave je izvrsten potapljač in iz razbitin reši edinega preživelega potnika, majhno južnoameriško deklico, ki jo posvoji. Kmalu po nesreči se začno vrstiti presenetljivi dogodki: grozijo mu skrivnostni tujci, skušajo mu ugrabiti posvojeno deklico, ubijejo mu ženo, FBI išče Iruplo, ki ga DAVE ni opazil med ponesrečenci... PETEK, 17. januar, ob 19.30 uri ameriška drama FENOMEN KRATKA VSEBINA: GEORGE MALLEY (JOHN TRAVOLTA) je prijeten fant, po poklicu avtomehanik. Na zabavi za rojstni dan ga obkroži svetlobna strela, ki jo ni slišal nihče drug, razen Georga. Od takrat dalje postane drugačen, vse začne razumevati v širši luči in celo napovedovati dogodke. Ljudje se ga prično izogibati in njegovo življenje se popolnoma spremeni.... NEDELJA, 19. januar, ob 15. uri in 19.30 uri ameriški akcijski film BLISK SMRTI (CLIMER MAN) KRATKA VSEBINA: Najnovejši akcijski film, poln nasilja, divjih voženj z. avtomobili, helikopterji, akrobacije v zraku, številne eksplozije, rešitve iz nemogoče situacije v poslednji sekundi, veliko pretiravanja, skratka, zajeti so vsi elementi dobrega, sodobnega akcijskega filma. Vabljeni vsi, ki vas akcijski filmi zanimajo - uživali bosle! PETEK, 24. januar, ob 19.30 uri ameriška romantična drama MULCI (BOYS) KRATKA VSEBINA: PATTY je lepa pe-tindvajsetletnica, ki po nesreči ubije svojega fanta, zato jo lovi policija. Skriva se v parku, kjer jo najde sedemnajstletni JOHN, ki se v PATTY noro zaljubi in jo skrije na svojem domu. Ljubezensko razmerje med mlado žensko in odraščajočim fantom postane vse bolj strastno. JOHNOVI prijatelji ga poizkušajo spametovati, vendar je mule do ušes zaljubljen in pripravljen PATTY brezkompromisno pomagati. Ko policija izve, kje se PATTY skriva postaja situacija vse bolj dramatična... NEDELJA, 26. januar, ob 15. uri in 19.30 uri ameriška nora komedija NENEVARNA SRČECA KRATKA VSEBINA: Film je parodija na filme s šolsko tematiko. Zloglasna šola, na kateri nobeden izmed učiteljev ne zdrži več kot eno šolsko leto, ima celo svoje pokopališče. Na šolo pride mlad učitelj, ki preseneti tako dijake kot vodstvo šole. Komedija je uspešnica filmske sezone 1996/97 in je po uspehu že dosegla komediji OČKA V KRILU in DEVET MEiSECEV PETEK, 31. jan., ob 16. uri ameriška Disneveva risanka PEPE IN PEPČEK KRATKA VSEBINA: PEPE in njegov sin PEPČEK se odpravita iskati jezero USODE, kjer se bosta namakala in lovila ribe. PEPE bi rad, da bi se s sinom ponov- no zbližala, saj ju nekako ločuje generacijska razlika, vendar PFPČEK bi raje ostal doma med svojimi vrstniki in s sošolko BUČKO, ki je končno pokazala zanj nekaj zanimanja.... Risanka je polna komičnih zapletov, ob katerih se boste nasmejali do solz. PETEK, 31. januar, ob 19.30 uri jugoslovanska vojna drama LEPE VASI LEPO GORIJO KRATKA VSEBINA: Po končanem kulturnem embargu so tudi na slovenski filmski trg začeli prihajati jugoslovanski (srbski) filmi. V tem filmu je prikazana srbska resnica bosanske državljanske vojne. V filmu so prikazane grozote, ki so se dogajale pred nekaj leti v Bosni in kar ležko verjamemo, da se lake grozote lahko dogajajo na pragu Evrope na koncu dvajsetega stoletja. NEDELJA, 2. februar, ob 15. uri in ob 19.30 uri ameriški zgodovinski spektakel ZMAJEVO SRCE KRATKA VSEBINA: Film je zgodovinski spektakel, ki pripoveduje o odnosu med pogumnim in velikodušnim vitezom BOVVENOM in njegovim spremljevalcem, pet metrov visokim in 13 metrov dolgim zmajem DRAGOM. Skupaj se borila proti izkoriščevalskemu in tiranskemu vladarju. Usoda tiranskega vladarja pa je neizogibno povezana z usodo poslednjega zmaja... Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.