j'Jorica" izhaja vsaki torek in soboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. (Jrcdništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturitii St. 9, kamor jo naslavljati pisnia. Nefraukirtuia pi sin a se ne sprejetnajo, enako se ne uvažujojo pisma brez podpisa. RokopiNi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorira" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za čctrt leta 2"50. Upravuiätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. /a o^las« se plačuje od čvetcrostopnf petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Posanu'/.ne štrvilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih ^oriških traiikah. Št. 50. V Gorici, v torek dne 22. junija 1909. Leto XI. 0 „malem okrainem glavarsfvu". V sobotni številki svojega lista smo prinesli poročilo o tiskovni pravdi Gas- ser-„Corriere", ki se jevršilav Cclovcu pred porotniki 15. t. in., po graški „Ta- gosposti". Danes naj nam bo dovoljeno dostaviti še nekoliko besedi po pristno nemškem in liberalnem listu „Freie Stimmen", ki izhaja v Celovcu. Ta list pise o rečeni pravdi pod zgore navede- nim naslovom doslovno sledeče: „Pravda radi žaljenja časti, katero je naperil c. kr. o k r a j n e m u g 1 a- varstvu v Gorici prideljeni namest- ništveni tajnik ir italijan^ko-klerikalni deželni poslanec (iasser proti ita- lijansko-liberalnemu listu „11 Corriere Friulano", v katere rešitev je bilo de- legirano porotno sodišče v Ce- lovcu, je vrgla živo luč na zmedeno poslovanje, ki mora vladati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici in kaj- pada tudi pri c. kr, namcstništvu v T r s t u. V toliko je bila ta pravda splošno avstrijskega pomena, ker jepo- kazala, da nikakor ni treba iti v Gali- cijo, ako kdo hoče najti pri političnih uradnikih burokratsko samovoljo, brez- umno starokopitnost in pomilovanja vredno nevednost. V nasprotju z jas- nimi določili postave so se odtrgali pe- čati od volivnih spisov pri c. kr. okraj- nem glavarstvu v Gorici, da, šli so celo dalje in so v zapisnika o volitvi na odločilni številki radirali. In, kar jenaj- boij gorostasno: nikakor ni bilo mogoče dognati, kdo je bil krivec pri ten grobih prestopkih postave, kateri bi se morali smatrati eventualno za zločin. Volivni komisar je bil namestništveni koncipist baron Teuf fen bach, kateri je igral kot priča naravnost pomilovalno ulogo. Podoba državnega uradnika, kakoršen ne sme biti. Radi protipostavnega od- piranja volivnih spisov se je skliceval na neki odlok c. kr. namestništva, ka- teri odlok je pa drug uradnik istega okrajnega glavarstva, ki je bil kot priča zaslišan, zanikal. Kdo je rnanipuliral z volivnimi Številkami, ni vedel navesti ta namestništveni koncipist in volivni ko- misar, ker je bil prepustil izračunanje glasovnih številk pisarju, ker je sam „šibek v matematiki". (Slo je za s o- Števanje(!) več vsot.) Ta priznana šibkost pa se ni omejila na „matema- tikö", marveč se je raztezala na vso spominsko zmožnost te plamenice gori- škega okrajnega glavarstva. jiffs***** „Ne morem se spomniti, imam slab spomin", bil je njegov odgovor na predsednikova vprašanja. In ta „slabi spomin" je prouzročil, da se pravda ni mogla pojasniti. Pravda je končala, ker ni bil doprinešen dokaz o udti«i^jL,nj^ mestniškega tajnika (iasserja pri nepo- stavnih dejanjih, s tern, da je bil obso- jen toženi urednik, ki je sicer napravil utis slamnatega moža, ali moralni ob- sojenec je bilo nedvomno c. kr. okrajno glavarstvo v (jorici in ž njim c. kr. na- mestništvo v Trstu, katero je trpelo pri uradu, ki je njeinu podrejcn, odnošaje, kateri ne smejo vladati v pravni državi niti na laško-slovenskih tloh. „Alalemu okrajnemu glavarstvu" na jugu je že- lezna metla zelo potrebna! Drugače se bo tain tudi še dalje na ta način ita- lijansko slovensko „regiralo". Tako nemški liberalni list. Ona že- lezna metla bil bi seveda Andrej (iabršček! Za usfanovilev hidrofehničnega urada v Gorici. Lravnava raznih vodnih tokov v naši deželi, ki pomenjajo stalno ne- varnost za obdelana zemljisča in tudi za bivališča, izpostavljena vsem besno- tam plim, je zahtevala precejšenj del deželno odborskega delovanja. Vlada, ki je hotela ugoditi najnuj- nejšim potrebam dežele, se je odločila ustanoviti v Gradišču c. J.) 0 d t r g a n e rastline vabijo dušo, da se naj ne navezuje na svet in na njega vabljivosti. „A ko ste s Kristu- s o m v s t a 1 i, i š č i t e k a r je g o r i -— h r e p e n i t e p o t i s t e m, k a r j e zgoraj. — Zakaj umrli ste in vaše ž i v 1 j e n j e je s k r i to s K r i s t u- soiii v Bogn. (Kološ. 3 1 -3.) 111. Na velikonočnih razglednicah do- bimo tudi upodobljena razna j e d i 1 a. Tu in tarn vidimo brhko kuharico gospico -- ki nese kos — in iz njega gleda lepo piece (velikouočna šunka). pomeni: Y ei i k o n o č n o jagnje. da tudi rimski obrednik govori 1J O blagoslovu Vel. jagnjeta. Katerokoli meso se za praznike pripravi, imenuje se po neka- terih krajih sploh: Velikonočno j agn j e. V velikonočnem jerbasu pa ne sme manjkati tudi hren t. j. hrenov a köre r. i k a (Armoräcia rusticana). Ta grenka korenika ima moč. da pouiaga prebaviti in tudi varuje gnjilobe, kar nas zopet spominja n e st r o hj i v o s t i. A skoro na vsaki velikonoeni raz- glednici dobimo jajce (piruh). ^tajerci rečcjo : pis a n k a ali r u m e n i c a. Neki narodi n. pr. Čehi in Aloravani imajo posebno n a d a r j e n o s t opisati velikonočne piruhe. Na Krasu imenujejo jajcc piruh se le, ko je pobarvano. Ako ni se barvano. rece otrok : Mama dajte jajce. ga born ,.p o p i r h a 1". Ni dvoma, da je jajce simbol (zna- menje) od smrti vstalega Zveličarja. Pisce preniaga lupino in izidc iz jajea. Krislus je premagal tjrob smrt in vstal od smrti. To je prva in uajpri- orosteiša razlaga. Toda navada piruhe jesti za Veliko noc, je jako stara. Že davno ima rimski obreduik blagoslov za.jajca. Na Angle- škem je v navadi velika kupčija. velik šport z jajci o Veliki noči. Toda ta jajca so umetna: iz sv i 1 e. a 11 a s a in dru- gih tvarin. Jajce se odpre in v njem ugledaš namenjeni dar: p r s t a n. ali kak drug predmet. ki ga je darovatelj namenil komu pokloniti. Poglcjmo pa nekoliko v zgodovino. Slomsek je bil napisal cel govor samo o „pisanki" (pirului). Tarn pravi tudi sledcce : A e 1 i u s L a tu p r i d i u s (to so bili stasis poznejšega cesarja AI e k- sandra S e v e r a) je znesla r u d e č e jajce ravno isti dan. ko se je rodil Aleksandcr. Starisi so v tem videli ve- liko sreco in so si prorokovali. da mora otrok postati eminenten moz. To se je spolnilo 1. 227 po Krist.. ko je Aleksan- der postal rimski cesar. Od tega časa so si ljudje dolili v znamenje v es ei ja p i s a n k e = r u in e n i c e — p i r u h e. (Slovenski prijatelj 1879 p. 102.) (Dalje prihodnjič.)