KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt pe LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 36 CELOVEC, DNE 3. SEPTEMBRA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Sence civilizacije Še vedno smo polni občudovanja sodobnega modernizma, čigar sadove neposredno čutimo tudi v našem gospodarstvu in gospodinjstvu. Lice našega gospodarjenja se bistveno spreminja, kmetije starega pomena kmalu ne bo več. Konje je spodrinil traktor, kose nadomestuje kosilnica, cepi mlatilnica, ročne žage motorka. V hlevu redimo plemensko živino in pri tem kalku-liramo z mlečnim ali mesnim trgom, avtomatični napajalniki in čistilci nadomeščajo pridne roke. Istotako se spreminja polje in vrt, gozd in travnik. V gospodinjstvu zapoveduje elektrika, ki nam kuha, lika, sveti, greje, čisti in vse to ob prijetnih zvokih radia ali televizije. Navadili smo se redne poti v trgovine in se tako zavestno včlenju-jemo v tako imenovano tržno gospodarstvo. Dobro nam gre in neradi mislimo na minule čase ter njihovo romantiko. V velikem svetu je govor o poindustrij-ski družbi, ki se razvija v polno avtomatizacijo tehničnega in upravnega dela. U-k var j a jo se o orjaških mestih, ki bodo štela do 100 milijonov prebivalcev. Preglavice jim dela problem rasti števila prebivalstva, ki ga bo konec stoletja na svetu 7 milijard. Z drogami in medikamenti bodo dosegli skrajne uspehe in že se bavijo z mislijo, da bi za ljudi celo uvedli umetno zimsko spanje. Torej civilizacjia, o kakršni še pred dvajsetletjem niso sanjali. Ples s hudičem Pod tem naslovom je že v deveti nakladi izšla knjiga Guntherja Schvvaba, ki je v njej posvetil vso pozornost sencam civilizacije in v obliki fantastičnega romana nakazal nevarne probleme modernega razvoja. Dejstvo, da se s temi problemi, ki po-stajajo čedalje bolj pereči, bavijo danes številne mednarodne organizacije, kot so to EGS, Comecon, OECD in slične, pove, da imamo opraviti z resno zadevo. Številne države — Velika Britanija, Amerika, Japonska, Nemčija in v zadnjem času tudi Avstrija — uvajajo protiukrepe, ki naj omilijo sence civilizacije. Oglejmo si te sence v naslednjem: Zastrupljevanje zraka. — Brez zraka ni življenja, do 26.000-krat vdahnemo dnevno zrak vase. V isti meri, kot raste industrija in puhajo njeni dimniki strupene pline v zrak, se zastruplja ozračje, pa naj si je dim, saje, cementni, mavčev, premogov ali kemičen prah. Dnevno leže nad llerlin dvatisoč ton saj in pepela, nad sto tisoč ton dnevno pokrije westfalsko pokrajino. Sonce se skriva za modrikasto-sivim pajčolanom, ljudje se pritožujejo vsled glavobola, migrene, raka, krvnega pritiska, število motornih vozil raste z vsakim letom. Samo v New Vorku vozi 6 milijonov, v Zapadni Nemčiji 180 tovornjakov na 1000 ^eb, v Avstriji pridejo štiri osebe na en ^bni ali tovorni voz. Okuževanje vodovja. — Voda Je za človeka nenadomestljva in tudi nerazložljiva. Kot kroži kri v človeškem tele-$n, se v mogočnem toku preliva v dežju, ki pada v morja ali na zemljo. V neštetih potokih, rekah in veletokih kroži po suhem in P°ji zemljo in se z izhlapevanjem vrača na-^j v deževje, sneg in led. Civilizacija krši zakone vodnega obtoka. Afriške in ameriške goličave in posekanine, evropske me-* orači je in regulacije imajo za posledico, tta pada vodna površina in se niža raven talne vode. Zemlja postaja stepa, pridelek Pada. Umetne vodne naprave v Kaliforniji lmajo za posledico, da doteka s padcem talne vode morska voda vedno bolj v četno. Njujorška pitna voda postaja vedno , lj grenka. A hujše je, kar doteka iz sto-tsočih tovarn in mest v reke. Vse velike Rusija druga pomorska sila Sovjetska zveza je za Združenimi državami druga najmočnejša pomorska sila in si prizadeva, da bi si pridobila nadvlado na vseh svetovnih morjih. O tem govori v uvodu knjiga o mornarici, ki je izšla te dni v Londonu pod naslovom »Jane’s Fighting Ships« in katere avtor je Raymond Blackbum. Povečanje sovjetskih pomorskih sil v letu 1970 narašča skokoma .in jih lahko primerjamo samo še z valovanjem morja ob času plime, piše izdajatelj zgaraj omenjene knjige. Nove vojne ladje in dva milijona ton novih trgovskih ladij pove zgovorno, kako si Sovjetska zveza przadeva doseči nadvlado na morju. Na drugi plati pa je večji del ameriškega bradovja zastarelo — ladje izvirajo deloma še iz druge svetovne vojne. Kot sila pomembno je Blackburn podčr- O tem vprašanju je dal nekaj pojasnil Nixonov predstavnik Ziegler, ki je dejal, da bi lahko te nadzorovalne sile uporabili v določenih okoliščinah po doseženem sporazumu med Arabci in Izraelom. Sicer pa predsednikov predstavnik ni hotel podrobno razložiti predloga. Kljub temu pa so nje- reke sveta vodijo le še nekako gnojnico. Vsa glavna avstrijska mesta z Dunajem vred kanalizirajo neposredno v reke ali jezera. O štajerski Muri trdijo, da je najbolj umazana reka naše države. Res se je tozadevno že mnogo storilo tudi pri nas, a nikakor brez vzroka je minister Weihs napovedal nove zadevne odredbe. Hrušč in trušč. — čas je zlato, je moderno pravilo. Zato ta strašni nemir na cestah in tirih, v delavnicah in pisarnah. Stroj gospodari in diktira s hruščem in truščem. Pozabljamo, da se danes vedno bolj žurimo tudi že pri jedi in govorjenju, v spanju in med zabavo. Vse naše življenje se nahaja v čudnem tempu. Vse na cesti hiti in dirja, moderna letala hite s soncem okoli zemlje, v šestih urah z Dunaja v New York. Hrušč ubija duha, utruja možgane, izsesava srce. Merijo ga v fonih in so dognali, da je do štirideset fonov še znosen za človeka, cestni hrušč pa dosega že svojih 90 fonov; njegova posledica pri ljudeh in živalih so rastoča nervoza in stalni nemir. Umetna krmila in živila. — Nekoč so bila krmila in živila darilo narave, danes pa so tržno blago, za katero velja- tal dejstvo, da je Sovjetska zveza najprej osredotočila vso svojo pozornost samo gradnji podmornic na atomski pogon, sedaj gradi istočasno tudi konvencionalne vojne ladje. Po njegovih cenitvah ima sovjetska mornarica več kot 75 atomskih in 320 dizelskih podmornic. Prav zaradi tega svetuje Blackburn Veliki Britaniji, naj gradi več dizelskih podmornic v patruljne namene, dokler ne bo posedovala dovoljno število atomskih podmornic. Trenutno ima britansko pomorsko brodovje le osem atomskih in 27 konvencionalnih podmornic. O-menjena knjiga se zavzema tudi za okrepitev pomorskih sil Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO). 73. izdaja Blackburnove knjige vsebuje podrobnosti o 15 tisoč ladij in mornarskih vozil več kot iz sto dežel. gove izjave značilne. Dejal je, da je sedaj čas tajne diplomacije in da trenutno ne predvidevajo novih pobud. Opravnik VVashingtona je poudaril, da sta obe velesili tesno vpleteni v sedanji položaj na Srednjem vzhodu in da Izrael zahteva konkretne varnostne ukrepe, ki bodo zajam- jo zakoni modernega gospodarstva. Žita, riž in koruza bodo odveč, ko bomo znali umetno pripravljati razne vitamine, minerale, encime in kisline. Mast že proizvajamo umetnim potom. Umetna gnojila so nam v obilju na razpolago iz odpadkov težke in kemične industrije. Navidez je torej umetne hrane in krme več ko preveč. Vedno bolj prefinjena bodo jedila dotlej, da jih nadomestijo kemične tablete. — Res je, vlade posvečajo hranilom in krmilom vedno večjo skrb, vedoč, da je z njimi lahko nevarno ogroženo vse organsko življenje. In kakšen bo konec? Prej ali slej se bo človeštvo naveličalo te nevarne igre s civilizacijo. Že danes raste težnja po nepokvarjenosti narave, po svežini ozračja, po čistoči in miru, po preprosti hrani, po naturnem življenju. Stara romantika se sicer ne vrne nikdar več, a ljudstva si bodo zaželela nove romantike, ki bo izžarevala lepoto in toploto in zavračala mrzli razum. Ljudstva si bodo zaželela duhovnosti in molitve in jim bo, kot bi sc vzbujala iz težkih neprijetnih sanj. OBJAVA Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence ob jesenskem terminu bodo v torek, dne 15. septembra 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejenme izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straBe 22. Za izpit je treba predložiti tele dokumente: 1. Rojstni list; 2. Dokaz avstrijskega državljanstva; 3. Spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo čili, da morebitni dejanski sporazum ne bo »navaden kos papirja«. Nixonov predstavnik je podčrtal, da morata obe velesili imeti »dopolnilno« vlogo in »sodelovati« pri spoštovanju arabsko-izraelskega sporazuma. Dejal je tudi, da morajo Združene države Amerike ostati na Bližnjem vzhodu zaradi njihovih političnih, gospodarskih in vojaških interesov. Svoja pojasnila je Ziegler zaključil takole: »Ce hočemo, da bo na Srednjem vzhodu zavladal mir, je potrebno, da so Združene države Amerike tam prisotne in je za to tudi stvarna ugotovitev, da tako Bela hiša kot Moskva morata odobriti vsebino mirovnega sporazuma.« V Nixo,nov,i vladi so izjavili, da bodo Združene države Amerike premestile iz Vietnama na Srednji vzhod edino doslej, najbolj 'izpopolnjeno letalsko izvidniško napravo za nadzorovanje premirja. Wa-shingtonska vlada meni, da je ta naprava sedaj mnogo bolj potrebna na Bližnjem vzhodu kot v Južno vzhodni Aziji. Kot poročajo iz New Yorka, deluje naprava na izredno zapleten način in je zelo točna. Doslej je več kot leto dni uro za uro oddajala iz Vietnama sprejemnemu centru pri VVashingtonu vse dobljene podatke. V ameriških vladnih krogih poudarjajo, da bodo s tem lahko točno nadzorovali vsako kršitev premirja, da ne bo več prišlo do izraelskih in arabskih medsebojnih obtožb, ki so že ogrožale izraelsko-ameriške odnose. KRATKE VESTI • V nedeljo zjutraj so v Sarajevu čutili slabši potres. Njegovo središče je bilo približno 20 km jugovzhodno od mesta, nekje pod Jahorno planino. Njegova moč v potresnem središču je bila pete stopnje, v mestu samem pa med tretjo in četrto stopnjo. (Jakost potresa se ocenjuje po Richterjevi ali Mercallijevi skali.) • Na jordanskega kralja Huseina je bil v torek — že drugi v kratkem času — ponovno izvršen atentat. Po poročilih aman-skega radia so neznanci streljali na kolono avtomobilov, ki je bila na poti na letališče in v kateri se je nahajal tudi kralj. Krogle atentatorjev pa so zgrešile svoj cilj. NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV vabi na SPOMINSKO PRIREDITEV ki bo 27. septembra 1970, ob 14.30 v Glasbenem domu v Celovcu Spomnili se bomo: 100 let slovenskih taborov na Koroškem 50 let plebiscita 25 let osvoboditve in konca druge svetovne vojne 15 let podpisa avstrijske državne pogodbe Sodelujejo: Folklome-glasbene skupine koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in primorskih Slovencev. Presenetljivi predlog ameriške vlade Vojaški delež ZDA — Sovjetska zveza za mir na Srednjem vzhodu Komaj so se začeli prvi razgovori posredovalca Organizacije združenih narodov Gunnarja Jarringa s predstavniki Izraela ter Egipta in Jordanije za dosego miru na Srednjem vzhodu, zo Združene države Amerike predložile presenetljiv predlog o skupnem vojaškem deležu, ki naj bi vzdrževal mir na Srednjem vzhodu po doseženem spo- razumu. OD TEDNA DO TEDNA JUGOSLAVIJA GLAVNA POBUDNICA KONFERENCE NEBLOKOVSKIH DEŽEL Kot je znano, se bo pričela v torek, 8. septembra, konferenca neblokovskih držav v Lusaki v Zambiji (Afrika). Te konference se bo udeležila tudi Jugoslavija, na čelu delegacije bo sam predsednik Tito, za sklicanje tega srečanja je dala glavno pobudo vprav Jugoslavija. Tudi Suharto na srečanju neblokovskih držav Predsednik Indonezije general Suharto je govoril o dosežkih, s katerimi se ponaša Indonezija po proglasitvi republike 17. avgusta 1945. Dejal je, da hoče Indonezija ostati nevtralna ter prijateljsko sodelovati na gospodarskem in na tehničnem .področju z vsemi državami na Zahodu, pa tudi z državami v komunističnem taboru. Nekateri so domnevali, da se bo Indonezija naslonila na Zahod. To ni točno. Suharto je pozval velike sile, naj si prizadevajo za mirno rešitev svetovnih sporov. Udeležil se bo tudi konference neuvrščenih držav v Lusaki. TITO ZA SPRAVO Z ALBANIJO Tudi letos se je Tito med poletnimi počitnicami podal na potovanje po nekaterih predelih Jugoslavije. Tako je obiskal tudi Črno goro, Sandižak ter Kosovo in Metohijo. Nazaj grede se je ustavil tudi v Splitu, kjer se je sestal z malijskim zunanjim ministrom Coulibalyjem. V Žabjaku se je v svojem govoru dotaknil tudi odnosov z Albanijo. Dejal je, da hoče Jugoslavija imeti prav tako dobre odnose z Albanijo kakor z drugimi sosedi. Med vojno so se Jugoslovani z ramo ob rami skupno z Albanci 'bojevali proti sovražniku. Tudi danes imamo mnogo skupnega, je pripomnil Tito, zato bi se morali čim več sporazumevati med seboj, čeprav sta sistema različna; to ne bi smelo biti vzrok za slabe odnose. Danes so dane možnosti za razširitev odnosov tudi na gospodarskem področju. Tito je prepričan, da albansko ljudstvo ne bo zavrnilo roke, ki mu jo ponuja Jugoslavija. V NEW VORKU SO SE ZAČELA POGAJANJA Med predstavniki arabskih in izraelske države, in sicer pod okriljem Organizacije združenih narodov. Posreduje zopet švedski veleposlanik v Moskvi Gunnar Jarring, poleg njega tudi glavni tajnik OZN U Tant. Ameriška in sovjetska diplomacija si prizadevata, da bi vplivali na pomiritev med Izraelci in Arabci. Verjetno bodo ruski in ameriški opazovalci pod okriljem Organizacije združenih narodov dalj časa nadzirali položaj ob kanalu. MED SOVJETSKO ZVEZO IN ZDA SPORAZUMNA POBUDA ZA MIR NA BLIŽNJEM VZHODU Spričo pristanka arabskih držav in Izraela na 90-dnevno premirje, ki ga je predlagala Amerika, se komentatorji na splošno strinjajo v tem, da je do premirja prišlo na podlagi ameriškega, oziroma sovjetskega nasveta. Nasser je premirje sprejel po svojem daljšem obisku v Moskvi, izraelski vlada je storila isto očitno pod pritiskom ameriške diplomacije. Izraelski vojni minister je dejal, da je Izrael prešibak, da bi se upiral Ameriki. Šest predstavnikov politične skupine GA-HAL, ki jih vodi Menaher Begim, rojen na Poljskem, je protestiral proti premirju in izstopilo iz vlade. Menaher Begim je proti umiku izraelskih čet in zahteva obnovitev »svetopisemske države«. Sprejem premirja je po njegovem mnenju drugi Miinchen. Zasluga za premirje gre v veliki meri tudi U Tantu, glavnemu tajniku Organizacije združenih narodov. Pogajanja v imenu OZN vnovič vodi Gunnar Jarring. ZDA NAJ BI ZAJAMČILE SPOŠTOVANJE NOVE ARABSKO- IZRAELSKE POGODBE Predsednik odbora za zunanje zadeve v ameriškem senatu sen. Fulbright je izjavil, da podpira Nixonovo politiko za rešitev spora med Arabci in Izraelci. Po njegovem mnenju je pravilno, da pri reševanju spora posreduje Organizacija združenih narodov; sicer je znano, da Izraelci ne zaupajo OZN. Treba je zajamčiti obstoj izraelske države, ker to želijo tudi milijoni ameriških Judov. Zato je treba arabsko-izraelski sporazum pred Organizacijo združenih narodov zajamčiti z vzporedno pogodbo, med Združenimi državami Amerike in Izraelom. Med Sovjetsko zvezo in arabskimi državami ni potrebna posebna pogodba, saj se Sovjet- Koroška demarkacijska črta in plebiscit (7. nadaljevanje) b) Dogodki z dne 6. in 7. januarja (1919.) so v tem pogledu značilni. Dogodki so se, kot smo ugotovili, razvijali takole: Okrog 2. decembra (1918.) so se pojavile jugoslovanske čete v Rožni dolini in so jo kmalu nato vso zasedle. Poleg vojaških čet so s pomočjo jugoslovansko usmerjenih Slovencev v tem predelu organizirali še tako imenovano »Narodno »stražo”. Velika in starodavna puškama v Borovljah (v Rožni dolini) jim je omogočila, da so oborožili svoje redne in neredne vojaške čete vsaj s športnimi, lovskimi puškami, ki pa bi mogle biti zelo učinkovite v vsakem nerednem vojskovanju. Dva meseca po jugoslovanski zasedbi, dne 6. in 7. januarja, so v veliki naglici mobilizirane avstrijske čete zasedle vso Rožno dolino, in to v 30 urah brez vsakih omembe vrednih žrtev na eni in na dmgi strani. Najbolj nezaslišano dejstvo vsega tega dogodka in v katerega nismo hoteli verjeti, dokler nam ga niso z več strani potrdili tudi pro-Jugo-slovani sami, pa je to, da se je borba začela pri Podkloštru z napadom oboroženih čet (med katerimi so se delno nahajali tudi Slovenci) iz Ziljske doline. Z drugimi besedami so borbo začeli Slovenci, ki sami niti niso bili Rožani, ampak so se borili za to, da osvobodijo Rožno dolino jugoslovanske okupacije, da bi tako zopet odprli njene zveze s tržnim središčem v Beljaku. Napad se je potem nadaljeval s pomočjo Slovencev iz samega Roža in mase slovenskega prebivalstva niso nudile nobenega odpora. Radi bi tukaj omenili, da ta dogodek, ki seveda z vojaškega stališča ni vreden omembe, vendarle jasno razodeva stvarno mišljenje ljudstva v Rožni dolini in v sosednih slovenskih predelih Ziljske doline. Res je, da so bili med avstrijskimi četami, ki so zavzele Rožno dolino, tudi bivši mornarji avstrijske mornarice, ki so se pravkar vrnili domov na Koroško. Kljub temu pa je ves ta dogodek tipičen primer nerednega vojskovanja, pri katerem nobena stran ni uporabila topništva. V vsa- kem takšnem nerednem vojskovanju je prijateljsko odnosno sovražno razpoloženje ljudstva vedno zelo močan in mnogokrat odločilen činitelj. Evo vam tukaj primera, ko so Jugoslovani imeli dva polna meseca, da oborožijo in organizirajo v glavnem slovensko prebivalstvo. Imeli so pri rokah svojo lastno puškamo v Borovljah. Res je, oni so stvarno tudi organizirali in oborožili prebivalstvo, v kolikor jim je to bilo mogoče. Toda kljub vsemu temu so jim v 30 urah odvzeli vse to ozemlje. Skrbno preiskovanje tega dogodka nam ni moglo odkriti niti enega samega primera, da bi kakšen oborožen pro-Jugoslovan kdaj streljal na raztresene avstrijske odrede, ko so začeli prodirati proti neposrednemu dravskemu rečnemu obrežju. Da, tudi borbe za prehod reke tako rekoč niso omembe vredne. Možje, ki so po svoji lastni izjavi pro-jugoslovanski, in celo takšni, ki so priznali, da so se borili v jugoslovanski »Narodni Straži”, so nam potrdili nezaslišano trditev, da so se mnogi Slovenci iz Rožne doline pridružili Avstrijcem severno od Drave, še predno se je začel napad, in da so prišli v Rožno dolino skupno z Avstrijci, da naženejo Jugoslovane iz tega ozemlja, in nadalje tudi prav tako nenavadno trditev, da so se med četami, ki so začele borbo pri Podkloštru, nahajali tudi Slovenci iz Ziljske doline. Avstrijci trdijo, da so sploh vsi, ki so se skupno borili pri Podkloštru, bili Slovenci. Toda, kar je važno, je samo to, da so po priznanju obeh taborov Slovenci zares bili med njimi. S kratko besedo, ako izvzamemo malenkostne borbe pri prekoračenju reke, so neredne avstrijske čete naravnost šle na sprehod skozi vso Rožno dolino in zavzele to slovensko ozemlje. Nikjer ni bilo slišati o kakšnih »zabarikadiranih kmetih”, ki bi se borili za svojo domovino in za svoj narod. 11. S stališča posledic za nadaljnjo ohranitev miru in reda smo trdno prepričani, da Rožne doline ne smemo vrniti Jugoslovanom in to niti samo za- ska zveza že tako briga za obstoj arabskih držav, ki so njene zaveznice. MED LONDONOM IN NASERJEM Angleški zunanji minister Alec Douglas Home je dejal, da v Egiptu vlada Sovjetska zveza. Predsednik Naser bi bil zaradi tega skoraj prekinil diplomatske odnose z Anglijo, vendar tega le ni storil. Pač pa se je pokazalo kmalu, da ni pozabil pikre pripombe angleškega zunanjega ministra. Ko je namreč s posebno noto sporočil Američanom, da vlada Egipta sprejme ameriški predlog glede premirja z Izraelom, se je angleški veleposlanik zanimal, zakaj ni o tem gledišču egiptovske vlade obvestil tudi Velike Britanije. Naserjev predstavnik je nato odgovoril: Naj Angleži zahtevajo prepis egiptovske note od Američanov! ZBLIŽEVANJE S KITAJSKO Maja je odpotoval iz Beograda v Peking general Bogdan Oreščanin kot veleposlanik Jugoslavije. Na poti v Beograd je zdaj kitajski veleposlanik TSENG TAO, ki bo predstavljal Kitajsko v Jugoslaviji. Od leta 1962 do 1966 je bil kitajski veleposlanik v Alžiru. Prav tako je na poti iz Pekinga v Budimpešto novi kitajski veleposlanik Lu Chihsien. V zadnjem času se Kitajska zbližuje tudi z Indijo. KITAJSKA JE OBOROŽILA PALESTINCE Hani Aboul Hasan, član osrednjega odbora palestinskega gibanja El Fatah, ki se je pred kratkim po nalogu vodje tega gibanja Arafata mudil na Kitajskem, je v Amanu na ljudskem zborovanju ob proslavi palestinske revolucije izjavil, da je ljudska Kitajska poslala palestinskim gverilcem moderno in učinkovito orožje. Imperialistične države in protirevolucionarne sile lahko ubijejo Vasserja Arafata, kakor so leta 1948 ubile palestinskega voditelja AbehKadesa Huscinija, toda današnja palestinska revolucija ima dovolj drugih voditeljev in revolucionarjev, ki ne bodo položili orožja; Aboul Hasan je dodal, da so palestinski revolucionarji izdelali načrt za osvoboditev Palestine. Napadel je tudi Sovjetsko zvezo, češ da sodeluje z Ameriko proti zahtevam Palestincev. Neki pariški list pripominja, da imajo Palestinci prav malo orožja iz. Kitajske, pač pa da so prejeli 70 do 80 odstotkov orožja iz vzhodnoevropskih držav. časno. Če bi se to zgodilo, si ne materno misliti, kako naj bi slovesna obljuba koroške vlade, da se bo držala določb premirja vzdolž razmejitvene črte, v bodoče jamčila za to, da se prepreči ponovitev dogodkov z dne 6. in 7. januarja, kot smo jih opisali. Mimogrede povedano moramo reči, da je avstrijska zasedbena uprava v Rožni dolini na nas napravila vtis. Srečali smo namreč pro-Jugoslo-vane, ki se prav nič niso obotavljali izpovedati odkritosrčno, da so se borili v vrstah jugoslovanske »Narodne straže” še komaj pred tremi tedni — a so bili na svobodi. Prav tako nismo pri pro-Jugo-slovanih naleteli na kakšno obotavljanje, da ne bi odkrito v prisotnosti Avstrijcev — in celo avstrijskih čet — priznali svojo politično pripadnost, niti na najmanjši dokazilni znak za to, da se nahajajo pod kakršnim koli nasiljem pod avstrijsko okupacijo. 12. Predel IH, ki ga imenujemo »Velikovško Koleno” (Volkermarkt Salient). Tudi razpravljanje o tem predelu lahko mimo opustimo z ozirom na izjave profesorja Kemerja in majorja Martina, ki se strinjata z našim mišljenjem, da naj v celoti ostane pod Avstrijo, in to kljub temu, da je profesor Kemer dodal, da bi »on osebno ta predel raje prepustil Jugoslovanom'’. 13. Predel IV, to je Podjunska dolina, zahteva posebno podrobnostno razpravo, kajti profesor Ker-ner se ne strinja z našim mišljenjem, da naj razmejitvena črta teče po južni črti in da sc naj potemtakem Jugoslovani umaknejo s tega ozemlja, dokler v Parizu ne najdejo končnoveljavne odločitve. 14. Z zemljepisnega stališča smo mišljenja, da je Karavanška (rdeča) črta boljša kot pa Dravska (modra) iz tistih razlogov, kot smo jih navedli zgoraj pri razpravljanju o Rožni dolini. Pri tem se zavedamo dejstva, da v Podjuni rdeča črta ne pelje po takih strmih in neprestopnih grebenih kot v Rožni dolini. Kljub temu pa mislimo, da je boljša od dravske. Tukaj naj opozorimo na eno podrobnost namreč, da naj razmejitvena črta sledi razvodnici preko Jezerskega sedla in ne stari koroški meji, kakor to kaže rdeča črta. Tukaj gre v stvari samo CEMENTNI ZABOJI AMERIŠKEGA ŽIVČNEGA PLINA GLOBOKO POD MORJEM Ostra (polemika o smrtno nevarnem živčnem plinu »SARIN«, ki so ga pridobili Američani na podlagi nemškega recepta, se je zaključila s .potopitvijo strahotnega tovora na stari ameriški ladji tipa LIBER-TY, »BARON RUSSELL BRIGGS« oto vzhodni obali Floride, kjer je morje globoko 5000 metrov. Protesti floridskega guvernerja in angleške vlade pa tudi svetovno znanih osebnosti niso zalegli. Opozarjali so na nevarnost, da morje razje cementne in jeklene zaboje, v katerih leži 12.450 raket s konicami, ki so napolnjene z živčnim plinom, in da se bo nato plin širil proti Bermudi in Baham-skim otokom ter nevidno zastrupljal morje, ki bo z »zahodnim tokom« prenašalo plin po vsem Atlantiku in tudi proti Evropi. Zastarele rakete B-55 so spravljene v 416 zabojih; v dveh zabojih so tudi mine M-23. Američani so prvotno nameravali uporabiti plin v korejski vojni, vendar se je predsednik Trumam temu uprl, medtem je bilo sklenjeno premirje. Skladišča živčnega plina so bila doslej v Annistonu (Aljaska) in Lexingtonu. Kakor rečeno, so formulo za pridobivanje tega plina sestavili nemški kemiki med zadnjo vojno, vendar Nemci še niso utegnili proizvesti plina, ki je zdaj znan pod imenom SARIN. ŠE NEVARNOST PRED KOLERO? Po podatkih Svetovne organizacije za zdravstvo v Ženevi se je letos pojavilo 11.219 primerov kolere, in to v 12 državah. Doslej je bilo 1833 smrtnih primerov. Lani je za kolero zbolelo v vsem letu 30.000 ljudi, umrlo pa jih je 4000. Čeprav je letos manj primerov, se kolera hitreje širi; podatki o tem bodo prispeli pozneje. Od leta 1961 se je kolera pojavila v 26 državah, in to predvsem na Daljnem vzhodu. MED ČRNIMI IN BELIMI AMERIŠKIMI VOJAKI Prejšnji četrtek je prišlo v vojaški baraki v zahodnem Berlinu, 'kjer so nastanjeni ameriški vojaki, do spopada med vojaki bele in črne polti. V začetku sta bila na vsaki strani po dva vojaka, toda pozneje, ko je nastopila vojaška policija, se je spor zaostril. Skupina črncev se na poziv straže ni hotela raziti. Aretiranih je bilo pet vojakov, osem pa jih je v zdravniški oskrbi. Najhuje je bil ranjen član vojaške policije. za nekaj kvadratnih milj in tudi avstrijske oblasti to ozemlje brez nadaljnega priznavajo Jugoslovanom. 15. S stališča narodne volje poudarjamo, da nas je naše raziskovanje prepričalo, da je čustvovanje večine — dasi neznatne — prebivalstva na strani Avstrijcev. Na tem področju so samo štirje večji kraji (recimo S prebivalstvom med 1 do 2 tisoč). Vsa ta večja naselja so izrazito proavstrijska. S tem, da smo hoteli spoznati mnenje podeželja, smo torej svoje raziskovanje omejili zgolj na ljudi, ki smo jih srečavali na cestah. Tako smo nekega dne zaustavili vsakogar, ki smo ga srečali na glavni poti na trg v mesto. Slučajno je bil tudi tržni dan. Na ta način smo mislili, da bomo gotovo mogli ugotoviti projugoslovanska razpoloženja, kajti, tako smo računali, bogatejše mestno nemško prebivalstvo bo ostalo doma. In res, večina ljudi, ki smo jih izpraševali, so bili po rojstvu Slovenci. Toda kljub temu in navzlic dejstvu da je to področje bilo pod trdo roko jugoslovanske okupacije, in povrhu še poleg tega, da so nas jugoslovanske zasedbene oblasti povabile na njihovo področje in so vedele, da smo tam, je bil rezultat našega preiskovanja neznatno v prid proavstrijskega razpoloženja. Naleteli smo celo na takšne skrajnostne primere Slovencev, ki sploh niso znali nemško in ki žive po oddaljenih slovenskih vaseh, a ki so kljub temu izjavili, da bi bili raje pod Avstrijci kakor pod Jugoslovani. Vrhu tega smo dobili tudi vtis, da pripadajo proavstrijski Slovenci boljši ljudski plasti kakor pa projugoslovanski Slovenci. Pod oznako »boljše plasti” seveda ne razumemo onih, ki so bogatejši, ampak samo one, ki so se nam zdeli na splošno boljši kot ljudje. 16. Umik jugoslovanskih čet na južno stran Karavank more imeti dobre in slabe posledice. S stališča ohranitve miru je to vprašanje zelo problematično. Izjaviti moremo samo to, da smo mnenja, da bo mir in red lažje ohraniti v Podjuni, če se Jugoslovani umaknejo, kakor pa če ostanejo. Obe alternativi bi mogli na kratko opisati (rezumirati) na sledeči način: (Dalje prihodnjič) Rev. Jurij M. Trunk - stoletnik Cleveland. — Znani slovenski duhovnik Jurij M. Trunk je praznoval v torek, 1. septembra t. L, stoletnico svojega življenja. Sto let v zgodovini človeštva je bore malo; sto let v življenju posameznega človeka je pa — vsaj še danes — zelo zelo lepa doba. Redek je namreč človek, ki jo dočaka. Posebna božja milost je to. Vsak izmed nas namreč rad živi. Kaj bi npr. prenekateri nied nami dali, da bi lahko tako dolgo živeli — zdravi, veseli in korajžni tako, kot je vedno bil in je še vedno naš gospod slovenski jubilant stoletnik. Gospod Jurij M. Trunk velja danes za najbolj starega slovenskega duhovnika na svetu. Gotovo je vesel in zlasti še Bogu hvaležen, da je dosegel tako častitljivo starost. Njegovega visokega življenjskega jubileja Pa se veselimo tudi mi, njegovi rojaki, in smo zanj tudi mi Bogu zelo hvaležni. Razen tega pa je gospod Jurij M. Trunk ko gre na veliki petek prvič k izpovedi.« . '»Vsak sam najbolje ve, kaj sme,« je delal Bracy. »A vendar bi se človek zaklel, da ti je več do mošenj- starega oderuha ne-8° do črnih oči njegove hčere.« »Oboje lahko občudujem,« je odvrnil templjar; »mimo tega je stari Žid le na pol moj plen. ‘Kar vzamem njemu, moram de- liti s Front de Boeufom, ki nama ne 'bo zastonj posodil svojega gradu. Od najinega pohoda hočem imeti nekaj, kar morem smatrati za svojo izključno last, in zato sem se sklenil nagraditi z ljulbko Židinjo. A zdaj-, ko veš, kam me vleče, se vrneš k prvotnemu načrtu, ali ne? — Saj vidiš, da ti z moje strani ne preti nikaka nevarnost.« »Ne,« je rekel de Bracy, »ostati hočem pri svojem novem načrtu. Kar govoriš, se zdi verjetno, a ne ugaja mi svoboda, katero ti je dovolil veliki mojster, in zasluga, ki si jo pridobil s tem, da si pokončal tri sto Saracenov. Popolna odveza ti je preveč gotova, da bi se mogel bogve kaj ogibati malenkostnih krivic.« Med tem pogovorom je Cedric skušal izvedeti od svojih čuvarjev, kdo so in kaj nameravajo. »Angleži hočete biti,« je dejal, »in vendar napadate domačine kakor pravi Normani, Človek bi mislil, da ste moji sosedje; in če ‘bi bili, bi nam morali biti prijatelji, zakaj kdo izmed mojih angleških mejašev ima vzrok, da bi me sovražil? Povem vam, svobodnjaki, da sem ščitil še tiste izmed vas, ki so jim očitali, da so hajduki; žal mi je bilo njihove bede in preklinjal sem trinoštvo njihovih plemenitih zatiralcev. Česa tedaj hočete od mene? Čemu vam naj bo to nasilje? Vaše ravnanje je hujše od početja divjih zveri; ali hočete biti tudi nemi kakor one?« Zaman je Cedric prigovarjal čuvarjem, ki so predobro vedeli, zakaj molče, in se niso dali omajati ne z jezo ne z očitki. Jadrno so hiteli z njim svojo pot, dokler se ni vzdignil na koncu visokega drevoreda sivi in starodavni Torquilstone, grad Reginalda Front de Boeufa. Bil je nevelika trdnjava, sestoj eča se iz donjona ali visokega in širokega četveroogelnega stolpa, obdanega z nižjimi zgradbami, okoli katerih se je širilo notranje dvorišče. Ob vnanjem zidu je bil izkopan globok jarek, ki ga je bližnja rečica zalivala z vodo. Front de Boeufov značaj je bil tak, da je imel pogosto spore s svojimi sovražniki; zato je povečal trdnost gradu s stolpiči, katere je zgradil na vnanjem obzidju, tako da ga je -mogel obstreljevati z vsakega vogala. Vhod je bil speljan — kakor vobče pri tedanjih gradovih — skozi obokano -bar-bakano ali vnanjo utrdbo, ki je imela pravtako na vsakem oglu obrambni stolpič. Ko je Cedric zagledal stolpe Front de Boeufovega gradu, ki so štrleli s svojim sivim in mahovi tim zidovjem iz gozdnate o-kolice v sončni jutranji zrak, je takoj bolje razumel vzrok svoje nesreče. »Krivico sem delal razbojnikom in hajdukom teh lesov,« je -dejal, »ko sem prišteval take tolovaje k njihovim družinam; prav tako bi lahko zamenjal lisjake iz naših brlogov s požrešnimi francoskimi volkovi. Povejte, psi: ali se hoče vašemu -gospodarju mojega življenja ali mojega bogastva? Ali je preveč, da posedujeta dva Sasa, plemeniti Athelstane in jaz, zemljo v tej deželi, ki je bila nekdaj dediščina našega rodu? Dobro, umorite naju in dopolnite svojo trinoštvo s tem, da nama vzamete življenje, kakor ste nam ugrabili svoboščine. Ako Cedric Sas ne more osvoboditi Anglije, je vsaj pripravljen umreti zanjo. Povejte svojemu trinoškemu gospodarju, da ga zaklinjam edino tega, naj častno in varno odpusti lady Roweno, ženska je in ni se mu je bati; z nama vred pogine vse, -kar bi se upalo izdreti meč za njeno pravico.« -Spremljevalci so poslušali ta ogovor enako nemo kakor prejšnjega; in že se je ustavila četa pred gradom. De Bracy je trikrat zatrobil v rog; lokarji in samostrele!, ki so s-e ob -bližanju čete pokazali na obzidju, so prihiteli spuščat vzdižni most. Čuvarji so veleli jetnikom, naj stopijo s konj, m so jih odvedli v sobano, kjer so jim v naglici podali kosilo. Nihče razen Athel-stana se ni pritaknil jedi. A niti potomec Edvarda Spoznavaica se ni utegnil dolgo mastiti z dobrim obedom, ki je stal pred njim, zakaj stražarji so povedali njemu in Cedricu, da ju morajo ločiti od Rowene. Vse upiranje je bilo zaman; morala sta z mil. kub. metrov, ker je bilo še mnogo dreves, ki so jih podrle vremenske katastrofe. Nasprotno so leta 1968 posekali le 9,6 mil. kub. metrov, s čimer so izravnali dejstvo, da je posek leta 1967 zaradi katastrofalnega vremena znašal 10,7 mil. kub. metrov. Tudi v prejšnjih letih je nihal posek vedno okoli 10 mil. kub. metrov. Zanimivo je, da zaostajanja sedanjega poseka za odstotkom prirasta zaradi pogozdovanja niso ugotovili le v Avstriji, ampak prav podobno tudi v Zahodni Nemčiji na podlagi zadnjega popisa gozdov. Tudi tam prevladuje mnenje, da bi lahko letno določeni posek povečali za 20 odstotkov. Ta večji posek -bi nedvomno zadeval v enaki meri hlodovino in rezani les, tako da bi imeli od tega dobiček tako papirna kot žagarska industrija. Napredovanje barvne televizije v Avstriji Čeprav barvni televizorji pri nas v Avstriji še daleč zaostajajo za aparati črnobele telvizije, se je v primerjavi s slednjimi število barvnih televizorjev nenavadno močno povečalo. Domača avstrijska proizvodnja je lani izdelala 18.400 sprejemnikov za barvno televizijo, kar je trikrat več kot prejšnje leto. Ker je bil tudi uvoz teh sprejemnikov 'precejšen, je bilo lani prodanih petkrat več barvnih televizorjev kot v letu 1968. Skupno so v avstrijskih tovarnah radijskih in televizijskih aparatov lani izdelali 283.000 sprejemnikov za črno-belo televizijo, za 50.000 več kot prejšnje leto, in jih izvozili v tujino 46.000. Od 18.400 sprejemnikov za barvno televizijo je šlo 11.000, to je skoraj dve tretjini v izvoz, zato pa so avstrijski kupci kupili tudi iiz tujine 11.500 barvnih televizorjev. Pri črnobelih televizorjih je znašal uvoz le eno tretjino izvoza. V RESTAVRACIJI Gost: Kaj imate? Natakar našteje jedila, med drugimi' tudi kurjo obaro in prestreže z njo gostu. -Gost: Kje je kura? Natakar: Oprostite, ali ste že kdaj jedli francosko solato? Gost: Seveda, večkrat. Natakar: Pa ste mogoče že kdaj- v' njej dobili Francoza? njimi iti v veliko so-bano, ki je slonela na težkih saških stebrih in nalikovala refekto-rijem in kapiteljskim dvoranam, kakršne vidimo še dandanašnji v najstarejših zgradbah najbolj strodavnih samostanov. Vljudno, a brez vpraševanja so nato ločili lady Roweno od njenega spremstva in jo odvedli v sobo na drugem koncu gradu. Enako zlovešča odlika je doletela Rebeko vzlic rotenju njenega očeta, ki je ponujal v neizmernosti svojega obupa celo denar, da bi smela ostati pri njem. »Lopov nejeverni,« ga je zavrnil eden izmed stražarjev, »kadar zagledaš svojo luknjo, ne boš več moledoval, da bi jo hči delila s teboj.« In ,brez nadaljnjega razpravljanja so šiloma vlekli starega Žida v nasprotno smer kakor ostale jetnike. Služinčad, ki so jo najprej-skrbno preiskali in razorožili, so dali v poseben kraj gradu in Roovena si ni mogla niti izprositi utehe, da bi ji pustili njeno služabnico Elgitho za tovarišico. Prostor, kamor so zaprli saška glavarja, je bil preprej grajska dvorana, zdaj pa so ga imeli za stražnico; to ponižanje je odredil sedanji gospodar, ki je mimo drugih izpre-rn-emb, s katerimi je množil udobnost, varnost in lepreto svojega baronskega sedeža, zgradil tudi novo, sijajno dvorano z obokanim stropom, slonečim na lažjih in zalših stebrih, in jo opremil s tistim -bogatejšim okrasjem, ki so ga Normani pravkar uvedli v angleško stavbarstvo. Cedric, poln ogorčenih misli o preteklih in sedanjih stvareh, je hodil px> sobani sem ter tja, medtem ko je njegovemu tovarišu brezbrižnost nadomeščala potrpljenje in modro vdanost v usodo ter ga branila vsega .razen neudobnosti trenutka; in niti te ni občutil pregloboko, zakaj burno in strastno Cedrioovo besedovanje mu je le kdaj pa kdaj, izvabilo odgovor. (Dalje prihodnjič) FILTERWERK edina tovarna te vrste v Avstriji Dne 31. januarja 1970 je deželni glavar Hans Sima ofirialno otvoril obrat podjetja TESNILKA iz Slovenije ter domačega šmihelskega sodeležnika g. Francija Mlinarja. Postavitev te tovarne je bila možna, ker je videla šmihelska občina, da primanjkuje domačinom delovnih mest v domačem kraju in je občinski tajnik g. Mlinar spoznal priliko ugodne investicije kapitala v prid sicer še skromne, a vendarle industrializacije dvojezičnega ozemlja. Iz intervjuja sodelavca Našega tednika, z gospodom Petrom Pahtevom, obratovodjo v omenjeni tovarni je .povzeti, da je bila nastavitev obrata na koroškem ozemlju koristna tudi za slovensko podjetje v Medvodah TESNILKA, medtem preimenovana v DONIT — kemična industrija Medvode, ki je izvozila leta 1968 svoje izdelke za 800.000 dolarjev na konvertabilno področje, tj. posebno v zapadne države, največ pa v EFTA-države, je iskala primerne pogoje za svoje investicijske akcije. Svoja sredstva je želela vložiti v prostoru, koder bi si mogla priboriti še večji delež na trgu EFTA-držav. Švedska, Finska, Danska, Anglija in končno tudi Avstrija naj bi postale še večje odjemalke proizvodov TESNILKE. Prav iz teh držav pa je uvozilo slovensko podjetje 1200 ton 160-gramskega natron-papirja. Tudi to dejstvo je narekovalo investiranje zunaj slovenskih mej na področju EFTE. G. Peter Pahtev Našemu tedniku: Videli smo, da v Avstriji ni obrata za filtre in da ne bodo potrebne prevelike investicije. Treba je bilo iskati kraj posebno blizu meje zaradi oddaljenosti, ki dopušča primemo kooperacijo. Preko znancev je zvedel mamagement TESNILKE za idejo sedanjega direktorja g. Mlinarja; tako je postal šmihelski občinski tajnik partner v novi družbi z omejenim jamstvom, vloženi kapital za FILTERWERK si delita on in TESNILKA v razmerju 50:50. S tem uresničitev ideje seveda še ni bila zagotovljena, projekt je moral preučiti pristojni strokovnjak prof. dipl. trg. Franz Burger, dosedanji član nadzornega odbora. S sklepom občinskega sveta in s poskrbitvijo zemljišča so bili dani navsezadnje vsi pogoji za začetek. Z izkopom so začeli jeseni 1968. Gradnjo montažne hale je prevzel Erbeschnig & Rbhrs iz Velikovca, elemente za to je izdelal v svojem obratu ter jih potem sestavil na gradbišču. Ob koncu avgusta lanskega leta je bila montirana celotna hala. Notranja dela — vzidanje notranjih sten, beto- niranje tal je izvršilo domače gradbeno podjetje Albert Glavvar iz Pliberka. Vse električne vode, električne naprave, stikala, osvetljavo celotne zgradbe, napeljave za jaki tok in tok za luč — za vsa ta dela odgovarja podjetje Michael Hollauf iz Pliberka, ki je po celi Podjuni znano za solidno in hitro izdelavo — po nizkih cenah. Dobro in svetlo popleskane stene — primerne za tako podjetje — je skrbno izvršil Josef Čuješ, da je delavcem v veselje delati v tako vedrih prostorih. Josef Čuješ — Pliberk — vsa pleskarska dela. Mizarstvo Hanzej Leitgeb iz Šmihela je uredilo delavcem kompletno lepo jedilnico z udobnimi stoli, primernimi mizami, močno pohištvo, ki bo dolgo neuničljivo; vrata v vseh prostorih so izdelana v slovenskem mizarskem podjetju Leitgeb. Trdne strope je prispeval inž. Fritz Rauberger iz Celovca — podjetje za izolacijo toplote, mraza in zvoka, za dušilne strope in prostorno akustiko. Mizarstvo Janez Drobesch iz Šmihela je izdelalo vse plošče za delovne mize, prav tako pa je postavilo krepke stojnice in police. Celovško zastopstvo Olivetti je prispevalo strojno opremo za upravne sobe, predvsem pisalne stroje, računske stroje ipd. — Kdor opremi s stroji Olivetti, se lahko zanese na precizno delovanje in hiter servis. Za oficialno otvoritev so stavili graditelji določen rok, da bi tako pospešili pripravljalna dela. Čeprav je bila komajda dokončana centralna kurjava in objekt še ni bil dovršen za proizvodnjo — večina strojnega materiala namreč še ni bila testirana — je prišel koroški deželni glavar osebno otvorit tovarno dne 31. januarja t. L Praktično pa je začela tovarna proizvajati šele 6. februarja 1970. V zvezi z nastankom FILTERWERKA, je važno seveda vprašanje zaposlitve delovnih moči. Naš tednik: Odkod so delavci, kako so našli v vaš obrat? G. Fridrich Kapun, poslovodja v FUtervverku: Ljudi smo dobili tako, da so se že prej javili pri g. Mlinarju, nakar smo jih sprejeli na preizkušnjo za tri mesece. So pa večinoma iz domače občine in iz sosednih vasi. So kar v redu in pridni. Drugače pa so tudi plače kar v redu, so nekoliko boljše kot tu v okolici. Naš tednik: Delate v smenah? G. Kapun: Tudi, če smo na tesnem in kjer ni možno enosmeno delo. Naš tednik: Koliko jih je zaposlenih? G. Kapun: Vseh skupaj z nastavljene! 30 ljudi. Glede zaposlitve ženskih delavcev pa je izvedel sodelavec našega lista, da ženske prevladujejo z 2/3 večino, za zdaj — bodo pa prišli — kot je slišati — tudi moški na svoj račun, ker bo delo to zahtevalo. Na vprašanje Našega tednika, ali obratuje tovar- na v zadovoljstvo iniciatorjev, je dejal g. Pahtev: Globalno vzeto, dela FILTERWERK veliko bolj uspešno, kot sem pričakoval. Saj smo zelo optimistično stavili rok 6 mesecev za prvo fazo, ko spozna delavec delovno mesto, ko bomo dosegli recimo 20.000 filtrov na mesec poprečnega sortimenta in lahko uvedli proizvodne normative. Pa smo uvedli norme po dvomesečni proizvodnji, pač na osnovi zelo dobrih izkušenj, ki so se pokazale, ne glede na to, da je bilo premalo ljudi v TESNILKI na praksi. Ob začetku je bilo načrtovano, tako je najprej razlagal g. Pahtev, da naj se naslanja šmihelska tovarna na surovine, ki jih je doslej uporabljala TESNILKA, a v Šmihelu so prehiteli čas v treh mesecih in dobivajo zdaj že druge surovine iz Avstrije npr. natronpapir iz Frantschacha v Labotski dolini. Sicer pa je delo planirano tako, da prevzemajo v Šmihelu za prvih šest mesecev le proces oplemenitenja (Veredelungsverfahren), dokler niso delavci na primerni strokovni višini. V zadnjem času se je znatno povečala tudi prodaja v Avstrijo. Za šmihelsko tovarno samo pa so dobri izgledi za ekspandiranje, potrebne bodo še nadaljnje investicije okoli 2 milijona šilingov za dodatne stroje za kompleten program proizvodnje. Tako bo odvisnost od TESNILKE vedno bolj jenjala, FILTER WERK bo postal prava avstrijska tovarna, kakor je tudi želja vodstva. Zaenkrat Smihelčani ne proizvajajo vseh tipov filtrov, poleg ustrezne „nad-gradnje” bo treba še izgraditi primerne tehnične kadre. V proizvodnem program u TESNILKE so zasto- (Nadaljevanje na naslednji strani) Ob priliki otvoritve, 31. januarja t. 1., je otvoril deželni glavar Sima tovarno. Od leve na desno: namestnik deželnega glavarja Suchanck, direktor Filterwerka Mlinar, direktor Tesnilke Meglič in deželni glavar Hans Sima. « M Pogled na del tovarne, ki je z najmodernejšimi stroji opremljena NAVEDBA TVRDK: Gradbena dela: gradbeni mojster dipl. inž. ALBERT GLAWAR Pliberk, tel. 316 Pleskarska dela: JOSEF ČUJEŠ Pliberk, tel. 369 Mizarska dela: mizne plošče in police JANEZ DROBESCH Šmihel nad Pliberkom m Izvršitev gotovih delov za halo: ERBESCHNIG I*. & RoHRS V;. V Velikovec, * " ^ tel. 455 Obloge s ploščicami: ALBERT RADAR Pliberk, telefon 249 Izdelava stropa: inž. Fritz RAUBERGER Celovec, Ludvvigg. 10, tel. 85 6 94 Električne inštalacije: MICHAEL HOLLAUF Pliberk, telefon 280 Mizarska izdelava: LEITGEB Šmihel nad Pliberkom, tel 34103 Ključavničarska dela: HANS MICHEU Pliberk, telefon 235 “ 66Rhi Celovec, VVienerg. I, tel. 80 2 76 Dostavitev peska: STEFAN LIESNIG Pliberk, telefon 259 Kritje strehe: IGNAZ LAAS Velikovec, telefon 683 Dostavitev gramoza: JOHANN PETUTSCHNIG Pliberk, telefon 398 Izkop: podjetje gramoza MICHAEL SADJAR Pliberk, telefon 222 Vse pisarniške stroje: generalno zastopstvo OLIVETTI Celovec, lO.-Oktober-StraBe 5/lU telefon 84 6 81 Kurjava na olje: JOSEF PLASCHGE Celovec, Maria-Piatzer-StraBe 2 telefon 22 5 76 John Lennon in YokoOno-nenavaden zakonski par Njuna ljubezen se je začela kot v pravljici. Yoko Ono, mlada japonska slikarka, ki jo v Londonu v izgnanstvu, je vedno zaničevala Beatlese in njihovo glasbo. John Lennon, brezdelni milijarder, se ni nikoli zanimal za umetnost, najmanj pa za slikarstvo. Nekega dne pa ga je njegov prijatelj pregovoril, da sta skupaj obiskala otvoritev umetnostne razstave. Med razstavljenimi predmeti je nenadoma pritegnila njegovo prozornost neka oljna slika, ki ni predstavljala drugega kot navadno luknjo, pod katero je bilo napisano: »Luknja v zidu«. John je prosil, da mu predstavijo avtorja te slike. Tako je spoznal Yoko in rodila se je njuna »usodna idila«. Marca lani sta na skrivaj odšla v Gibraltar in se tam tudi Potočila. Danes sta neločljiva. »Najini usodi sta Popolnoma povezani, prav tako najina filozofija in želja po spreobrnitvi sveta, po miru.« I,n kaj je njun glavni cilj: Boriti se za Popolno svobodo, naj bo ta materialna, socialna, intelektualna... ali seksualna. »Z Yoko sva eno,« je javno izjavil njen mož. »Pomagala mi je, da sem zopet prostal pravi John Lennon, ki ga je afera Beatles Popolnoma uničila. Danes se nerada ločiva, Pa čeprav samo za nekaj sto metrov.« V začetku letošnjega leta so lahko milijoni ljudi na največjih ulicah evropskih Prestolnic videli letake, na katerih je bilo z velikimi črkami napisano: VOJNA JE KONČANA, sprodaj, pa z malimi črkami dodano: ČE si to le ZAŽELITE! Podpisana sta bila John in Yoko, ki sta obenem na ta način izrazila svoje najboljše želje za srečno novo leto. To je stalo Johna 150 milijonov starih frankov. Na vprašanje zakaj, je John odgovoril: »To je najin način izražanja ne- FILTERWERK (Nadaljevanje s 6. strani) Parni: tehnični leminati, električne izolacijske snovi, ra 5000 vrst tesnil, 150 filtrov, izdelki iz fenolne smole, opreski iz pakelita in proizvodnja tesnilnih Plošč. Za ta program razpolaga TESNILKA z več obrati v Sloveniji, katerih brutoprodukt je dosegel zadnje leto vrdenost 400 milijonov šilingov. Kot zastopnika slovenskega lista je zanimalo našega sodelavca todii razmerje oziroma vzdušje med delavci v tovarni. G. Kapun ga je informiral in trdil, da so zaposleni samo domačini (da torej ni niti enega jugoslovanskega delavca). Temu pa je še dodal: Ne delamo nobene diferenciacije med nacionalnostmi na istem teritoriju. Jezik je najmanjši Problem, kajti glavno je, da kdo zna delati. Naš tednik: Je opaziti kakšna nacionalna nestrpnost? G. Kapun: Ne! Pričakovati je, da bo tudi šmihelska tovarna Prav zaradi svoje posrečene specializacije zaslovela v evropskem prostoru, kar bo še bolj dokazovalo Pravilno gospodarsko odločitev šmihelskega občin-skega sveta. Schlaf Dich gesimd mit Stefitz Steppdecken Ferdinand STEFITZ STEPPDECKEN- UND BETTWARENFABRIK Unsere Spezialerzeugnisse: ■ STEPPDECKEN ALLER ART, ■ FEDERKERNMATRATZEN sowie POLSTERMOBEL zadovoljstva«. Toda to ni bila prva senzacija slavnega Beatlesa. 25. novembra lani je namreč vrnil angleški kraljici medaljo britanskega kraljestva, katero je skupaj z ostalimi Beatlesi dobil leta 1965. Zraven je poslal še naslednje pismo: »Hočeva prispevati k miru tako, kot misliva, da je prav. To medaljo vam vračam, ker ne odobravam britanske politike glede Vietnama, Biafre itd. Sva namreč umetnika, ne pa politika.« Nedavno sta si oba, v znak protesta, o-strigla lase. Mnogi obsojajo Lennona, mnogi pa vidijo v njem odkritega mladega fanta, ki se bori za svoje ideale z dvema sredstvoma, ki sta mu na razpolago: s popularnostjo in denarjem. Iz filmskega sveta: Pop-Happening v ZDA Leta 1968 sem videl na Mednarodnem filmskem festivalu v Locarau izreden glasbeni film. Naslov filma je povedal malo-, MONTERERY POP je bil namreč shod privržencev pop glasbe blizu San Francisca. Neznana livada je postala Meka in pribežališče vseh, ki v pop glasbi kaj -pomenijo ali so njeni oboževalci. Film je bil v barvah, trajal je več kcxt dve uri in predstavil je vso lepoto in histerijo mladih ljudi, ki so peli ali poslušali svoje glasbene idole. Fan-s so se predstavili kot indijansko oblečene skwo ali kot grizliji, kavboji in nomadi, le nonmalni niso hoteli biti. In če je pevec zibujal pozornost s svojim hripavim glasom, je gledalec zbujal pozornost z nenavadno modno razstavo na sebi. Film je bil glasbeno sociološki, predstavil pa je del ameriške mladine, nezainteresirane za vietnamsko vojno, za študij, ne za golo eksistenco: mladi v tem filmu so bili predstavljeni v ekstazi, glasba je bila njihovo najbolj u-činkovito mamilo. Lani so se mladi Američani ponovno zbrali. Tokrat približno sto kilometrov iz New Yorka, v mestu Woodstock. Na glasbeni shod je prišlo 540 tisoč mladih ljudi, velika predstava pa je trajala tri dni in tri noči, brez premora. Nastopali so ameriške boginje in bogovi, vokalni in instrumentalni ansambli in solisti Arto Guthriem, Joan Baez ali Country Joe. Toda resnična zvezda festivala je bilo občinstvo, najbolj pisano, najbolj neobvezno in najbolj spontano. Mnogi filmski dokumenitaristi so zavohali doiber zaslužek in so skušali iz Holly-wooda dobiti podporo za snemanje filmov. Toda »tovarna sanj« se ni upala -poslati med mlade ljudi ne svojih režiserjev ne snemalcev pa tudi z denarjem mi sodelovala pri enkratnem glasbenem dogodku. Toda ko so se kritiki razpisali o nenavadnem glasbenem srečanju v Woodistocku, so hol-lywoodski producenti storili vse, da so prišli do posnetega gradiva. Podjetje Warner Bros je angažiralo Michaela VVadlei-ghta in Boba Maurica, ki sta bila med vsemi sne- tfch. - LIKORFABRIK und W E I N K E L L ERE I fejg M E T N I T Z ^ , IN H. .V M. 0. G LAWAR B L E IBURG BLE I BURG Si* X x e* BLEIBURG l/sak <&i$Uw,aUt piitocslcc^a sepna to pit SchloBbrau pit/a ! malci najbolj inventivna. Njun-a reportaža bi morala doživeti premiero že pred novim letom, toda zmontirala sta devet ur filma, kar je bilo občutno preveč. Tisti, ki so si ogledali material, so trdili, da so posnetki enkratni in predlagali, naj avtorja počasi skrajšata film. Tako je nastal tri ure dolg glasbeni film, v katerem ima glavno vlogo ameriška mladina. Kritiki so zapisali, da je to resničen, psihološko in čustveno presunljiv film, ki na gledalca deluje zelo sugestivno. Dodajmo, da so film prikazovali tudi na minulem Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu. Glasba - trd kruh Vinko Šimek je z Gilbertom Becojem napravil nedavno sledeči intervju: »Nič novega,« pravi Gilbert Becaud, potem ko kramljava v njegovi garderobi, »nič novega zavoljo dejstva, da živim z glasbo, zaradi nje ali pa obratno.« — Ni dvoma: vaš nastop je doživetje . . . »Tudi zame osebno!« meni Gilbert. »Kakšna rutina neki,« vzroji Gilbert. »Nikoli nočem biti rutiniran. Rutina je vendar slaba lastnost; biti rutiniran -pomeni doseči nič več. To pa je obenem začetek konca!« — Kaj porečete o pevcih, ki jim pomeni glasba le denar? »To je usodno. Kakor hitro si razdvojen med glasbo in poklicem, se za uspeh lahko samo obrišeš. Le temeljito in trdo delo je tisto, ki tudi v glasbi (pa naj -bo to zabavna ali resna) reže kruh.« Štefan TRAMPUŠ Tegat/ina 2? fes-o-m NONČA VES - EINERSDORF PLIBERK - BLEIBURG ZIMA PRIDE! Peči na olje Vrata za garaže pri RUTARJU v Dobrli vesi — In vendar ima vsakdo kakšno upanje, kakšno skrito željo. Drži? »Ne. Če samo kaj upamo ali si kaj želimo, je -to prema-lo: vedeti moramo, ali je to uresničljivo ali ne. Postavljati si vprašanja in najti nanje izmišljene odgovore pomeni lagati samemu sebi. To pa vodi v sanjski svet... Vse življenje -ne moremo sanjati... — Česa v življenju ne marate? »Ne maram vojn, mrtvih jezikov, tudi mrtve narave na sliki ne maram.« — Narkomani največkrat uživajo mamila ob poslušanju glasbe. Zanimivo, kajne? »Glasba je opij tudi brez uživanja mamil. Ob poslušanju glasbe se vsakdo razneži, spremeni, zamisli. In ne nazadnje: v glasbi smo si vsi prijatelji!« — Kako komponira-te svoje sklad-be, gospod Becaud? »Pri pisanju skladb sem do sebe izredno strog. Vedno iščem kaj novega, izvirnega. Motive si beležim na listke, le-te nato razvrstim, mnoge med njimi nato seveda vržem v koš. V vsako skladbo skušam vnesti nekaj novega. To pa ni tako lahko. Potrebna je velika mera okusa ...« Ausicifalri napamet Tekmovanje v nacionalni ligi Radenthein zmagal nad Sportklubom 1:0 (1:0) Tekmovanje v avstrijski nacionalni nogometni ligi jev polnem teku. Žoga se spet kotali in z njo vred se prekopicavajo tudi igralci. V četrtem kolu je ostal edino še neporažen SK Rapid (Dunaj). Po sobotni zmagi nad Simimeringom 3:1 (1:0) je Rapid prevzel vodstvo na lestvici s sedmimi točkami, medtem ko je Vienna proti dunajski Avstriji izgubila tekmo z rezultatom 0:2 -(0:2) in s tem prvi poraz v jesenskem tekmovanju ter zdrknila na -peto mesto, za lanskega prvaka Avstrijo pa je bila to šele prva zmaga; ima le 3 točke (enajsto mesto). Tudi salzburška Avstrija je doživela v Gradcu poraz proti tamkajšnjemu GAK, rezultat se je glasil 2:1 (2:1) in padla s tretjega na sedimo mesto na lestvici. Nogometna novinca prve lige sta se tokrat dobro odrezala. SW Bregenz je dosegel v Linzu proti SK VoEST laskav neodločen rezultat 1:1 (0:0). Koroško moštvo Radenthein pa je doma presenetljivo premagalo močno dunajsko moštvo Sportklu-ba z 1:0 (1:0). Brez zmage je ostal še nadalje Wacker Wien, katerega je porazil graški Sturm 2 rezultatom 4:2 (3:1), tako da je po tem po -razu na zadnjem mestu. Enako število točk, namreč dve, imata Simmering in LASK (Linz), katerega je spravila na kolena Ad-mira-Energie s 4:3 (2:1). Na Tirolskem sta obračunala med seboj oba domača rivala innsbruški Wacker in Wattens; dosegla sta le remi 1:1 (1:0). VSV in celovška Avstrija — zmagala V srednji regionalni ligi sta slavila celovška Avstrija in beljaški SV zmagi, ki nista bili že vnaprej vračunani. Lanski nacionalni ligaški klub Avstrija je porazila SC Magdalen z rezultatom 2:0 (1:0), medtem ko je ostal VSV v Grieskirchnu zmagovalec; rezultat je bil prav tako 2:0 (0:0). Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. Dobrla ves - Ebernderf Kot vsako leto se tudi letos priporoča gostilna — hotel — penzion — kavarna BREZNIK- Pliberk, Glavni trg 9 Tujske sobe z vsem komlortom — izvrstna kuhinja — ugodni pavšalni aranžmaji za zimske in poletne počitnice. Vsem gostom od blizu in daleč, ki so nas v zadnjih 23 letih obiskovali na pliberške-m sejemskem travniku, se zahvaljujemo za njihovo zvestobo. Zaradi velike obremenitve ne bomo več imeli gostišča na travniku. Upamo, da nas boste v bodoče čim po-gosteje obiskovali v naši gostilni v mestu. Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina maša: mesečno 10,— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25,— šfr., za Anglijo 3 - f. sterl., za Jugoslavijo 60.- N. din, za USA in ostale države 7.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p, Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. haš UoLnilc PLIBERŠKI SEJEM NA TRAVNIKU Spored: V soboto, dne 5. septembra: ob 14. uri: odhod z robo in rajo izipred glavne šole na sejemski travnik ob 15. uri: simbolična otvoritev sejma na travniku z načetjem sodčka piva po županu mestne občine Pliberk gospodu Siegfriedu Kristanu ob 20.30 uiri: Velik ognjemet V nedeljo, dne 6. septembra: ob 13.30: slavnostna povorka z znamenjem tržne pravice izpred glavne šole na travnik V ponedeljek, dne 7. septmebra: prosta prodaja — velik zabavni vrvež najmodernejših veseličnih podjetij — velika razstava živinorejske zadruge simodolskega goveda Velikovec Oba dneva pojačen promet poštnih avtobusov — ugodne železniške zveze Električne napeljave, hišne instalacije, strelovode, popravila in navijanje motorjev vam oskrbi najbolje, najceneje ELEKTRO-TR GO VIN A HOLLAUF PLIBERK - BLEIBURG VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev ponL kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na ob. roke — ugodno dobavi FERLACHER BETONVVERK J. PAG IT Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Stricken schnell, schon und leicht zu er-lemen. PASSAP Strickapparate, W o 11 b a r bei der Kapuzinerkirche, Klagenfurt MIZARSTVO Leiteeb ST. MICHAEL ob BLEIBURG ŠMIHEL NAD PLIBERKOM g Kvalitetna izdelava vseh vrst mizarskih del g Priznano stavbeno mizarstvo losef Grauff Stavbeno in pohištveno MIZARSTVO PLIBERK BLEIBURG — se priporoča za dobro strokovno delo največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške v nedeljo 6. in ponedeljek 7. septembra 1970 Obiščite nas na Pliberškem sejmu Nudimo vam za sejem po zelo znižanih cenah AEG — skrinje za globoko hlajenje pralne stroje električne štedilnike TIROLIA IN JEGA peči na olje štedilnike ALKO — mešalnike za beton samokolnice vrtne kosilnice PUCH — mopede kolesa TELEVIZORJE za sejem 1000.— ceneje SIEBAU — garažna vrata la kvalitete Gotove garaže Kletna vrata in okna Raznovrstne kmetijske stroje TRGOVINA KST! KRIVOGRAD 9143 St. Michael Šmihel nad Pliberkom Tel. 0 42 35/34 1 97 Valentin KROF LESNO GRADBENO PODJETJE Nonča ves 50 — Einersdorf 9150 BLEIBURG - PLIBERK telefon 04235 - 325 Raiffeisenkasse Bleiburg MENJALNICA OPRAVLJAMO VSE BANČNE POSLE PLIBERK — BLEIBURG Telefon (04235) 221 TRGOVINA Karl Ferra PLIBERK - BLEIBURG BahnhofstraBc 16 Podružnica: Postgasse 13 špecerija — manufaktura — premog — olje za kurjavo — gradbeni material DEKLETA ki bi hotela pomagati v gospodinjstvu v Mohorjevem dijaškem domu, naj se čim-prej zglasijo v pisarni dijaških domov pri Mohorjevi družbi v Celovcu, Viktringer Ring 26. Vse ostalo po dogovoru! Za vaš dom vse iz ene roke! Tvrdka KOTMARA VES - KOTTMANNSDORF tel. 0 42 22 - 7911 17 WOLFSBERG, teL 0 43 52 - 29 91 Veletrgovina za gradbeni material: cement, apno, heraklit, etemit i. dr.; veletrgovina z želez jem, hišne in kuhinjske naprave, material za inštalacije. Betonsko podjetje: izdeluje vse betonske izdelke, čistilne vodne naprave, ureditev ponikovalnih jam- LECA-izdelki. Trgovina z oddelkom za ploščice (Fliesenabteilung). Obiščite najlepšo razstavo ploščic v Avstriji v Wolfsbergu. Dostavljamo tudi v sobotah. Informacije dobite v vseh zadevah v Kotmari vesi ali pa v Wolfsbergu. Zimski bazen in savna „JUNO-HALLENBAD" v hotelu RUTAR v Dobrli vesi nudi kopanje in okrevanje pri vsakem vremenu in vsakem letnem času Sol$ke potrebščine v * & 0 trgovini v Dobrli vesi Stavbeno in pohištveno mizarstvo BETONSKO PODJETJE Johan Drobesch Stefan Liesnig ŠMIHEL nad PLIBERKOM gramoznica Schubraupenuntemehmen se priporoča naročnikom — Izdelava PLIBERK - BLEIBURG kvalitetna — Cene zmerne! Telefon (04235) 259 OBIŠČITE RAZSTAVO NA PLIBERŠKEM SEJMU PRI DOMAČEM STROKOVNEM PODJETJU Johan Lomšek ŠT. LIPš — TIHO J A, pošta Dobrla ves / Ebemdorf, Koroška Kotli za žganje pijač — Motorne verižne žage, tudi priložnostni nakupi — vsake vrste verige za motorne žage po zelo nizkih cenah — električni motorji — krožne žage — drobilniki za žito — orala — brane — stroji za pobiranje krompirja — orodje za spravljanje sena — nakladilmiki — trosilci za gnoj — mešalniki za beton — samokolnice — naprave za molzenje krav — napajalniki — rezilniee za silo — hlevske naprave — rezilniki za peso — stiskalnice in drobilci za sadje itd. ZDAJ VAM NUDIMO VISOKE ZIMSKE POPUSTE! Kolesa — mopedi — šivalni stroji — štedilniki — peči — radioaparati — televizorji po izredno ugodnih cenah. g ELEKTRIČNA ORODJA kot štedlniki — pralni stroji — hladilniki — hladilne skrinje — sesalniki za prah — krušne peči — likalni stroji — brezobrestno do 24-mescčnih obrokov. g VELIKO IZBIRO RABLJENIH STROJEV PO UGODNIH CENAH! Kadar pridemo v PLIBERK, si oglejmo s Ob priliki MIZARSTVO j±|W Pliberškega sejma Hermana Kušeja SPALNICE - KUHINJSKE KREDENCE Izvršuje vse po naročilu. Vse strokovne nasvete daje brezplačno. Ugodna plačila. obiščite domače gostišče BLEIBURG - PLIBERK, Koschatstrafie 1 Juena Kmetje, vaša nakupovalnica je Kmečka gospodarska zadruga Čepiče - Globasnica PLIBERK Zadruga prodaja po ugodnih pogojih vse kmetijske stroje, orodje, semenja, ostale po- TRGOVINA S STROJI trebščine — KUPUJE žita in druge kmetijske pridelke Domač denarni hranilni in kreditni zavod je MAKS TRAUN PLIBERK -BLEIBURG H vse poljedelske stroje B šivalne stroje Hranilnica in posojilnica g radio-aparate g kolesa in motoma kolesa PLIBERK po ugodnih cenah