C C. pattale. — Etee ogni giovedì mattina.
Posamezne itevilka 30 »tot,, start 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* št v o in podružnica uprave v fra tu via Valdirivo 19/111:, te» Icfon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure
ŠTEV. 22.
Noni list
V GORICI, ČETRTEK 22. AVGUSTA 1929.
Naročnina za celo leto 15 L., -za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
LETO I.
Te Zenski koledar.
23. avgusta , petek : Filip (Zdenko) Ben., spoznavwec; Viktor, skok —
24.,	sobota: Jernej, apostol; Ptolomej, škof. - 25., nedelja: 14. poblnkoštna nedelja. Eudovik, kralj ; Patricija, de« vic... —. 26., ponedeljek: Zefirin L, P J pez; Bernard Of. — 27., torek: Jožef Kalasancij ; Antuza: Gerhard, škof. —
28.,	sreda: Avguštin, cerkveni učenik; Hermes. — 29., četrtek; Obglavljenje Janeza Krstnika- Sabina, mučenica.
V torek dne 27. avgusta je zadnji krajec; vreme spremenljivo.
Novice.
Kraljičin god.
V nedeljo 18. t. m. je kraljica Jele* na Savojska obhajala svoj god. Vsa javna poslopja so bila okrašena z za« stavami in zvečer razsvetljena.
Za znižanje izdatkov.
Načelnik vlade je kot notranji mi« nister poslal vsem prefektom sledeče brzojavno navodilo:
»Ministrski svet je odločno pouda« ril dolžnost krajevnih javnih bitij, da tekom leta 1930. olajšajo davčno bre« me. Ta sklep potrjuje nezogibno nuj« nost, na katero sem večkrat opozarjal, da je treba strogo omejiti izdatke ob« čin in pok j in, da se zagotovi dejan« sko ravnovesje v njihovih proračunih. Zato je potrebno izločiti vsakorsne stroške, ki niso utemeljeni v zakonu ali v pogodbah, ter se odreči vsem no« vim obveznostim za izdatke, ki niso neodklonljivi in neodložljivi.«
Sv. birma.
Prevzvišeni knez in nadškof goriški bo delil zakrament sv. birme v devine skem dekanatu: 9. sept. zjutraj v Na« brežini, popoldne v Šempolaju, 10. sept. v Zgoniku, 11. zjutraj v Devinu, popoldne v Mavhinjah, 12. v Bresto« vici, 14. v Kostanjevici in 15. v Opa« tjem selu. — V kanalskem dekanatu bo sv. birma: 22. sept. v Desklah, kjer bo posvečena tudi nova cerkev, 23. sept. v Plavah posvečenje oltarja, 24. birma v Gorenjempolju, 26. v Avčah, 28. v Ročinju, 29. v Kanalu, 30. na Marijinem Celju, 2. okt. na Banjšicah in 3. okt. v Lokovcu. — V Brdih, de« kanat Biljana, bo birmoval prevzviše« ni: 12. okt. v Vipolžah, 13. v Biljani, 14. v Medani, popoldne v Fojani, 15. v Kožbani, 16. v Šlovrencu, 17. v Grad« nem, 19. v Šmartnem, 20. v Ko j skem, 21. v Vedrijanu in 22. v Kozani.
Pridelek pšenice
v Italiji prekaša letos 67 milijonov kvintalov, kar je naj višji dosedanji pridelek. V sled obilnega pridelka bo treba letos kupiti v inozemstvu komaj kakih 10 milijonov kvintalov pšenice, dočirn je bilo 1. 1926. kupljenih 25 mi« lijonov.
Smrt.
Nedavno je bil imenovan za sodni« ka v Krškem g. dr. Josip Kernev, do« ma od Sv. Ivana pri Trstu, ki je prej služboval v Trstu, nazadnje v Krmi« nu. Poročen je bil z Vero Ponikvarje« vo od Sv. Ivana pri Trstu. 14. t. ra. je prišel v Krško, da položi prisego in nastopi službo. Komaj pa je prise« gel, je omahnil in umrl: zadela ga je srčna kap. Zapušča vdovo z malim sinčkom. Bil je blag, zaveden mož,, ka« te re ga bodo vsi, ki so ga poznali, ohra« nili v častnem spominu. Pokoj n j ego« vi duši, žalujočim preostalim iskreno sožalje!
Osebna vest.
Vicekvestor kav. Vincenc Genovesi je bil premeščen iz Gorice v Paler« mo, kjer bo načeloval policijski četi.
Okoli sveta.
Zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je 10. t. m. priplul iz Amerike v Fred« richshafen, se je v četrtek 15. t. m. zo« pet dvignil v zračne višine in je nada«
1 j val svojo pot okoli sveta. To pot ho« če »Zeppiin« izvršiti s štirimi posta« jami. Prva postaja je bil Friedrichsha« fen, druga je Tokio na Japonskem, tretja Los Angeles v Kaliforniji in če« trta Lackehurst, odkoder je 7. avgusta odplul preko Atlantskega oceana pro« ti vzhodu. V ponedeljek 19. t. m. je »Zeppelin« dospel v Tokio. Zmagal je skoro 12 tisoč kilometrov dolgo pot preko Rusije in Sibirije v 100 urah; iz« reden uspeh. V Tokio je bil nemški zrakoplov zelo slovesno sprejet. Nje« go va pot preko ruskih step in sibir« skih planjav je vzbujala občo pozor« nost in presenečenje. Saj milijoni še nikoli niso videli zrakoplova. Danes nadaljuje »Zeppelin« svojo pot preko silnih daljav Tihega oceana, kater-éga še ni zmagal noben zrakoplov.
Rojanska luč.
Ker nas drugi ne hvalijo, se mora« mo sami. Dobili smo po sredi Rojana električno razsvetljavo. Ravno prav je prišla, da si ne potolčemo nosov na razkopanih cestah in hodnikih. Le pod slavnimi oboki nam je premočna luč nekoliko neprijetna, ker se ni kam skrivati...
Tržaška plovba.*
Tržaški Lo j d je letos predelal svoj dogovor z vlado za vzdrževanje redne vožnje na vzhod. V Indijo (Bombay) bo vozil od 1. 1930. vsak mesec en« krat iz Benetk in Brindisi. Na Dalj« ni vzhod bo vozil dvakrat na mesec in sicer izmenoma (A) do Jokohame in (B) do Dairena. Vrsta A mora usta« viti na leto vsaj 24 krat v Karahi, vrsta B mora ustaviti vsaj 18 krat na leto skupno v sledečih lukah: Vladivostok, Dairen, Manila , Rangoon, Bombay, Karahi. — Ustanovi se redna vožnja v Palestino vsakih 14 dni iz Trsta do
Jafe, od tam v Aleksandrijo, potem nazaj v Jafo in spet domov. Vlada bo dajala Lojdu letno 25,850.000 lir pod« pore.
Slavenska banka.
»Novi list« je že poročal, da je Sla« venska banka, ki je imela svoj sedež v Zagrebu in je bila gospodarski ste« ber Samostojne demokratske stranke, ponudila 22% poravnavo, ki je bila tudi sprejeta in od pristojnega sodišča potrjena dne 8. avgusta. Za sprejetje 22% ponudbe je glasovalo 1118 upni« kov, ki so predstavljali nad 109 mi« lijonov dinarjev. Proti sprejemu po« nudbe je glasovalo ali pa se glasova« nja vzdržalo, 172 upnikov za 23 mili« jonov dinarjev. Iz številk je razvidno, da so skrbni upravniki banke žago« spodarili okoli 100 milijonov dinarjev.
Tvornico aluminija misli zgraditi v Dalmaciji francoska družba Sefied, ki je prevzela v Dal« maciji vsa podjetja, ki so bila do ne« davna last italijanske družbe Sufid. V Dalmaciji, na otokih in v Bosni so namreč ogromna skladišča boksita, iz katerega izdelujejo aluminij, katerega poznajo vsi ngši ljudje, ker je danes že v vsaki hiši vsaj kakšna posoda iz aluminija. Zelo mnogo aluminija se rabi za letala.
Italija in jugoslovanska trgovina.
V prvem polletju tega leta je Italija kupila v Jugoslaviji za 890 milijonov dinarjev blaga, prodala v Jugoslavijo pa za 421 milijonov dinarjev. Glede ju« goslovanskega izvoza zavzema Italija prvo mesto z 30%, glede uvoza pa če« trto z 11.5%.
Velesejm na Reki.
Dne 14. t. m. je bil otvorjen na Re« ki peti velesejm. Otvoritvi je priso« stvoval minister za narodno gospodar« stvo Martelli, ki je imel ob ti priliki vspodbujajoč govor. Velesejmi na Reki imajo predvsem namen seznaniti Balkan z italijanskimi izdelki in pri« delki ter pritegniti na Reko čim več srednjeevropske in balkanske trgo« vine.
Preselitev uradov.
Svoj čas smo poročali, da gre gradba nove sodnijske palače v Trstu h kon« cu. Sedaj je ponosna stavba že skoro popolnoma dovršena in prizivno sodi« šče (višje deželno sodišče) in držav« no pravdništvo sta se s svojimi uradi že preselili v novo poslopje.
Kako so mislili stari o športu.
Tržaški mestni očetje so L 170^.	ò
sklenili tako, da se za 2 leti ukine j j pustni plesi, namesto tega pa se določiv plača gospodu, ki bo učil fante jezditi.
— Če bi letos 1929. obč. načelnik v Krotni vasi sklenil iz plesnih fondov plačevati telovadnega učitelja, to bi 3-5 zavrelo, češ, da je preveč moderno.	—1

C
c
Upor na ladji.
Na francoskem parniku »Sutari«, ki je bil zasidran v španskem pristani’ šču Ferrol, so se uprli mornarji in vrgli kapitana v morje. Temu se je po* srečilo priplavati do obrežja in obve* stiti špansko policijo o zločinu. Med policijo, ki je hotela vdreti na ladjo, in moštvom se je vnela pravcata bit« ka. Končno je bil upor vendarle vkr-O’ čen in uporniki premagani. Njihova poglavarja so odpeljali vklenjena v ječo, ostale so povezali in jih pridržali na krovu, da jih oddajo francoskim sodiščem.
Po čem je sneg v Trstu?
Pred vojno je tržaška občina dajala zanj 6000 kron na leto (bolje: na zi’ mo), to se pravi za pometanje snega. Po vojni je stalo v računih letno samo
20.000	lir v isti namen. Toda zima 1929. je podrla vse račune ter naprtila obči’ ni vseh stroškov za čiščenje snega
260.000	lir.
Petletnica.
Trgovska višja šola v Trstu, znana pod imenom Rivoltella (tako se je pi’ sai njen ustanovnik), je že stara. Za« čela se je 1. 1877. Toda s kr. odlokom z dne 8. avgusta 1924. je dobila naslov »univerza«, s katerim se ponaša torej že 5 let. Kdor to šolo konča, postane doktor trgovskih ved. Nekateri gredo za tem, da bi se ta univerza razširila še na druge stroke (pravo, matemati’ ko, fiziko. jezikoslovje).
Ljudske šole v Trstu.
V občinske ljudske šole v tržaški občini je bilo začetkom šolskega leta 1928.’29. vpisanih 21.839 otrok. Srečen, kdor prodaja abecednike, računice in zvezke 1
Openski tramvaj
je za čas od 18. avgusta do 15. septeni’ bra znižal ceno voznih listkov s po’ vratkom od 6 L na 4 L; vožnja v eno smer 3.20 L.
Ven iz mesta!
Na veliki šmaren je šla tretjina Tr’ sta iz mesta na krajše in daljše izlete. Tramvaj je prepeljal okoli 50.000 oseb, openski 1800 oseb: vsi vlaki, vsi pot’ niški avtomobili so bili natlačeni. Ve’ liko ljudi je šlo na Reko, misleč da bo prosta pot na Trsat, pa so se zmotili; zadovoljni pa so bili reški gostilni’ carji.
Ali je jetika ozdravljiva?
Neki urar iz Skednja pri Trstu Ljus bo Čopič po imenu je baje iznašel sredstvo proti jetiki. Pravijo, da je rešil gotove smrti že lepo število lju’ di, nad katerimi so zdravniki že zrna’ j evali z glavami. O čudotvornem zdravniku Čopiču so pisali dolge članke celo rimski in inozemski listi.
Sedaj pa prihajajo iz Trsta vesti, da je policija naperila proti Čopiču, ki je po poklicu urar, obtožbo zastran ma’ zaštva. Čopič pa pravi, da bo dokazal učinkovitost svoj,ega sredstva.
Pozabljeni mrtvec.
L. 1915. je umrl v Berlinu neki tur= ški študent. Mrtveca so položili v ci’ nasto trugo in ga zanesli v klet po’ grebnega zavoda. Tu so nanj pozabili in so šele te dni našli krsto in jo ne» sli na pokopališče.
Mecen.
Mecen pravimo človeku, ki veliko žrtvuje za kulturne namene. Tak me’ cen je bil beograjski bankir Zelovič, ki je te dni zelo star umrl. 50 milijo’ nov dinarjev svojega premoženja je zapustil beograjski univerzi.
Kraljevič Andrej.
Na veliki šmaren je bil na Bledu krščen tretji jugoslovanski kraljevič. Kliče se Andrej. Za botra je bil princ Pavel, botra pa je bila bivša grška kra’ ljica Elizabeta. O priliki krsta je bilo razglašenih dos_ti pomiloščenj. Kralj je odlikoval tudi par tisoč oseb v proslavo veselega družinskega do’ godka.
Od Ledenega do Črnega morja.
Prihodnje leto bodo v Rusiji začeli graditi kanal, ki bo vezal Ledeno morje s Kaspiškim jezerom. Pozneje hočejo zgraditi kanal, ki bo preko Volge in Dona omogočil promet med Ledenim in Črnim morjem. Kanal bo tako globok, da bodo po njem lahko vozile 100 m dolge in 15 m široke ladje.
Odpust letnika 1908.
Vojaški naredbeni list (Giornale Militare Ufficiale) sporoča, da se bo s 5. sept. pričel odpust vojakov letni’ ka 1908. Z 12. sept. bo odpust tega let’ nika zaključen.
Redkost.
Po dolini Sv. Antona v švicarskem kantonu Graubundenu je vožnja z av; tomobili še danes prepovedana. Leto; viščarjev, ki iščejo res pravega miru, pa kljub temu tam ne manjka.
Urad za zdravstvo rastlin za vso Julijsko krajino (Goriško, Tr’ žaško, Reka, Istra, Videm) se nahaja v Trstu. Naslov je: R. Osservatorio di fitopalogia, Trieste, via S. Nicolò 7.
Umrl je v Vidmu
inž. Gino Tonizzo, brat ravnatelja go’ riškega Kmetijskega urada (Cattedra ambulante d’agricoltura). Pokojnik je bil strokovnjak na polju osuševanja močvirij in je izdelal načrte za osuše’ nje Lijaka, kobariškega blata in Pre’ vala pod Vipolžami. Bratu dr.ju De’ talmu Tonizzo naše sožalje.
Nobelova nagrada.
Znano je, da je sloveči izumitelj di’ namita (najhujše razstrelivo) švedski inženir Alfred Nobel ustanovil boga’ te nagrade za umetnost, slovstvo, zna’ nost in za tistega politika, ki si naj< bolj prizadeva za mir med narodi. Le’ tošnjo slovstveno nagrado bo najbrze prejel nemški pisatelj Erih Marija Remarque, ki je spisal danes že v vse večje evropske jezike prevedeni ro’ man »Na zapadu nič novega« (Im We< sten nidits neues). V poročilih vojnih uradov smo med svetovno vojno dan za dnem brali: »Na fronti nič nove’ ga«, v resnici so pa dan za dnem umi; rali in gnili v strelskih jarkih tisoči in tisoči najboljših mož in fantov.
Remarque v svojem romanu tisto blaznost gospodujočih vrst ostro in tako naravno biča, da kdor prebere njegovo delo, prav gotovo obsodi kot človek in kristjan tiste morije, ki so prinesle človeštvu toliko gorja.
Prav je, da se takemu pisatelju pri’ zna Nobelova nagrada.
Zborovanje za združitev cerkva.
V Pragi so se zbrali te dni naj večji cerkveni misleci o vzhodnem, pravo’ slavnem bogoslovju. Razpravljali so o vprašanju vzhodnih razkolnih cerkva in iskali potov, ki naj bi dovedla do združitve. Znani jezuit in papežev zaupnik škof d’Herbigny, ki je dosti let prebil med boljševiki v Rusiji, je prinesel s seboj papeževo pismo, v ka» terem se sveti oče toplo spominja po» dobnih cerkvenih zborovanj, zlasti predzadnjega v Ljubljani. Pri teh važ’ nih cerkveno in versko političnih raz» govorih za združenje cerkva vneto in vidno sodeluje tudi prelat dr. Grivec iz Ljubljane.
Pridelek svilodov v Italiji.
Letos je bilo vzgojenih v Italiji 52 milijonov in pol kg svilodov, približno enako kot lansko leto, četudi je bilo izvaljenih 25000 onč jajc manj ko lansko leto. Zato pa je dala vsaka onča (30 gramov) semena več kg svi’ lodov, letos skoraj 60 kg. Celotni pri’ delek svilodov je vreden okoli 850 mi’ lijonov lir..
V druge roke.
Pod predsedstvom senatorja PitaC’ ca se je v Trstu vršila seja znanega laškega društva »Lega Nazionale«. Sklenili so, da izroči »Lega« vsa svoja otroška zabavišča in zavetišča organi’ zaciji »Balilla«, S,voje otroške vrtce v Julijski krajini izroči udruženju »Ita’ lia Redenta«. »Legino« delovanje se bo omejevalo na nacijonalno propagando ob Adriji, posebej še med Slovenci in Hrvati.
Tekma slovenskih harmonikarjev.
Ljubljanski velesejm bo priredil od 31. avg. do 9. sept. priljubljeno razstavo »Ljubljana v jeseni«. Ta bo obsegala vse važne veje materijalne’ ga in kulturnega gospodarstva. Nede* Ija 8. septembra pa bo tudi dan tekem igralcev na harmoniko, tega tako pri’ ljubljenega slovenskega narodnega godala. Vsak harmonikar bo imel pri’ liko pokazati, kaj zna in bo lahko zai’ gr al katerokoli melodijo.
Ford v Jugoslaviji.
V bivši črnogorski, sedaj jugoslov. luki Bari (Antivari) gradi amerikanski avtomobilski kralj Ford veliko tvor’ nico za avtomobile. Tvornica bo kon; čana v septembru 1930. in bo zalagala z avtomobili Jugoslavijo, Albanijo, Grčijo, Bolgarijo, Romunijo in Ogr; sko, mogoče tudi druge države.
Cerkveni moški zbori, uredil Stanko Premrl. Ljubljana 1929. Zbirka obsega 85 lepih in učinkovitih moških zborov raznih skladateljev za vse prilike cerkvenega leta. Med skla’ datelji srečamo tudi par popolnoma novih imen. Skladbe so po veliki ve’ čini originalne. Zbirka je na prodaj v Katoliški knjigani v Gorici.
Eno uro pred smrtjo se je poročil v Trevisu neki 23 letni trgovec s svojo 16 letno izvoljenko. Ženin je že bil na smrtni postelji, ko je prihitela ihteča nevesta. Nekaj ča» sa po poroki je ženin prejel tudi za# krament sv. poslednjega olja. Par mi’ nut za tem je izdihnil.
Kako le s politiko.
Angleško otočje Malta, ki leži malo jugovzhodno od Sicilije, je nekakšen vozel na glavni žili London » Gibral » tar s Port Said s Suez s Aden, ki dovaja angleškemu kraljestvu življenskih sokov iz Avstralije in Indije. Malta se nahaja nekako v sredi med gibraltar* sko utrdbo in otokom Ciprom, s ka* terih Anglija nadzira Sredozemsko morje in če treba tudi Egipt; ob Malti je zasidran večji del angleške sredo* zemske vojne mornarice, a tudi trgov* ske ladje drugih držav navadno poči* jejo v malteškem pristanišču. Iz tega lahko razvidimo, zakaj noče Anglija pustiti iz rok tega majhnega otoka za nobeno ceno, dasi ni malteško prebi* valstvo angleško. Malta obsega ko* maj 306 štirijaških kilometrov, za pol Vipavske doline. Prebivalcev pa ima
225.000.	Ljudstvo govori posebno na* rečje, o katerem si jezikoslovci niso na jasnem, kakšnega korena je. Seda* nji ministrski predsednik na Malti lord Strickland n. pr. trdi, da so pre* bivalci Malte feničanskega pokolenja. S svojo izjavo je Strickland razburil ves italijanski tisk, ki odločno brani trditev, da so prebivalci rimljanski potomci. Malta je bila vselej pod kul* turnim vplivom bližnje Italije in cve* toča trgovina je zvabila tja mnogo Italijanov. Italijanščina si je kmalu pridobila prvo mesto na otoku. An* glija je tudi pustila Malti popolno po* litično in kulturno avtonomijo, Malta ima svoj parlament in svojo vlado. Ljudstvo voli po splošni, enaki in tajni volilni pravici 32 poslancev v dr* žavno zbornico in 17 senatorjev. Par* lamentarna večina sestavi vlado, ki šteje 7 ministrov. Vlado potrjuje an* gleški kralj.
V sedanjem državnem zboru ima večino Angležem prijazna ustavna stranka, iz katere je vzeto tudi seda* nje ministrstvo. Malteški vladi že tre* tje leto predseduje lord Strickland. Ta angleški plemenitaš je začel proti ita* lijanskim nacionalistom na Malti po* litiko krepke roke. Na površje hoče spraviti malteščino in tudi angleščino pred italijanščino. Uvedel je malteško narečje in angleščino na sodnijo in v druge javne urade; v malteščini se da* nes lahko vodijo sodnijski zapisniki in Anglež se danes lahko zagovarja pred sodiščem v lastnem jeziku, medtem ko ga je prej italijanski sodnik zašli* ševal po italijanskem tolmaču. Proti Stricklandu je vstala stranka itali* janskih nacionalistov, ki jo vodijo od* vetniki; tudi v italijanskem duhu vzgojena duhovščina se mu je posta* vila po robu. Odvetniška zbornica je sprejela odločne ugovore proti novo* tarijam na sodniji. Stricklandova stranka ima v poslanski zbornici maj* hno večino; znan Stricklandov pristaš je prosvetni minister Bartolo, po rodu Sicilijanec. Borbo proti lordu^ Strick* landu so krepko podprli tudi časniki v Italiji.
Dobrega pol leta od tega je prišlo na Malti do dogodka, ki je dal sporu med Stricklandom in italijanskimi nacio*
nalisti versko lice. Oče gvardjan mal* teškega samostana je premestil dva malteška brata na Sicilijo. Ministrski predsednik ni hotel izdati bratoma potnih listov za Italijo, češ, da je bila premestitev političnega značaja; trdil je, da je oče gvardjan, ki je Italijan, doma s Sardinije, odslovil omenjena brata, ker sta podpirala Stricklandovo stranko. Cerkvena oblastva so videla v Stricklandovem koraku vtikanje v notranje zadeve Cerkve. Spor se je tako poostril, da so se cerkveni dosto* janstveniki odpovedali mestom v mal* teškem senatu. Malteški škof je jako obsodil Stricklandovo delovanje. Med* tem je sv. stolica na prošnjo angleške vlade poslala na Malto mons. Robin* sona, da preišče razmere na otoku in o njih poroča v Rim. Nekaj časa po povratku Irca Robinsona v Rim je kardinal Gaspari sredi julija poslal škofoma v Malti in Gozo pismo, s ka* terim je ostro obsodil Stricklandovo politiko. Pismo se glasi:
»Sv. oče se je razveselil novice, da pojde večja skupina malteških katoli* čanov pod vodstvom svojih škofov na romanje v Rim ob priliki njegovega svečeniškega jubileja. Njegova sve* tost je hotela, da takoj napišem to pi* smo, da lahko pridejo Vaše ekscelen* ce v Rim dobro poučene o težkih za* devah, ki razburjajo duhove na Malti, ker želi ob tej priliki z Vami obširno razpravljati o tem. Medtem izraža sv. stolica, ki je iz poročil apostolskega delegata dobro poučena o težkem po* ložaju, zaupanje, da bodo veleč, ško* fje s potrebno odločnostjo in previ d* nostjo vztrajali pri sedanjem zadrža* nju napram stališču malteške vlade. Medtem ko se ta vlada proglaša za ka* toliško in vdano sv. stolici, je v resni* ci njeno delovanje nadvse škodljivo veri in svetim tradicijam Malte. Žalit* ve veljajo predvsem duhovščini, ki bi se ji rad vzel ugled in vničil njen bla* godejni vpliv na verno ljudstvo. Celo javno v listih in parlamentu so se dr* znili napasti jo in niti škofom niso pri* zanesli. Spričo tako neprijetnega po* loža j a, ki se vleče tako na dolgo, ne da bi kaj odpomogli ne potrpljenje ne zmernost ne upravičeni protesti ško* fov, sv. oče ne more več molčati. Že pozimi je pokazal, da prezira takšno postopanje, ko ni hotel sprejeti dveh ministrov malteške vlade: lorda Strick? landa in ministra Bartolo, kljub odlič* nemu posredovanju. Poleg tega mi je znano, da ne bo sv. oče opustil tudi drugih priložnosti, da vzpodbudi in podpre akcijo, da preneha delovanje, ne manj škodljivo veri kakor višjim malteškim oblastvom, napram kate* rim je ljudstvo vselej pokazalo srčno spoštljivost. Ker pa ne bo mogoče do* seči zboljšanja neprijetnega položaja s človeškim postopanjem, ako ne pose* že vmes posebna milost in božja po* moč, poziva sv. oče vernike na Malti, posebno tiste, ki se odpravljajo na romanje na grob apostolov, da še bolj vneto molijo. Apostol sv. Pavel, čigar spomin obhajamo danes in ki je tako
ljub dobremu malteškemu ljudstvu, naj izprosi od večnega dušnega Pa* stirja tako zaželjeno izpremembo.«
Pismo so malteški duhovniki preči* tali izpred altarja in ga potem nabili na cerkvena vrata. Malteška duhov* ščina je priredila veliko zborovanje, na katerem je sprejela resolucijo pro* ti lordu Stricklandu in se izrekla spo* razumno s kardinalom Gasparrijem. Po zborovanju so vsi duhovniki odšli k škofu in mu izročili sklep. Lord Strickland, ki je sam katoličan, se je čutil po pismu hudo prizadetega. Po* slanski zbornici je predložil odgovor na kardinalovo pismo, iz katerega po* vzamemo glavne misli. Malteška vlada pravi, da je kardinal Gasparri sestavil pismo na podlagi napačnih poročil. »Stranka italijanskih nacionalistov na Malti spravlja katolištvo in italijan* stvo v en koš in skuša prikazati vse, kar je angleškega kot Cerkvi sovraž* no.« Apostolski delegat mons. Robin* son ni kazal napram Stricklandu po* sebnega nasprotstva radi sklenitve konkordata z malteško vlado, ki bi do* ločal, da more biti na čelu verskih re* dov na Malti samo angleški državljan. Ta zahteva ni protikatoliška, ko je vendar Vatikan pristal na podobno določbo v konkordatu z Italijo. Sploh ni nastop mons. Robinsona niti zdaleč kazal na tako ostro obsodbo od strani Vatikana. Vlada je nastopila samo proti tistim duhovnikom, ki izrabljajo svojo oblast v politične in protidržav* ne namene. Končno izjavljajo ministri, da jih je obsodba sv. očeta hudo za* dela, in izrekajo vdanost sv. stolici. Odgovor Stricklandove vlade še ni pri* spel v Vatikan.
Kardinal Gasparri, papežev državni tajnik, je izročil angleškemu poslani* ku v Rimu spomenico, v kateri pravi, da je hotel s svojim pismom malte* škim škofom obvestiti ljudstvo, da lord Strickland ni priljubljena oseba pri Vatikanu, čeprav on to trdi; hotel je tudi obsoditi njegovo nekatoliško postopanje. § tem je sv. stolica opo* zorila tudi angleško vlado na razmere na Malti in spor ima danes že medna* roden značaj. Tudi angleška zbornica se je že večkrat bavila s tem vpraša* njem. Angleška vlada pa še molči. Malta uživa široko politično avtono* mijo in londonska vlada ji bo pustila svobodne roke, dokler bi morda ne bili ogroženi interesi angleškega kra* ljestva. Če so poročila angleških listov točna, je vatikanska diplomacija mnenja, da je sporazum s Stricklan* dom izključen; radi tega je Vatikan izrazil željo, naj angleška vlada sve* tuje lordu Stricklandu, da odstopi. Ker pa je Strickland znan kot trmast človek, ni verjetno, da bi prostovoljno odšel.
Silno zanimivo in v najnovejši zgo* dovini Cerkve pomembno je dejstvo, da je Vatikan nastopil v obrambo italijanske narodne manjšine na Malti.
Spor na haaški konferenci.
Kot smo že poročali, so se v Haagu na Nizozemskem zbrali državniki Ita* lije, Anglije, Francije, Nemčije, Bel* gije in Japonske, da končnoveljavno
in obvezno sklenejo pogodbo, kako naj se uredi in razdeli vojna odškod? nina, ki jo Nemčija dolguje zmagovi? tim državam. Na konferenci je prišlo do ostrega spora med Anglijo in biv? Šimi njenimi zavezniki.
V soboto 10. t. m. je na skupni seji francoski zastopnik Loucheur (izgo? vori: Lušer) predložil Joungov načrt, ki so ga strokovni izvedenci vseh ude? leženih držav sprejeli in podpisali na pariški konferenci. O Joungovem na? Črtu smo že obširno razpravljali; da? ne s spomnimo le na to, da se po Joun? govem načrtu zniža vojna odškodnina za Anglijo in male države, zviša pa za Italijo, Francijo in Belgijo. Loucheur je predlagal, naj vse države kar odo? brijo in podpišejo Joungov načrt v ce? loti, brez vsakršnih sprememb.
Zdaj vstane angleški finančni mi? nister Snowden in pravi: Anglija je že dovolj žrtvovala in popuščala. Zdaj ne bo popustila prav nič več. Anglija Joungovega načrta v taki obliki ne more sprejeti, marveč ga je treba te? meljito popraviti, da ne bo oškodoval angleške blagajne in angleškega go? spodarstva. Zahtevati, da Joungov na? črt kar v celoti sprejmemo, je smešno.
Na konferenci je nastala prava zme? da. Tako ostrih besed diplomatje niso navajeni. Sejo so brž pretrgali in za? stopniki ostalih držav so zahtevali od Snowdena pojasnil in zadoščenja za žalitve. Nekateri so že pripravljali kovčeke, da zapustijo Haag. No Snowden je izjavil, da Loucherja in to? varišev ni nameraval žaliti, marveč je govoril moško in odkrito, kot je na? vada v angleškem parlamentu. S tem se je prva razburjenost nekoliko po? legla.
Toda stvarni spor med Anglijo in bivšimi zavezniki je v polni meri ostal. Kaj hoče Anglija? Zakaj se upira Joungovemu načrtu?
Angleški razlogi.
Angleži pravijo:
1.	Zahtevamo, da dobimo vsaj to? liko odstotkov nemške vojne odškod? nine, kot je bilo določeno pred pari? škim posvetom in Joungovim načr? tom. Po Joungovem načrtu bi Anglija letno dobivala 225 milijonov lir manj. V teku let bi se nabrale velikanske svote, ki jih Anglija nikakor ne name? rava darovati drugim državam. Po? sebno bi se s tem okoristila Italija — pravi Snowden — kateri smo že preje mnogo popustili.
2.	Joungov načrt predvideva, da bo Nemčija velik del vojne odškodnine plačevala z blagom. To gre v škodo angleški industriji. Ladjedelnice v An? gliji nimajo dovolj naročil, delo v že? lezarnah in jeklarnah zastaja, na sto? tine tkalnic in predilnic so morali zapreti. Prav posebno težak je polo? žaj premogovne industrije, ki mnogo manj izvaža kot je pred vojno. Skoro dva milijona angleških delavcev stoji na cesti brez posla. Ta velika stiska angleške industrije in delavstva je na? stala tudi zato, ker so nemške dajatve v blagu odvzele angleškim proizvo? dom trge. Tako bo n. pr. Italija po Jo? ungovem načrtu dobivala skozi leta in
leta eno tretjino vsega premoga iz Nemčije, medtem ko je pred vojno skoro ves premog kupovala v Angliji. Z Joungovim načrtom so resno ogro? žene življenske koristi angleške indù? stri j e in delavstva.
3. Anglija zahteva, naj Francozi še letos izpraznijo Porenje in naj to de? želo izročijo Nemčiji. Angleška de? lavska stranka je to že več let zahte? vala, zdaj ko je na vladi, ji gre zares. Brez dvoma skuša Anglija s tem pri? tegniti Nemčijo bližje k sebi in v njej podpreti demokratične skupine. Ko so angleškega zunanjega ministra Hendersona vprašali, kaj misli o iz? praznitvi Porenja, je smehljaje za? žvižgal pesmico: »Ko zvonijo božični zvonovi...« Zadnje dni se tudi Fran? cozi vdajajo in kaže, da bodo že to zi? mo zapustili Porenje.
Tri težka vprašanja!
Iščejo sporazuma.
Francozi, Italijani, Belgijci in Japon? ci so se posebej sestali in se menili,
kaj naj store, da se z Anglijo spora? zumejo. Poslali so Angležem sporne? nico, v kateri so predlagali nekatere spremembe k Joungovemu načrtu; Anglija naj bi prejemala nekaj več odškodnine. Snowden pa tudi tega predloga ni sprejel, ampak trmoglavo zahteva, da se mora cel načrt korenito spremeniti.
Snowdenov nastop podpira cela an? gleška javnost. Vse stranke, tudi kon? servativci in liberalci odobravajo Snowdenovo stališče. Saj gre za to, da si angleška industrija opomore in se brezposelnost omili.
Na drugi strani pa je naravno, da se ostale zavezniške države, posebej še Italija in Francija, ki so doprinesle v vojni velikanske krvne in denarne žrtve, upirajo, da bi se jim vojna od? škodnina znižala. Pa tudi Nemčija vztraja na tem, da plača svoj dolg po večini v blagu.
Pogajanja, ki tečejo ta teden, nam bodo pokazala, kako se bo spor rešil.
Socialni resinile.
Krščanstvo in revno ljudstvo.
Krščanski nauk se je razlegel po sve? tu in prenovilo se je obličje zemlje:
Krščanstvo je proglasilo, da ima vsaka duša pravico do samostojnega duhovnega življenja; vse duše imajo enoten vrhoven nadnaraven smoter in so pred Bogom enake. Novo', resnič? no bratstvo je nastalo, bratstvo otrok božjih. In to bratstvo je odsevalo iz cerkve v socialno življenje.
Krščanstvo je postavilo načelo, da je zakon neločljiv in na osebni, posve? ceni ljubezni zgrajen — in s tem je prenovilo organizem družine, to živo celico človeške družbe.
Krščanstvo je posvetilo delo, ozna> njujoč, da je vsak sposoben človek dolžan ročno ali duševno delati, da je delo vir osebnega dostojanstva in pri? ložnost za boguvdane žrtve. Krščam sko delo je bilo prvi in poglavitni čz? nitelj pri gospodarskem podvigu sveta.
Oznanjujoč odpoved pri uporabi gmotnih dobrin, ki so le sredstvo, da kristjan doseže duhovne smotre, je krščanstvo uredilo in poduhovilo kom sum gospodarskih vrednot. In z na? ukom o socialni pravičnosti in ljubez? ni v odnosa jih med ljudmi je dalo človeštvu pravo mero, kako naj go? spodarske dobrine krožijo in kako naj se pravično razdeljujejo.
Vsa ta načela in nauki so koristili revnim, zatiranim in zapuščenim sta? novom.
Vsa socialna zakonodaja in vsi ukre> pi za podvig revnih stanov imajo po? slednjo podlago v socialnih načelih krščanstva. Pa začnimo z odpravo rimskega suženstva in končajmo z za? varovanjem proti brezposelnosti.
In za bodočnost? Ali je krščanstvo izčrpalo svoje sile, ki so že večkrat prerodile svet?
Ne, to ni mogoče. Krščanstvo zamo? re tudi današnji svet preroditi, tudi sodobni družabni red presnovati v prat vičnejše oblike. Delo, ki čaka kristjan ne na socialnem polju, je velikansko.
Pri tem delu naj nas vodita posebna ljubezen in tesna vzajemnost z revnim, delavnim ljudstvom.
Delavska stanovanja.
S 30. junijem 193©. bo stopil v velja? vo odlok, ki daje hišnim posestnikom pravico, da poljubno nastavijo najem? nino za stanovanja. Tako namerava vlada pospešiti zidanje novih hiš. Za? kaj stanovanjska hiša obeta postati dober vir dohodkov. Čimveč stano? vanj bo na razpolago, tem lažje bo na? jemnik izbiral in nižal najemnino. V svobodni tekmi naj se izenačita po? vpraševanje in ponudba stanovanj. To je daljni smoter tega važnega odloka.
Zgodilo bi se lahko, da bi gospo? darji neprimerno in pretirano zvišali najemnine. Posebno se to lahko zgodi v industrijskih središčih. Tu bo po na? ši misli na mestu, da občinski načel? niki razložijo gospodarjem smoter za? kona in jim svetujejo, naj se zadržijo v pravih mejah. Posebno velja to za delavska stanovanja. Saj so v mnogih slučajih posebno delavska stanovanja v razmerju z delavčevimi dohodki ze? lo draga.
Računajmo! Delavec zasluži n. pr. dvajset lir na dan. Ker služi le 25 dni na mesec, dobi mesečno 500 lir. Od tega odštejemo prispevke za bolniško blagajno, za sindikat in za nezgodno zavarovanje. Ostane mu še okoli 480 lir. Vzemimo, da ima ženo in tri otro? ke. Za stanovanje s kuhinjo in dvema sobama plača mesečno 80 lir — torej 16 odstotkov svojih mesečnih dohod? kov.
Zdaj pa vzemimo osebo, ki je v višjem socialnem razredu. Zasluži mesečno n. pr. 2500 lir, plača pa za boljše stanovanje 250 lir — torej le 10 odstotkov svojih mesečnih dohodkov.
Delavcu ostane za prehrano in oble? ko petih oseb 400 lir mesečno, socialno višje stoječemu pa še 2250 lir.
Iz tega je jasno razvidno, da bodo razsodni gospodarji porastli v prvi
vrsti najemnine za gosposka, razkoš? na stanovanja.
Občine pa, stavbne zadruge in vsi, ki jim je na srcu blagor revnih stanov, naj poskrbe za nova delavska stano? vanja in naj vplivajo na hišne posest? nike, da ob tej priliki pokažejo čut za socialno vzajemnost.
Delavske plače in dohodninski davek.
Že večkrat so davčna oblastva in delavske organizacije razpravljale, ali morajo ročni delavci plačevati dohod? ninski davek (imposta di richezza mo? bile). Davčna oblastva so se sklicevala na zakon, ki pravi, da so dolžni pia? čevati ta davek vsi, ki imajo nad 2000 lir letnih dohodkov. Delavske organi? zacije so odgovorjale, da je delavec že itak vezan po tarifnih pogodbah, ki ne predvidevajo obdavčenja. V uprav? ni praksi ročnih delavcev dosedaj ni? so obdavčevali s tem davkom. Če bi pa zakon po črki izvedli, bi ročni de? lavec moral plačevati 9 odstotkov svoje plače za dohodninski davek.
To vprašanje bo zdaj načelno za ce? lo državo rešil osrednji medsindakal? ni odbor. K temu vprašanju piše dnev? nik »Lavoro Fascista« sledeče opom? be:
»Dohodninski davek bi zadel naj? bolj revne sloje, tiste sloje, ki so od posrednih davkov (na sol, kavo, slad?
kor itd.) najbolj zadeti. Toda odgo? varjajo nam, da ima marsikateri dr? žavni uradnik manjše dohodke kot jih imajo delavci, in vendar plačujejo davke do zadnjega vinarja .Toda tre? ba vpoštevati, da imajo državni urad? niki gotov dohodek, stalno službo in pravico do pokojnine, medtem ko de? lavec za praznične dni ne dobiva pia? če in nima pravice do pokojnine. Kaj pa šele če je brezposeln! Vse predno? sti delavca so torej le navidezne.
Za večino delavskih strok so dolo? čile plače sindakalne organizacije, ki so v smislu člena 12. listine dela sku? šale prilagoditi plačo rednim živi j en? skim potrebam; pri tem se niso vpo? števali morebitni izdatki za dohodnin? ski davek, s katerim dosedaj delavci nikoli niso bili obdavčeni. Zato bodo sindakati, če se delavci res obdavčijo, zahtevali, da se za sorazmerni znesek zvišajo plače.«
Za osemurni delavnik.
Socialne struje vseh dežela so se skozi desetletja borile za osemurni delavnik. Zanimivo je pa danes dej? stvo, da so uradnim potom preklicali osemurni delavnik ravno v sovjetski Rusiji. Tam so namreč določili, da morajo biti trgovine z živili odprte nepretrgoma skozi 10 ur.
Olcrao v svet.
Notranji boji in čiščenje v sovjetski Rusiji.
Komunistična stranka v Rusiji se deli v štiri struje: Stalinova struja gre če:; drn in s trn za svojim voditeljem, sedanjim diktatorjem Rusije; drugo strujo tvorijo Trockijevi pristaši, ki izjavljajo, da so se izmirili s Stali? nom: še vedno tajno živi »desnica«, ki jo je stranka slovesno preklela. Zraven teh treh pa stoji »močvirje«, to je večina stranke, ki se načelno ni odločila še za nobeno teh treh skupin. »Močvirje« odloča v stranki: v njem stoje naj vplivne j'i boljševiški politi? ki' glasuje vedno strnjeno in zato od?
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
Zrno za zrnom gre v zemljo, ali iz zemlje pa zopet izhaja zrno za zrnom!
Tako se je pripetilo, da sem bil en? krat še celo na svatbi na Jelovem brdu, takrat, ko je Kalar dajal svojo hčer Ano Skalarjevemu Matijčku, ki je pri njem, kakor veste, zvesto in pridno služil. Dal mu je precej sveta, da ima Matij če sedaj čedno domačijo, dal mu je pa tudi svojo hčer. Svatov? ščina ni bila zadnja. Kalar in Skalar sta sedela za mizo v kotu in bila sta si kakor brata. Luca ni več živela, ali marsikatera beseda je veljala pošte? nemu njenemu imenu. Okrog peči je prežalo obilo šeškarjev; lazili so tudi Pod mizo okrog in cukali svate za noge, da so jim kaj dali. Tako je svat pomolil pod mizo sedaj čašo vina,
loča. Danes podpira »močvirje« Stalina, jutri ga lahko vrže. Trockijevi pri? stasi so se potuhnili, podpisujejo vda? nostne izjave stranki in spet vstopajo vanjo. Toda ne kaže, da se svojim na? Črtom niso odpovedali, marveč jih na? merava j o v notrini stranke same izve? sti, ko pride za to ugoden čas.
V tem pa se komunistična stranka skuša izčistiti in utrditi. Boljševiki so uvideli, da jim grozi nevarnost, da se stranka do mozga pokvari in zmaliči, če vanjo zleze le preveč stremuhov in izkoriščevalcev. Zato so boljševiki zopet pričeli koremto čistiti svoje vr? ste. V podjetjih in uradih visijo skri?
sedaj kos mesa ali belega kruha. Ko? maj pa si enega potolažil, te je vlekel že drugi.
Pri peči je prestoloval naš stari zna? nec Danijel. Prav ostro je vladal nad otročaji, ki so mu preveč snedli, pre? več popili in sploh preveč lazili pod mizo. Odcedno jih je pretepaval ter kričal: »Ali mi hočete res vse snesti? Vi imate doma očete, ki vas lehko rede, jaz pa sem berač!« In res je bil berač! Velik koš je bil prinesel s sabo ter ga posadil na zapeček in metal vanj vse, kar je dobil od svatov. Ko? ledoval je brez odmora, a vse je šlo v koš; tam je imel še celo bokal, v ka? terega je zlival vino. Toliko je že bil diplomata, da je vedel, da se ne sme upijaniti, ker bi potem lehko izgubil napolnjeni košek, na katerega je že prežalo nekaj kolegov zunaj pred hi? šo. Ali Danijel se ni upijanil, zatorej so zaman prežali.
»■Alo Danijel,« — pri tej priliki sem
njice, na katerih je napisano: »Tu sem vrzite pritožbe zoper komuniste!« Po deželi hodijo »leteče komisije za či? ščenje«: ki so sestavljene iz preizku? šenih in pretehtanih članov stranke. Komisija vodi »čistilno razpravo« jav? no in povabi k njej široke množice ne? strankarjev. Vsakdo sme govoriti, ob? tožiti, staviti vprašanja, razkrinkati uradnike in člane komunistične stran? ke. Tako skušajo boljševiki pritegniti širše kroge prebivalstva, da bi sode? lovali pri upravi. Toda uspehi so le majhni, ker se nestrankarji bojijo, da bi jih obtoženi uradniki in njih sodru? gi preganjali. Pomenljivo pa je, da so boljševiki začeli iskati širše podlage za svojo diktaturo.
Krvav spopad
med socialisti in brambovci v Avstriji.
V nedeljo se je v Sv. Lovrencu na Štajerskem v Avstriji vršilo veliko zborovanje socialistov. Socialisti so se zbrali na trgu pred cerkvi o. Med zborovanjem so se zbrali na trgu tudi člani bojnega nacionalističnega udru? žen j a »Heimvehr« (domovinska bram? ba) in so navalili na socialiste. V hipu so začeli padati streli iz samokresov in so zaregljale strojne puške, ki sta jih obe stranki imeli pripravljene. Pri priči je bil en socialist mrtev, trideset pa težko ranjenih, med temi 28 bram? bovcev. Štiri osebe visijo med živi j e? njem in smrtjo. Uradna preiskava je ugotovila, da so spopad zakrivili brambovci. Ta dogodek je pokazal, da imajo socialisti in brambovci vojaško urejene in oborožene čete. Brambovci grozijo, da bodo pred božičem s svojo vojsko zasedli Dunaj, vrgli vlado, raz? gnali zbornico in napravili red v drža? vi. Socialisti odgovarjajo, da se delav? stvo ne bo vdalo nasilju brambovcev, ki da so plačani od kapitalistov. Šent? lovrenški boj je žarko pokazal, da sto? ji Avstrija pred težkimi notranjimi boji.
Borbe med Arabci in Judi.
Pretekli četrtek je prišlo v Jeruza? lemu med Judi in Arabci do hudih ; pobojev. Judje so kot običajno molili
ga prvič videl, kar smo delali pismo v Loki — »alo, kdaj pa si prišel iz Amerike?«
»Dva meseca bo že,« mi je odgovo? ril čemerno, »nekaj več, nekaj manj!«
»Kaj pa v Ameriki?«
»Kaj?« se je zadrl zaničljivo. »Nič! To ni življenje, to je hudič! Po tistih jamah tiste pse vlačiti, to je dvakrat hudič!«
»Torej nisi zdržal?«
»Kdo bo zdržal, pa nič jedel? Tarn je tako: če hočeš jesti, moraš delati!«
»In to ti je postalo dolgočasno.«
»E,« je godrnjal, »ali mi je postalo, ali mi ni postalo! V Ameriki moraš hoditi, kakor hočejo poliča rji1« — Tu je imel v mislih policaje.
»In sedaj?« vprašam še.
»Sedaj?« je tulil. »No, sedaj pa bos menda vendarle vedel, da sem berač! Delati ne morem, pa se mi tudi ne Iju? bi. Berač sem, kaj je na tem!«
in vzdihovali pod »Zidom solza«. Sre* di njihovega najbolj toplega vzdiho* vanja so pridrli iz bližnje Omarjeve mošeje fanatični Arabci in se besno vrgli med judovske vernike. Policija je komaj naredila red.
Povod tem borbam ni le hipen iz* bruh verske nestrpnosti, kot so v Pa* lestini in zlasti v Jeruzalemu običajni, marveč ima globlje korenike.
V prvi polovici avgusta so zbor o* vali v švicarskem mestu Curihu za* stopniki Judov iz raznih dežel. Glavna
Iz Brd.
Podsabotin. — (Naša slabost.)
V Novem listu smo med zanimivost* mi brali o »Zvezi sv. Jurija« proti obrekovanju. Rečem, da bi bila taka zveza tudi pri nas potrebna. Toda ne vem, koliko časa bi mi kot udje v njej vztrajali. Ne moremo pač dolgo vztra* jati, da ne bi svojega bližnjega po zo* beh vlačili.
Tobakarno imamo v vasi. Pa smo večkrat brez dima, ker moramo na to* bak čakati.
Kojsko, — Praznik Marijinega vnebovzetja smo v Kojskem prazno* vali na prav lep način. Bil je god naše farne cerkve in smo imeli tudi prvo sv. obhajilo. Na predvečer smo imeli ve* Černiče in sv. spoved. Ob 6 in pol smo imeli prvo sv. mašo, nakar so p risto* pili naši malčki k prvemu sv. obhajilu. Bilo 'jih je 55. Otroci so bili po priza* devanju č. g. župnika lepo priprav* ljeni. Lepo jih je bilo videti, ko so pristopali k mizi Gospodovi in kako so se prej odpovedali vsemu slabemu. Pristopilo je k mizi Gospodovi tudi mnogo drugih ljudi, kar je tudi nekaj lepega. Med sv. mašo je bilo čuti ubra* no petje. Po končani maši je povabil g. župnik vse prvoobhajance v farovž na zajuterk. Sledila je ob 9. uri sloves* na sv. maša. Mašo in pridigo je imel msgr. Koršič, ki nam je v lepih bese* dah orisal Marijin praznik. Po konča*
Ko sem zmajal z glavo, je spoznal moje misli. Zatorej je nadaljeval:
»Ko vzameš vrečo — meni jo je da* la Presečnikova mati — prvič v roke, te je res sram. Ali že pri drugi hiši, ko ti gospodinja z malo prijaznim obra* zom natrese moke v vrečico, te začne sram popuščati in kmalu je vse dobro! Pri deseti hiši si že rojen berač! To sem ti povedal, da se boš vedel obna* sati, če prideš kdaj do beračije. Pa menda ne prideš!« Med glasnim sme* hom je dodal: »Mesto, da me izpove* duješ, mi daj kaj vbogajme! Danes mi tako še nisi nič dal. Daj mi krajec be* lega kruha!«
Ko je kruh spravil, je izpregovoril zadovoljno: »Za danes je dosti! Ko* šara je polna. Poglej, kako zunaj ča* kaj o in mislijo: kozavi se napije, mi pa mu izpraznimo malho! O, ne!«
Oprtal je koš. Ko je odhajal, ga še vprašam:
»Kje pa stanuješ?«
točka dnevnega reda je bila: judovsko naseljevanje v Palestini. S pomočjo Angleške vlade, ki bo ustanovila nase* ljeniški fond v znesku 700.000 funtov (ne funt ima čez 92 lir) upajo v pri* hodnjih letih naseliti preko 100.000 Židov. Na tak način skušajo Palestino gospodarsko prekvasiti.
Arabski narodnosti duh, ki se prav zadnje čase prebuja in dobiva novega poguma, pa težko gleda tako mogoč* nega tekmeca na svojih tleh. Odtod spori, ki se bodo še in še vžigali.
ni maši se je razvila procesija po vasi okoli cerkve. Kakor pri maši tako je tudi pri procesiji prepeval naš cerkve* ni zbor, ki se je precej dobro pokazal, dasi se mu pozna, da manjka pevo* vodja ter da ni vaj. Vse se je lepo vr* šilo, vse je bilo v redu. A bilo bi lahko še lepše, posebno pri procesiji in pa če bi imeli stalnega organista.
Dobrovo. — Pred dnevi je umrl za* det od srčne kapi naš dobri sovaščan Jožef Fikfak v starosti 62 let. Rajnik, kateremu življenje ni trosilo cvetja na pot, je vse moško in z nasmehom na ustnih prenašal. Ko je upal, da bo mo* gel vživati sadove svojih žuljev, ga je Bog poklical k sebi. N. p. v m.!
Biljana. — V soboto 17. t. m. se je poročil širom Brd znani in delavni fant Roman Simoniti iz ugledne biljan* ske rodbine z g.čno Hilarko Kožlin. Novemu paru želimo vsi prijatelji in znanci obilo blagoslova božjega na novi živi jenski poti!
Iz Gor.
Tolmin, — (Praznik v n e b o* v z e t j a M. b. — N o ve Ma* rijine hčerke. — Poroka. — Odhod.) — 15. avgusta imamo v Tol* minu največji cerkveni praznik. Ta dan je bila tudi letos kot vedno slo* vesna sv. maša z orkestrom. Petje je izpadlo še precej dobro, če vpošteva* mo. da so bile samo tri vaje, ker so peli isto mašo že za božič. Najbolj
»Za sedaj še nikjer. V Podpečnar* j evi luknji, kjer so kamenje lomili, tam sem nekaj desak pribil. Tam me obišči, če te je volja! Za zimo bom pa moral že kaj dobiti. Peškulja na Gabrški gori mi je že nekaj obljubila. Baha!«
Morda bi rade kaj čule o Lizi? Nje* no življenje je življenje dela. in edin* ščine. Kadar hodim mimo karlovških bregov, ima skoraj vselej zibko pri sebi, da je otročaj pri delu ne moti, in če pride v vas, se vleče za njo rep zdravih in debelih otrok — mislim, da jih ie sedem. Blagor ii, da je blago* slovliena, zakaj od tega blagoslova ži* vi slovenska zemlja!
Kar pa se mene tiče, naglašam zopet in zopet, da zame Meta ni umrla. Za* tore i pozne je nisem poznal nikdar več ženske, in lehko rečem, da dosedai še nisem prelomil zvestobe, ki jo dolgu* jem njenemu spominu.
Konec,
nas je razveselil s svojim izbornim tenorjem g. G. Berlot s prelepo pe* smijo »Rožni venec«. Splošno mne* nje je, da bi bil tolminski zbor lahko jako dober, če bi bilo zanj malo več zanimanja. Ker pa tega ni, slišimo ve* dno iste pesmi. Mislimo, da bi tudi večeri, ki bi jih prebili pri vajah, ne bili zapravljeni, kajti edino s pogosti* mi vajami bi se vzbudili v mladini lju* bežen in veselje do lepega petja. — Na praznik 15. t. m. popoldne je bil pri blagoslovu sprejem v Marijino druž* bo. Okoli 35 deklic je Brezmadežna na novo sprejela pod svoje varstvo. Č. g. dekan jim je napravil prisrčen na* govor in je vsa slovesnost potekla v najlepšem redu. — Prva poroka po novih predpisih konkordata je bila 12. t. m. Poročila se je gdč. učiteljica Zinka Berlot z g. Adolfom Bajtom, obč. tajnikom v Kanalu. — V našo ve* liko žalost smo zvedeli, da nas v krat* kem zapusti g. kaplan Janko Premrl. Slišimo, da ga prevzvišeni nadškof misli nastaviti za žup. upravitelja pri Sv. Luciji. V kratkem času njegovega tukajšnjega bivanja si je s svojim ve* drim in živahnim značajem pridobil srca vseh faranov. Želimo gospodu tudi na novem mestu obilo uspehov in božjega blagoslova v korist našega ljudstva.
Ljubinj. — Pri nas je bival osem dni bivši tolminski kaplan, sedanji župnik v Podragi g. France Premrl. Zelo smo ga bili veseli, zlasti ker smo imeli vsak dan sv. mašo. Zdelo se nam je, kakor da imamo majhen misijon. Gospodu voščimo še mnogo let zdravja in že* limo, da bi nas prišel vsako leto ob košnji obiskat.
Po gorenji Soški dolini. — (Iz po* potne torbe.) — Vsako leto za* pustim v mesecu avgustu za par dni zaduhli mestni zrak in jo mahnem na deželo. Letos sem se namenil, da obiščem Sv. Višarje, kjer me ni bilo že pet let. Do Sv. Lucije sem se vozil z vlakom, od tamkaj dalje pa s kole* som. Večkrat sem zavidal srečno go* spodo, ki se je udobno vozila v svetlih avtomobilih, medtem ko sem jaz po* žiral cestni prah. Ko sem dospel v Tolmin, sem bil bel kot kak mlinar. Tolmin ima precej prijetno lice in ugaja očem; značilno in povsod znano tolminsko narečje se pa vedno le bolj umika mestni govorici. Ko sem prišel v Tolmin, sem videl še zelenje in sla* voloke, ki so jih napravili Tolminci v čast kraljeviču. Zvedel sem, da je bilo pri sprejemu obilo ljudstva, ki se je zbralo iz vseh krajev naših Gor. V prijaznem Tolminu sem se ustavil do nedelje.
V nedeljo po prvi maši sem jo ure* zal črez Peteline mimo Dolj, Gabrji, Volarjev in Selišč proti Kamnemu. Med potjo sem srečaval ljudi, ki so šli v Tolmin k zadnji maši. Deklet in fantov je bilo razmeroma prav malo. Kam je šel ves naš mladi svet? Po* žrla ga je tujina. Žalostna nam majka, kam pridemo, ako pojde tako dalje.
Kolovrat in sosednji hribi so kazali že gola rebra, znamenje, da je seno že spravljeno. Na Kamnem je bila moja prva postaja. Vprašal sem, kako na«
Kaj nam z dežele pišejo?
preduje delo pri gradnji mosta črez Sočo; kakor sem zvedel, stoji delo že dolgo časa. Mimo Sv. Lovrenca in Smasti sem prišel v Ladra. V Ladrih so tisti dan služili lirce. Plesali so na čast sv. Lovrencu v soboto in nedeljo in se potem kmalu stepli zaradi punc. V Kobaridu se nisem imel časa usta* viti, korajžno sem sopihal po strmem kobariškem klancu na Trnovo. Nekaj Trnovcev se zopet napravlja v Ar gen* tino, kjer je sedaj že skoro četrtina vaščanov.
Na Srpenici sem poslušal nove zvo* nove. Vsa čast vaščangm in gosp. žup* niku. Pohvale so vredni tudi fantje, ki so se znali ogniti plesu in so rajše po* slušali zvonove kot pa harmoniko. Na Žagi sem izpil polič vina. Ni mi tek* nilo. Zagrenilo mi ga je umazano pe* tje in ostudno preklinjevanje nekate* rih barab, ki se štejejo, da so fantje. Črez* loški most sem se peljal v Log in dalje po levem bregu Soče v Čez* sočo. Medpotoma sem moral parkrat stopiti s kolesa zaradi slabe poti, en* krat pa zaradi hlodov, ki so jih navalili na pot čezsoški fantje, da bi zabranili loškim fantom, da bi ne hodili v vas k čezsoškim dekletom. Ko sem prišel v Čezsočo sem bil pošteno truden. Šel sem v gostilno, kjer sem se pokrepčal. Poslušal sem domačine, -ki so se me* nili o lisici, ki krade kokoši, a jo no* beden ne zna fentati. Ženice jo lovijo z metlo, moški s krepelci. Lisica se smeje, ker ima piščance, lovci pa, ker se jim lisica debeli. Nekateri možje so se jezili, ker jim naklada županstvo davek na koze, ki se nahajajo v hle* vih. Od vsake koze zahtevajo deset lir davka in to za lansko in letošnje leto. V Čezsoči sem videl take vod* njake, kakor v času vojne na Ogr* skem. Ti vodnjaki so zelo nezdravi in nesnažni.
V Bovcu sem prenočeval. Prijatelj, s katerim sem se spoznal pri vojakih, mi je pripovedoval, kako slovesno so sprejeli Bovčani našega kneza in nad* škofa ob času birme. Ves mladi in sta* ri bovški svet se je tri pri slavoloku. Tako imenitnega sprejema dušni nad* pastir ni videl nikjer. Električna cen* trala na Plužnah bo kmalu končana. Na poti v Log sem srečal romarje, ki so se vračali z Višarij. V Logu sem se ustavil v gostilni pri Černutu. Pri mizi v kotu je sedelo par moških, ki so se jezili na dopisnika, ki jim je očital v listu, da zapijejo na leto okoli dve* sto tisoč lir. Bili so najbrže oni, ki jih je resnica v oči zbodla. Slišal sem pa tudi, da je v Logu več dobrih fantov, ki imajo lepe denarne prihranke. Elek* trična centrala bo kmalu pod streho. Ložani se povprašujejo, čemu dve cen* trali, ko je za Log še ena skoraj pre* več. V prijaznem Strmcu je bila go* stilna prazna in nisem nič zvedel. Ko sem prevozil čez Predil, sem se moral jeziti na grdo z gramozom posuto ce* sto. V Rabeljnu sem želel iti v rudnik, a me niso pustili. Delavci, med kate* rimi je 3U naših fantov in mož, se pri* tožujejo nad slabo plačo. Iz Rabeljna do Mrzle vode ni daleč. Pri mostu v gostilni sem pustil kolo, nato pa peš na goro, Pri velikem križu poleg ceste
sem iskal poti, a je nisem našel. Kon* čno sem odšel po ozki stezi dalje v gozd. Imel sem smolo. Zašel sem da* leč v gozd, kjer je steza končala pri velikem kupu smrekovih hlodov. Kam sedaj? Na slepo sem jo mahal na* vzgor. Pot mi je lil s čela, da je bilo joj. Končno sem po dveurnem naporu našel pot in dva romarja, ki sta me vo* dila na goro. Od ljudi sem zvedel po* zneje, da mnogo romarjev zaide, ka* kor sem jaz. Oskrbništvo svetišča na Višarjih bi moralo popraviti pot od Mrzle vode, ali pa jo vsaj markirati; saj prihaja sedaj največ romarjev od te strani. Na Višarjih sem videl poleg romarjev tudi par turistov in med nji* mi dve ženski v zelo nespodobni tu* ristovski obleki.
Cerkno, — V nedeljo smo ob ogrom* ni udeležbi pokopali g. Franceta Tav* čarja vulgo Makatona. Pokojni je bil cerkljanski župan v najbolj težavni dobi proti koncu vojne in prva leta po nji. Svoj čas je imel mnogo kritikov
—	danes pa so spregledali in se zave* dii, da so ga mnogo preostro sodili! Pokojni je bil vsestransko delaven in vsled tega znan tudi preko cerkljan* skih mej. Svojo težko bolezen je pre* našal s pravo krščansko vdanostjo. Pokoj njegovi duš! Njegovi družini naše sožlje! — Župansko poslopje se popravlja. Upali smo, da bodo tudi domačini deležni kaj zaslužka. Tudi ljudem ne ugaja, da se ob nedeljah dela. Vsaj zdaj po spravi med cerkvi* jo in državo bi se kaj takega pač ne smelo dogajati.
Kobarid. — (Celodnevno če* ščenje. — Suša in drugo.) — Na Rožnico smo praznovali svoj glav* ni praznik ter imeli obenem celodnev* •no češčenje. Ves dan je bila cetkev dobro obiskovana. Slovesnost j-e za* ključila procesija z Naj svetejšim po Kobaridu. Bil je v resnici lep in sppd* buden dan. — Zadnje čase je začela pritiskati suša, vendar kažejo pri* delki precej dobro; le otave bo malo.
—	Za birmo smo dobili nove cerkvene klopi, tako da je sedaj cerkev v do* brem stanju. — Zadnji čas sta umrla Ivan Kodeli, trgovec z lesom iz Koba* rida in Franc Stres iz Sužida št. 41. Naj počivata v miru!
Idersko. — (Cerkveni shod in njega pritiklina.) — Naš cerkveni patron je sv. Tomaž, ap., vendar praznujemo bolj slovesno sv. Roka. Tako smo tudi letos napravili. Ker imamo preveč denarja, nismo smeli opustiti običajnega plesa. Sploh imamo nekateri ples zelo radi. Tam spomladi n. pr. smo imeli ples več ne* delj zaporedoma v zasebnih hišah, kjer smo bili postreženi, za denar se* veda, s »pristnim« črnim »kohetom«. Pa ne mislite, da plešemo samo mi Iderci kontrabant, zadnje čase so nas začeli posnemati tudi v Ladrah in Su* Židu. Pa še drugič kaj o tem.
Sužid.__(Pozne k r a t k o 1 a s*
k e.) — Pretekli petek je mirno v Go* spodu zaspal 84*letni Franc Stres p. d. Mešelk. Celo svoje življenje je bil veselega značaja. N. p. v m.! — Naša dekleta, sicer dobra in pridna, je spet moda pičila. Vse od kraja so se začele
striči. Sicer je ta moda že prekasna, a vendar: kratki lasje, dolga (?) pamet...
Staro selo. — (Več branja!) — Kljub veliki vročini se gibljemo prav pridno. Večina delavcev je zaposlenih pri raznih delih. Za na polje jih kar manjka, ko bo treba krompir kopati. Obeta prav lepo; sirk tudi! — Pri nas pravijo ljudje, da bi moral Novi list vsaj dvakrat na teden izhajati. Radi bi kaj več brali, saj smo potrebni po* uka in pa zabavnega branja. (Če bi bi* lo le od uredništva odvisno, bi kar dnevnik izdajali. Op. ur.)
Sedlo. — (Popravek.) _____ Pred
kratkim smo brali v »Novem listu« pod naslovom »Zločinstvo« poročilo o umazanem dejanju, ki sta ga zagrešila Jožef Lazzari (Lazar) in babica Tere* zija Cencič. Pisano je bilo, da sta ime* novana iz Sedla. Resnici na ljubo bo* di povedano, da sta dotična iz vasi Borjane, ki je spadala pod bivšo ob* čino Kred. Tudi zločin se je izvršil v Bor j ani, kjer oba stanujeta.
Iz Vipavske doline.
Vrhpolje. — (Pojte v slogi!) — Pri nas imamo nov pevski zbor, ker so nam prejšnje pevke dale slovo. Ško* da za stari zbor, ki je slovel po vsej gornji Vipavski dolini. Novi zbor se dobro drži, saj od njega ne moremo še zahtevati Bog ve kaj. No, pa upamo, da se bodo zopet oglasili s kora nek* dan ji zvočni glasovi.
Manče. —■ (Skrunilci.) — V nò* či od 11. do 12. t. m. je bila ukradena iz kapelice na križpoti Lože*Podraga ob cesti, ki pelje iz Vipave na Branico* Trst podoba Matere božje. Kapelica je last Sortavih, podobo je pa kupil neki madjarski stotnik še med vojno. V zadnjih letih je bila kapelica že več* krat ponesnažčna. Sramota za take ljudi, ki niti kar je božjega ne pustijo več pri miru. Prav je, da se krajevna oblasta zanimajo za skrunilce. — Le* tina kaže kakor drugod. Grozdje je lepo, koder ni pobila toča. Koruza bo tudi, če Bog da še kaj dežja. Krom* pir je pri kraju, ker ga je prezgodaj prijela suša. Težko bo šlo skozi leto.
Šturije. — (Cerkvena sloves* n o s t. — Naše vodovodno vprašanje.) — V nedeljo 11. t. m. smo imeli prav lepo slovesnost: spre* jetje novih članic v dekliško Marijino družbo. Temu primeren govor je imel preč. g. dekan vipavski. Naš cerkveni pevski zbor je s svojim krasnim pe* tjem vso slovesnost povzdignil. Obil* na udeležba je pričala, da ljudje ceni* jo moralno vrednost te slovesnosti. — Na veliki šmaren je sklical in se tudi udeležil sestanka upravičencev našega »Stavnika« g. obč. načelnik, ki je v lepih besedah in z velikim idealizmom pozival upravičence imenovanega Stavnika, da bi odstopili v bratski 1 ju* bežni svoje lastninske pravice občini in posojilo šturskemu vodovodu. V tem slučaju da prevzame vodovod ob* čina, sicer pa da ga prevzame vodni konsorcij. Seveda je bil zelo živahen razgovor, toda brez kakega pravega sklepa. Kot smo dobili vtis, pozna g. obč. nač. kljub dobri volji premalo
stanje in razmere upravičencev Stav* nika, kakor tudi interesentov vodovo* da. Zato si dovoljujemo tole pojasni* lo: Prejšnja županstva so kot upravi* telji dala posekati stare hraste. S tem izkupičkom so pogozdila posekana tla ter dala posojilo za šturski vodovod po nižjih obrestih, kakor so je dobili v posojilnici. Vodni interesenti bi v kratkem času izplačali te svoje obvez* nosti in bi imeli potem vodo brezplač* no, k večjemu vzdrževalnino bi plače* vali. Ker je prejšnje županstvo odda* j alo iz Slavnika na javni dražbi do* mačinom vsako leto po deležih steljo na prodaj in je plačevalo tudi poljske* ga in gmajnskega čuvaja v eni osebi, ki je tudi pazil in kaj popravil na gmajnskih poteh, a je zraven še pri* spevalo vsako leto za vzdrževanje obč. poti v okolici, so bili upravičenci Stavnika s to upravo prav zadovoljni. Pod sedanjo upravo pa se je dosti spremenilo. Z oddajo košnje v Stavni* ku se je skoro nasad vničil. Gmanj* skega čuvaja ni več, prispevki za obč. poti v okolici so prenehali. Še lani ob* ljubljenih 200 lir za popravo poti v Zapužah ni izplačanih. Glede vodo* voda bi bilo prav, da ga sprejme ob* čina v svojo zaščito, ampak ne kot molzno kravo, marveč kot koristno javno napravo. Upamo, da bo g. obč. načelnik z dobro voljo, ki jo je poka* zal, tudi to uredil pravično na vse strani.
Pianina pri Vipavi. — (Smrtna nesreča.) — Pri kopanju kamna za zidanje se je ponesrečil Franc Pipan, posestnik v Britihu. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer je 15. avgusta umrl. Truplo so pripeljali domov. V nedeljo 18. avgusta je bil pogreb. Ve* lika udeležba priča, da je bil pokojnik zelo priljubljen. N. p. v m.!
Dornberg. — Iz goriške bolnišnice so pripeljali v četrtek Viktorco Kra* Ijevo roj. Kavčič, ženo zadružnega go* stilničarja. Dala je življenje sinkotu, a drugi dan je umrla. Razen tega de* teta je zapustila še dva otročiča. Pri prvaškem mostu se je zbrala ogromna množica ljudi, da sprejme priljublje* no, komaj 32 letno pokojnico, na nje* ni zadnji poti. Sprevod z rakvijo se je ustavil pred zadrugo, kjer ji je moški zbor zapel žalostinko »Ločitev«. V cerkvi je pa mešani zbor lepo podal tolažilno »Jaz sem življenje« in za zadnji pozdrav ob grobu pa vedno le* po »Vigred se povrne«. Pokojnica je bila večletna cerkvena pevka in po* žrtvovalna članica bivšega društva »Čitalnice«. Bog ji daj večno življenje, žalujočemu možu in ostalim pa to* lažbe!
Lokavec pri Ajdovščini. — V sobo* to 10. t. m. smo praznovali god našega glavnega cerkvenega patrona sv. Lav* rencija ter smo imeli celodnevno če* ščenje sv. Rešnjega telesa. V nedeljo smo pa imeli slovesnost ali sagro. Z lece nam je č. g. župnik iz Šturij v le* pili besedah orisal sv. Lavrencija kot starega, pa tudi modernega svetnika in pozval fante, naj mu sledijo v od* ločnosti za sv. vero. Ali žal, tisti, ki bi najbolj za potrebo poslušali take na* uke, ne gredo v cerkev« Med veliko
mašo smo zopet slišali lepo cerkveno petje, ki ga, odkar nimamo organista, večkrat ob nedeljah pogrešamo. Po sv. maši se je razvila procesija. Žara* di velike burje se je morala okrajšati tako, da smo imeli zunaj samo dva sv. evangelija. Popoldne nas je pa obiska* Io veliko ljudi iz sosednih vasi, poseb* no deklet je bilo veliko.
Naša kapela na pokopališču gleda že več časa z dvemi odprtimi očmi proseče proti Ajdovščini, kdaj se je bo g. občinski načelnik usmilil in ji dal napraviti nova vrata.
Lože pri Vipavi. — (Predrzne ž i.) Pri posestniku Francu Frelihu v Otoščah je pretekli teden udrl tat v hišo. Odnesel je nekaj nad 400 lir de* narja, 2 pražnji obleki, čevlje, klo* base in razno drugo drobnarijo. V hi* ši ni bilo ob tistem času nikogar. Ko se je gospodinja čez pol ure z bližnje njive vrnila domov, je našla kuhinjsko okno odprto in vse po hiši razmetano. Orožniki zasledujejo predrzne posto* pače.
S Pivke.
Kal pri Št. Petru. — (Cerkveno slavje.) — Na Jernejevo nedeljo bomo obhajali pri nas 300 letnico, od* kar so naši predniki sezidali našo pri* jazno cerkvico in nas izročili v var* stvo sv. Jerneju. V ta namen bodo na Kalu v nedeljo 2 sv. maši, prva ob 6. in druga slovesna ob 10. uri Vsa vas se pripravlja na to izredno slovesnost; vabimo tudi vse okoličane, naj pridejo ta dan počastit sv. Jerneja.
Postojna. — (T o č a. * Koncert.)
—	V ponedeljek popoldne je začela nenadoma padati precej debela toča. K sreči ni bila »suha« in nam zato ni napravila znatne škode. — En mesec časa smo imeli vsak večer brezplačni koncert na trgu pred ljudsko šolo. Igrala je vojaška godba 11. bersaljer* skega polka. Po mnenju strokovnja* kov so se godbeniki odlikovali poseb* no v tem, da so jako čisto zadevali to* ne in da so bili popolnoma precizni v ritmu. Tudi prednašali so nekatere skladbe zelo dobro. Na trgu in po uli* ci v bližini je med igranjem vse ožive* lo. Slišalo se je lepo tudi v daljavo, posebno proti Stari vasi in Rakitniku. Odhod godbe s trga (v teku) je bil či* sto nenavaden in so se ga veselili po* sebno otroci, ki so jo tudi urezali od zadaj.
Sz Reške doline.
Suhorije. —- (Na še življenj e.)
—	Nikoli se nič ne oglasimo, četudi prav radi prebiramo »Novi list«. Živi* mo letos še dosti dobro, tudi letino imamo hvala Bogu dobro. Zlasti opo* zarjamo trgovce, da lahko dobijo pri nas nekaj vagonov prav lepih češpelj. Upamo, da bomo dobili v kratkem nove zvonove; kako se bomo takrat postavili, Vam povemo drugič.
Trnovo — Bistrica. —- (Nova s v. maša. — -Nesreča.) — Prihodnji mesec bo imel v Trnovem novo sv. mašo g. Milan Grl j. Bogoslovne štu* dije je dovršil na Reki. G. novomašni* ku izražamo iskrene čestitke!
Dne 14. avgusta zvečer se je peljal domov na Topolec domači posestnik Janez Mežnar. Na cesti blizu Topolca je pridrvelo motorno kolo, ki je ropo* talo kakor peklenšček z verigami. Konj se je ustrašil in se splašil; mož je tako nesrečno padel z voza, da je zadobil smrtno nevarne rane na glavi. Takoj na to so ga pripeljali v Trnovo, kjer ga je obiskal g. dr. Bilek. Drugi dan je nesrečni mož izdihnil. Vsej ža* lujoči rodbini izražamo sožalje!
Iz Kanalske doline.
Ukve na Koroškem. — (Stare š e. ge. — Gospodarji zganite s e.) — Pretekli mesec smo praznovali praznik sv. Jakoba. Prišli so k sloves* nosti tudi drugi bližnji gospodje. Po sv. maši se ustavi pred cerkvijo cela vas z godbo na čelu. Fantje stopijo v krog in jo prav po domače pol po slo* vensko pol po nemško »zažingajo«, gostoljubni gostilničarji postrežejo z dobro kapljico že pred cerkvijo vese* lim pevcem. Ko so tako nekoliko za* peli, se uvrstijo in gredo v sprevodu, prepevaje po celi vasi; pred vsako go* stilno se sprevod ustavi in povsod do* bijo pevci zopet kozarec vina. Sprevod se slednjič ustavi navadno pred go* stilno, kjer se vrši potem ples. Letos se je sicer ta sprevod razšel, ker ni bi* lo dovoljenja. Zvečer pa je prišlo nak* nadno dovoljenje za ples. Plesalo .se je celo noč. Drugo leto pa menda ne bo nič cerkvenega slavja, ker smo le* tos skrunili sveti dan s plesom.
V naši vasi imamo okrog 300 krav, ki nam prav malo donašajo radi slabega gospodarstva. So nekateri gospodarji, ki imajo po 30—50 litrov mleka, pa ne vedo kam ž njim. Prave mlekarne pri nas ni, zatorej bi bilo zelo potrebno, da bi se gospodarji sporazumeli in si ustanovili moderno mlekarno. Saj sta* ne komaj 5000 lir. Na ta način bi zbolj* šali svoje gmotno stanje.
Ovčja vas na Koroškem. — Vse polno tujcev se je letos naselilo čez poletje v naši vasi. Občina nam je na* pravila po sredi vasi novo lepo cesto. Drugič kaj več.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
S m r t p r i vojaki h. — Iz Paler* ma je prišel 16. t. m. brzojav, da je ne* nadoma umrl 20 letni vojak * Idrijčan Albin Lapajne, sin rudarja Franceta.
Razstava. — Rudniško ravna* teljstvo je poslalo na razstavo v Reko jako zanimivo delo: mesto Idrijo, raz ne jaške, žgalnico in njen obrat ter razne tipične rudarske predmete in naprave. Vse to jako lepo zrezano in v majhni, toda popolnoma slični obliki. Če pomislimo, da so vse delo izvršili naši rudarji, je za nas še tembolj za* nimivo. Jako dobro bi bilo, da bi po vrnitvi imeli tudi Idrijčani priliko si lepo stvar ogledati. Na razstavi ima rudnik svoj paviljon, ki vzbuja baje veliko zanimanje.
Poroka. — Poročil se je rudar Vinko Novak s šiviljo Minko Bratu* ševo. Obilo sreče!
Tečaj. — Zastopstvo tvrdke Sin* gcr je tudi letos priredilo 3 tedenski učni tečaj za umetno vezenje. Vrši se
v	ljudski šoli in se ga udeležuje lepo število učenk.
Nepričakovan cerkven koncert. — V nedeljo smo imeli Idrijčani priliko slišati s cerkvenega kora nekaj izredno lepega. Na par? dnevni obisk je prišel v Idrijo gosp. Anselrn Grand iz Eggenberga pri Gradcu, slušatelj konservatorija. Ja? ko mlad, komaj 16 leten umetnik je velikodušno in rade volje s svojim očarujočim igranjem vijoline pri šo? larski in deseti sv. maši izvajal nasled? nji točki ob spremljevanju orgel j : Godard — Berceuse, in Gounod — Bach — Ave Maria. — Za Idrijo je bilo to nekaj nenavadnega. To je naša ocena! Medtem ko se gosp. umetniku za blagohotno sodelovanje Idrijčani iskreno zahvaljujemo, je naša vroča želja, da ta obisk ne bi bil zadnji.
Vojsko — (Bolezen. — Gost' j e.) — Naš č. g. župnik je — hvala ; Bogu — že toliko ozdravel, da vrši svojo službo. Želimo mu prav iz srca, da kmalu popolnoma okreva. — Izlet? nikov imamo še vedno precej in vsi se počutijo izvrstno pri nas. Le k nam, meščani!
Čekovnik. — Od povsod beremo, ! kako se ljudje izseljujejo. Zato pa moramo mi povedati, da te bolezni ne ; poznamo. Od nas se ni stalno izselil še nihče. Mi se držimo doma, akorav? no nimamo dobrot. — Zelo bi potre? j bovali dežja, kajti jesenski pridelki ! ga nujno kličejo.
Marof. — V tuk. hiralnici je sedli 24 revežev. Pretečeni teden so imeli tridnevne duhovne vaje, katere je vo? dii č. g. Klančnik, na praznik 15. t. m. pa slovesni sklep in posvetitev presv. Srcu. Lepi dnevi za od sveta osamlje? ne reveže.
Sp. Idrija. — (R o m a n j e.) — Izredno lep dan je bil 15. avgusta v Sp. Idriji. Ker je »Novi list« že večkrat vabil na to božjo pot, na katero so na? ši davni predniki hodili v skupnih pro? cesi j ah — hočem popisati letošnje ro? rnanje Prizadevanje č. g. župnika Li? karja, da zopet poživi romanje k »Ma? riji na Skaleo«, > lepo uspelo. Ljudstva je prišlo iz vseh krajev nenavad? no veliko, prav gotovo več tisočev. Na predvečer je bilo že mnogo romar? jev, v jutro je bila pa že pri prvi maši nabito polna cerkev in oblegana ob? ha j lina miza. Ob 10. uri je imel č. g. Klančnik slovesen govor in veliko sv. mašo ob asistenci šestih gospodov. Popoldne so bile pete litanije — in še vedno je bila cerkev polna. Ves elan tja do večera je ljudstvo prihajalo, posnemajoč svoje prednike, obiskat in priporočit se Brezmadežni. Obno?
vi	te v te božje poti je zelo umestna, kajti premnogi so, ki ne zmorejo stro? škov za daljne poti. In končno zakaj bi pustili v pozabo to. kar se v zgodo? vini naših krajev izrecno poudarja in kar je bilo našim prednikom sveto — to je slavno božjo not pri Mariji na Skalci? Č. g. župnik je poskrbel iz? vrstnega govornika, dosti spovedni? kov, vrli prifarci so z g. župnikom
krasno pkinčali cerkev in navdušeni pritrkovavci so ves dan imeli dosti po? i;’a. Cerkveni pevci so ves dan prav pohvalno izvajali primerne pesmi, go? stilničarji. so pa — brez neumnih pie? sov — imeli dosti opravka z gosti. Vse je bilo jako lepo urejeno, ljudstvo le? po dostojno in sklep slehernega ro? mar j a je bil: Na Marijine praznike, zlasti pa vsako leto 15. avgusta — k Mariji na Skaleo!	Romar.
Ledine. — V naši župniji je umrl naj starejši fant Ivan Kik. Bil je pri? prost hlapec, imel pa je izredno ve? selje do vijoline, ki jo je vedno jako rad igral. Tudi več drugih fantov je naučil. Bil je mož veselega značaja in priljubljen. Dočakal je starost nad 70 let. N. v m. p.!
Iz Istre.
Prešnica, — (Va š k i p r a z n i k.)
— V nedeljo dne 4. t. m. smo imeli pri nas redko slavje. Ob desetih slovesno sv. mašo, po maši pa blagoslov novega vodovoda ob navzočnosti občinskih, gozdarskih in varnostnih oblastev. Da je bila slavnost popolnejša, so fantje po treh letih zopet priredili ples. Na veselje se opaža, el a prihaja ples ved? no bolj iz navade in zdi se, da bo za? do toval letošnji za nadaljna tri leta ali še več. — Pred nekaj tedni se je poročil g. Ivan Pečar z g.čno Marijo Bolčičevo. Na mnoga leta.
Truške, — (S m r t.) — 14. r. m. e v Truškah umrl 70?letni Anton Kocijan? čič. Skozi 63 let je bil cerkovnik. Svo? jo službo je opravljal vestno in točno. Farani in dušni pastirji so ga cenili.
I Pogreb je bil prav lep. Naj počiva v miru !
Iz goriške okolice.
V rtojba. — (Z a h vala.) - M no? gobrojnim prijateljem in znancem, ki so se me spomnili ob moji 25?!etnici mašništva,%se iskreno zahvaljujem za \ prisrčne čestitke. Iskrena zahvala mo? i jim ljubim Vrtojbencem za trud in i žrtve, ki ste jih imeli pri olepšavi cer? kve in ceste, za raznovrstne in drago? cene darove, zlasti pa za vaše duhov? ne milosti, ki ste jih obrnili meni v prid. V sem, ki ste na katerikoli način pripomogli, da je slavje lepo uspelo, iskrena zahvala in stoterni: Bog pia? čaj!	Frančišek Švara.
Iz tržaške okolice. * i
Ricmanje. — (Porok a. — P o? j jasnilo.) — Predminulo nedeljo, 11.
i t. m, sta se poročila g. Rihard Zej, tr?
! govee, sin uglednega in občeznanega j trgovca g. Andreja Zej?a iz Trsta z | g.čno Barino Švarovo, hčerko isto tako ugledne in občeznane družine Švaro? ve iz Ricmanj. — Novoporočencema, ki sta v resnici vredna drug drugega, želimo obilo ■ leče!
Dopisnik, ki je pisal, da so Ricma? nje in Log zadolžene, nas prosi, da pri? občirno sledeče: Da ne bo neljubega nesporazum'jenja izjavljam, da se ni? sem izrazil, da : o ljudje sami krivi, da so prišli v dolg, hotel sem jih le opo? zoriti, da bi ga bilo manj, ako bi bili ljudje bolj varčni. To sem storil iz do?
brega namena, kot nepristranski in neodvisen dopisnik. Hvalil bom ved? no, kar je dobrega in grajal, kar je sla? bega. Lipam, da bom s tem ugodil tudi uredništvu samemu. Naj se torej du? bovi pomirijo!
Barkovlje. — (P raz n o v a n j e sv. Jernej a.) — V nedeljo 25. t. m. bo naša cerkev praznovala svojega patrona in zaščitnika barkovljanske župnije. Zato naznanjamo vsem sose? dom, ki se mislijo udeležiti našega slavja, da bo glavna sv. maša ob osmi uri Hitro po tej sv. maši bo slovesna procesija okoli ljudskega vrta in po? poldne ob štirih slovesne litanije in blagoslov. Ženskemu spolu se pripo? roča dostojna obleka.
Sv. Križ pri Trstu, — Za ir b vo novih orgel je tržaška občina obljubi? la 11.000 lir prispevka.
S Krasa,
Šmarje pri Sežani, — (Turška muzika na Rešetinovem skednju.) — Da bi prišli v okorn lažnjivemu dopisu, ki trdi, da imajo danski fantje mačka v žepu, kar je menda krivo, da niso imeli še letos »ša? gre«, so se fantje dogovorili s Smarci ter tako napravili skupno ples na Re? šetinovem skednju v nedeljo 4. t. m. Ker ni bilo v bližini primernih »škri? pačev«, so najeli turško muziko iz Štorij, obstoječo iz hreščeče harmoni? ke in bobna. Kdor je prišel tisto po? poldne v Šmarje, je gotovo mislil, da "•e nahaja v Parizu, ne pa v priprosti kraški vasici. Od vseh strani so priba? jala nališpana in napudrana dekleta z gornjega Krasa. Nekatere so imele (»kotle«) krila na tri »štuke« ter na se? bi toliko moke, da bi iz nje lahko sku? hal tri lonce kraških žgancev!
Da bi šmarske mamice vedele pove? dati, katere pupe so bile najgorše, so zlcz’e na Kovačevo »varando«, raz ka?
c so gledale na šumeči »direndaj«, ki se je vrtel ob zvokih hreščeče bar? monike!
Sežana. — Naš župirk, č. g. Jožef Glažar, je bil nedavno imenovan pri? sednikom škofijskega sodišča v Trstu.
Štaniel. — (Ceste in še kaj.)
V našo vas so letos kar drli leto? viščarji. Zato so si pa naši gospodje v občinskem uradu eno zmisiili: pot od postaje do Štanjela bo treba širiti, potem bo promet še ogromnejši. Saj druge ceste lahko kažejo rebra, tu pa ni kar tako. — Glede duhovnika se tudi še nič ne ve. Stvar je naravnost zanimiva, če pomislimo, da je Štanjel? - ka duhovni j a dala že sedem duhovni? kov. sama pa je že dve leti brez pre? potrebnega dušnega pastirja; na potr? neb bomo in malo nočakali, kot smo do edaj. Saj je vendar luštno n ri nas, zabav ne primanjkuje. Preteklo nede? 1 jo je hruševska mladina priredila nler čeravno je naš dušni pastir iz Kobjeglave za žugal, da ne bo imel sv. maše v n jihovi vasi, ako ples priredijo. Otrokom, posebno na ženskega spola, ni lahko dopovedati. Potrpežljivo treba čakati, kdaj jih bo srečala zdra? va pamet.
Kazlje. — (Spomin ne zgine.)
—	Predzadnjo nedeljo smo obhajali farni praznik sv. Lovrenca. Na ta dan smo se še posebej spominjali nepo* zabnega mons. Kjudra, ki je prav na ta praznik pred 4 leti obhajal svojo zlato mašo. Ponoviti jo je moral še v Barkovljah, kjer so ga prav tako lju* bili kot mi. Bog nam nakloni kaj brž rajnemu monsinjorju enakega nasledi nika!
Šempolaj. — (Suhi vodovod.
—	Letina.) — V vasi imamo vodo* vod, toda suh. Pred dvema letoma je prišel nekega dne neki gospod, ki je pobral vse pipe ter zamašil cevi. Na vprašanje, zakaj to in na čigavo pove*
Sovjetski naučni slovnik.
Sovjetska vlada izdaja velik naučni slovnik (BoVšaja Sovetskaja Enciklo* pedija). Dosedaj je izšel že 14. zvezek. Delo je zelo temeljito.
Kulturno spoznavanje.
Kako bridko občuti količkaj razu* men človek, če v dnevnem časopisju prebere pisanje kakega nezrelega pi* sarja, ki obklada druge narode s psov* kami: barbari, divjaki, gorjani itd. No, pa so take sorte pismarji le za to, da strasti vzbujajo in denar služijo.
Resni in znanstveni ljudje imajo drugačne misli. V tretji številki »Ri* vista delle letterature slave« (Obzor* nik slovanskega slovstva) piše pado* vanski profesor Ivan Maver o vpraša* nju »Leopardi pri Hrvatih in Srbih«. V zvezi s tem razpravlja o raznih slo* vanskih prevajalcih italijanskih del. Tržačan prof. Humbert Urbani pa je sestavil pregled o novo izišlih naših slovstvenih delih.
»Slovenski tisk«.
31. majnika letošnjega leta je v Ljubljani izšla prva številka novega mesečnika »Sloven* ski tisk«, ki je glasilo »Zveze faktorjev v Sl y-' eni ji«. List je 'mej predvsem strokovno gl a* silo tistih, ki sodelujejo pri nastojanju tiska, ima pa tudi več splošno zanimivih stvari. Ob« javljena je razprava drja W. Schmida o tisku Dalmatinovega sv. pisma, Šlebinger piše se« znam slovenskih periodičnih publikacij za leto 1929. (dozdaj jih je naštel 169, a še ni konec), dr. R. Kolarič pa pretresa jezikovne napake iz dnevnega časopisja. V prvi številki je nekaj vzorcev barvnega tiska (Jakopič: Večer na Savi; Gaspari: Lepa Vida in Mlada Breda. Zadnji dve sta, mimogrede omenjeno, umetni« ško čisto zanič), ki sta jih izvršili Delniška in Učiteljska tiskarna v Ljubljani. »Slovenski tisk« bo pa tudi, tako obeta v uvodnih he;e« dah, glasilo slovenskih bibliofilov (knjigolju* bov). Tudi strokovni izrazi (terminologija) so zelo na mestu. »Slovenski tisk« utegne postati zelo važen list, posebno ako ne bo postal gla* silo ene skupine ljubljanskih tiskaren.
Martin Kukučin: Mišo.
Trst, 1929. Književna družina »Luč«. Tiska« la tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 64.
Slavko Slavec nam je v dobrem prevodu po« dal črtico slovaškega pisatelja Kukučina. Mišo je dobrodušen dedec, oskrbnik in služabnik ja« blaniškega gospoda župnika. Narisan je tako sveže in zvesto, da ga mora človek kljub nje« go v im napakam vzljubiti. Kako se je v pijano*
Ije je zaprl vodovod, je odgovoril, da na povelje gospoda obč. načelnika.
Taka velika suša je pri nas, da niti kapljice vode ne dobiš v vasi. Ko vse na okrog dežuje, z zavistjo gledamo na srečne kraje. Obračamo se na obč. na* čelnika, da nam da odpreti naš toliko potrebni vodovod, ker velika je potre* ba. Včasih je to obljubljal. .Obljube pa delajo dolg.
Žitna letina je bila jako slaba, ker je žito pomrlo vsled velike zime. Kar ga je ostalo, ga je pomladanska suša tako pritisnila, da se ni moglo razviti ne klasje ne zrno. Krompirja je tudi jako malo, ajde pa repe sploh ne bo, ker jo bo vničila sedanja suša.
sti prerekal z gospodom župnikom in kuhari* co ter je drugi dan delal pokoro in se moral premagovati. Res dobro zadet človek iz ljud« stva, —- Iz dodanega članka, ki ga je napisal tudi Slavec, izveš, da se je Kukučin rodil L 1860. v vasici Jasenov na Slovaškem. Od leta 1907. pa živi v Južni Ameriki. Kukučin spada med najboljše slovaške pisatelje. Prevoditelj je bravcem z življenjepisom zelo ustregel, saj je slovaška književnost pri nas skoro čisto1 ne« poznana.
Objave.
Na Sv. gori
se je pričela sedaj prava romarska doba. Ob nedeljah in praznikih prihaja gor dosti romar« jev. Za slovenske spovednike je dobro pre« skrbljeno. Navadno spoveduje ob sobotah po pet slovenskih spovednikov.
Svetoletnc odpustke dobi, kdor cerkev po* samic ali skupno dvakrat obišče.
Izjava.
Uredništvo izjavlja, da zadnjega dopisa iz Orehka pri Cerknem o poroki ni pisal g. štu« cin Alojzij iz Orehka št. 6.-
V kolikor so z omenjenim dopisom prizadete kake osebe, izjavlja uredništvo, da ni namera« vaio kakorkoli škoditi kakim osebam ali delati razprtije; če se je to zgodilo, se je le, ker je uredništvo verovalo piscu omenjene vesti.
Mascagni v Postojnski jami.
Dne 1. in 8. septembra bo Postojnska jama nudila obiskovalcem izreden muzikaličen vži« tek. Mojster Peter Mascagni, eden izmed naj« slavnejših italijanskih skladateljev in dirigen« tov, bo vodil 4 koncerte v obširni koncertni dvorani v notranjosti jame, ki ima prostora za nad 8000 oseb.
Koncerti se bodo vršili kakor že rečeno 1. in 8. septembra, in sicer 2 koncerta L septembra (eden ob 13.30 in drugi ob 16. uri), 2 koncerta 8. septembra (ob 13.30 in 16. uri). Orkester se« stavljen iz 120 članov stalnega tržaškega orke« stra bo izvajal pod vodstvom Mascagni«ja od* lomke iz oper svetovnoznanih skladateljev ka< kor so: Rossini, Verdi, Mendelssohn, Mascagni, Wagner, Čajkovski, Brahms, Puccini, Catalani, Smetana, Berlioz, Beethoven, Sibelius in dr.
Prometno ministrstvo je dovolilo za to pri« liko 50% popust na vožnji iz vseh postaj kra« ljestva. Popust bo trajal od 28. avgusta do 21. septembra. Tudi vstopnina v jamo bo znižana za 50°/o, in sicer bo znašala 12.— lir za osebo skupno s koncertom.
Zavod šolskih sester
III. reda sv. Frančiška v Tomaju (Tomadio prov, Trieste). Z mesecem oktobrom se bo
otvoril v omenjenem zavodu nov šestmesečni gospodinjski tečaj, katerega se lahko vdeleže dekleta, ki so dovršile 16. leto. Udeleženkam se nudi prilika, seznaniti se teoretično in prak* tično z umnim gospodinjstvom kakor tudi z modernimi pridobitvami na tem polju. Podrob* na pojasnila s programi pošlje vodstvo vsake* mu, ki priloži znamko za odgovor. Čas za pri* glasitev je do 20. septembra t. I.
Isti zavod ima tudi internat za šoloobvezne deklice, ki obiskujejo domačo ljudsko šolo, se poučujejo v raznih ročnih delih in na izrecno željo tudi v tujih jezikih in glasbi.
Dijaški zavod »Alojzijevišče« v Gorici.
Odbor »Alojzijevišča« v Gorici sporoča, da bo v prihodnjem šolskem letu 1929.«30. sprejel v zavod proti plačilu:
1.	učence, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred ljudske šole in ki se želijo pripraviti za sprejemni izpit v 1. razred katerekoli sred-, nje šole z italijanskim učnim jezikom (gimna« zije, realke, učiteljišča in pripravljalne šole za praktične poklice, ki bo letos otvorjena mesto dosedanje komplementarne šole). V ta namen bomo tudi prihodnje šolsko leto otvorili v za* vodu pripravnico za srednje šole, t. j. 5. raz« red ljudske šole, v katerem se bodo gojili pred« vsem oni predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem izpftu za 1. razred srednjih šol.
Prošnji za sprejem v zavod naj prosilci pri« ložijo sledeče listine:
1.	krstni list (na kolkovanem papirju za 4 L);
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	spričevalo o cepljenju koz (na nekolko« vanem papirju);
4.	spričevalo dušnega pastirja o nravnem ve« denju prosilca.
2. Sprejeli bomo tudi gotovo število vzornih lanskoletnih gojencev, ki nameravajo obisko« vati tukajšnje javne srednje šole. Tudi ti bivši gojenci morajo vložiti prošnjo, kateri naj priJ ložijo spričevalo dušnega pastirja o obnašanju med počitnicami.
Prošnje s predpisanimi prilogami je treba poslati do 31. AVGUSTA t. 1. na naslov: Od« bor Alojzijevišča (Aloisianum), Gorizia, Via Ponte Isonzo 3.
Ustmena pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzemši nede» Ije. in praznike.
Listnica uprave.
Vrh 48: Dobili ste 20 lir in sporočite, kaj naj napravimo z njimi.
Vsem:	Zavračamo nezadostno frankirane
dopise.
Opomin trgovcem.
Zvedeli smo, da so bili nekateri tr< govci kaznovani, ker niso prijavili žu* panstvu razprodaje semenskega olja. Da rešimo druge trgovce pred občut* no kaznijo, prinašamo tozadevne do* ločbe zakona od 15. 10. 1925, štev. 2033.
Člen 21. omenjenega zakona določu* je, da mora vsak, ki izdeluje semen* sko olje, to prijaviti županstvu, v ka* terega okolišu izvršuje omenjeno obrt. V prijavi je treba navesti ime, pri* imek, očetovstvo, poklic in prostore, v katerih se izdeluje semensko olje.
Člen 22. gori navedenega zakona pa določuje, da mora tudi trgovec, ki raz* prodaja semensko olje, prijaviti raz* prodajo županstvu. V tej prijavi je treba navesti iste podatke kot zgoraj.
Književni pomenki.
Kaj se sliši po
Ukradena hiša.
Da kradejo sadje, dragocenosti, tu# di živino, se je že večkrat slišalo, da bi pa komu kar hiša zmanjakala, se lahko zgodi samo danes v času »na* predka«. To se je zgodilo pred krat# kim v francoskem velikem obmor# skem mestu Marselj. Šlo pa je tako#le:
Mestna uprava je silila neko gospo# darico, da odstrani svojo razpadajočo hišo, ker drugače jo bo odstranilo me# sto. Končno se je gospodarica vdala in se začela pogajati z neko stavbeno tvrdko, da ji odstrani hišo, pri čemur bi posestnica nekaj zaslužila s proda# jo stavbenega materijala. Predno pa se je pogodila s stavbeno tvrdko, je morala odpotovati v Pariz, odkoder se je vrnila še le čez dva tedna. Hudo pa se je začudila, ko ni našla nikjer sledu* o svoji prejšnji hiši.
Kaj je bilo? Neka tatinska družba je vedela za pogajanja in odhod go# spodarice v Pariz ter je drugi dan po odhodu pri svetlem dnevu in brez vsakih neprilik razdrla hišo in prodala stavbeni materijal za 12.000 frankov.
Čudežna lokomotiva.
Ameriški inženir R. J. Wensley v Pittsburgu je zgradil tako lokomotivo, ki se kar na ukaz »Naprej« premak# ne ali na ukaz »Stoj« ustavi. Baje so posebni električni mehanizmi tako občutljivi za valovanje zraku, ki ga povzroči človeški glas, da sami spro# žijo potrebne vzvode.
Zver.
V	vasici Wierzbowka na Poljskem je nekega 20#letnega poba v prepiru z očetom popadla takšna besnost, da je zgrabil za sekiro in pobil 6 članov družine. Trupla je zavlekel v jamo za krompir. Divjega morilca so pa vse# eno izsledili.
Šolnik starega kova.
Nekje na Švabskem v Nemčiji so našli zapisnike starega vaškega učite# lja. Šolnikoval je v vasi nekaj nad 50 let. Kako je ubijal paglavcem vzgojo in nauke v glavo, kažejo sledeči zapis# ki. Učitelj je tekom učiteljevanja po# delil 790 zaušnic, 1572 batin s palico in 124.010 s hlačnim pasom, 22.763 krat je paglavce s knjigo česnil po betici, za nos jih je pa stisnil čez en milijon krat. Od tega načina šolnikovanja je preteklo komaj 50 let.
Rože za izvoz.
Če si mnenja, da so cvetlice le za v gumbnico ali okras, se motiš. Gojenje rož ali cvetlic je važen del narodnega gospodarstva. Holandska je n. pr. lan# sko leto prodala za 71 milijonov mark tulipanovih čebul. Sploh je cvetličar# stvo na Holandskem tako razvito, da se dobršen del prebivalstva ob njem preživlja.
Stekleni zrakoplovi.
V	prihodnji vojni, ki naj nam pa Bog z njo prizanese, bodo letali po zra# ku stekleni vojni zrakoplovi. Neki angleški inženir je iznašel posebno vrsto stekla, ki ga krogle ne morejo prebiti. S takim steklenim oklepom bodo obdali prostor, kjer sede letalci in ti bodo pred kroglami varni.
svetu.
Se ne zataji.
V	angleški poslanski zbornici sedi miss Ellen Wilkinson. Je prav dobra politikarica, Pa menda še boljša ku# harica. Vsaj stoži se ji včasih po Ion# cih, ker je v klubovih prostorih svoje stranke priredila plinski štedilnik. Tam kuha zase in za svoje strankar# ske tovariše.
Železniška nesreča.
Blizu poljskega mesta Lodza sta tr= čila skupaj en tovorni vlak in en pot# niški poln vojaštva. Ko sta vlaka tr# čila, je jel švigati plamen, ki je podu# šil 25 oseb; skoraj sto jih je pa ra# njenih.
Ježa na Klek.
Stara vera pravi, da coperniki in co# pernice eno soboto v letu jezdijo na metliščih na Klek. Tam imajo svoje veliko zborovanje. Toda ti čarovniki in njih družice žive le v bajkah.
Naša doba pa ima svoje čarovnike. Znani so indijski fakirji, prerokoval# ci, tolmači sanj, klicarji duhov in po# dobne baže ljudje. Vsi ti so se zbrali letos na svoje mednarodno zborova# nje v ameriškem mestu Ohio.
Vse mesto je bilo pokoncu. Ljud# stvo je drlo v cirkus, kjer so »čarov# niki« iz vseh delov sveta razkazovali svoje zmožnosti. Najmanj so se pa teh gostov veselili hotelirji, ker so se bali, da jo coperniki skrivnostno po# tegnejo brez — plačila.
Amerikanska.
V	nekem cirkusu v Kanadi sta bila nastavljena: »najdebelejša muzikalič# na deklica v Ameriki« in »najlepši ži# veči okostnjak na svetu«. Med obema izrednima bitjema je, tako pišejo listi, že del j časa cvetela ljubezen, ki ju je nagnila, da sta se sedaj vzela. Poroka je naletela pa na težkoče. V malem mestecu, kjer se je vršila, ni bilo no# benega javnega izvoščeka, ki bi imel dovolj močno kočijo za prevoz sreč# nega para. Ženin je sicer res lahek, tehta samo 44 kg, zato pa ima njegova izvoljenka lepo težo 207 kg. Iz zadre# ge ju je rešil neki zasebnik, ki jima je dal svoj voz na razpolago.
To jih je!
Češka vlada je ukazala, da morajo vsi cigani na Češkoslovaškem dati prstne odtise in nositi vedno pri sebi izkaznico. Pri tem štetju so dognali, da je v državi 23.000 ciganov.
Mrzla poroka.
V	francoskem obmorskem mestu Antibesu je neki američanki in neke# mu Turku prav amerikanska padla v glavo. Zaljubila sta se (kot se pač ta# jci moderni ljudje) kar tja med kopa# njem. V vodi sta tudi sklenila, da se morata vzeti. Kar iz vode in v kopal# nih oblekah sta šla na magistrat, za njima pa procesija svatov tudi v ko# palnih oblekah. Župan je sprv.a začu# deno gledal te pustne svate. Nazadnje se je pa prepričal, da v zakoniku ni predpisana obleka za poroko. V na# govoru je pa le omenil, naj bi iz mrzle v vodi porojene ljubezni, vznikla vro# ča ljubezen. — Mi zelo dvomimo, ti# sta dva pa bržkone tudi,
Papir iz strnišča.
V	drugače bogati Severni Ameriki se nahaja poljedelstvo v težki krizi in na vse načine se skuša pomagati far# mer jem (lastnikom velikih zemljišč) v žitnih pokrajinah srednjega zapada. Zopet se je izkazala veda kot blago# vita pomočnica. Po dolgoletnih posku# sih se je izpopolnilo postopanje, ki omogoča izdelovanje časopisnega pa# pirja iz koruznega strnišča. Na ta na# čin pridejo farmerji do precejšnjih stranskih dohodkov.
Novo dobo izdelovanja papirja iz nove tvarine je otvoril časnik »Dan# ville Commerzial Nehs«. Izšel je v ve# likanski izdaji na papirju, izdelanem po večini iz koruznih stebel. Ta po# skus je popolnoma uspel, kajti tisk črk kakor tudi slik se ni skoraj nič lo# čil od tiska na papirju iz lesnih vlaken.
Kmetje iz prej navedenih pokrajin slede seveda z velikim zanimanjem tem poskusom. A tudi izdajatelji li# stov v Zedinjenih državah se zelo za# nimajo za to novost, ker morajo dobi# vati ogromne množine lesa za papir iz Kanade in Švedskega. Če si predoči# mo, da požre en sam izmed velikih newyorski hlistov cele gozdove, po# newyorških listov cele gozdove, po# ske dalekosežnosti tega novega iz# uma.
Papir, napravljen iz koruznih stebel se razločuje od dosedanjega papirja v tem, da je močnejši, bolj bel in mno# go cenejši. Doslej so se velikanske množine strnišča zametavale, odslej se bodo hranile in kmetu bo donašala ko# ruza poleg pridelka še čisti dobiček za prodana stebla.
Človeška lahkovernost.
V	Ameriki so bravci nekega razšir# j enega dnevnika dan za dnem brali sledeči oglas: »Dajte mi 10 dolarjev in jaz bom dvignil svet. Prinesite ta de# nar 22. t. m. ob 22. uri. Zaslužili boste 100 od 100. — Zikermann.«
Ta oglas se je v različnih oblikah ponavljal. In tako se je zgodilo, da je na določeni dan ob naznačeni uri ro# malo na tisoče ljudi z 10 dolarji v že# pu k tistemu čudotvorcu. Pa niso niti vedeli, kdo da je. Ko so prišli na do# ločeno mesto, so se znašli pred ogrom# nim platnom s svetlobno reklamo: »Človeški neumnosti ni moč odporno# či. Ne zabite tega nauka. Usoda vam bo pomagala le. če znate biti oprezni in drzni. Tega se boste pa naučili, če kupite za 10 dolarjev Zikermanovo knjigo »Umetnost, kako se boriti in zmagati v življenjskih borbah«. Dobi se po vseh bukvarnah.«
Koliko lahkovernežev si je te buk# vice omislilo, se p_a ni zvedelo.
Feničani.
Tisoč in petsto let pred Kristusom se je v zgodovini pojavilo ljudstvo, ki ie v prednji Aziji posedlo deželo med Libanonom in Sredozemnim morjem. Feničani so se zvali. Njih iadernice so jih vozile na vzhod in do meglenih obal severne Angleške.
Njih ceste po suhem so jih vodile čez Sirijo v notranjost Afrike, čez vi#
harna morja na Krim, od azijskih pušč na rodovitne francoske obali. Fenica« ni so spoznali vrednost svojih cest in bogastva. Mrzlemu razumu, denarju, moči so žrtvovali vse, tudi svoje bo« gove. Brezobzirna lakomnost jih je odtujila sosedom. Bogastvo in trdo sa« movladje je zanetilo srd pri njih pod« ložnikih. Toda oni se niso zmenili. Saj so učili narode brodariti, učili so jih brati. Bili so gospodarji sveta.
V svoji modrosti so ob obalah gra« d ili mesta, svoja trgovska opirališčn Kartago, vladarica sveta, se je oglede« vala v modrih valovih morja. Ob nje zidove so butali vali svetovne usode.
L. 884. po Kr. so Feničani prišli pod jarem Asircev. Tisto leto so Feničane zbrisali iz knjig svetovne zgodovine. Ostalo je le ime.
Ti bom eno povedal !
Zadnjič smo poročali, da je bivši francoski ministrski predsednik obis« kal Jugoslavijo in druga glavna mesta na Balkanu. V Beogradu je duhoviti državnik nekemu časnikarju pripove« dova! sledečo zgodbico:
»Dobri Bog je sklical zastopnike
vseh narodov, da bi čul njihove želje. Nemci so zahtevali orožje, Angleži konje, mi Francom ženske, Italijani godbo, itd. Samo Slovani so stali v ne« kem kotu in se prerekali.
— In vi, kaj želite? — jih vpraša dobri Bog. Načelnik slovanskega od« poslanstva tedaj odgovori:
— Čuj, Gospod, se še nismo ze« dindi.«
* * ❖
Iz strelnih jarkov: Luka je pred tremi dnevi prišel prvič v strelne jarke. Nenadoma je b izu njega treščila ve« lika nemška granata. Ko se Luka od strahu zopet zave, vpraša tovarišu: »Ti, ali kri diši kot d ...? če tako diši potem moram biti strešno ranjen.«
* * *
Navada je železna srajca. — Neki trgovec gre na občino javit rojstvo svojega sina. Uradnik ga vpraša, ali je on oče. »Na,« odgovori mož. Nato mu uradnik da podpisati zapisnik. Srečni oče se podpiše: »Nenadovič & drug.«
Vremenski prerok.
Ona:	»Dragi možiček, danes sem
kupila nov barometer.« On: »Proč vr« žen denar! Ali ti ni dovolj moj revma«
tizem?«
Kdor hoče, da bo podsetev res ne« kaj zalegla, naj poseje vsakih 100 štiri« jaških metrov (10 m dolg in enako ši= rok kos) senožeti z mešanico iz 15 dkg pasje trave, 5 dkg mačjega repa, 2 dkg pasjega repa, 2 dkg francoske pahov« ke, 2 dkg rumene pahovke, 1 dkg šo« puljc in 1 dkg bele detelje.
Čudna so ta imena, a samo imena dobrih trav, ki bi morale rasti na na« ših senožetih. Omenjene količine čistih trav kupimo v semenski trgovini in napravimo sami n:clanico. Pripravljenih mešanic ni treba kupovati, ker so navadno v njih vse mogoče smeti in stara, nič vredna semena.
Mešanico potem posejemo po seno« žeti, katero takoj po dežju prevlečemo z ostrozobato brano, ki bo deloma očistila senožet mahu in napravila v rušo male zareze, v katerih dobi po« tem seme dobro mesto. Najbolje je. da posejemo mešanico trav takoj po košnji, bodisi po prvi ali po otavi, dru« gače jo moramo posejati zgodaj spo« mladi.
Mešanico moramo sejati vzdolž in počez po senožeti, ker le tako smo go« tovi, da nismo kakega pasu izpustili.
To bi bilo prvo potrebno opravilo, katerega moramo napraviti na naših senožetih. Ne smemo pa opustiti tudi
gnojenja senožeti.
Naši kmetovalci gnojijo svoje seno« žeti, a navadno gnojijo preenostran« sko, ker gnojijo samo s tomaževo žlindro ali samo s superfosfatom. Obe imenovani gnojili dasta senožeti le fosforno kislino, ki pa sama ne za« dostuje.
Kot je znano potrebuje vsaka rastli« na, pa tudi trava, v glavnem tri snovi, in sicer dušik, fosforno kislino in kalij. Torej moramo dodati senožeti vseh teh treh snovi, če hočemo senožet okrepiti in dvigniti k prejšnji rodovit« nosti.
Fosforno kislino damo v obliki to« maževe žlindre ali superfosfata. Na vsakih 100 m3 potrosimo 6 do 8 kg to« maževe žlindre ali 4 do 6 kg superfos« fata. V splošnem je za naše zemlje to« maževa žlindra bolj prikladna in pri« poročljiva kot superfosfat, ker daje poleg fosforne kisline tudi obilo apna. Tomaževo žlindro moramo posejati v jeseni, ker drugače se ne raztopi do« volj in ne more drugo leto nuditi travi dovolj hrane.
Kalijevo sol bi morali naši kmeto« vaici tudi raztrositi po svojih senože« tih, posebno na Notranjskem, na Kra« su in v Gorah. V Vipavski dolini in v Brdih in tam, kjer je zemlja ilnato«la« pornata, ni gnojenje s kalijevo soljo tako nujno potrebno, a koristi tudi tu. Kdor hoče gnojiti s kalijevo soljo, naj kupi 40% kalijevo sol, katere naj raz« trosi po 2 kg na vsakih 100 m2. S to« maževo žlindro se kalijeva sol ne sme mešati, pač pa lahko s superfosfatom.
Dušika dodamo senožeti v obliki žveplenokislega a moni jaka ali apne« nega cijanamida. Obe gnojili poseje« mo po senožeti proti koncu zime, in sicer na vsakih 100 m2 po 1 do 2 kg.
Pa bo kdo rekel: Za vsa ta umetna gnojila potrebujem denar, tega pa ni«
Za umnega gospodarfa»
Trg kmečkih pridelkov.
Grozdja prihaja obilo na tržaški in goriški trg. Cene so precej nizke, v Trstu nižje kot v Gorici. Bela in rde« ča žlahtnina se prodaja od 1.40 do 1 80, (v Trstu tudi celo samo 1.20), de« belo palestinko (volovnik) plačujejo pa po 2.50 do 3 lire za kg. V inozem« stvo gre malo našega namiznega grozdja, ker je slabo odbrano in ni tako lepo kot francosko.
Breskve: Domačega blaga ni na tr« gu skoraj nič, četudi so cene prav lepe in se prodajo lepe breskve tudi po 3.50 do 4 50 lir za kg. Kmetovalci sadite tudi take breskve, ki rode sredi avgu« sta do septembra in ne samo zgodnjih!
Hrušk, predvsem vrtolanjk (vilija« movke) prihaja na trg malo, večinoma še iz Gor (Kanalsko « Avče). Cena vrtolanjkam je 1.60 do 2 liri, ostalim 80 cent. do 1.30 lir za kg.
Jabolka so večinoma iz zgornjega Krasa, a jih je malo; cena 80 cent. do lir 1.30.
Češpelj je vsaki dan več na trgu po ceni 1 do 1.50 lir za kg. Brici jih še ne kupujejo za lupljenje. Baje je šlo pre« cej Bricev lupit češplje v Jugoslavijo. Iz Nemčije poročajo, da je tam pre« cejšen pridelek domačih češpelj.
Krompir ima ceno 30 do 32 lir za kvintah Največ se ga proda v notra« njost države, v inozemstvo skoraj nič; pač pa ponujajo lep, odbran in sorti« ran krompir iz Nemške Avstrije po ceni 13 šilingov za kvintal franko Tr« biž. kar bi odgovarjalo ceni 33 do 34 lir franko Trbiž.
Zelenjava: Paradižnikom se ustav« 1 ja trgovina, cena jim je 20 do 30 cent., koče gredo po 30 do 40 cent. za kg, fižol v stročju pa po 1.60 do 1.80 kg.
Kaj bomo s senožetmi ?
Senožeti so dale letos v splošnem zelo malo krme, ki tudi ni bila ravno
najboljša. Vsi poročevalci na. naše vprašanje: »Kakšno letino pričakuje« mo« (glej 12. številko »Novega lista«) so tožili, da je rast na travnikih redka in da bo pridelek sena še manjši ko lansko leto. Kje tiri vzrok?
Pomladitev senožeti.
Človek in žival živita le gotovo do« bo let, ravnotako tudi vsaka rastlina, pa naj bo še tako neznatna travica. Človeka in žival tlačijo različne bolez« ni, za katere imamo zdravnike. Podob« ne bolezni imajo tudi trave, katere ogrožajo še najrazličnejši škodljivci. Vsled neugodnih vremenskih vplivov kot je bila lanska vročina in suša, le« tošnji ostri mraz in spomladanska su« ča, umre zelo mnogo trav in (e.n neu« godnim vremenskim vplivom moramo predvsem j rinisati, da je postala letos ruša na naših travnikih tako redka. Poleg tega so pomrle ravno najboljše trave in skrbni kmetovalec mora po* skrbeti, da se ruša zopet okrepi in po« stane gosta. Kaj napraviti?
Predvsem je treba senožeti podse« jati. Za podsetev moramo vzeti dobre trave, ker plevela je itak že dovolj in preveč na naših senožetih.
Če bomo sejali na senožeti smeti iz senikov in izpod jasli, takoimenovani seneni drobir, bomo s tem prenesli na senožet prav malo semena dobrih trav, pač pa obilo praznih plev in glu« bega semena poleg obilice plevelnih I semen. Seneni drobir je torej figo vre« ! den.
mam. Res prede v marsikateri naši hi* ši huda za najpotrebnejši denar, zato pa si lahko pomagamo tudi brez nje* ga. Predvsem moramo paziti na pepel in na gnojnico ter na domač gnoj. ker pa imamo gnoja navadno premalo za njive, prideta v poštev predvsem gnoj s niča in pepel.
Pepel moramo raztrositi po senožet ti pred zimo in nikdar ne spomladi, ker potrebuje pepel mnogo vlage, pre* den zamore dati travi hrane. Gnojni* co pa polijemo po senožeti koncem zime, predno začne trava poganjati. Najbolje je, da polivamo gnojnico pred dežjem ali pa takoj po dežju, drugače pa na vsak način razredčeno z vodo. kolikor gnojnice imamo (če je čista), dvakrat toliko vode moramo vzeti. Gnojnica zelo poživi senožet, trava bo rustia kot gobe po dežju.
Zatiranje plevela.
Že zgoraj smo rekli, da je treba se* nožet pobranati z ostro brano. Kdor te nima ali ne more branati, naj do* bro pograbi senožet z železnimi grab* ijami. Marsikaj se mu bo vlovilo na grablje, predvsem pa obilo mahu, ka* terega je na naših travnikih vedno več in ki je strup za travo. Predvsem mah mora iz senožeti.
Posebno letos se moramo brigati za naše senožeti, ker drugače bodo dale pičel pridelek krme tudi drugo leto. Sedaj je čas, da na to misliš in potreb* no ukreneš. Ako misliš kupiti umetnih gnojil, jih naroči sedaj, da jih dobiš pravočasno.
Zavedaj se, da je senožet navadno mati kmečkega blagostanja, ker od tam izvira krma za tvojo živino, ki daje potrebni gnoj za tvcje njive. Če hočeš sam sebi dobro, brigaj se za se* nožet, brigaj se tudi za pepel in gnoj* nicol
Move
postove.
O razglasitvi in izvršitvi testamenta.
Italijanski zakon ne pozna zapu* ščinskega sodnika, pri katerem so se po avstrijski postavi položili vsi zapu* ščine tikajoči se akti, in ki je, potem ko je pri zapuščinski razpravi zaslišal vse interesirance, na podlagi testa* menta ali če je_pokojni umrl brez te* s lamenta, na podlagi zakona, prisodil posameznim upravičencem dedščino. Sodnik je izdal takozvano prisojilno listino ali prisojiini dekret, ki je šele dal dedičem pravico, da so razpolagali z dedščino in da se je izvršil prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. Tako je bilo po avstrijskem pravu.
Italijanski zakonik zahteva samo, da se mora testament razglasiti, da lahko oni, ki imajo na dedščini-pravi* co, testament pregledajo. Ako se tern zdi, da so bili prikrajšani, lahko uve* ljavljajo pri sodišču svoje pravice. Pri tem moramo razločevati tri vrste te* s ta menta, ki so bile že v prejšnjih šte* vilicah popisane.
Es«
iSšiSiSS SàriSS-A Š: : j r	jiSÈrÀrsiA ME®
M staiti ci 11II0.
25s»Sw «a! «a.
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak
Vsem onim blagim osebam, ki so na katerikoli način počastile spomin našega nepozabnega
Andrej Oberane! Andreja
mlajši
v četrtek, 15. t. m. ob 16. uri, v Divači smrtno ponesrečil.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto 17. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti v Divači na domače pokopališče.
Divača, 15. avgusta 1929.
Andrej, oče. — Antonija roj. Dekleva, mati. — Pavla por. Srebotnjak, Cen-ka iti Marta, sestre. — Miro Srebotnjak, svak.
izrekamo s tem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti.
Bog plačaj vsem.
Divača, 19. avgusta 1929.
Žalujoči ostali
-M - '•	-	-V	I- PA.--.	rr
Sirite „NOVI LIST"
Preklic.
Podpisani Božič Emil živ. Josipa iz Dolge Poljane št. 62 preklicujem in obžalujem tem potom žaljive besede in obrekovanja, katere sem izgovoril na rovaš Mikuža Štefana in Mi* kuža Antona iz Zagolice št. 30 in se jima za* hvaljujem, da sta odstopila od kazenske ovad* be napram meni.
Dolga Poljana, 13.,avg. 1929. Božič Emil.
e S&K	4«K é
4	ZDRAVNICA
! dr. VILMA DOMINGO,
^ bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo ^	in ženske bolezni v Florenci
i	sprejestia
j	od	IO.	- 13. in 15. -	1€». ure
J	GORICJI,	Corso Viti. Em. IH.	štev.	59.
Gospodinje ki si hočejo nabaviti dobrega blaga po nizki ceni, kupujejo pri
m Economa famigliare
1.'
Trst - Piazza Ponterosso H. 4
Poglejte par cen :
Platno Madonna težko od 2-70 Lit. naprej jajčja koža (Pelle uovo)	„	2-75	„	„
Platno za rjuhe 150 cm.	„	4-50	„	„
Saten črni, dvojna visokost,,	2-50	,,	„
Batist barvan za perilo
na m.	„	2.80	„	„
Obrisače lanene	„	2.90	„	,,
„ gobaste	„	V90	„
Srajce moške napravljene	,,	10-—	„	„
Spodnje hlače, moške
napravljene	„	12-50	„	„
Halje ženske	,,	16-—	,,	„
Svileno platno za halje	,,	3- -	,,	,,
„	„ pralno
enotne barve „ 5-— „	„
Zelo bogata izbera pranega lanenega platna za perilo, maj, nogavic, žepnih rut, čipk in seznin. Odeje, pregrinjala, itd. itd. po najugodnejših cenah.
Obiščite nas četudi niš ne kupite.
1.	Lastnoročno pisani testament se
mora na predlog vsakega, ki ima pri istem interes, položiti pri notarju vpričo pretoria in dveh prič. O tem se sestavi zapisnik, kateremu je pr ide jan testament v originalu. Po izvršitvi teh formalnosti, postane testament brez vsakega nadaljnega sodnikovega dej a; nja izvršljiv. Vsak upravičenec sme uveljavljati svoje pravice že na pod* lagi testamenta, ne da bi bilo, kot smo videli to pri avstrijskem pravu, sodni* ku še posebej potreba prisoditi ded* ščino in izdati v ta namen posebno li* stino.
2.	Da postane izvršljiv tajni testa* ment, je potreba, da se testament po smrti oporočitelja odpre in razglasi. Na predlog vsakega, ki ima pri testa* mentu interes, mora notar, pri kate* rem se nahaja testament, vpričo pre* tor j a in dveh prič testament odpreti in ga razglasiti, o čemer se sestavi za* pisnik, ki ga hrani pretor obenem z izvirnikom testamenta.
3.	Za javni notarski testament ni treba zgoraj navedenih formalnosti in testament postane izvršljiv takoj ob smrti oporočitelja.
Kako izvrši dedič prepis lastnine v zemljiški knjigi?
Vsakdo, kdor pridobi po dedščini lastnino nepremičnin, more izvršiti prepis lastninske pravice v zemljiški knjigi samo na podlagi potrdila o de* dovanju (certificato di eredità), ki mu ga izda pristojna sodna oblast.
Da mu sodnija izda to listino, mora dedič nasloviti na pristojno preturo prošnjo, podprto z dokumenti, iz ka* terih je razvidno, da je on dedič in kakšen de! dedščine mu pripade. Na* vesti mora tudi osebe, ki bi jim pripa* dala dedščina, če bi ne bil oporočitelj napravil testamenta.
1.	Če je pokojnik zapustil testa* ment, mora dedič prošnji priložiti po* kojnikov mrvaški list in original ali pa overovljen prepis testamenta ter vse druge listine, ki bi jih eventuelno smatral za potrebne.
2.	Če je pokojnik umrl brez testa* menta, se mora priložiti mrtvaški list in rodovnik, iz katerega je razvidno, v katerem členu sta si bila prosilec in umrli sorodna. Navesti mora tudi vse druge sorodnike, ki imajo morebitno pravico do dedščine. Obenem mora dati vse potrebne podatke, iz katerih je razvidno, da umrli ni napravil te* stamenta.
Če je za dedščino že v teku tožba, jo mora prosilec v prošnji navesti.
Pretor od prosilca lahko zahteva, da s prisego potrdi istinitost v prošnji navedenih trditev. Sodnik se seveda tudi drugače lahko pouči o resnično* sti istih in, če treba, zasliši vse stran* ke, ki so na dedščini interesirane. Ko je sodnik sprejel vse potrebne dokaze, po svoji uvidevnosti ugodi prošnji ali pa jo odbije. Vendar pa tudi v slučaju, da je sodnik ugodil prošnji in izdal potrdilo o dedščini, jo lahko prekliče, ako se izkaže, da prosilec ni imel pra* vice doi dedščine. Če je prosilec prise* gel o istinitosti navedb v prošnji in se iste izkažejo za neresnične, je kazno* van kot prisegolomec.
Na prodaj je posestvo v Pudobu, Stari trg pri Ložu (prej last Rosina), obstoječe iz obširne enonadstropne hiše, gospodarskih poslopij, žage z vodno turbino, mlina, obširnih gozdov, travnikov in njiv. Natančnejši podatki se dobijo pri ravnateljstvu „VZA-JEMNE POSOJILNICE" v LJUBLJANI r. z. z o. j. na Miklošičevi cesti štev. 7, poleg hotela Union.
Ljubljanski velesejm.
IV. prireditev »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra 1929.
Splošni velesejm. — Posebne razstave: Polje* delski stroji, sirarstvo in mlekarstvo, vinarstvo, mizarstvo, radio, zdravstvo, umetnostna doma« ča obrt, razstava plemenskih konj. Razstava društva »Zoo«. Zadružna razstava. — Na ju« gosi. železnicah 50°/o, na italijanskih 30°/o po* pusta. Legitimacije za poset dinarjev 30.—- ali 11 lir se dobijo pri Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65*1 Telefon N. 83*34. Jugoslov. vizum stane samo 20 papirnatih Din.
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUDA
TRST - Corso Garibaldi 35
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
T$*ST, via Vidali 9, tel. 84*03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
JI buon mercato"
TRST — Via Arcata 16 — TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. — Izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.

ONSTRAN O GRAJE
obvarovani pred vsako nevarnostjo
Žalibog so vsi otroci do šestega leta podvrženi nevarnim črevesnim parasi-tom, ki jim pravimo gliste.
Posledice so večkrat nevarne in v mnogih slučajih (kakor dokazujejo statistike) tudi smrtnonevarne.
Potrebno je vsled tega, dà se da otroku kak pripomoček proti glistam. Dajte vašim otrokom čistilno sredstvo proti glistam, ki se imenuje ARRISA.
Je to izboren čokoladni bonbon, ki je znanstveno pripravljen in ki uniči gliste takoj in popolnoma.

CÀRRIBA
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 141: Ali je v Gorici kakšna dc« bra mehanična šola in koliko časa traja?
Odgovor: Na obrtni šoli v Gorici (Scuola ;n« dustriale, via Croce 3) sta dva oddelka, in sicer mizarski in mehanični. Mehanični je glavni. Na šolo sprejmejo tiste učence, ki so dokončali dva letnika prejšnje komplementarne šole, ozi* roma prihodnje delovne šole. Pouk na obrtni šoli traja 3 leta.
Vprašanje št. 142: Za to leto sem plačal po« lovico samskega davka, spomladi pa sem se poročil. Ali moram plačati tudi drugo polo« vico?
Odgovor: Očividno niste javili davkariji, da ste se poročili in zato morate plačati. Ge ne bo« ste javili davkariji, da ste se poročili, boste mogoče morali plačati tudi drugo leto, ker dav« karija ni dolžna vedeti, da ste si obesili jarem sv. Lukeža.
Vprašanje št. 143: Kako bi na vrtu zatrl čr= ve (trdi so), ki spodjedajo solato?
Odgovor: Vsakega črva, katerega dobite pod uvelo solato, morate vničiti. V ostalem Vam ne moremo nič drugega pametnega in izved« ljivega svetovati, kot da se ravnate po navo« dilih, ki jih dobite v članku »Vrtni škodljivci« v 17. številki »Novega lista«.
Vprašanje št. 144:	Kako ugonobim bra«
morja?
Odgovor: Ni drugega sredstva ko vničevati jih, kjer jih najdete. Največ zaleže, če poišče« te gnezdo in vničite mlado zalego. Gnezdo se nahaja navadno koncem rova. Zalega se izleže navadno v juniju.
Vprašanje št. 145: S čim bi namazala štedil« ni k, da ne bi postal rijav?
Odgovor: Kupite v drogeriji »aluminijum za štedilnike«. Tam dobite tudi navodilo, kako napravite iz aluminijevega prahu potrebno mažo.
Vprašanje št. 146: Kje je kakšna tvrdka, ki bi s tovornim avtomobilom prepeljala poh:« štvo okoli 50 km daleč in po kakšni ceni?
Odgovor: V Gorici so take tvrdke (Hvalič, Obizzi & Persa itd.), v Trstu jih je mnogo (Ex= ner, Adriatica itd.), gotovo jih je precej tudi v Rimu in na Dunaju. Najboljše pa bo, če se po« godite z bližnjim prevoznikom, ki ima tovorni avto. Cena zavisi od poti in količine blaga ter je lahko samo 5 lir od kilometra, lahko pa ne bo zadostovalo tudi 10 lir.
Vprašanje št. 147: Ali je dolžna mlekarska zadruga plačati vžitnino od sira, ki ga je dala svojim članom kot plačilo za mleko? In tudi ako ga je prodala nečlanom v količinah po 10 do 20 kg?
Odgovor: Kdor proda manj kot 10 kg sira ali masla, mora plačati občinsko vžitnino, pa naj si bodo kupci člani zadruge ali ne. Večja količina je vžitnine prosta, ker je to potem prodaja na debelo, dočim se smatra prodaja od manj kot 10 kg za prodajo na drobno. Sve« tujemo vsem mlekarskim zadrugam, da se pri začetku leta pogodijo z vžitninskim uradom za pavšalno plačilo vžitnine (enkrat za celo leto) za ves na drobno prodan sir ali maslo. Z 30 do 50 lirami se bo vžitninski urad gotovo za« dovolj il za celo leto v vseh kmetskih občinah.
Če si poželiš spagete le najboljše kvalitete, kupi vedno le pakete, kjer so prave »PEKATETE«.
[33SS33SE3ES3S3SSSSSSSS]
K>J	„ ,
El	Zdravnik	w
dr. GRESIC EMILIO ®
' ~ '	SsJ
M
oce
sprejema
v Gorici na Travniku
Piazza della Vittoria št. 5 (na isti strani, kot je cerkev).
23S3S3SSSSS23S32SSS3S2S3329
Likvidacija
poletnega blaga:
SVILE,E TAMINA,SVILENEGA PLATNA, PLETENIN itd.
Po zelo znižanih cenah,
GORICA, piazza della Vittoria št 11.
Giov. Felberbaum
LLOVD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPÓRE Agencija Gorizia, Corso Viti. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko
Odhodi iz Genove:
9. septembra 1929. s parobrodom
MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 1850
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. septembra 1929. s parobrodom
FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L. 2100
v Montevideo in Buenos Aires L. 2150
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni.
Josip Kerševani, Gorica
Piazza Cavour štev. O
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev. 5
Bencin ,,Lampo" "P
Telefon št. 415,-Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
i Tvrdka Teod. Hribar - Gorica %
®	CORSO G. VERDI št. 32	®

«
B
e
®
£g. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ve platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse —, potrebno za njihovo popolno opremo.
H BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
aBésiaMaMi^eaaeegseBiaiEassaBisaBtóaBM« K METOV ALCI !
Največjo korist dobite iz mleka edinole potom posnemalnlka
DIABOLO
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na radi za izdelovanje posnemalnikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike.
Zahtevajte brezplačno cenik in katalog!
KRUT JQNS0N, B0LZAH9
Inšpektor za Julijsko krajino]
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-11.
Valuta tuji denar.
Dne 21. avgusta si dal ali dobil za: 1 dolar	19.07	lir
1 angl. fnut	92.73	lir
100 dinarjev	33.60	lir
100 šilingov (avstr.)	269.55	lir
100 čeških kron	56.60	lir
100 nemških mark	455.57	lir
100 švic. frankov	368.—	lir
100 franc, frankov	74 90 lir
ICO belg. frankov	266.— lir
Beneške obveznice 72.65; obveznice »Consolidato« 79.50.
Loterijske številke
v soboto dne 17. avgusta.
Bari	18	30	55	51	89
Florenca	56	12	71	26	22
Milan	44	43	49	10	57
Neapelj	44	11	51	26	64
Palermo	54	40	47	75	23
Rim	61	14	34	54	22
Turin	63	74	69	42	15
Benetke	67	15	59	80	52
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek, 26. avgusta: Divača, Roč.
Torek, 27. vgusta: Buje.
Sreda, 28. avgusta:	Novigrad, TO
n jan pri Pazinu.
Četrtek, 29. avgusta : Gorica, Viš« njan.
Sobota, 31. avgusta: Motovun.
Okrajša pcEojifoita s Hemna,
vpisana zadruga z neomej. jamstvom vabi svoje člane na
redi sii občni zbor
ki se bo vršil dne 31. avgusta 1929. ob 19. uri v lastnem uradu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev rač. zaključka za 1. 1928.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
N. B. Ako bi občni zbor ne bil sklep« čen ob določeni uri, se bo vršil uro pozneje drugi občni zbor z istim dnev« nim redom, ki bo sklepčen v smislu § 39 zadr. pravil ne glede na število navzočih članov.	Načelstvo.
Prva Kmečka gosp. zadruga v Selu
na Vipavskem, p. Cernizza«Goriziana, ima v zalogi
VEČ HEKTOLITROV PRVOVRSTNEGA BELEGA VINA
po znižani ceni.
Na zahtevo se pošlje odjemalcem tudi na dom. Priporočamo se za obi« len obisk.
Odgovorni urednik: dr. Engelhert Besednjak
Tiski*!a Katoliška tiskarna v Gorici H iv* Pisjr,gytte žtev. 19.
Riali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro.
Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je ,. navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe allodgo- h j vore v zaprtem ovitka, na katerem je navedeno geslo, li
Patentirane ročne in vrtilne mlatilnice si« sterna »Leitnersohn«, ki se lahko rabijo tudi na pogon s konjem (G opel), prodaja Virgilio Bombig, Piazza Vittoria, Gorica, trgovina z železnino.
Grozdne mline, Stiskalnice, slamorczni« ec m vse druge kmetijske stroje svetovno zna« ne tvrdke Mavfarth, kakor tudi dvokolesa in šivalne stroje prodaja po zelo nizkih cenah Frane Saunig, Gorica, via Carducci 25.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi stavo zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. - Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze« lenjadnemu trgu).
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Stefan Gomiščck, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikel
Razprodam kakih 20 slamoreznic May« farth po zelo znižanih cenah. M. Križe, Po« stojna.
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« bergu.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do« bove, izgotovljene ali pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Domača vina, namizna in sortirana, od« daj a po ugbdnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco), Podružnica v Idriji.
Ljubiteljem krasnih perzijskih ciklamnov sporočam, da so mi dospeli gomolji (čebule) ciklamnov v sortiranih barvah. Sadi se zdaj. — Just Ušaj (Vinoagraria), Gorica.
Krasno posestvo, četrt ure od kolodvo« ra v Poljčanah na Štajerskem, obstoječe iz vi« le s petimi sobami in kuhinje. Dve sobi sta popolnoma opremljeni, kuhinja je opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, ki je nekaj sekan za ceno Lit. 100.000. — Ponudbe na Desnica, Poljčane, Štajersko, Jugoslavija.
Nova vojna! Zemljišča, pašniki, gozdi, po eno stotinko za vsaki kvadratni meter se izrnc« rijci po naročilu p-;: pooblaščenem civilnem geometru D. Rocco, Gorizia, via Morelli 14. Naročila se sprejemajo vsak torek in četrtek od 9. do 12. in od 2. do 5. ure. Dajem popust!
Potrebujem izurjenega kovaškega pomoč« nika. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod »kovaški pomočnik«.
18*letna mladenka, pridna, poštena, z de« žele, želi vstopiti kjerkoli kot pomočnica v tr« govino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Po« stena« na upravo lista.
V Sežani št. 72 je na prodaj skoro nov cev« Ijarski šivalni stroj (za stepanje) znamke Sin« gcr. Kupna certa po dogovoru.
Radi selitve 'z Gorice prodam razno po« hištvo, tudi moški hicikel in šivalni stroj. Na« slov pove uprava.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventiscttembre 65, Tel. 83—34.
Meblirano sobo v Gorici oddam v najem. Naslov pove uprava.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem« brc 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«.
Akacijev gozd, dobro zaraščen (tri njive), v Dol. Vrtojbi pri mlinu je na prodaj. Naslov pove uprava.
Pekama dc-broidoča, s stanovanjem, se da v najem, najrajši poročenim osebam. Naslov pove uprava.
Penzijoilistka ah zakonska penzijoniran« ca, po možnosti ne stara, brez otrok, dobita brezplačno stanovanje in dobičkanosno službo. Pisati A. Visentin, Portole 14.
Hišo s tremi stanovanji, 4000 m- zemlje, z vodo sredi vrta, prodam po dogovoru. Albert Mahnič, Dolina 162 (S. Dorligo della Valle, Tržaško).
Iščem potnika za prodajo mlekarskih in drugih kmetijskih potrebščin proti mesečni i las či in proviziji. Sprejmem samo takega refleks tanta, ki je že uspešno deloval v potniškem poklicu.	Agronom Just Ušaj.
Vdova, 34 let stara, zmožna trgovine in gospodinjstva išče službe. Naslov pove uprava.
Naročite se na mesečnik „ Družino “2
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
friuitiina PAHÌfelf r5o}načep m tvorniškega izdelka |f liyimiM fcfStUjBV najrazličnejših vrst *Wšt $
Trs?o?.no blago po najpižilb cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ m*
Gostilna «Alle Corriere'1
Trstu sia Romagna H, ¥ (tik Caffè Fobris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr« sko vino ter kraški teran. Postajališče potu. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
Zobni zdravnik
dr. Robert Hiaoaty
sprejeme
od 9. do 13. in od 16. do !9. ure
v TESTU
via S. Lazzaro št. 23-11. Gb sredah In sobotah orditura
v POSTOJNI
NOVI list
1929