Kmetske zbornice, kaj je to! (Iz govora dr. Gregorečevega v Slatini.) Od Radgone do slovenskih bratov Hrvatov in Jadranskega morja razprostira se slovenska naša domovina. Kmetski Ijudje delajo v njej ogromno večino prebivalstva. Reči moremo : brez slovenskega kmeta Slovencev ni. Zato pa ima vsak kmetski zastopnik brigati in zanimati se za svoje kmetske ljudi, zlasti če se njim slabo godi. No in hudo se godi tudi slovenskemu kmetu, večnemu trpinu. Prečital sem mnogo knjig, pa nobena mi ni povedala, kedaj se mu je dobro godilo! Naši kmetje ravno tako propadajo, kakor nemški. Vsem se hudo godi, vsi lezejo v uboštvo. To priznav&jo sedaj uže najbolj neverni Tomaži, tudi liberalci. Pravijo: vse teži in hiti v mesta; veliko jih ostane tam ali poumerje, vendar veliko se jih na stare dni tudi vraea domov, oslabljenih in zdelauih, da jih mora uboga občina rediti; cena pridelkom pada: leta 1873. je novi cent pšenice veljal 17 fl, sedaj dobiš le 8 fl. Grozne uime so samo v letih 1880 — 1884 škode naredile za 80 miljonov goldinarjev; nekdaj so kmetski ljudje svojim potrebam ustrezali večjidel s tem, kar so doma pridelali; sedaj žgejo petrolej, pijejo kavo, hodijo po obleko v štacune. Vse to stane auhih denarjev, večino nekedanjega davka je kmet pobotaval s pridelki, sedaj mora vse plačevati; davki, priklade silno naraščajo in koliko vzame sol, tobak, sladkar. žveplenke, koleki, pristojbine! Poprej je malokateri kmet bil zadolžen, sedaj tičijo skoro vsi do ušes v dolgovih; vknjiženega kapitala na kmetskib. posestvih je sedaj okoli 250,000.000 gld., ki zahtevajo vsakoletnih obrestij 120—150,000.000 gld. To je nova tlaka in rabota, nekdaj grajščakom, sedaj kapitalu! Vsako leto prodajo na eksekutivnih dražbah do 13.000 kmetskih posestev. Kmetskim Ijudem se hudo godi. Nekateri mislijo, da ni več pomagati. To pa ni resnično. Štejemo še zmiraj 4,116 000 kmetskih posestni- ! kov in teh je treba varovati, da ne propadnejo. j V to svrho mnogo svetujejo, na primer: zniža- | nje gruntnega davka [22 7°/0], cenejo sol, za- laganje vojaštva s kmetijskimi pridelki od knoe- ; tov samih, veojo podporo živinorejatvu, prelo- ' žitev deželskih, okrajnih in občinakih doklad i na indirektni davek, naj ae zabranjuje razko- savanje poaestev pa tudi preoblaganje z dol- govi, sedanji pa se naj zbriaujejo po lOOletni amortizaciji, naj se skrbi kmetom za lehek i osobni kredit itd. Maraikateri teh nasvetov ao gotovo ddbri. Vendar uspeh ostane negotov, dokler ne dobijo ' kmetje takšne ustrojbe ali organizacije, kakoršuo imajo drugi atanovi, na primer notarji, advo- kati, obrtaiki, trgovci in kmalu tudi delavci, namreS kmetske zbornice. Toao ustroji ali organi, občeatva ali korporacije, kder ae aamo kmetaki ljudje posvetujejo in 8klepajo o koriatih in potrebah kmetskega stanii, to pa na podlagi veljavnega državnega zakona ali poatave. Vlada predloži vsako postavo, še preden jo izroči drž.zboru, vselej trgovakim zbornicam v pretrea, (•e ona zadeva trgovske koriati. Doaedanje iz- kušnje učijo, da je vlada zmiraj ozirala se namnenja in izjave trgovakih zbornic. Vrliu tegaimajo še ove zbornice volilno pravico ter vo-lijo v deželni in državni zbor vaakokrat poalancev. Takšnijb. zbornic pogrešajo kmetski ljudjein zato se toliko prezirajo njihove želje in po-trebe. Ta krivica mora prenehati. Dajte kmetom kmetskih zbornic s tistimi pravicami, kakor jih imajo trgovske zbornice ! Le tako pride kmetsko vprašanje v pravi tir in do srečne rešitve. Vsaka reč mora sprožiti ae o pravem času in ta je sedaj naatopil za kmetske zbornice.Za nje izjavil je ae aijajni Dunajski ahod av-atrijakih katoličanov 1. 1889, njih potrebo po vdarjali ao uemško-liberalni poslanci y držav- nem zboru in aedaj pripravlja nemška kmetij-aka družba Štajaraka poaeben črtež zakona o kmetskih zbornicah. Zato nameravatn, ako bodem izvoljen v poalanca, v državnem zboru delovati v to, da se uvedejo kmetake zbornice!