štev. 235.
p®sam“"B	1 eiB’ v Uubllenl, v sreda 7. novembra 1923.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
JUT
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeäjke.
Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10--, po pošti Din 12—, inozemstvo Din 22—
OJTI
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — »eiefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon st 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Kaj hoče Sofija?
Atentat na našega vojaškega atašeja v Sofiji je ponovno; skalil razmerje med našo kraljevino in Bolgarsko. Ni treba posebej naglašati, da se za čin, ki je vsega obsojanja vreden, bolgarske vlade ne more obdolžiti. Vlada kot taka ;e nad tem skoro gotovo nedolžna. Ali ta nedolžnost ima nekje svojo mejo: tam, kjer pričenjajo hudobne spletke Todora Aleksandrova. Treba se je zamisliti objektivno v težko stališče bolgarske vlade, ki je doslej pokazala, da hoče izvesti vse določbe niškega dogovora. Tudi v vprašanju reparacij je odnehala, sploh pa se je kabinet gospoda Cankova — če morda izvzamemo nekoliko čudno potovanje g. Kalfova v Rim — P o svoji slovanofilski orijentaciji zavedal svojih dolžnosti, izvirajočih iz neully-ske mirovne pogodbe. Toda v ozadju je ostal Todor Aleksandrov, zli duh in nesreča Aleksandra Stambolijskega, sedaj opasnost današnjega režima, ki mu je dajal v prevratnih dneh odkrito potuho.
Kolikor je mogoče doznati iz nekontroliranih vesti, ki jih sprejemamo iz Sofije, se dozdeva, da je bil atentat inspiriran s strani neposredne bližine To-dora Aleksandrova. Tu imajo makedon-stvujušči nedvomno svoje prste vmes, saj ne bi mogli verjeti, da je zapletena v ta za obe državi neljubi incident kaka tretja, manj zainteresirana zakulisna silai.
Koraki naše vlade so pravdni in odgovarjajo duhu • mednarodne strpnosti. Satisfakcija, ki jo zahteva naša nota, je tako blaga, da je v Sofiji ne bodo odklonili, če se vsaj nekoliko zavedajo nevarnih možnosti poostrenega konflikta. Da sofijska vlada s svojim sklepom nekoliko okleva, je razumljivo, ker jo skrbi notranjepolitični moment, ki ga izkoriščajo makedonstvujušči z vso energijo v svoje propagandistične namene. Ako še danes naše razmerje do Bolgarske ni tako, kakor bi moralo biti, je temu kriv pač fatalni ekvilibrij moči, katero si delita dejansko legalna vlada in nelegalni pokret makedbnstvujuščih. Dokler pa bolgarska vlada ne bo premagala tega ravnotežja, je vsako nadaljevanje akcije sporazuma otežkočeno, če ne onemogočeno. Ne dvomimo, da bo bolgarska vlada tokrat ugodila vsem našim zahtevam. P tudi v slučaju, ako tega ne bi hotela Storiti, jo silijo razmere k priznanju naših upravičenih zahtev, saj ni tako kratkovidna, da ne bi videla svoje lastne izolacije. Vsa Mala antanta je danes edina, in celo Italia, o kateri bi se mislilo, da hoče ob plamenčku tega neljubega dogodka pogreti lonček svojih interesov, se je tokrat postavila na stran pravice. Bolgarska je osamljena. Tej osamljenosti gre zasluga, da se ni treba bati nevarnih posledic in komplikacij konflikta. Bolgarska je trenutno v položaju Orške glede janinskega umora, mi pa igramo vlogo Italije. Ker je naša vlada usvojila načela in splošne ideologije zapadnih, držav o priliki grško italijanskega konflikta in ker jih je — varujoč pri tem dostojanstvo naroda in države — neizprosno aplicirala na najnovejši konflikt z Bolgarsko, je zado-scenje bolgarske vlade toliko kot zasi-gurano.
In vendar se nam vsiljuje vprašanje: kaj hoče Sofija? Kako dolgo bo še to-lenf* Sad jo zalego makedonstvuju-ščih. Priznavamo, da so makedonstvujušči postali v notranje-političnem življenju Bolgarske činitelj, s katerim mora računati vsaka meščanska vlada. Vemo tudi, da bi mogij makedonski pokret uničiti samo radikalni levičarji ali pa dediči idej Stambolijskega. Qospod Can-kov se dela, kakor da ima za seboj zavedno meščanstvo. Dobro. Če je pokazala revolucija, da je peščica meščanov s svojo spretnostjo^ in organizacijo vredna več nego tisoč neorganiziranih Seljakov, zakaj potemtakem ta inteligenca ne pomede s pretepaškimi in razbojniškimi tolpami Todora Aleksandrova? To ie tisto vprašanje;, ki zaman pričakuje odgovora. Vse dotlej namreč, dokler bol-Sarska inteligenca ne opusti neposrednega podpiranja makedonstvujuščih, m mogoče misliti na tesnejše zbližani e med obema narodoma. Bregalnica ni pozabljena, čeprav si noben plemeniti Srbin ne ždi ponovnega krvoprelitja s ponižujočim ciljem osvete. Napočil jo da se Beograd in Sofija definitivno sporazumeta, kajti slovanski Balkan je v nevarnosti, da podleže na posledicah bratomorre politike.
Spor z Bolgarsko.
Naše asist®»® niša ssasprelemMive.
Beograd, 6. novembra. (B) Vlada se danes dopoldne ni sestala. Posamezni ministri so pa pač prihajali v predsedništvo vlade in se zanimali za to, kako bO’ bolgarska vlada sprejela našo noto. V vladnih krogih trdno verujejo, da bo Cankov našo noto v celoti sprejel. Skrajni rok za izpolnitev note poteče jutri opoldne.
Beograd, 6. novembra. (Z) (Tri-buna« poroča: Naš poslanik v Sofiji Rakič je poslal včeraj naši vladi brzojavko o predaji naše note bolgarskemu kabinetu. O. Rakič je izročil noto bolgarskemu zunanjemu ministru Kalfovu točno ob 11. dopoldne. Minister Kalfov je takoj izjavil poslaniku Rakiču, ila naša nota ni nesprejemljiva in je obljubil, da bo v določenem roku podal odgovor svoje vlade.
V naših političnih krogih, ki ne komentirajo enotno tona naše ultimativne note Bolgarski, se trdno veruje, da nam bo bolgarska vlada odgovorila zadovoljivo in da bo sprejela naše pogoje, ker niso težki.
Beograd, 6. novembra. (Z) >Tribana« piše: Kljub optimizmu naših političnih krogov se domneva, da je prišlo iz Sofije neugodno poročilo. Zunanji minister dr. Ninčič, ki je rahlo obolel in mora po nasvetu zdravnikov ostati doma, je prišel davi v ministrstvo, kamor je dospela tekom dopoldneva brzojavka iz Sofije. Ni se moglo doznati, kaj vsebuje ta brzojavka. Kolikor se je moglo izvedeti, baje ni bolgarska vlada voljna izpolniti one točke naše note, ki zahteva izkazani e časti naši zastavi. Dr. Ninčič je kenferiral dopoldne s predsednikom vlade Pašičem in ministrom pravde dr. Peričem ter pomočnikom notranjega ministra.
Beograd, 6. novembra. (B) »Novi List« poroča iz Sofije: Naša nota je v vsem mestu izzvala nezadovoljstvo in demonstracije. Na inicijativo Todora; Aleksandrova je za 10. t. m. sklicano veliko protestno zborovanje meščanov. S tega zborovanja se bo odposlala ostra resolucija vladi. Resolucija bo zahtevala, da vlada odkloni naše zahteve.
Vlada ni sprejela ostavke w
ljubljanskega velikega župana.
Beograd, 6. nov. (Z) Vaš poročevalec doznava iz merodajnega vira, da minister za notranje zadeve g. Vujičič ni sprejel ostavke ljubljanskega velikega župana dr. Lukana, ki je ponovno podal ostavko na svoje mesto. G. veliki župan je prosil notranje-
ga ministra, naj ga razreši njegovih dolžnosti ter je svojo prošnjo utemeljil z obolelostjo. Na podlagi informacij na merodajnem mestu bo vlada insistirala na tem, da mora g. veliki župan še nadalje ostati na svojem mestu.
Koroški deželne glavar obljublja Slovencem pravico!?
Za svobodo in neodvisnost Reke.
Pmtmt r@Ik@	- Manifestacij®
na Uski.
Celovec, 6. novembra1. (K) Novoizvoljeni koroški deželni zbor se je danes sestal k prvi seji. Za prvega predsednika je bil izvoljen inženijer dr. Franc Fattinger (Vdenemec), za. drugega predsednika Julij Lukas (socijalni demokrat), za tretjega predsednika pa dr. Karol Rokitansky (krščanski socija-lec). Za deželnega glavarja je bil izvoljen s 25 glasovi, pri čemer se je 17 poslancev vzdržalo glasovanja, Vincenc Schumy (deželna zveza). Po predlogih strank je bil imenovan za prvega namestnika deželnega glavarja Silvester Leer (krščanski socijalec), za drugega namestnika pa Avgust Neutzler (socijalni demokrat).
Deželni glavar Schumy je podal nato vladno izjavo, o kateri se bo jutri razpravljalo. Med drugim je izjavil, da morajo poklicana mesta in osebe potisniti v ozadje in kolikor mogoče omiliti narodne boje, kajti le na podlagi sporazuma med obema narodnostima je mogoče misliti na skupen napredek. Samo
Sušak 6. novembrai. (B) V Kraljeviči se je sestala reška konstituanta, da protestira proti nečuvenemu preganjanju in nasilju italijanske vlade na Reki. Ra seji se je svečano ugotovilo, da bo konstituanta tudi še vnaprej zvesta in enodušna v obrambi pravic, svobode in neodvisnosti Reke.
Zanella je imel važen govor, v katerem je naglasil, da je ostal sporazum med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev neizvršen in to samo zaradi tega, ker se hoče Italija izogniti izvršitvi rapallske pogodbe in hoče zlasti razveljaviti člen 4. tako,, da si na kakršensibodit način prisvoji Reko. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa je odločno in lojalno vztrajala na tem, da se pogodba popolnoma izvrši. Poudaril je važnost registracije pogodbe pri Društvu narodov, s čemer je dobilo reško vprašanje popolnoma mednaroden značaj, in je omogočeno reški vladi, da predloži reško vprašanje Društvu narodov, razgovori mied Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ne morejo več vezati Reke, ker se reško vprašanje ne more rešiti brez pristanka polnopravnih zastopnikov Reke. Sklicujoč se na mnenje inozemskih časopisov, zlasti angleških, francoskih in ameriških, kakor tudi na mednaroden položaj, je Zanella rekel, da je prepričan, da bo Društvo narodov definitivno priznalo vse pravice svobodne reške držve. V imenu konstituante in vsega reškega naroda je Zanella protestiral prod gaženju pravic Reke. Zanella je dalje rekel, da- je general Giardino, kakor tudi njegovi predniki v okupaciji delal strašno nasilje, da pa ta tuji uzurpator ne bo dosegel nobenega večjega uspeha, ker se ves reški narod, četudi je obsojen na glad in bedo, junaško upira vsem aneksi-jonističnim težnjam in ostaja neomah-Ijivo zvest konstituanti in neodvisnosti Reke.
Po kratki razpravi je konstituanta soglasno sprejela dnevni red, s katerim
se protestira proti nasilju Italijanov in proti napadom na pravice svobodnega mesta Reke, proti poskusom, da se razveljavi člen 4. rapallske pogodbe ter se izraža trdna volja izvojevati neodvisnost Reke in živeti v dobrih 'odnošajih z vsemi sosednimi državami in v prvi vrsti s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zanellovi vladi se je ponovno potrdil mandat z neomejenim zaupanjem. Prebivalstvo je silno ogorčeno, ker je general Giardino odredil, da se postavi pred sodišče pet članov konstituante in to samo zaradi tega, ker so odšli v Kraljevico, da prisostvujejo seji konstituante.
Na vernih duš dan je reško prebivalstvo organiziralo mirno toda impozantno demonstracijo proti italijanskemu režimu. Demonstracije se je udeležilo okrog štirifisoč oseb. V cerkvi se je obhajal spomin za onimi, ki so umrli pri obrambi pravic in svobode Reke. Popoldne je okrog 30 tisoč ljudi odšlo na pokopališče in položilo umrlim na grob vence. Ta grandijozna manifestacija, ki je bila podobna neke vrste plebiscitu, je vzbudila veliko ogorčenje pri fašistih in pri italijanskih oblastvih, ki pripravljajo represalije.
Beograd, 6. novembra. (Z) Danes je dospel semkaj iz Rima član naše razmejitvene komisije z Italijo, polkovnik D a s k a 1 o v i č, ki ga je dopoldne sprejel zunanji minister dr. Ninčič, kateremu je poročal o reškem vprašanju. Kasneje je prišel na to konferenco tudi predsednik naše delegacije paritetne komisije v Rimu dr. Otokar R y b a f. Sodijo, da velja ta konferenca važnim podrobnostim v reševanju reškega vprašanja.
Beograd, 6. novembra. (B) Italijanski opravnik poslov g. Summonte odpotuje v najkrajšem času za nekaj dni v Rim. Njegov odhod se na razne načine tolmači in mish se, da je njegova pot v zvezi z reškim vprašanjem in njega rešitvijo.
ob sebi umljivo je, da ne bo zakonodaja in uprava s Slovenci nič drugače ravnala, kakor z Nemci v deželi, ako se Slovenci postavijo na temelj danih razmer priznajo enotnost dežele im se ne dotikajo domovinske zvestobe domačega prebivalstva. Deželni glavar se je potem spominjal stiske bratskega nemškega naroda. Rekel je, da ni volja po združitvi odvisna od vsakokratnega gospodarskega položaja v Nemčiji im da se mora vnovič in javno naglasiti
Predsednik je naglasil, da- so se poslanci izvoljeni na temelju koroške enotne liste, združili v zvezo pod imenom deželnozborska zveza koroške enotne liste«, socijalni demokrati pa so se strnili v socijalno - demokrat skr dežel-nozborski klub.
Socijalni demokrati so stavili nujen predlog glede prispevka dežele za ubla-ženje bede v nemški državi Finančni odsek se je takoj po seji sestal ki je o tem predlogu razpravljal.
Težavne denarne razmere.
Usmmm	Narodne banke odklonil
infiacilo.
Beograd, 6. novembra. (Z) Današnji »Trgovinski Glasnik« se bavi v posebnem članku s pomanjkanjem gotovine v naši državi in s težavnimi denarnimi razmerami, v katerih se nahajamo že nekaj mesecev. Društvo za gospodarsko in finančno politiko je imelo konference, na katerih je to vprašanje obdelavalo z vseh strani. Pokazali sta se dve mnenji: eni so za to, da se število novčanic v obtoku ne sme povečati, drugi pa menijo, da je treba povečati število bankovcev, vendar je treba najti zanesljivo pot, da se ti novi bankovci po preteku gotovega roka zopet povrnejo v blagajne Narodne banke. Nihče pa ne zastopa stališča, da ie treba poseči po neomejeni novčani inflaciji. O vsem tem tem se bo razpravljalo na današnji seji upravnega odbora Narodne banke, katere se udeleži tudi finančni minister dr.^Stojadino-vić. Pomanjkanje gotovine se kaže na vseh poljih gospodarskega življenja, posebno hudo pa ga občuti naša mlada industrija in utegne biti za nekatera podjetja usodepol-no. Zato je' pač umevno, da se za to tako važno vprašanje zanimajo vsi gospodarski in finančni strokovnjaki in ustanove, ki streme za tem, da se denarna kriza ^ublaži in odvrnejo kvarne posledice za naše gospodarsko in finančno življenje.
Beograd, 6. novembra. (Z) Danes dopoldne se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri so se bavili z vprašanjem novih kreditov, posebno pa s pomanjkanjem gotovine. Iz Ljubljane je bil prišel na to sejo odvetnik dr. Triller, iz Zagreba grof K u 1 m e r in Vladimir Turkovič, iz Sarajeva pa dr. Vojislav Šola. Po daljši debati in razlaganju finančnega ministra dr. S t o j a d i novi ć a, ki je tudi, prišel na sejo, je upravni odbor Narodne banke odklonil vse predloge, ki gredo za tem, da se’ povečajo krediti, ali da se poveča število novčanic v obtoku. Finančni minister je naglašal v svojem govoru, da nikakor ne more dopustiti, da se uvede pri nas politika inflacije. Sploh je zahteva veleindustrije in bank po kreditih nezdrav pojav. Debata o tem vprašanju je bila zelo dolga in živahna. — Potem se je seja bavila s tekočimi zadevami.
Obupen položaj v Nemčiji.
Akcija zaveznikov za presojo plačilne zmožnosti Nemčije.
Zatesicidalni
Beograd, 6. novembra. (Z) Včeraj popoldne od 5. do 6. je imel zakonodajni odbor sejo, na kateri se je. bavil z zakonom o sodnikih itn o ustroju sodišč. Členi 1 do 4 so bili sprejeti, člen 5 pa je bil odložen, ker poblašča ministra pravde, da sme izpremeniti .krajevno pristojnost sodišč po odredbi vrhovne državne oblasti in na predlog vrhovnih sodišč, kar pa nasprotuje ustavi. Minister pravde sme izvesti krajevni razpored pristojnosti sodišč le na podlagi zakona. Zato je bil peti. odstavek tega člena odstavljen. Opozicija ie bila proti temu, da sme minister vsak cas iz-premeniti pristojnost pdedinih sodišč, vsled česar se je to vprašanje odložilo do prihodnje seje, da se večina in opozicija sporazumeta o tej točk'
reparacij.
Beograd, 6. novembra. (Z) Današnja »Samouprava« piše: Nemški po slanik v Beogradu von Keller je uradno obvestil našo vlado, da Nemčiji sedaj ni mogoče plačati onih reparacij., ki so deloma že izvedene, deloma pa še v teku. To prekinjenje plačevanja vojne odškodnine je lo začasno;, dokler se ue urede razmere v Nemčiji. Ker so pa prilike v Nemčiji popolnoma kaotične in ni mogoče videti, kdaj se bodo uredile, bi to prekinjenje plačevanja reparacij značilo, ako ostane pri sednjih razmerah, da postajajo nemške reparacije dvomljive.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 6. novembra. Napoved: Oblačno, najbrže dež, nekaj hladneje
Mo n ako vo, 6. novembra. »Münchner Zeitung« poroča, da znaša, pod uradno kontrolo določena, cena kruha 20 milijard za funt in 2.2 milijarde za žemljo. _
Berlin, 6. novembra. Včeraj je sKo-raj v vseh delih države v več kot 100 slučajih prišlo do plenitev. V teku današnjega dopoldneva so se v središču mesta nabrale večje množice, vendar dopoldne, ni prišlo do plenitev, ker je policija ulice izpraznila.
Kaiserslautern, 6. novembra. (K) Četa separatistov približno 20 mož je zasedla glavno pošto. Zasedbene oblasti so varstveni policiji prepovedale rabiti orožje proti separatistom. Glede na to je policija ustavila svojo službo. Separatisti so prodrli do Kirchheimbolandena in zasedli okrajni urad. V Kuseiu je bilo nemško orožništvo podrejelno francoskemu poveljstvu. V Simmernu je četa separatistov v nedeljo zjutraj zasedla urad deželnega sveta.
Weimar, 6. novembra. (VV) Davi so zasedle čete državne brambe Gotho in oko-ličanske vasi, da bi izvedle razpust komunističnih oddelkov. Pri tpm. je bilo prijetih nekaj komunističnih voditeljev in odrejena obširna preiskava, ali se ne bi našlo še kaj skritega orožja.
Stuttgart, 6. novembra. (W) Peto brambno okrožno poveljništvo izjavlja glede govoric o zbiranju bojnih čet ob severni bavarski meji, da ni res, da bi čete bavarske državne brambne divizije stale ob severni bavarski meji.
Pariz, 6. novembra. (Havas.) »Petit Parisien« poroča iz Londona:	Francoski
načrt povabila Zedinjenim državam določa, da se mora izvedeniški odbor pri svojem delu omejiti na preizkušnjo plačilne zmožnosti Nemčije in da ne sme na noben način poskušati, da bi stopil na mesto reparacij-ske komisije.
London, 6. novembra. Reuter poroča iz Washingtona: Vodilni ameriški državniki so se za slučaj, da bo francoska
vlada vztrajala na svojem stališču, odločili, da sploh ne bodo razpravljali o stališču, ki ga bo Amerika najbrže zavzela. Zadnji razvoj tega vprašanja tolmačijo ameriški vladni zastopniki kot popolnoma novo stališče evropskih zaveznikov nasproti reparacij-skemu vprašanju.
Češkoslovaška in italija.
Rim, 6. novembra. (B) Češkoslovaški poslanik je izročil odlikovanje vojnega križa ministrskemu predsedniku Mussoliniju in državnim podtajnikom Acerbu, Sardiju in Finci ju.
Rim, 6. novembra. (B) Sem je dospela češkoslovaška delegacija za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo.
PROCES PROTI MORILCEM VOROV-SKEGA.
Pariz, 6. novembra. (B) Iz Lausane javljajo, da se je na današnji razpravi proti morilcu Vorovskega Konradiju začelo s zasliševanjem dveh obtožencev, ki sta izjavila, da sta sama sklenila ubiti Vorovskega ter da ni obstojala nobena zarota. Hotela sta se maščevati za svoje starše, ki so jih boljševiki pobili.
Osnašftfe prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Danes bomo tiči«. Red B.
Opera: »Novela od Štanca. Zapečaten-ci«. Red E.
Kino Matica:	»Umor v karnevalski
noči«.
Kino TivoU: »Tragedija strasti«.
Kino Ideal: »Skrivnost cirkusa Eddie Polo« — II. del.
Kino Ljablj. dvor: »Oliver Twist«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik, Marijin trg in Kuralt, Gosposvetska cesta.
Pet let suženjstva primorskih
Uugoslovenov.
Tn prt nas živimo v dnevih šumnih slavnosti. Obletnica fašistovskega poho-dia, peta obletnica italijanske zmage, obletnica prihoda italijanskih čet v Trst itd. Sploh ni Italija nikoli v zadregi za razne »slavnostne« in »slavne* dneve in obletnice.
Kdor je imel priliko opazovati v Italiji v povojnih letih to slovnostno rajanje, ta se je moral čuditi, kako je to mogoče baš v dobit ko se je največ govorilo, pisalo in agitiralo proti militarizmu in imperijalizmu. Toda tisti militta-rizem in imperijallzem je bil pruski in torej vsega obsojanja vreden. Vse nekaj drugega je kajpak, če se govori o italijanskem militarizmu in imperijalizmu...
Zakaj vsa slavja, vse nepretrgano rajanje oficijelnega in neoficijelnega značaja, nosijo tako izrazito ilmperijalisti-čen in militarističen odznak, da že meje na besnilo. Nikjer na svetu se ni menda nobena zmaga tako temeljito glodala, kakor glodajo Italijani svoo »zmago pri Vittoirio Veneto.« Saj je prav, če se narod navdušuje za resnična ali dozdevna junaška dela svojih sinov, če se navdušuje za narodne in človeške ideale, vendar pa mora imeti vsaka stvar svoje meje.
To kar se v tej državi dogaja zlasti po natopu fašizma, to je že pravo nacijo-nalistično besnilo. Vsak izmed nas se še spominja, kako smo Nemce sovražili zaradi njih samooboževanja in ker so javno propagirali idejo o nadčloveku ter se kajpak istovetili s tem svojim namišljenim nadčlovekom. To prusko ba-haštvo, nečuveno napihovanje in naduto samoveličje je že pred vojno presedalo vsemu svetu in pomagalo zastrup-lievati politično ozračje. Toda vse »nad-človeštvo« ni Nemcem prav nič pomagalo telebnili so prav neusmiljeno z obrazom na tla in so danes v pomilovanje ali v posmeh sveta.
Fašizem si je nadel prusaško čelado nai glavo in pričel uganjati svoje burke, ki pa so krvavo resne. V svojih govorih se Mussolini skoraj vedno spozabi, da zaide na opolzJa tla imperijalistične retorike in grozi svojim sosedom, slabej-šim seveda. Do česa naj to privede, ni težko uganiti.
Kakor bivši pruski šovinistični naci-jonalizem, tako nosi tudi fašizem zastavo, na kateri je napisano: Vse za Italijo in Italijane, smrt vsem ostalim. Kdor ni Italijan, ni človek, nima tistih pravic, nima čuvstev, je sploh nekaj kar se ne upošteva. Prav dobro je pogodil oni satirik, ki pravi, kakšne zemljepisne pojme bodo učili v šolah. Na vprašanje, kako se deli svet, se glasi odgovor: svet se deli v diva dela: v Italijo in v inozemstvo.
V takem ozračju živimo torej. Ali moremo sploh še kaj dobrega pričakovati od teh ljudi, ki so pijani svojih lastnih besedi, ki jih omamlja lastna koreografija, ki se opajajo na pretiravanjih in na varljivih zunanjih znakih?
Sedanja oficijelna Italija hoče temeljito izrabiti te motne čase, ko je pozornost sveta obrnjena k dogodkom, ki so za Evropo važnejši nego naše manjšinsko vprašanje, za to, da svoje tujerodne manjšine naglo likvidira.
Novi šolski zakon je najdebelejši žebelj v našo krsto. Za sedaj izgleda, da ne bo vlada odnehala od tega zakona, saj je Mussolini javno pohvalil svojega »brihtnega« minisra Gentilija. Ta pohvala je bila potrebna, zakaj nevolja proti šolski reformi je po vsej Italiji splošna. Z rezko pohvalo je Mussolini ustavil tok kritike in opozicije proti Gen-tiliju in s tem je bržkone šolska zadeva za naše kraje vsaj na papirju odločena.
Za naše učiteljstvo je nastopila nova doba trpljenja. V začetku šolskega leta so bili nastavljeni samo definitivno imenovani učitelji, vsi drugi (okoli 250 od 600) pa bi se morali umakniti učiteljem iz Južne Italije. Ker pa je ta udarec naletel na odpor, ki ga vlada ni pričakovala, so takoj sprejeli skoraj vse učitelje v službo. Pri tem so se godile velike nerednosti in krivice učiteljstvu. Zakaj definitivni učitelji so bili po večini premeščeni na slabša mesta, ki so bila pripravljena za priseljene učitelje.
Naše učiteljstvo je torej zopet v službi in na delu, toda vkljub temu je usoda jugoslovanske osnovne šole zapeča-tena, če se ne bo dosegla izprememba zakona.	Primorski.
Na naslov Orlune.
Iz krogov naših narodnih orožnikov •mo prejeli sledeči dopis:
Ko sem pri zadnjih pouličnih demonstracijah »Orjune« bil priča raznim izpadom in podlim žaljivkam našega narodnega orožništva, ki je bilo poklicano za vzdrževanje reda in miru, spomnil sem se onih narodno zavednih orožnikov, ki so za časa 'Avstrije in svetovne vojne storili in žrtvovali za naš narod in prostost toliko junaških činov, s kakoršnimi se do danes ni jeden član »Orjune« ne more ponašati.
Od teh orožnikov, katerih delovanje na narodnem polju iz prejšnjih časov ali osebno poznam ali mi je pa po nepobitnih dokazih znano, služi danes večina v naši državi, verno narodu in državi, ter smatram vsako neutemeljeno opazko proti tem orožnikom kot narodni greh.
Da utemeljim svoje gornje navedbe, štejem si v dolžnost, da seznanim javnost ter junaške člane »Orjune« z junaškimi narodnimi čini samo enega orožnika, kar jim naj služi za vzgled narodne nesebične in nestrankarske požrtvovalnosti in to v časih, ko ni bilo narodne prostosti in ko je visela nad nami težka mora vsenem-Štva.
Že pred svetovno vojno se je udejstvoval ta orožnik, katerega ime je vedno na razpolago tajno v raznih narodnih in pevskih društvih, navduševal pri vsaki priliki svoje tovariše za narodno stvar in čustva ter si s tem nakopal preziranje svojih predpostavljenih in tako uničil svojo eksistenco glede napredovanja, ker je bil označen kot panslavist in kot nezanesljiv.
Ob vzbruhu svetovne vojne, ko so naši fantje in možje odhajali na bojišče, zapeli so na kolodvoru v R. »Onam, onamo«, in to v očigled tega orožnika, ki je službeno prisostvoval odhodu, da vzdržuje red in mir. Že s tem, da orožnik tega dejanja in »krivcev* ni prijavil oblasti, kar bi imelo za krivce nedogledne posledice, je pokazal svoja narodna čustva, akoravno je bil pripravljen za nepopisne lastne posledice, ako bi oblast za to zvedela.
Drugi dokaz narodne požrtvovalnosti je pokazal ta orožnik sredi oktobra 1914 v gostilni Š. v Š., kamor je prišel mlad učitelj ter v navzočnosti večjega števila gostov in tega orožnika, zaklical: »Jaz sem ljubitelj Rusov in Srbov, naj reče kdo kar hoče, dol z Avstrijo!«
Posledice take javne izjave so gotovo vsem, ki so imeli priložnost poskusiti ječe ljubljanskega gradu ter razna vojna sodišča, v prav dobrem spominu, a ta učitelj, ki je bil sicer drugi dan aretiran in odpeljan na ljubljanski grad, je bil po 4 tedenski preiskavi popolnoma oproščen in to samo po zaslugi tega orožnika, ki je v ovadbi navedel, da je bil krivec pri izvršitvi čina popolnoma vinjen, ter se gotovo ni zavedal, kaj je govoril.
Tretje narodno delo je izvršil ta orožnik isto v vasi S. v letu 1914. Ko so namreč tamošnji vojni obvezniki odhajali na bojišče, je bil med njimi tudi ugleden posestnik J. Q. iz Š., kl je zbog velikega navdušenja med vožnjo klical: »Živeli Srbi in Rusi, pojdimo jim pomagat, dol z Avstrijo!« To dejanje je bilo vsej okolici znano In od slovenskih »fašistov«, katerih tudi pod Avstrijo ni manjkalo, temu orožniku prijavljeno. Kočljiva je bila zadeva, kako jo voditi, da se zadosti zakonu in da se J. Q. reši večletne ječe, ako ne gotove smrti ter da reši i sebe nepopisnih posledic, pa narodna čustva so bila močnejša od zakonske dolžnosti. Orožnik je vodM preis-
kavo, zaslišal nebroi pri dejanju navzočih prič, spravil njih izjave v protislovje, pridobil nekatere za J. O., zavlekel zasliševanje na več mesecev tako, da je bila zadeva v javnosti pozabljena in J. G. rešen. Orožnik je moral vsled denuncijacij kot nezanesljiv zapustiti te kraje in je bil poslan v Furlanijo na službovanje.
Po napovedi vojne od strani Italije Avstriji je bil ta orožnik dodeljen komandi soške armade, kjer je imel vpogled v razne tajne zadeve, o katerih poteku je obveščal vse narodne elemente, širil propagando med moštvom slovenskih polkov in v zaledju med ljudstvom, razširjal majniški znak na fronti, prirejal sestanke v stanovanju komandanta B. v Vidmu vseh narodnih elementov, bil v stiku z delavsko četo srbskih vjetnikov ter bil on kakor njegova narodna okolica že v mesecu juliju 191.8 tako prepričan o porazu Avstrije, da je že isti čas donela v noč videmskih ulic pesem: »Onam, onamo!«
Za vse navedene čine ni ta kakor drugi orožniki žel do danes nobene zahvale naroda, ni dobil in ni zahteval nobene nagrade, nobenega zadoščenja in nobenih iavorik kot narodni delavec, kakor so bili tega deležni razni navidezni narodni mučeniki, a tem manj pa je ta kakor njega enaki tovariši zaslužil žaljivke kakor žan-darske svinje, zapojmo jim Bog ohrani itd., kakor so jih uporabljali g. orjunaši prilikom zadnjih demonstracij prot orožnikom.
Priporočati bi bilo g. orjunašem več moškega nastopa. Za vidno junaštvo, s katerim so prežeti, se jim bo pa nudila mogoče v kratkem zopet priložnost, kakor je bilo to svoječasno na Koroškem, pa mislim, da tudi tam ne bo šlo brez bajonetov — vsaj naprej ne.
Mariborski obL svet.
Maribor, 6. novembra.
Nocoj se je nadaljevala deseta redna seja občinskega sveta. Uvodoma je poročal župan o prošnji društva hišnih posestnikov, naj bi se občina zavezala za to, da bi se razni, doslej neizrabljeni prostori v tukajšnijh vojašnicah porabili za stanovanjske namene, s čimer bi se stanovanjska beda v Mariboru znatno ublažila. Občina bo ukrenila tozadevne korake, vendar pa je malo upanja, da bi pri tem imela uspeh. Nadalje je poročal župan, da prodaja vojaška oblast takozvane dunajske barake in je torej upati, da bo dotično zemljišče zopet občini na razpolago. Občinski svet sklene, da naj se to zemljišče porabi Predvsem za stavbišča. Na prošnjo športnega kluba »Maribor« se odobri Pogodba med imenovanim športnim klubom in olepševalnim društvom glede najema športnega igrišča v ljudskem vrtu.
Poročevalec prvega odseka dr. Mulej poroča nato o dveh prošnjah glede odpisa vodarine za preveč uporabljeno vodo. Ker je hü dnevni red s tem izčrpan, je župan zaključil javno sejo ter odredil tajno sejo. ki ima obširen dnevni red.
Zmaga In potem ruske revofucife,
(K šesti obletnici bolj še viškega prevrata.)
Revolucija je izbruhnila v Petrogradu 27. februarja (po novem koledarju 12. marca) 1917 radi pomanjkanja kruha. Seveda je bilo to le pretveza. V splošnem pa je HI položaj tako neznosen, da ni bilo nikogar, ki hi bil za stari režim; celo generali so svetovali carju, naj se odpove prestolu.
Nikolaj II. se je odpovedal prestolu 2. marca (po starem koledarju); spočetka je bila večina prepričana, da bo careval njegov sin, še deček Aleksi j in Miljukov je to že razglasil tolpam, ki so se zbrale pred državno dumo. Toda voditelji revolucijonarcev s tem niso bili zadovoljni in so zahtevali popolno ločitev od dvora Romanovih. Tudi car Nikolaj ni pristal na ločitev od svojega sina in carjev brat knez Mihajl je kljub nasvetom nekaterih uglednih političnih oseb zvrnil ponujeni prestol in priporočal začasni vladi kneza Lvova, da naj skliče ustavotvorno skupščino, v kateri bi narod sam določil državno obliko.
Ivov in voditelji začasne vlade niso bili kos temu težkemu položaju, ki je nastal po prevratu. Obenem s carsko vlado je izginila tudi disciplina v armadi, zlasti pa v onih oddelkih, ki so bili v prestolici. Ti oddelki niso hoteli oditi na fronto, češ, da varujejo mlado svobodo. Takoj s početka se je silno agitiralo proti častnikom in poveljnikom, od katerih je bilo precej umorjenih. Vso to agitacijo pa so z denarjem plačali Nemci. Vojaki so sestavili- v družbi s tvor-niškimi delavci sovjete, kjer so prevladovali socijalisti. Petrograjski sovjet je postal gospodar položaja, ker je bil mnogo močnejši, kakor začasna Lvovo-va vlada, ki se je morala pokoriti zahtevam sovjetov.
Kmečko ljudstvo je v prvih mesecih zelo malo vedelo o revoluciji, kjer so se vesti o njej le počasi razširile po Rusiji. Ko so došli spomladi na deželo agitatorji, so povdarjali lastninskp pravico naroda do vse zemlje, kar je bila edina zahteva revolucije, ki se je strinjala s staro narodno željo. Tekom poletja in v jeseni so se kmetje polastili posestev plemstva in s tem so smatrali, da je revolucija dovršena. Do ustavotvorne skupščine niso imeli posebnega zaupanja, ker so se bali, da jim bo odvzela prilasteno zemljišče. Potemtakem revolucija ni imela resne opore v narodnih masah, kajti že od nekdaj so se osredo-točevale vse ideje iti vsa borba za politično osvobojenje v mestih.
Tam je zavladal proletarijat, predvsem voditelji socijalističnih strank. Stremljenje teh voditeljev je šlo seveda za tem, da se olajša položaj delavstva. Dasiravno zakon o osemurnem delavniku še ni bil dogotovljen, so ga vendar vsilili podjetnikom. Zmerni socijalisti (menjševiki) so priznavali, da ni mogoče v tako zaostali državi, kakor je Rusija naenkrat ustvariti sodjalizem in da se mora zaenkrat omejiti zakonodajno delovanje na socijalno skrbstvo
za dobrobit delavstva. Toda oni niso imeli izkušenj niti v zakonodajstvu, niti v državnem gospodarstvu, vsled česar so morali za časa revolucije ubogati delavstvo. Delavstvo je postavilo v tovarnah odbore( ki so se zvali zarkomi), ki pa kot gospodarji tovarn niso imeli radi pomanjkanja strokovnega znanja in radi popolnega neumevanja trgovine zmožnosti uspešno voditi ta podjetja. Disciplina med delavstvom je pojemala, z njo produktivnost dela in obenem s temi pojavi so se dvigale cene. Vojni socijalisti so se razdelili na dve struji. Prva struja je smatrala antanto za braniteljico svobode in demokracije in je povdarjala, da je treba strmoglaviti nemški imperijalizem. Druga struja pa je obsojala Francijo in Anglijo, češ da sta buržujski državi in je zahtevala, da se takoj prekine vojna in ni hotela priznati, da je to v korist Nemčije. Ta struja (boijševiki) je zahtevala takojšnjo ustvaritev socijalizma in se ji je posrečilo pridobiti zaupanje delavstva, ker mu je obljubila popolno nadvlado (diktaturo) v državi.
Prva struja je bila v prvih mesecih leta 1917 močnejša; vojna se je torej nadaljevala celo po krizi v poletju. Knez Lvov se je umaknil in vlada je postala naravnost socijalno - revolucijo-narna s Kerenskim na čelu. 18. junija se je začela na povelje Kerenskega ofenziva, ki pa se je popolnoma ponesrečila, ker se vojaštvo ni hotelo bojevati in tudi govori Kerenskega niso mogli uvesti prejšnje discipline. Ofenziva se je končala s porazom in to je bil dokaz, da ni bilo v vojaštvu pristnega poguma, svobode (francoski Jakobinci so bili leta 1793. dobri domoljubi in dobri vojaki). Obenem s temi dogodki so pričeli boijševiki živahno agitacijo v Petrogradu, kjer so poskusili vprizoriti početkom julija vstajo, ki pa je bila v dveh dneh udušena. Toda ta neuspeh boljševike ni zmedel, ker so dobivali ogromno denarja za agitacijo iz Nemčije in ker je izzivala vlada Kerenskega splošno nezadovoljstvo, kajti država se je na zunaj in znotraj vedno silneje majala. 17. avgusta je bilo sklicano v Moskvo veliko »državno posvetovanje« poslancev vseh štirih dum, strokovnih organizaciji, armade itd. nad 3000 ljudi. Tedaj se je govorilo, da nima Kerenski niti gotovega načrta za izboljšanje položaja, niti volje za energičen nastop proti protidržavnim elementom in iz vsega posvetovanja ni bilo nič. General Kormlov je poskusil koncem avgusta v sporazumu s Kerenskim odstraniti boljševike in se je dvignil proti Petrogradu. Toda ta zadnji brezupni poizkus državne okrepitve se je ponesrečil. Keren-Sid še veano ni imel pojma o prihodnji revoluciji in ko so mu poročali o bolj-ševiški zaroti, je odgovoril:	»Kakšno
pravljico pa mi pripovedujete?« Toda čez mesec dni je postala ta pravljica resnica.
(Konec sledi.)
Ocena novel pokojninskega zakona.
Pri zadnji skupščini Zveze industrlj-cev je bila stavljena interpelacija, kaj misli Zveza napraviti na naredbo ministra za socijalno politiko z dne 19. julija 1923, št. 48.476, s katero se izpreminjajo začasne odredbe pokojninskega zakona (gl. uradni list št. 99, z dne 26. 10. 1923). Tajnik Zveze, g. inž. Šuklje je podal interesanten odgovor, da mu kot podpredsedniku pokojninskega zavoda, ravno tako pa da tudi upravnemu odboru in načelstvu zavoda ni ničesar znanega, da bi zavod dal inicijativo za uveljavljenje naredbe; avtonomija zavoda da je vsled tega kršena, In naredba se mora preklicati, menda kot protizakonita.
Iz razlogov, ki se mi ne zdijo primerni zato, da bi jih javno iznašal, prav rad verjamem, da sluti g. inž. Suklje za objavljenjem naredbe nelojalnost napram načelstvu zavoda, vsekakor pa je pomotno mnenje, da je naredba protizakonita in da krši avtonomijo zavoda. Avtonomijo zavoda ustanavlja, definira in omejuje namreč Isti zakon, ki pravi v § 3 sledeče:
Zavarovanju zavezane osebe se na podstavi svojih letnih prejemkov uvrščajo v plačilne razrede, ki jih odreja po potrebi minister za socijalno politiko tako, da se najvišji zavarovani prejemki ujemajo z dvojnim zneskom povprečne višine v prejšnjem letu zavarovanih prejemkov vseh zavarovanih oseb. Besedilo štatuta zavoda je v tem §-u napačno!
Ta zakon je natisnjen v uradnem listu št. 190/1922 in na to določbo zakona, ki nudi tip tkzv. zakonske pooblastitve, s pomočjo katere ima vsaka v mejah pooblastitve izdana naredba pristojne oblasti (ministra) moč zakona, se minister izrecno sklicuje. Minister pa seveda svoje naredbe — kot zakona — ne more več preklicati. Dejstvo je seveda tudi, da se minister sklicuje v uvodu naredbe na — referat pokojninskega zavoda.
Vzrok naredbi je torej povsem zakonit, povod pa v Ljubjani. In ker načelstvo zavoda o stvari ničesar ne ve, sem imenoval odgovor g. inž. Šukljeja »Interesantnim«.
To priliko vporabljam in si dovoljujem ogledati po vrsti vse tri jugoslovanske, recte slovenske novele pokojninskega zakona, predvsem iz formalnega vidika. Nekoliko zagonetna rojstva zakonov, naredbi Id prihajajo iz Beograda, zlasti ca
njih zelo pogosta in občutna formalna nedostatnost, ustvarja pri nas, v visoko kulturni in »avstrijsko šolani «Sloveniji zelo razširjen in negovan vtis, da vlada Beograd o nas, preko nas in brez nas čez nas, ne da bi imel zato kvalifikacije — stro-kovnj'akov. Da, če bi Beograd vprašal, preden izda normo, nas, Slovence, ki vendar nekaj znamo, bi bilo vse drugače! Pri tem seveda črpamo vso svojo logiko iz Kristusovega pregovora, da vidimo pezdir v očeh Beograda, bruna v ljubljanskih očeh pa ne.
O novelah pokojninskega zakona je namreč notorično, da so spočete v slovenskih možganih, tako glede materije, kot glede — forme. In zadnjo mislim ogledati.
Kot že opetovano povedano, smo prevzeli Cislajtanci avstrijski pokojninski zakon v obliki prve in zadnje za nas obvezne avstrijske novele iz leta 1914, ki pa je bila ob prevratu zastarana v vseh ozirih. Zato je pokojninski zavod izdelal načrt naše novele, ki je zagledala beli dan z datumom 27. 6. 1921 v Službenih Novinah št. 160 z dne 21. 7. 1021 kot uredba ministra za socijalno politiko, ki jo je zakonodajni odbor v smislu Ustave akceptiral kot zakon z dne 12. 5. 1922 (Službene Novine št. 125). Ta zakon je spremenil gotove določbe (n. pr. §§ 3, 8 in 33) zakona meritorno tako, da je njih vsakokratna oblika in vsebina po potrebi spremenljiva. To spremembo smo doživeli z naredbo z dne 3. 6. 1922, št. 1108 za čas od 1. 7. 1922 do ? (glej pozneje!) in z v uvodu omenjeno naredbo. Zakon sam je dvignil predvojno povprečnino prejemkov na 6 kratni, prva dodatna naredba na 12 kratni in druga na 24 kratni znesek.
Več določb avstrijskega pokojninskega zakona pa je zakon iz leta 1922 spremenil stvarno trajno, t. j. do uveljavljenja novega pokojninskega zakona po Narodni skupščini. Popolnoma nova je uvedba pokojninskega zavarovanja v vseh pokrajinah države, neobveznega seveda, kolikor Presega teritorij splitske in ljubljanske Pokrajinske uprave in krog zavarovanju zavezanih nastavljencev (§ 30a).
Kaj je torej s temi »novelami«? Kaj so Prinesle dobrega, če so zvišale prispevke? Vsakega, ki sl vzame trud, da jih natančno Premotri in vzporedi s klasično jasno in logično stilizirano novelo i2 leta 1914 — red
šestletnih dbat! — mora pograbiti jeza nad nest rokovnjaško obliko in nad na mnogih, posebno za rentnike primarno važnih mestih absoletno nemožnost zanesljivo ugotoviti, kaj je zakonodavce pravzaprav hotel. Ali pa so mesta razumliva, njih izvajanje pa nemogoče vsled neupoštevanja (nepo-znanja?) elementarnih predpisov javne uprave. In še enkrat bodi poudarjeno, da so novele iz — Ljubljane!!
Kam mora dovesti amorfno, nejasno in nedosledno besedilo zakona, ki naj meritorno spremeni nekatera določila starega zakona, in ki pušča ostala določila zakona, čeravno morejo v zvezi z novimi določili zadobiti popolnoma nov pomen In smisel, nedotaknjena in nepojasnjena, nameravam pokazati v naslednjih vrsticah vsled obsežnosti v glavnem le glede rentnih določil, ki pomenijo za našo javnost v razmerju napram pokojninskemu zavodu trenotno naj-ženantnejše kurje oko; prav toliko kot o rentnih določilih zakona, če ne več, pa bi se dalo povedati tudi o neobveznem zavarovanju in o tem, da koncipist novele ni prav nič pomislil na zavarovance avstrijskih zavodov, ki so službovali ob prevratu na našem teritoriju, vendar izven Slovenije in Dalmacije, tako da so, ker zanje ne velja člen 275 St. Germainske mirovne pogodbe, njih pravice na milost in nemilost izročene danes inozemskim zavodom, kakor sem čltal nedavno v vojvodinskem časopisu.
Žalostni kapitel rent pokojninskega za. voda še ni zaključen s konstatacijo, da so rente ostale na predvojnem nomlnalu, ne, pridružiti se mora že nezmožnost, dati domači izboljšavi zakona tako besedilo, da bi imeli novi rentniki, ki priraščajo, že v besedilu garancijo, da je njim priznana podpora za pipo vsaj tudi — objektivna.
Po § 8. zakona iz leta 1914 se je od-merjal osnovni znesek za 120mesečno za-varovanje po povprečnih prejemkih zadnjih dveh let. Zakon iz leta 1922 pa je — očividno uvaževaje valutno valovanje — spremenil kriterij za računanje osnovnega zneska, ki tvori še dandanes prevalirajočl del rente, takole (poljudno povedano):
1.	Osnovna renta znaša 30kratno po-vprečno premijo vseh prvih 120 mesecev ali manj dolgega zavarovanja;
2.	če je pa za zavarovanca ugodneje, se računa osnovna renta tako, da se premije mesecev, zapadle pred 1. julijem 1921 in premije prvih pet razredov, zapadle po 1. juliju 1921, računajo v svrho izračunavanja povprečne premije, kakor da so premije za vštevne prejemke zadnjih 24 mesecev plačevanja pred potekom 120 mesecev ali krajše dobe;
3.	še ugodnejši račun je mogoč, če se fingirajo za čas pred 1. julijem 1921 najvišji letni prejemki z zneskom 900 Din, kar pomeni zavarovani dohodek IV. razreda po zakonu iz leta 1922; za čas po 1. juliju 1921 z zneskom 1500 Din (VI. razred po zakonu iz leta 1922), po 1. juliju 1922 z zneskom 3000 Din (VIII. ali po vrsti peti razred po naredbi iz leta 1922), po ? (glej pozneje!) pa z zneskom 6000 Din (po najnovejši naredbi razred ?).
Stopnjevalni znesek za vsak mesec, ki priraste k 120mesečni dobi, je ostal stari, t. j. ena osminka dospevajočih premij.
Toliko za enkrat o določilih § 8, ki se tičejo neskrajšanega osnovnega zneska. Koliko interpretacij je po gornjih navodilih, ali kdor ne verjame gornjemu poljudnemu besedilu, po besedilu, ki je natisnjen v Uradnem listu, mogočih, zlasti v zvezi s členom 9 zakona, ki pravi, da stopi zakon v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah« (21. jul. 1921!), da velja »vendar« povišba (?!) dajatev in prispevkov šele izza 1. julija 1921 in da se istočasno razveljavljajo vsa določilom tega zakona protivna določila prejšnjega zakona? Pri teffl vprašanju pa ne mislimo interpretacij, ki jih zakon takorekoč taksativno in probandi causa, kaj je v enem In istem rentnem slučaju najugodnejše, našteva in dovoljuje, sledeč nauku iz zavarovalno-tehniških konsekvenc valutnega valovanja, temveč, kako je treba gornja določila razumeti z ozirom na različno časovno poteklost predpisane čakalne dobe. V tem pogledu priznam, da sem našel temveč načinov računanja rente, ki so vsi enako vztrezall zakonu, zdaj v tej zdaj v oni vzročni zvezi, čim bolj sem se ubijal s stavkovnimi peri-jodami § 8.
V dvomu sem šel pač tisto pot, ki m! jo je nakazala najmanjša logika:	skušal
sem ugotoviti, če eksistira in kakšna je oficijelna interpretacija zavoda, kjer se je zakon »sfortniral«. In res sem bil opozorjen na dodatek k statutu. Ko pa sem opazke k § 52 statuta, ki je identičen s § 8 zakona, pazljivo ponovno prečital, in vtise primerno prebavil, sem si bil z grozo na jasnem, da se »dodatek« pač spušča v razlago motivov sprememb avstrijskega zakona, sprememb samih pa se (čudno!) izogiblje, kot maček vrele kaše. Ali si morda pokojninski zavod sam ne zna razlagati zakonodavčeve volje?
Kaj pomeni stavek: Kako se je računala invalidna renta pred 1. julijem 1921? v antitezi s stavkom: Kako se računa invalidna renta od 1. julija 1921 dalje? Ali naj bo interpretaciski tendenci dodatka zadoščeno, če sc enostavno citira besedilo zakona, morda malo premenjano, kot sem Jaz zgoraj napravil? Edina konkretna smernica dodatka je opozoritev, da znaša osnovni znesek rente eno četrtino povprečne plačane premije, ako se ne oziramo ravno na tiste izjeme, ki jih vpostavijata točki 2 in 3 (mojega) teksta § 8, Id so za vse današnje rentnike skrajno relevantne, in o katerih dodatek — molči!!
Pod poraznim vtisom tega dejstva sem še enkrat iskal prehodnih določil novega zakona. Iskanje sem zaključil z ugotovitvi-o, da prehodnih določil novi zakon sploh nima. Tableau!
Ker, žal, nimam vpogleda v rentne odloke pok. zavoda, sedim tudi glede prakse zavoda na hladnem.	(Dale sledi.)
Iz pposuetnega Siljenji
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Drama:
Začetek ob 8. url zvečer.
8. novembra četrtek Gospa z morja. Red D.
Opera:
Začetek ob pol 8. url zvečer.
8. novembra četrtek Aida. Red C.
— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja p. n. abonente, da poravnajo svoje obroke najkasneje do 12. novembra u l. in sicer abonentje na urad-niške Izkaznice svoj 3. obrok, ostali abo-nenti pa svoj 2, obrok, da se izognejo nepotrebnim opominjevalnim stroškom*
Düewi©
flÖWOSli
a
— Opozarjamo naše čitatelje na članek »Zmaga in polom revolucije*, ki ga je za naš list napisal bivši poslanec v ruski dumi in odličen ruski novinar. Prvi del članka je bil objavljen včeraj, jutri priobčimo konec. Ker vsebuje zanimive podatke o zgodovini ruske revo-lucijei, smo uverjeni, da s probčenjem tega zgodovinskega članka našim čitateljem zelo ustrežemo.
— Kronanje kralja In kraljice se bo izvršilo v juniju leta 1924, maziljenje pa bo nekaj dni kasneje v samostanu 2ići. Za te svečanosti se bo kmalu začelo s pripravami. Kronanje se bo vršilo v Beogradu.
— Prestolonaslednik in naša vojna mornarica. Ob priliki nedeljske slavnosti naše vojne mornarice v Dubrovniku 'je Nj. Vel. kralj poslal podadmiralu Prici brzojavko, v kateri kralj čestita k lepemu napredku naše vojne mornarice in naznanja, da se uvrsti Nj. Vis. kraljevič Peter kot mornar II. razreda naše vojne mornarice.
— Zibelka za prestolonaslednika. Mariborski mizar Ivan Šafarič, ki je na zadnji indnstrijsko-obrtni izložbi razstavil svoje, v narodnem slogu izdelano pohištvo, napravljeno iz lesa starega dravskega mostu, je prejel z dvora naročilo, da izdela v enakem slogu zibelko za prestolonaslednika kraljeviča Petra.
— Min. n. r. dr. Niko Zupanič, ki se je udeležil pogreba Stojana Protiča, se je včeraj vrnil v Ljubljano.
— Orjuna - Glaflba. Posebna izdaja »Orjune«, glasila ORganizacije jugoslovanskih NAcijonalistov javlja, da bo od sedaj naprej GLAsilo Fljalnega BAra. — Prinašala bo vesti iz vesele družbe v vseh nočnih lokalih. Čestitamo. Naprej za Naciju!
— Palača ministrstva za narod, zdravje. Ministru za narodno zdravje se je odobril kredit za zidanje velike palače, kjer bi se imeli namestiti vsi oddelki ministrstva z zdravniškim udruženjem.
— Beograjsko ljudsko vseučilišče. Predavanja na beograjskem ljudskem vseučilišču bodo pričela dne 15. novembra. Pre-davali bodo večinoma beograjski vseučili-ški profesorji. Zadnje dni so se tudi mesta Novi Sad Veliki Bečkerek in Jagodina obrnila na predavatelje s prošnjo, da bi svoja predavanja v Beogradu ponavljali tudi pri njih, čemur so se predavatelji prav radi odzvali in bodo tako predavali na štirih ljudskih vseučiliščih.
— Zgraditev	največjega mostu na
Balkanu. Na progi Užice-Šargan bo te dni dograjen most iz železnega betona, ki bo največji te vrste na vsem Balkanu.
— Šola za carinike v Beogradu. V Beogradu so zadnje dni otvorili šolo za carinike, ki bo trajala 1 leto. Šolo poseča nad 60 carinskih uradnikov.
— Ljubljanski župan dr. Perič je na svojem povratku iz Beograda posetil za-grebškga župana g. Heinzla, s katerim se ie razgovarjal v zadevi zakonske osnove o ureditvi mestnih avtonomij. G. župan bo na prihodnji seji občinskega sveta poročal o svojih uspehih v Beogradu.
— Pogreb umrlega ruskega poslanika in ministra Aleksandra G i e r s a se vrši danes v sredo ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru na ondotno pokopališče.
— Srednješolskim dijakom je prosvetno ministrstvo prepovedalo nošenje društvenih znakov, izvzemši sokolske znake, ki jih pa smejo nositi le člani sokolskih društev.
— Napredovanje rezervnih oficirjev. Do konca leta se bo v ministrstvu vojne in mornarice zvršilo napredovanje vseh rezervnih oficirjev, ki po svojem činu letos pridejo na vrsto. Zato naj vsi rezervni oficirji, ki imajo po določilih v napredovanju letos pravico biti povišani, do 10. t. m. vlože svoje natančne podatke in sicer vrsta orožja, čin, kdaj je bil zadnjič povišan, kdaj in pri kateri vojaški enoti je bil na orožnih vajah, in imena svojih predpostavljenih.
— Velikodušna oporoka. V Beogradu je umrla zadnje dni trgovčeva vdova Stana Borojevič in se je v svoji oporoki spomnila raznih dobrodelnih in kulturnih društev ter iim zapustila kot volilo nad 1 milijon dinarjev.
— iz poštne prometne službe. Po ministrski naredbi štev. 35948 s 1. junijem t. 1. uvedena ambulantna pošta Ljubljana— Tržič in obratno se je s 4. novembrom 1.1. začasno ukinila. — Po nalogu poštnega ministrstva štev. 66901 z dne 18. oktobra t. 1. se je otvorila na progi Ljubljana — Zidani mest — Zagreb — Brod s 5. t. m. ambulantna pošta Ljubljana — Brod 91 in pri-čenši s 7. nov. t. 1. začne poslovati ambulantna pošta Brod — Ljubljana 91. Na Progi Ljubljana — Zagreb boste omenjeni ambulantni pošti posredovali celokupni poštni promet, izvzemši vrednostne pakete cez 5000 dinarjev vrednosti, na progi Za-g j . Brod pa samo navadne pakete in vrednostne pakete do 5000 dinarjev. Amb. L. Br. 91 bo prejemala v prvi vrsti paketno pošto za Sarajevo in prehod. V Ljubljani in na Zidanem mostu po možnosti tudi Paketno pošto za Zagreb in prehod. — Najedena potujoča pošta odhaja z južnega kolodvora ob 17. Uri 35 min.
— Preureditev selske službe pri pošti Tržič. S L novembrom je pričel dostavljati selski pismonoša iz Tržiča poštne pošiljke tudi v vasi Zvirče, Brezovo, Loka Sna-kovo, Sebenje, Ziganja vas in Breg. — Dostavljal bo vsak dan razen nedelj.
— Novi poštno - čekovni uradi. Ministrstvo pošte in telegrafa je odločilo, da Se otvori več novih čekovnih uradov in si-cer po poštnih uradih v Aleksincu, Aran-«Jelovcu, Vonjački Banji, Vlasotincih, Ve-dkern Gradišču, Knjaževcu, Kragujevcu, Araljevcu, Mladenovcu, Gornjem Milanov-‘:u> Negotinu, Nišu, Obrenovcu, Pirotu, Po-zarevcu, Požegi, Ćupriji m Canbrodu.
T Pustolovka T
j iz Morste Carla |
j od 8.-11. l del. V treh delih. | J V glavni vloži ESien Richter. |
i	Km®	J
ODLIKOVANJA V VOJSKI.
Z redom Belega Orla II. razr. je bil med drugimi divizijskimi generali odliko-, van tudi divizijski general Krsta M. Smiljanič, bivši komandant Dravske divizije v Ljubljani. Z redom Sv. Save IV. razreda so bili odlikovani: san. polkovnik Robert F. Rihter, san, polkovnik dr. Andrej A. Korenčan in veterinarski major Mihael E. Š u 1 c. Z redom Sv. Save V. razreda so bili odlikovani: artiljerijski polkovnik Milan K. Trst eniški, peš. podpolkovnik Vekoslav G. Ivanetič, artiler. podpolkovnik Oto B. Klobučar, san. podpolkovnika dr. Franc A. Kobal in dr. Ante Hočevar, inženerski major Edv. I. Š t e f i n, peš. kapetani I. razr. Josip J. Kos, Matej P. Švare in Maks I. L u -b e j, peš. kapetan II. razr. Ivo I. P i 1 e r, peš. podporučniki: Ivan I. Piš, Anton P. Lovrič, Josip I. Hočevar. S svetinjo za vojaške zasluge so bili odlikovani: ge-neralštabni podpolkovnik Viljem V. Klobučar, peš. majorji Josip V. Klobučar, Slavolljub G. Breitenfeld, Josip J. Horvat, Karol P. Dolenc, Milan M. Majcen in Branko J- Švare, žandarmerijski majorji Alojz I. Barle, Viktor A. Bunc, Mirko S. C v a h t e in Emil I. D u f e k, artiljerijsko-tehniški major Ferdinand P. Vidmar, sanitetni major Branimir F. F r I a n, veterinarski major Ivan I. Keber, peš. kapetani I. razr. Rudolf I. Knez, Branimir E. Keler, Ivan A. Koprivc in Vladimir V. V a u n i k , inženerski kapetan I. razr. Ljudevit V. Rupert, poročniki vojne mornarice I. razr.: Jurij J. Rajhenberg in Ivan I. Kober, žandarmerijski kapetan I. razr. Vinko F. V o'š n j a k, administrativni kapetan I. razreda Janko A. Strupek, administrativna kapetana I. razr. intendantske stroke Franc M. Pintar in Josip Pfajfar, peš. kapetana II. razr. Maks M. Kobler in Drago A. Hojnik, podporočnika vojne mornarice II. razr. Ivan F. Levec in Anton A. Lenarčič, administrativni kapetan II. razr. sudske stroke Josip A. Ma-r i n č i č, lekarniški kapetan II. razr. Gustav G. Viđale, peš. poročnika: Ferdo I. Tratnik in Jakob J. Potočnik, artilerijski poročnik Maks K. D r e n i k, fre-gatni poročnik Henrik A. Klinar, administrativni poročniki Ivan I. Kovač, Ivan A. S a j 1 e r in Dragotin I. Rozman, veterinarski poročnik Marjan F. Ferjančič, Avgust A. Pretnar, Vladimir J. Sirnik in Josip E. T i 1 e r, rez. peš. podporočniki Ignac M. Furlan, Rudolf F. Š t e g e r, Milan I. Prosen, inž. podporočnika Svetozar T. Ribar in Drago D. Globočnik, administrativni podporočnik intendantske stroke Franc J. S m r e č -nik, administrativni podporočnik artilerijske tehnične stroke Anton F. Vinter, veterinarska poročnika II. razr. Jakob J. Dimeč in Franc I. Š t e g e r in rez. peš. kapetan II. razr. Jakob J. Koželj.
— Telefonski promet med Bosno in Črnogoro. Ministrstvo pošte in telegrafa je sklenilo, da se v najkrajšem času vzpostavi telefonski promet med Črnogoro in Bosno. Na tej zvezi se dela med Nikšičem, Trebinjem in Sarajevom.
— Tretja obletnica ustanovitve društva slepih v Ljubljani. Včeraj 7. novembra, je praznovalo ljubljansko društvo slepih tretjo obletnico svoje ustanovitve. Društvo slepih ni praznovalo svoje ustanovitve s prireditvami in veselicami. Tiho in hvaležno se je spominjalo vseh dobrotnikov, ki so mu poklanjali večje in manjše podpore želeč, da bi mu dobrotniki še nadalje ostali naklonjeni in da bi se njihovo število potrojilo. Hvala vsem dobrotnikom, ki so se društva spomnili, v prihodnje pa kličemo vsem usmiljenim srcem: odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze. — Odbor podpornega društva slepih v Ljubljani.
— Invalid: v naši državi. Po zadnjih
podatlcih znaša število invalidov v naši državi okrog 90.000 mož. Od teh jih je 74.000 stalnih invalidov, okrog 14 tisoč pa samo začasnih. V celi državi se je bilo prijavilo k pregledu 143 tisoč invalidov, pa so jih pregledne komisije 54 tisoč spoznale zdravim. Največ invalidov je v Srbiji in Crnigori, za njo pride Hrvatska in Slavonija, a najmanj jih ima Dalmacija.
— Učitelji v Bosni in Hercegovini. Po statističnih podatkih prosvetnega ministrstva je v Bosni ca 1300 učiteljev. Med temi je 108 muslimanov, 164 pravoslavnih in 514 katolikov. Poleg tega je ca 100 učiteljev nastavljenih po raznih konfesijonalnih šolah. Ves učiteljski naraščaj se rekrutira z učiteljišča v Sarajevu, s katerega je zadnje leto prišlo 16 maturantov in 30 maturantk. Z ozirom na malo število maturantov, se je začelo v prosvetnih krogih gibanje po zahtevi vsaj še enega moškega in ženskega učiteljišča. Po vesteh iz Beograda doznavamo, da je prosvetno ministrstvo odločilo, da se bo še tekom letošnjega šolskega leta otvorilo v Bosni in Hercegovini vsaj še po eno žensko in eno moško učiteljišče.
— Transport kaznjencev. Generalna direkcija državnih železnic je izdala poseben odlok, da morajo postajenačelniki varnostnim organom pri transportu kaznjencev iti na roko in jim odkazati posebne, separirane kupeje. S tem bo onemogočeno, da bi kaznjenci med transportom pobegnili, kar se je zadnje dni pogosto pripetilo.
— Razpis zdravniške štipendije. Z odobrenjem ministrstva za narodno zdravje z dne 29. oktobra 1923 br. 40536 razpisuje zdravstveni odsek za Slovenijo štipendijo za zdravnika, ki je dovršil prakso v kaki javni bolnici in ki se hoče posvetiti teoretičnem in kliničnem Študiju psihijatrije.^ Celotna ustanova znaša 18.000 (osemnajstti-soč) Din s povračilom potnih stroškov tje in nazaj ter propisanih pristojbin; ako so prosilci v državni službi, podelil se jim bode dopust brez odtegljaja službenih prejemkov. Izbrani štipendist se obveže z re-verzom, potrjenih od dveh prič, da bode služil najmanj Škrat toliko let v državni službi, kolikor bo vžival štipendijo, in da se podvrže vsem obstoječim in v bodoče izdanim tozadevnim predpisom. — Vse pogrebne podatke glede kraja in obsega, se debi pri podpisanem odseku. — Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi ^prilogami, zlasti državno-ždravmškim izpričevalom o fizični sposobnosti, je vlagati pri Zdrav-s'venem odseku za Slovenijo.
— Razne nezgode. Bajt Franc, delavec iz Mirke pri Vrhniki je šival usnjati pas. Po nesreči pa mu je šivanka spodletela^ ter se mu zapičila globoko v trebuh. Težko poškodovanega so pripeljali v bolnišnico. — Jamšek Franc, rudar v Trbovljah je pregledoval neki kapsel za vžiganje dinamita. Ta pa mu le eksplodiral in ga ranil na levi
roki, vsled česar je moral iskati pomoči v bolnišnici. — Štefe Alojzija, žena delavca iz Prbačevega pri Kranju je padla z voza in se močno potolkla po glavi. Zdravi se v bolnišnici. — Jeglič Marija, dekla v Pod-brežju pri Kranju, je rezala slamo na slamoreznici. V trenutku, ko je vlagala slamo v stroj, je prišel njen brat ter zavrtel kolo slamoreznice. Noži so zgrabili deklo za roko in ji jo razmesarili. Vsled težke poškodbe je morala v bolnišnico. — Pri Ivanu Globevniku, trgovcu in mesarju v Škocjanu je peljal mesarski pomočnik Alojz Fabjan domov z vozom teleta. Zadaj za vozom je imel privezano kravo. Mimo je pripeljal neki kolesar, vsled česar se je konj ustrašil in skočil v stran. Fabjan, je skočil z voza tako nesrečno na tla, da si je zlomil nogo. Oddan je bil v bolnišnico v Novo mesto. — Zarnik Franc, delavec pri cestnem okrožju Domžale, je pri vožnji zemlje po ozkotirni železnici pri zgradbi nove ceste k brezžični postaji padel,, pri tem močno udaril z levo roko po tiru in si zlomil levo podlaket. — Pri «Petoviji«, tovarni usnja na Bregu pri Ptuju, je zidar Golčman Jernej podiral most čez Studenčnico pri tovarni. Pri tem delu se je utrgala veriga, pritrjena na pilot in Golčmana udarila, vsled česar je padel na oder in za-dobil precej močne poškodbe na desni roki.
—	Na posestvu »Brandhof« v Studencih pri Mariboru je hlapec Kranjc Janez pri rezanju krme na slamoreznici zadobil poškodbo na levem zapestju. — Aškerc Fran, žagar pri F. &. V. Heinrihar v Kočevju je obsekaval hlode, pri čemur se je usekal v desno nogo. — Pri gradnji železnice Murska Sobota—Ormož je delavcu Dregariču Jakobu padla tračnica na nogo. Istotam je pri kopanju zemlje padel delavcu Larčen-kotu Anatoliju kamen na levo roko in mu zmečkal palec. — Gazvoda Franc, sekač lesa pri lesni ind. d. d. »Gorjanci« v Novem mestu, je v gozdu valil hlod navzgor, pri tem je imel sekiro k sebi obrnjeno, katera je spodletela in zadela sekača,, kateri je zadobil usekano rano na desni prsni strani. — V tovarni usnja Ant. Badla nasl. v Mariboru je delavec Trobe Ivan iskal neko orodje pri tem je padel z lestve in zadobil močno odrgnenje kože na levem komolcu. — Pri Fr. Dolencu, lesnem trgovcu, oziroma na njegovi žagi v Bistrici pri Tržiču, je skladiščni delavec Janez Tišler nakladal remeljne na voz. Pri tej priliki je delavcu, kateri je podajal remeljne z visokega kupa padel z rok remelj, kateri je padel Tišlerju na glavo in povzročil rano na glavi in desni strani lica. — Žagar Jakob Kosem na žagi Herman-Schönburg-Wal-denburg na Snežniku, pri Rakeku, je prišel z levo roko v dotik s krožno žago, ki mu je poškodovala mezinec.
— Volkovi in medvedje. V zadnjih letih se je volčja in medvedja zverjad zelo razplodila po kočevskili in ribniških gozdovih. Ne mine skoro dan, da bi gozdarji ne srečali mrcinarja ali pa videli volka, ko jo pobira čez drn in strn za srno ali zajcem. Posebno volkovi, ki jih nekaj let sploh ni bilo, so se pojavili zadnji čas v večjem številu. Nedavno je neki Lojze Knavs iz Loškega potoka ujel kar dva volka v železno past »lisico«, tretji mu je pa past z verigo vred odnesel.
— Izgnali so jz naše kraljevine za vedno strojnega ključavničarja Zardi Re-mlgija z ženo Frančiško in Roseto Pasca-leto, vse tri iz Pulja in pa Zoltana Surovy iz Kisberja na Ogrskem za dobo 5 let.
— Tatinski tujec. V delavski baraki v Ojstrem so prenočili nekega tujega delavca, ki je prišel prosit za delo. V zahvalo za prijaznost pa je nočevalec ukradel delavcu Antonu Laugeršku par novih čevljev, vrednih 300 Din, Josipu Žerjavu pa 20 Din in — vzela ga je noč.
— Izgubil se je na poti z Dunaja v Zagreb 10 leten dečko Fari Bilič. Dečko je majhne postave, bledega obraza in slabotne postave, čedno oblečen. Kdor bi kaj vedel o dečku, naj sporoči pol. ravnateljstvu v Ljubljani.
Kolo, vredno 2000 Din, je bilo ukradeno z voza pred Suhadolnikovo gostilno mesarju Leopoldu Lebnu.
— Dva gonilna jermena je ukradel na Vrhniki Andrej Rode. mlad fant, ki je. ravno komaj prišel iz kaznilnice, kjer je bil zaprt zaradi ropa.
— Strokovna Sola v Celju. Obrtno nadaljevalna šola v Celju je začela zadnje dni s svojim poukom. Poučuje se v štirih moških in dveh ženskih razredih. Poleg tega se vrši pouk tudi v štirih pripravljalnih razredih. Število učencev se je zvišalo na 302, med tem ko je število deklic precej padlo. Dne 5. t. m. je bila otvorjena tudi strokovna šola za hotelirje, kavamarje in gostilničarje, katero morajo obiskovati vsi vajenci omenjenih obratov. Šola bo trajala sedem mesecev in sicer tedensko po 4 ure.
— Celjske novosti. Tržne cene važnejših življenskih potrebščin. (Dinarske cene.) Mesne cene: Govedina v mesnicah I. 25, II. 20, na stojnicah I. 20—22, II. 17.50, teletina 30—35, svinjina 32.50—35. Mast domača 43, amerikanska 39, slanina 40-^12. Mleko 3.50, eno jajce 2. Kristalni sladkor 22.50, v kockah 22.50, namizno olje 32, bučno 44. Pšenična moka št. »00« 6.20, Št. »0« 6.20, št. »2« 5.90, št. »4«, 5.50, št »6« 4.10, krušna mešana moka 4.10, ržena moka 5.80, koruzna 3.50, koruzni zdrob 3.50, pšenični zdrob 6.50. Stot črnega premoga 48, ruja-vega 26.50, 100 kg trdih drv 40, mehkih 30.
—	Sprememba posesti. Prvo celjsko likalnico in čistilnico g. Franc Hradila v Gosposlci ulici je prevzela gospa Jožica Leskovšek. Dosedanji lastnik iste g. Hra-dil pa se je izselil v Gradec. — Obletnica Rapalla se bo v Celju proslavila dne 12. nov. ob 8. url zvečer s predavanjem v mali dvorani Narodnega doma.
— Mariborske novosti. Rus Gilemže Sejdik, ki služi kot sluga pri nekem tukajšnjem polleovniku, je prišel k neki tukajšnji branjevki po mleko. Ker pa branjevka mleka ni več imela, je pričel razgrajati in razbijati in napravil v trgovini škode za približno 300 Din. Dasiravno se upira povračilu napravljene škode, jo bo vendar le moral poravnati. — Med popravljanjem strehe na neki hiši v Mlinski ulici je mizar Franjo Planinšek padel s strehe in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v javno bolnišnico. — večkrat p r e d -kaznovana, iz Maribora izgnana, Eliza Jager se je zopet povrnila v Maribor. Tukaj pa so jo prijeli in vtaknili v zapor. Po prestani kazni jo izženo zopet čez mejo. — Zaradi prekoračenja meje brez potnega lista je bil aretiran znani tihotapec Peter Skarl iz Gradca. — Pri ključavničarju Eilertu uslužbenemu pomočniku Mirku Winterju je strugarski stroj zgrabil lovo r o k o ter mu jo zdrobil v členku. Spravili so ga v bolnišnico.
— 2000 funtov šterlingov za bolnišnico v Splitu. Nedavno je umrla v Buenos Aires neka Marija Vidic, rodom iz Dalmacije in je v svoji oporoki postavila kot glavnega dediča javno bolnišnico v Splitu. Bolnišnica bo dobila na račun dedščine 2000 funtov šterlingov.
— Iz hvaležnosti poročil slepo deklico. Ko se je neki Milan Pešič v Beograd povrnil iz vojne, se je nastanil v hiši, kjer je stanovala tudi vdova Tomaževič s svojo slepo hčerko Smiljo. Kmalu, ko se je Pešič nastanil v svojem novem stanovanju, je pa težko zbolel na posledicah vojnih naporov. Slepa Smilja Tomačevič mu je ves čas bolezni stregla s toliko vnemo, da se je Pešič iz hvaležnosti zadnje dni poročil r slepo deklico.
— Železniška nezgoda v Zagrebu. — Predvčerajšnim je zavozil na zagrebškem kolodvoru tovor, vlak, ki je prišel iz Siska, v skupino tovornih voz, pri čemur je bilo precej železniških voz poškodovanih, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Materijalna škoda je velika, povzročil jo je kretničar.
— Železniška nesreča v Bosni. Zadnje dni se je pripetila v Bosni v bližini Otovega težka železniška nezgoda ki je zahtevala dvoje človeških žrtev. Pod tovornim vlakom, kJ je vozil iz Pjenovca proti Otovemu, se je podrl 16 m visok most in lokomotiva in 2 železniška voza so padli v globočino. Strojevodja in kurjač sta padla s strojem vred v globočino in zadobila težke poškodbe, da je strojevodja že umri in kurjač se še bori s smrtjo. Vzrok nesreči je neka tvrdka, ki v tem delu popravlja progo in je kljub slabim razmeram, v katerih se je nahajal most, dovolila promet z zmanjšano hitrostjo, namesto da bi ga ustavila.
— Nenavaden samomor. V omari za perilo se je obesila zadnje dni v Subotici 701etna Mancika Volič. Svoje dejanje je storila v verski blaznosti. Žena je imela veliko bridkosti in težav. Najhujše ji je bito, kjer je njena hči bolehala že dalj časa na raku. Vsled tega je pred nekaj tedni začela moliti in je molila kar po cele dneve neprestano. Ko tudi to ni nič pomagalo, je že nekaj dni govorila, da se bo obesila. Mož ji ni veroval in, ko se je v sotroto on mudil v kuhinji, se je njegova stara žena obesila v omari na klin za obešanje obleke.
— Nevrnjena ljubezen. V Čakovcu se je neka 161etna Bariča Djurič blazno zaljubila v kateheta Vilko ŠaHća in mu pisarila dalj časa zaljubljena pisma. Ko na pisma ni bilo nobenega odgovora, je začela s promenadami pod katehetovim oknom. Toda tudi ta Izraz vdanosti ga ni ganil. Ko je šel Salič preteklo nedeljo po glavnem trgu v Čakovcu, mu je zaljubljena devica s'e-dila, kar je povzročilo mnogo smeha in muzanja mimoidočih pasantov. Ko je Šalič videl za seboj Barico, se je pa obrnil in ji prisolil eno zaušnico, poleg tega jo je pa, da je bil teater še lepši, pretepel s palico. Ali bo Šaličev nastop zadnji v tej epizodi, ali pa bo vmes poseglo še kako oblastvo, bo pokazala prihodnjost.
— Pobožni goljull. V Skoplju je policija aretirala nekega Vojina Petroviča in Branke Šareviča, ki sta pobirala na nabiralne pole, ki so bile opremljene z vsemi mogočimi pečati, milodare za cerkev sv. Nikolaja, ki pa nikjer ne obstoja, namreč ta ne, za katero sta onadva pobirala milodare. Nabiralca sta bila že precej prepotovala in imela nabranega denarja nad 15.000 Din. Da so jima ljudje raje dajali, sta jim dala poljubljati neko podobo matere božje in pri tem razširjala kriv nauk, da noben ne bo večno pogubljen, ki vsaj enkrat poljubi dotično sliko. Ljudstvo jima je šlo seveda na lim, gotovo tudi iz strahu pred večnim pogubljenjem, policija pa jima je načrte prekrižala in ju aretirala.
Novost! šz Primorske.
— Žrtve granat. Na Goriškem se še danes pojavljajo pogostne nesreče z različnimi granatami in drugimi eksplozivnimi predmeti, ki so ostali še iz časov vojne. Zadnje dni je v Gorenju pri Sežani neki 131etni pastir našel ekrasitno patrono. Iz radovednosti, kaj je v njej, je začel po njej razbijati, pri čemur je eksplodirala in mu težko poškodovala desno roko. V Vrtočah je prekopaval 161etni Josip Marušič njivo, ki je bila zapuščena še iz za časa vojne. Pri tem je pa z rovnico naletel na granato, ki je vsled udarca eksplodirala in ga popolnoma raztrgala. V Banjšici se je nekaj podobnega pripetilo 221etnemu Jožefu Bitežniku, le posledice niso bile tako hude. Tudi on je prekopaval neki zapuščen in opustošen del svoje domačije. Pr tem je s krampom zadel na granato ki je eksplodirala in ga težko poškodovala na desni roki.
Iz društvenega življenja.
— Redni občni zbor Slovenskega Rdečega Križa bo dne 22. novembra ob 5. uri popoldne v knjižnici vladne palače na Blei-weisovi cesti, II. nadstropje. Dnevni red: L Naznanila predsedstva. 2. Letni poročili in računska zaključka za leti 1922 in 1923 do občnega zbora. 3. Sklepanje o razdružitvi Slov. Rdečega Križa in o porabi njegovega premoženja. 4. Volitev začasnega odbora za likvidacijo Slov. Rdečega Križa in ustanovitev novega društva Rdečega Križa. — Opomba. Po § 11 društvenih pravil je občni zbor sklepčen ob navzočnosti najmanj 30 članov. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob napovedanem času, se bo v 14 dneh vršil drug občni zbor po istem paragrafu in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov.
— Rodoljubi, spomnite se svojih neodređenih bratov. Proti nasilstvom ste protestirali z besedo — protestirajte tudi z dejanji. Št peterska ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priredi v nedeljo 11. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v kolodvorski restavraciji M. Dolničarja Martinov večer (Martin Malenškov večer). Rappalo Vas kliče! Darujte za družbo sv. Cirila in Metoda, če drugod ne — vsaj na Martinovem večeru.
— Martinov večer s koncertnim in zabavnim sporedom ter plesom priredi v soboto dne 10. t. m. v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« v korist društvenemu fondu za izdajo novih skladb. Prijatelji društva in petja že sedaj povabljeni!
— Otvoritvena plesna vaja jugoslov. napr. akad. društva »Jadran« se vrši v petek dne 9. novembra v dvorani napr. dijaškega doma, Tomanova ul. 3. Pričetek točno ob 20. uri. — Odbor.
— Podružnica Jugoslovenske matice v Žalcu priredi 8. decembra 1923 zabavni večer v prid podružnice. Prosi se sosednja društva, da se ozirajo na prekoristno dejstvo in ne prirejajo na ta dan kakšnih prireditev.
i©ic@lski ¥ests*Sk.
— Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 11. t. iru ob 2u uri ljudsko igro »Dolski župnik«, ki je žela povsod veliko priznanje. Snov je vzeta iz kmečkega življenja.
igpred sodišča.
OPASNE KONJSKE KUPČIJE.
Konjski prekupčevalec, France Virant, je bil obtožen pregreška po § 66. zakona o živinskih kugah, češ da je prodal konja, ki je bolehal na smrkavosti, vsled česar je poginil pri posestnici Jeri Zrimčevl, ki ga ie imela na prošnjo svoje prijateljice v hlevu tudi njen konj na tej bolezni. Virantovega konja pa je morala dati lastnica konjedercu. Ker je obtoženec dokazal, da res ni bil uverjen, da ima konj smrkavost in ker mu tudi poznavalci te bolezni niso ugotovili, marveč je mislil, da je konj le prehlajen, ga je sodišče oprostilo.
GOSTILNIŠKI PRETEP.
Veselo je bilo in živahno vrvenje dne 17. septembra v Suhadolčevi gostiln! na Dobrovi. Vendar se dobe v vsaki družbi prepirljivci, ki kvarijo zabavo. Tako je izzval prepir tudi neki Jernej Gladič, ki je hotel v temi razsajati, in je ugasnil luč. In res je tudi skupil, kar je iskal. Udaril ga je Ivan Babnik po glavi in ga je prav pošteno premikastil. Babnik je bil obsojen na 5 tednov zapora in mora plačati Gladlču 409 Din za zdravnika in 1000 Din za obleko.
TAT KOLES.
Dne 9. oktobra je bilo ukradeno kolo, vredno 1000 Din Cirilu Sršenu. Tatu se je ta tatvina In tudi prodaja kolesa, katero je prodal nekemu neznancu za 640 Din dobro obnesla. To je dalo današnjemu obtožencu, trg. pom. Alojziju Omanu pogum, fn ko je šel denar h koncu, si je hotel nabaviti za nadaljna sredstva kolo Al. Turka. Pri tem pa so ga zasačili in prijeli. Ker je pri obravnavi vse priznal, je dobil za tatvino ii poskus samo 14 mesecev težke ječe.
AMERIKANSKA GROŽNJA.
Blažetovega, posestnika v Sp. Brnikih pri Kranju, Simona Nagliča, je obtožil J. Ogrinc, mlinar pri KalinŠkovi, kjer se tudi pri domači hčerki ženi, da mu je grozil 2 besedami: »Ogrinc še ne pozna Amerikanca. Stori se ponoči, kar na tihem in drug! dan ga ni. — Razhudil se Je mož, ker ga je Kalinškova hči, pri kateri se je po noči okrog polnoči ženil napodila In mu ušla v sami srajci Iz kamrice, češ, da ima ženo in naj gre k njej, in ji rekel: Seveda, Ogrin, ca imaš, toda ml imamo že plan narejen. Imeli smo že tajno sejo in po amerikansko bomo naredili ž njim. Ne boš ga imela. — Djali ga bomo v mlin, če pa ne bo šel, bo. demo naredili krvavo »rihto« pri vas In zjutraj ga ne bo. To pa bo tako »gvišoo«, kakor tu stojim in bom umrl. Neljubi ženin Ogrinc je bil namreč takrat ravno v zaporu, ker je »štesni!« enega z nožem v trebuh. To sta potrdili mati Kalinškova In hčerka, ki je seveda nehote to povzročila-Simon Naglič, ki se je zagovarjal s popol. no pijanostjo, katere pa ni mogel dokazati, je bil obsojen po § 99 radi hudodelstva javne sile, grožnje in pretnje na 6 tednov težke ječe.
Borzna poročila.
Beograd, 6. novembra. Devize. Dunaj 0.1224—0.1227, Budimpešta 0.45— 0.48, Bukarešta 41.50—41.75, Ženeva 1543— 1545, London 386—386.25, Italija 387— 387.50, New York 86.25—86.50, Pariz 503— 501, Praga 253—253.50, Solun 128—132. -Valute. Bolgarski levi 79—0.
Zagreb, 6. novembra. Devize Dunaj 0.1225—0.12325, Budimpešta 0.47—0, Bukarešta 0—42.50, ItaUja, izplačilo 387-389, ček 386.50—387.50, London, izplačilo 387—388.50, New York, ček 86—86.75, Pariz 500—505, Praga 254.50—255, Švica 1550—1555. Valute. Dolarji 85—85.50, avstrijske krone 0.1230—0.1240, češkoslovaške krone 249—252, švicarski franki 0— 1545. lire 381—384.
Curih, 6. nov. New York 562.50, London 25.10, Pariz 32.425, Milan 25.06 Praga 16.45, Budimpešta 0.0304, Bukarešta 2.68, Beograd 6.50, Sofija 5.175, Dunaj 0.007925, avstrijske krone 0.00795.
Praga, 6. novembra. Dunaj 4.65, Rim 156.625, avstrijske krone 4.67, lire
154.75,	Budimpešta 17.875, Pariz 206.55, London 155.75, New York 34.50, Curih
621.75,	Beograd 40.75.
Dunaj, 6. novembra. Devize. Beograd 820—824, Berlin (za 1 milijardo mark) 12.44—12.56, Budimpešta 3.77—3.87, Buka. rešta 331—333, London 315.500—316.500, Milan 3164—3176, New York 70.935—71.185, Pariz 4092—4108, Praga 2075—2085, Sofija 642—646, Curih 12.610—12.660. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 620— 625. nemške marke (za 1 milijardo mark) 11.94—12.06, funti 313.700—315.300, francoski franki 4045—4075, lire 3130—3150. dirarji 809—815, romunski leji 325—329. švicarski franki 12.495—12.575, češkoslo. vaške krone 2057— 2073, madžarske krone 2.60—2.80.
Berlin, 6. nov. Dunaj 5,985.000, Mi, lan 18.953,000.000, Praga 12,469.000.000. Pariz 24.339,000.000, London 1,895.250,000.000. New York 418.950,000.000, Curih 75.411 ml. lljonov, Beograd 4.938,000.000.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem Interesu posluži te prilike.
— Opozarjamo, da se Je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo »Pokojninskega zavoda« na Aleksandrovi cesti št 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
Veliki film sezife 1923/24
od 8. do 11.1. del od 12. do 14. II. del
KINO MATICA
Gospodarstvo.
CENE ŽIVIL.
Vsaka gospodinja jih pozna in skoro vsako obide žalost, jeza in strah, ko se jih domisli. Izvzete so samo one gospodinje, ki plavajo brez dela v denarju, že-tte povojnih in medvojnih krejunkturistov. vse_ druge pa občutijo pritisk teh cen na sebi in na obrazih družinskih članov.
Ali res morajo biti c^ne živil pri nas take, kakrlne so? Ce uvažujemo zakon povpraševanja in ponudbe, moiamo to odločno zanikati. Pridelek je v naSi državi tako bogat, da ga ne izčrpa tako brž navadno povpraševanje. Tudi izvoz ni tako velik, da bi morali radi njega doma trpeti pomanjkanje.
Blagovne cene so pač visoke radi dragega kredita, tudi radi velikih produkcijskih stroškov itd. Toda vsi ti in podobni vzroki bi živil ne mogli podražiti v taki meri, kakor jih podražujejo drugi, skriti pojavi, proti katerim bi bilo treba posameznik preslab, n. pr. v boju proti prekupčevalcev, ki niso nič drugega, kakor navadni postopači in delomržneži, in ki se vrivajo vedno globokeje med producenta, pravega trgovca (ki vpliva blagodejno in pospeševalno pri časovni in krajevni izmenjavi blaga) in konsumenta, v veliki jneri povzroča sedanje nevzdržne cene. Ti prekupčevalci niso samo nepotrebni, ampak v največji meri škodljivi. Zato jih je treba na vsak način odstraniti.
Pa še en pojav je, ki ga je prav pogosto opažati, ki se ponavlja in je vsakomur viden, pa vendar nihče ne nastopi proti njemu. Cim gre namreč dinar navzdol, cene takoj seveda poskočijo. Ce pa dinar raste, cene ne gredo nazaj, ampak
večkrat pa tudi celo napredujejo. Tudi tu bi morala vmes poseči država s primernimi odredbami, če ne drugače, vsaj s primemo kontrolo.
Vsega pa seveda ne moremo zahtevati od države; država naj le pomaga, kjer je posameznik prslab, n. pr. v boju proti pre-kupčevalstvu in verižništvu, proti špekulaciji z živili. V ostalem pa bi se morali vsi prizadeti sloji združiti v močno organizacijo, ki bi razpolagala z zadostnim, močnim kapitalom in s strokovnim vodstvom. Najsi bi si nadela ta organizacija zadružno ali katerokoli drugo pravno obliko, če bi imela spretno in požrtvovalno vodstvo in zadosten kapital, bi si pridobila sčasoma pri pametnem gospodarstvu tudi izdaten kredit, s katerim bi operirala in lahko stopila v boj z verižništvom in ga tudi zmagoslavno izvojevala. Dolžnost države bi bila v tem slučaju podpirati take organizacije po možnosti tudi s potrebnimi krediti itd. Kadar bo konzument tako močno organiziran, da bo potom te organizacije neodvisen od lokalnega trga in od raznih pijavk, bodo prekupčevalci, veriž-niki in podobna svojat sami izginili, ker jim bo zmanjkalo — krvi, ki jo sedaj po mili volji izpijajo slabotnemu, neorganiziranemu konzumentu.
RAZNO.
X Matematične tabele. Sestavil prof. Ivo T e j k a 1. 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 252. Cena v platnu vezani knjigi, priročne žepne oblike 66 Din. — Knjiga ima spredaj navodilo za uporabo matematičnih tabel. Pojasnila so podana v vseh treh narečjih: slovenščini in srbo-hrvaščini ter so tiskana istotako v latinici in cirilici, kar knjigo posebno usposablja za uporabo po celi drža-
vi. — Vsebina: Prvih devet potenc števil 1 do 9. — Važne konstante. — Bodoča vrednost 1 Din. — Recipročne vrednosti, 2. in 3. potence in koreni, mantise Brig-govih logaritmov, obseg in ploščina kroga za števila 1 do 1000. — Pretvarjanje minut v stopinje. — Pretvarjanje sekund v stopinje. — Numer. goniometrijskih funkcij. — Logaritmus goniometrijskih funkcij.
—	Ločna dolžina in višina, tetivna dolžina in ploščina krogovega odseka ali segmenta za polumer 1 do 1° do 180°. — Prostornina krogle za premer 1° do 180°. — Obseg elipse. — Pravilni mnogokotniki. — Matematične formule: 1. Aritmetika. 2. Geometrija. 3. Glavne osnovne formule diferenci-jalnega računa. 4. Vrste. 5. Osnovni integrali. — Mere in uteži. — Primeri hitrosti.
—	Konstante osolnčja. — Barometerska višina. — Zemljepisna širina in dolžina nekaterih krajev. — Specifična teža: 1. a) Trdnih teles, b) Lesov. 2. Kapljevin. 3. Plinov in pare. — Srednja specifična toplota. — Vrelišče. — Tališče oziroma zmrzišče. — Kurilna vrednost: 1. Trdnih goriv. 2. Kap-
•Ijivo tekočih goriv. 3. Plinastih goriv. — Teža nakopičenih teles. — Tovor. — Običajni železniški vozovi in tovorjenje. — Običajne lesne vrste. — Okrogli les. — Žagani in obtesani les. — Vztrajnostni momenti in odporni momenti najvažnejših presekov. — Vztrajnostni in odporni momenti za krožne preseke. — Vztrajnostni in odporni momenti za kolobarske preseke. — Vztrajnostni in odporni momenti za pravokotne preseke. — Dopustljivi vrtilni momenti za najvažnejše preseke. — Cevni navoj po Whitworthu. Löwenherzov navoj.
—	Sellersov navoj. — S. J. navoj. — Whit-worthov navoj. —- Vztrajnostni in odporni momenti za fasonsko železje. — Koeficient § za določanje idealnega upogibnega mo-
menta. — Elastičnostni moduli in zrušilne trdnosti: 1. Železa. 2. Drugih kovin in ma-terijalij za natezne organe. 3. Lesa. 4. Stavbenega gradiva. — Varnostni koeficienti. — Dopustne napetosti: 1. Za strojne konstrukcije po Bachu. 2. Za natezne organe. 3. Za stavbne konstrukcije. — Tabela za kontokorektni račun. — Tabela za nosilce s konstantnim presekom. — Splošne opombe za uporabo tabel. — Knjiga je bila nujno potrebna naši tehniki. Zelo dobro bo služila vsem tehnikom pri študiju, tako za univerze, tehnične srednje šole in druge šole, posebno uporabna je pa v praksi za inženerje, stavbne podjetnike, industrijce itd Delo prav toplo priporočamo.
DOBAVE.
X Prodaja dravske vojašnice v Mariboru. V pisarni inženerskega oddelka dravske divzijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg št. 1 vršila se bo dne 20. novetnbra t. 1. ob 11. uri dopoldne ponovna javna ustmena dražba za prodajo dravske vojašnice v Mariboru. Prednostni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja skladišča v Einspielerjevi ulici v Mariboru. V pisarni inženerskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg št. 1 vršila se bo dne lo. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne tretja javna ustmena dražba za prodajo skladišča v Einspielerjevi ulici v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja barake »Dunaj« v Mariboru.
V pisarni inženerskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Kongresni trg št. 1 vršila se bo dne 15. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne ponovna javna ustmena
dražba za prodajo barake »Dunaj« v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja luksuznega avtomobila. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 20. novembra t. 1. v garaži špedicijske tvrdke »Balkan« v Ljubljani luksuzni avto znamke »Itala«. Predmetni oglas je v pi* sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava zimskih maj. Pri odelenju za mornarico v Žemunu se bo vršila dne 20. novembra t. 1. druga ofertalna licitacija glede dobave 2000 zimskih volnenih maj (mornarskih triko-srajc). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornic? v Ljubljani interesentom na vpogled.
------	di
X Ruski izvoz žita. V izvozni perijodl od 15. avgusta do 10. oktobra je izvozila Rusija preko 8 milijonov pudov žita. Od te izvožene količine je šlo v Nemčijo 5 milijonov pudov (največ rži, ječmena in pšev niče), 2 milijona v Holandijo, 500.000 pudov v Dansko in 500.000 pudov v Finsko.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. ,
Trboveljski
premog in drva
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRI3A“, Ljuhlfana»
Kralja Petra trg 8. Tel. št. 220,
Tul. Zeyer:
Gonpči in HomurasaiiL
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Deklica je prebledela in odgovorila s tresočim se glasom: »Gompači, samo da me ne varaš! Kajti moje srce in cela moja duša je tvoja na veke!«
Gledala sta dolgo molče drug na drugega in oba sta čutila neko omotico, močno kakor tok deroče reke. Držala sta se za roko in stopala počasi In molče, a neizrekljivo srečna doli v vas in korakala skozi vrste starih kriptomerij k prijaznemu domu mlade deklice.
Sogoro je pozdravil svojo hčerko in njenega rešitelja s solzami radosti, mati je glasno plakala in vsa hiša, da, vsa vas je praznično slavila srečno vrnitev že objokovane Komurasaki; oboževali so Gompačija. Celö sam je pozabil, da je tudi njemu izkazala deklica veliko uslugo, da ga je ona prav
tako rešila kakor on njo in sprejemal je njeno ljubezen, ki jo je čital v vsakem pogledu, skoro kot dolžan poklon.
Čutil se je v hiši njenih staršev srečnega, vse je bilo tako prijazno in vljudno. Zasloni iz dišečega lesa in bele preproge so dajale preprostim sobam neko eleganco. Z oken je bilo videti na vrt, kjer so dosegali češnjevi in slivovi cveti zaradi skrbnega gojenja skoro velikost rož. V kotu sobe je visela velika kletka iz bambusove skorje v podobi palače; v njej so živeli pestri metulji na postlanih rožah. V tej sobi je priredila rodbina tekom naglo bežečih dni nekoliko veselih pojedin na čast odličnega gosta, ki so se končale vselej z velikimi zla-torumenimi persimonami, z najboljšim sadjem japonskim. Enkrat so imeli celo dobre in slovite slaščice iz Tokija, podobne najkrasnejšim cvetlicam i po obliki i po barvah. Še slajše pa je bilo petje mlade deklice, ki je včasih zapela na migljaj svojega očeta. Pri teh pesmih je bil mladenič kar zamaknjen, pozabil je celo svojo ničemurnost in svoje načrte, tudi svojo preračunljivost; vzdihal je
in pravil, da bi bil najsrečnejši, ko bi mogel živeti in umreti v tem tihem, cvetočem zatišju.
Nekega krasnega večera je ponavljal iste besede na holmu, ki je slovel zaradi nenavadno širokega in lepega razgleda. In stari Sogoro, ki je bil sam prišel z njim na goro, mu je ganjen rekel: »Dragi moj sin, zakaj bi torej odhajal od nas? Komurasaki se je zaupala svoji materi, naj bo torej tvoja žena in naš dom naj bo tvoj dom.«
Gompači se mu je vrgel na prsi in vzkliknil:
»Moj oče, moj oče! Neizrekljivo sem srečen!«
Potem se je oziral okrog sebe, kakor bi hotel objeti vso to pokrajino, ki je žarela v večerni svetlobi. V tem je opazil v daljavi, v zlati megli obrise velikih poslopij v skupinah temnih orjaških dreves in je osupnil. Senca mu je preletela obraz.
Sogoro je videl, kam hiti njegov pogled, in mu je rekel: »Odpustite, da vas nisem opozoril, da je videti odtod grad Sakura, kjer prebiva moj knez in gospod.«
(Nadaljevanje sledi.)
Če je hako milo cenejše
od Zlatoroga, ne more biti tako dobro! Zlatorog se dobavlja v vedno enaki kakovosti in se proizvaja iz najfinejših sirovin. Izkušena gospodinja zahteva radi tega vedno le: „Zlatorog-milo!“
Že za male denafjä* dobile novo
Nalivao-pero
z lahko izmenljivim jeklenim peresom. Enkrat na teden s tankim črnilom napolnjeno piše čisto in zanesljivo kakor zlato nalivno pero. Patentirano v vseh državah.
Izdelek Iz lesa z na-polnilnikom In 2 peresoma Din 17*50
Izdelek Iz kavčuka sistem avtomat, pol-nlenja z 2 peresoma Din 35--
Poslužujte se Penkala svinčnika! To je prvi vedno našiijeni in za pisanje pripravljeni krajon, — Piše tanko z grafitom in v barvah. Dobi se v vseh papirnicah.
8
8
S
„Prager Presse“
za Jugoslavijo, najbolje informirani in najbolj razširjen dnevnik Čehoslov. Rep. in v tujini stane za kraljevino SHS vsled znižanja poštnega tarifa samo Din 40*— mesečno.
B
■
■
8
Najboljše informacije trgovske 8
S
8 obrtne itd. držav Male Entente.
■■■■■□■■■
Izšla je
jpla klika“
v založbi
* 1 **
v Ljubljani.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa»
Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER» MnMiana - Jesenjeg
Špedicijska pisarna
Podjetja n prevažanje blata južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avatrije in « Avetrijo. Podjetje za prevažanje pohižtva. — Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
Brzojavi "RANZINGER.	Interurban telefon 60.
Brata Pohlin Ldr.
tvornica vlasnic, kljukic, rlnčic za Čevlje, kovlnastlh gumbov 1.1. d.
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
91
VVVrTVrTVTVVV


,Pri nizki ceni.u
Isn. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta 3
nudi cen], odjemalcem veliko Izbiro potrebščin za krotače In šivilje, krasno Izbiro volnenih površnih Jopic, lumperjev, ovljačlc, rokavic, nosavlc 1.1 d., moškega, damskega in otročjega perila, pletenih svilenih samozaveznlc po priznano naj-nižjih cenah.
la debelo! Na drobno!
*-W
I
Čisto zastonj
ne —• ampak po Izredno nizkih cenah
dobite
vse vrste sukna, hlačevin, žameta, bar-henta, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago
v novoofvorlenš trgovini
„DANICA“ Maizel) & RaBelj
Ljubljana, Turjaški trg štev. 1
(bivša „Preskrbovalnlca").
Samo dobro, solidno blago. - Postrežba točna.
Cene konkurenčne.
Istotam se otvori v kratkem oddelek za usnje vseh vrst. -- Vsak si naj ogleda. Nlkdo ni prisiljen kupiti.
NA DROBNO.	NA DEBELO.
Zvezna knjigarna
Ljubljana
Marijin trg 8
Marijin trg 8
Zbirke pesmi:
I.	Albreht: Slutnje .... broš. S'— Din
J.	Glaser: Pohorske poti. . . „ 6'— „ Igo Gruden: Narcis . . . . „ 10'—
Igo Gruden: Primorske pesmi . ,, 10'— „ Tagore-Gradnik: Vrtnar . . . „ 201— „
Zahtevajte ceniki
;
•:
i
i
«
š
S
s
:
i
š S
š
:
•
: :
i
5
vez. 8*—Din
», S’ *>
,, 12‘— „
„ 12 - „
»»23' t*
•
S
:
i
o
S
BBBH™
B B B
lUflLI OGLASI
B
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—: vsaka nadaljna beseda 25 para. z davščino vred.
B B B
od 3 do 175 oralov.
Posestna Brajštinsbo r “X“ S:
vila po kupu takoj prosto stanovanje.
Mills! v Mariboru 600.000 K Utr!n njjn tovarne, gozdna IUuUi Vlili, posestva proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
(eno ali dve) za takoj ali poznejši čas z posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Nujno*;_______________
1—3 letnega otroka poštenih starišev v domačo oskrbo. — Naslov v upravi lista._______
konfekcija, krojačnica za dame In gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
ki bodo prosta. Kdor jih preskrbi, dobi eno leto francoske ure zastonj. Naslov v upravi.
\i\
iskušen, vešč centralne kurjave, pri lokomobilah, tovarniške kurjave itd. išče primerne službe. Naslov v upravi lista.
v Mariboru, Jenkova ul. 6, priporoča dnevno sveže dobro mleko a 14'— K liter. Stalnim odjemalcem celoletna dobava zagotovljena.
več vagonov zdravega, lepega in čistega korenja, belega, rumenega in rdečega Tudi nekaj vagonov lepih, letošnjih orehov. Ponudbe s ceno, franko postaja na upravo lista pod »Korenje, orehi«.
prazno, veliko, išče zakonski par brez otrok za takoj. Plača dobro. Da za nagrado francoske ure zastonj. Naslov v upravi.
dobi, kdor kupi hišo, 2 parceli v Mostah, 5 minut od tramvaja. Solnčna lega. Cena Din 125.000. Vprašajte pri Hinko Prlvšek, Miklošičeva cesta 18/1.
iščem. Kot garancijo dajem eno drevesnico in še posebej poroštvo. Plačam 10 “/o obresti. Ponudbe prosim na upravništvo tega lista pod: Varno posojilo.
Me. la
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelkiI Zahtevajte oierte in cenike 1
Dve novi
udi i
s trgovino z mešanim blagom, katera se lahko prevzame, z vrtom in gozdom naprodaj za 750.000'— kron. Pojasnila V Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
Kovijo
z orodjem, in stanovanje se išče. Naslov v upravi Usta.
. . _______________lil
delavnica za popravo pisal“11 in računskih strojev. L- Barag8* Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/L
forieu ja tttlai »Zvena	in knKgaraa« ▼ Ljubljani