Naročnina listu : = Celo leto . . K 12 — Pol leta . . „ 6-— Četrt leta . . , 3’— Mesečno . . „ 1'— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 17 — Posamezne številke « 10 vinarjev. :: Ins sr ali ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi 6e ne vračajo. Uredništvo in upravnišivo: Maribor ÄoroSka ulica 5. = Telefon št. 113. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Allons enfants de la Frussie! Zadnji torek so imeli mariborski Nemci zopet Svojo komedijo: praznovali so spomin na zmago pri Sedami. Na verandi pri Götzu se j-e zbralo obilo meščanstva, pele so se razne za vsenemštvo navdušujoče pesmi, govoril je pastor Mahnert, godba južne železnice je svirala, med drugim tudi „Wacht am Rhein“, kratko: bilo je fvjse tako, da je imel nad to prireclitvijjo svoje veselje tudi stari Bismarck, če mu. je oče Wotan namignil, naj pogleda iz \Valhaile tja dol na prusaštvu udani Maribor. Sicer smo že precej navajeni na te „Sedan prireditve“, ker se ponavljajo vsako leto, vendar dirnejo človeka neprijetno. Začudeno se človek vpraša,: kaj pomen j a žla nas Avstrijce Sedan, da bi se gai morali vsako leto spominjati? Ce pomislimo nekoliko globokejše, spoznar mo, da pomenja Sedan za Avstri/jo in njeno dinastijo poraz. Se le po pruskih zmagah leta 1870 in 1871 je bila vloga Avstrije med nemškimi državami ko-nečno doigrana, se je posrečila, njeni tekmovalki Prusiji dolga leta gojena nakana, da je Izpodrinila Avstrijo iz vodilnega mesta, med zaveznimi državami za vse ' čase. Kako pridemo tedaj mi Avstrijci do tega, da šumno proslavljamo Sedan? Ko so letos dajali avstrijski Slovani samo glasno dušk^ svojemu veselju, nad zmagami balkanskih Slovanov, se jih je spravilo celo pred sodišče. In vendar? Sedan po-menja za našo avstrijsko politiko udarec, a zmaige Slovanov na Balkanu pa nam ne morejo nič škodovati, nasprotno, če bi jih znali izkoristiti, bi ■nam bile še v veliko dobro. Od kod tedaj to povsem protinaravno umevanje dejstev? Raciji zloglasne, avstrijske kratkovidnosti in zaslepljenosti. Nas Slovane, ki smo skozi stoletja s, krvjo pisali zgodovino svoje neomajne zvestobe do prestola in države, se smatra za nevarne, Nemce, ki škilijo vedno proti Renu in silijo pod prusko pickelhavbo, se pa smatra za najboljše patriote in se ■ veruje vsem njihovim hinavščina m. Svojo „Sedanfeier“ vtemeljujejo s tem, da pravijo, da se vesele slavne zmage nemškega orožja in jo proslavljajo, ž,e neštetokrat dupirana Avstrija jim pa veruje. In vendar? Če premotrite le nekoliko natančnejše te sedansbe prireditve in vse okoTŠčine, pod. katerimi se vrše, morate opaziti, da vse vkup ni nič drugega, kot s i s t e m a t i č n, a prop ja g a n-d a v s e n e m Š t v a, koü.i organizirano u -s t v a r j a| n je in pripravljanj e V e 1 i k e P r u s i j e|. V proslavi S.ddana ne itici otročje-naiv-no veselje nad posamezno, sicer res pomembno zma- go, temveč ta proslava ima prenesen, veliko obsežnejši pomen: Sedan je samo parola, samo kratek in prikrivajoč izraz ideje. S sedansko in drugimi zmagami 1, 1870-71, si je priborilo nemštvo Alzacijo in _ Lotaringijo, spravilo je v organsko in neločljivo e-noto nemštvo teh pokrajin z ostalim nemškim svetom. Usoda Alzacije in L ó t a ri n .g i j e naj bi b i 1 a t u d i u s o d a, A v s t r i j e. Kakor je bilo treba Sedan a, d a s e j e zvršila združitev, z alzaško -lota .rinjgijskim nemštvom, tako n a j b i p r i š e 1 drugi Sedan, ki bi povzročil p r i k 1 o p i t e v avstrijskega nemštva k materi pan-g e r m a n i j i. ;To je smisel in to je namen vsakoletnih sedanških prireditev. Da dajo duška tej svoji težnji in temu svojemu hrepenenju, ter, da pripravljajo in gladijo pot k uresničenjuj seclanske ideje, za to proslavljajo vsako leto Sedan. Pri tem so zelo previdni. Ne delajo tako nerodno kot Schönerer, ki roma leto za letom na grob onega Bismarcka, koji je zamislil uničenje Avstrije. Ne! Zvito opuščajo vse, kar bi jih znalo očrniti na zgoraj in._govore samo o paroli, o Sedami. ! En moment je pa, značilen! Kakor smo že izvajali, je Sedan za Nemce parola, splošne združitve. In kaj opazimo! Proslavljanje sedan-ske zmage se vrši vedno tudi s proslavljanjem1 nemške edinosti. Vrši se sicer to v mejah, v katere ne more poseči državni pravdni k in na tako nedolžen način, da smatrajo naivne duše to proslavljanje samo za proslavljanje edinstva, ki se je pokazalo leta 1870. Toda to je samo pesek v oči. Neprestano pov-ciajrjanje edinstva ob vseh sedanjskih slavnostih — v letošnji „Marburger Zeitung“ je posebno vsiljivo — ima globokejši pomen. Na ta diabolično-fevit način hočejo leto «za letom pred očmi, avstrijske javnosti in avstrijskih oblasti delati propagando za vesoljno združitev, za Veliko Nemčijo. Klic: s 11 a v|i m o Sedan! ni nič drugega, kot drzen protiaVstrijski poziv: Allons e n f a n t s |.) . . v p a n g e r m a - n i j o, , p o d Hohenzoillern! Položaj. ' (Iz parlamentarnih krogov.) Na nekem zborovanju v Solnogradu je razpravljal zbornični predsednik dr. Sylvester o političnem položaju. Rekel, je med drugim: ..Notranje-joolitični položaj stoji še vedno pod vtiskom ustanovitve upravne komisije na Češkem, pod vtiskom nejasnega položaja v Galiciji in pod v- tiskom obupnih razmer na Hrvaškem.. Stanje ep: lex, ki je zavladalo na Češkem, je privedlo do živahnih rekriminacij napram vladi, ki mora sedaj strogo paziti na to, da ohrani najstrožjo objektivnost in nepristranost, ker si je naprtilai s tem nezakonitim položajem vso odgovornost. Najmanjša napaka, ki bi se zgodila v upravi, se lahko kruto maščuje. Tudi poljsko-rusinska spirava se ne gane z mesta. Nova izvolitev deželnega zbora ■ ni prinesla nikakoršne odločitve in tudi sedanja pogajanja ne kažejo nikakor-šneg.a (posebnega napredka. Niti to ni znano, ali bo gališki deželni zbor sklican, ali ne. Dejstvo . je, da je ministrski predsednik vprašal vs,e deželne odbore, ali žele sklicanje deželnih zborov. Tirolski in nižjeavstrijski deželni zbor sta zagotovljena, tudi moravski deželni zbor bo zboroval in izpopolnil svoje konstituiranje. Tudi novi goriški deželni zbor bo sklican, da, se konstituira. Gor n j e-Avstrijsko bo1 najbrže tudi to pot manjkalo, ker tudi tam ni prišlo do sporazuma. Enako je s štajerskim deželnim zborom. Morda bo meseca septembra vpoklicanih 7 do 10 deželnih zborov. Ker pa je istočasno zasedanje deželnih zborov in državnega zbora izključeno, ni misliti, da bi bil parlamegt sedaj vpoklican in j,e vpokli-canje parlamenta pFed koncem oktobri skoraj izključeno- Morda je tudi boljše, če prično dež. zbori svoje delovanje sedaj, kakor zopet spomladi, ker se odpre na ta način čas med božičem in veliko nočjo za plodonosno delovanje državnega zbora. Pred božičem bo pač težko pričakovati pravega delovanja v parlamentu, ker, je treba še rešiti državni proračun za prihodnje leto in ker se naj vrši ob enem delega-cijsko zasedanje. Ker plenarne seje državnega zbora ob enem z delegacijami tudi niso mogoče, ni pričakovati rešitve velikih predlog, ki bi morale priti na dnevni red, do božiča.“ > Ta dr. Sylvestrova izjava potrjuje, kar se je v poučenih krogih še davno vedelo: do božiča drž. zbor ne bo sklenil in sprejel drugega) kot budgetni provizorij. Je to zelo malo in kaže, da so naše no-tranjo-politične razmere zelo žalostne, toda nihče, ki ima nekoliko vpogleda za parlamentarne kulise, ni pričakoval več. Ako hoče Stürgkh sam sebe obdržati, inora obdržati tudi sedanjo večino. Ta večina pa je skoz in skoz razdrapana,, needina, neisolidar-na, ter ne prenese drugega, kot budgetni provizorij. Zlasti v največji večinski’ stranki, v Nationalver-bandu, so naravnost obupne razmere. Ponosna stavba oholegai nemštva gori na vseh koncih in krajih. Razni Wolfi, Erlerji et consortes kličejo k naskoku, PODLISTEK. Udarci usode. (Napisal Januš Goljec.) I. Trg Kotel, imenujmo ga pač tako, na Spodn. Štajerskem, je ena tistih (trških lukenj, v katero se lahko pripelješ ali prideš,,, izhod li pa zapira strmo hribovje na levo in .desno. Pa kljub tej nerodni legi, rajdi katere je naš Kotel prestal že toliko opravljanja in obrekovanja, se vendar ponaša z mogočnim sprangar jem“ in z vsemi uradniki od orožnika do okrajnega sodnika. Povprek in po dolgem vzeto, je lega Kotlova, neugodna,; vendar življenje v njem, vsaj nekdaj, je bilo prav složno. Tržarii, zasebniki kot uradniki, so držali skupaj, seveda, kar se obiska gostiln tiče. Variatio dele c tat (izprememba veseli), po tem pregovoru so se ravnali tudi Kotlčani. Zjahajali so vsi prav pridno par mesecev v jedno krčmo in zabavljali čez druge; pa se jim je tamkaj kaj zameri- lo. vsi so jo potegnili v drugo, in poprej tolikanj hvalisam krčmar je bil sedaj: goljuf, pančar, in pa bogve kaj vse. Pa kdo bi to Kotlčanom tudi zameril, saj so vendar privoščili vsakemu svoje. Na starega leta na večer so se po navadi sešli zopet v (tisti krčini, ki so jo na novega leta dan ostavili. Sedež kritike, (javnega in zasebnega življenja, kot povsod, je bil tudi v Kotlu — gostilna. Pa še nekaj, da ne pozabim, so čislali Kpflčani prav posebno, namreč poštni voz. Saj pa se temu tudi ni čuditi; Kotel čepi v,kotu, katerega se še v sedanjih naprednih časih izogiblje železna kultura; duševni in telesni promet pa oskrbuje poštni voz. In ravno ta voz so tržani vsak večer tako željno pričakovali. v četrtek, nekega poletnega večera, sprehajali so se tržki gospodje po cesti, nevoljno potrkovali s palicami in napeto pogledovali v smeri, v kateri bi imel že davno prikaditi poštni voz. Ni jih tolikajnj mikala pošta, ampak radovednost: kaka da je novo nameščena poštarina, gospodična Justa, ki bi se i-mela baš nocoj pripeljati? V daljavi se je zakadil prah, oglasil se je še ' poštni rog in konec belega pajčolana,'ki je frfotal v vetru, je oznanjal radovednežem ,že od daleč, da sedi na vozu tudi gospodična Justa. In res, voz je pridrdral. v, trg, se ustavil pred poštnim uradom in iz voza je. skočila nova poštarica. Gospodična Justa je bila srednje postave in ljubkega obraza. Vsi gospodje so obesili na njo pozorne poglede ; pogledala jih je tudi ona, vsi so se spoštljivo priklonili in pozdravili. Gospodična Justa je na lgfhko .sklonila glavo v odzdrav, se nasmehnila, pokazala nekoliko bele zobe in jamica na desnem licu, ki se je pogjlobila pri nasmehu. je tako dopadla d ankarskemu adjunktu, da ie prvi izrekel polglasno sodbo: „■Gospodična nima ust, ampak, kljunček!“ Vsem je dopadla novo došla poštarica, .same u-godne kritike je bilo slišati, le trebušasti naddav-kar. ki je že davno vlekel na motvozu zakonskega jarma, je bil mnenja: .^Gospodična Justa bo nekoliko koketna.“ Gospodična pa ni slišala^ na te, ne one sodbe, ampak zavrtela se je na peti in se obrnila proti u-radu, kjer jo je s poljubom in objemom sprejela njena predstojnica,. že zimska gospodična Franca. Justo je nekako spreletelo pri item objemu in poljubu, prešinil jo je kot blisk sum: Franca pije in sicer — žganje ! Vobče je bilai gospodična Justa Jjubeznjivo in dobro sprejeta ter gostoljubno pogoščena od .tovarišice. Govorili sta dolgo; Franca je vmes krepko pi- la in jezik se ji (je zapletal. Justa je izvedela toliko, da bo morala uradovati sama, hrano si priskrbeti v gostilni, z gospodi biti resna, posebno pa se naj le varuje samskega zdravnika dr. Lukiča, ki je človek brez značaja v vsakem oziru. Franci se je jezik vedno težje gibal, krilila je še samo, z rokami, jela zaspano kimati ,in konečno je glasno zasmrčala. Justo je spreletaval 'strah pri pogledu na nesrečno tovarišico, ki je mrmrala še v spanju zmedene besede in parkrat prajv razločno i-menovala . ime : „Dr. Lukič!“ Justa je vstala, da bi vzbudila Franco in jo spravila v postelj ; pa jej je obtičai pogled na. rumovi steklenici, ki je molela iz Fra.ncinega žepa in ni se upala buditi — pijanke. Privila je luč in se po prstih odstranila v svojo sobo. Skušala je zaspati, saj je bila vendar utrujena, pa ni šlo, prežatasten je bil vtis, ki ga je zapustila njeni mladi in nežni duši tako globoko padla — Franca. Molitev/jo je slednjič vendar le zazibala v nemirni spanec : ob 6. uri zjutraj pa je sedela že v uradu. Okoli sedme ure prizdehala je v urad tudi še Franca; Krvavo obrobljene oči so pričale, da je prebila noč na stolu. Leno je odzdravila, naslonila se ob peč in s cigareto v ustih motrila Justo in razne stranke. Izvanredno zgodaj so se danes oglašali na pošti po znamke in dopisnice tržki gospodje. • Med prvimi je pristopical davčni adjunkt, v želji, da bi si še enkrat in bolj od blizu ogledal novo poštarieo: pa je odšel s prazno torbo brez ljubkega masmehljaja kljunčka in jamice. Ravno tako^ se je godilo vsem radovednežem. Opoldne pri ob.edu je že iromala magala radovednost, o- razrednico. Stavbeni prostor je že kupljen in stajvbe-ni načrt izdelan. Nekaj kron je že v posojilnici naloženih. Naše prireditve. Sv. Lenart v Slov. gor. < Ustanovni občni zbor podružnice Slovenske dijaške' zveze za Štajersko se je vršil brez hrupa in v vsej tišini v nedeljo, dne 31. avjgustaj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Ker so se vse priprave izvršile že na občnem zboru pododbora na Gomilskem, vršil se je sedaj le kratek razgovor visokošolcev in abiturijentdv o načrtih zal delovanje podružnice v bodoče in izvolil podružnični odbor in sicer: Vjinko Munda, abiturijent, predsednik; Josip Krosi, abitu-rijent, podpredsednik; Janko Rančigaj, abiturijent, tajnik; Franc Zmazek, abiturijent, blagajnik; Janko Kovačec, stud., iur., knjižničar. Popoldne je priredila podružnica veselico, na kateri je goste pozdravil v imenu Slovenske dijaške zveze jurist Janko Koser in so dijaki prav dobro u-prizorili „Repošteva.“ Da je prireditev imenitno izpadla, k temu sta pripomogla zlasti veliko gospod dr. Tiplioj in šent-lenartska posojilnica. Obema bodi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala.. Sv. Frančišek Es. Konstantinova slavnost, ki jo je., priredilo naše Katoliško bralno in izobraževalno društvo zadam nedeljo, dne 31. avgusta, je uspela jako sijajno. A res mnogo ovir so nam stavili naši nasprotniki, da bi nam slavnost preprečili, ali da bi se vsaj ne izvršila tako krasno, kakor se je, pa so se njihove nakane izjalovile. Za to je že gospod, Marko Blekač v svojem pozdravnem govoru omenil: „Bali smo seže, da bi naša današnja slavnost ne uspela tako,, kakor smo si mi želeli, ampak kakor so si želeli naši nar sprotniki. A sedaj, ko vas vidim zbrane v tako obilnem številu, ko imam pred seboj tako lepo sestavljen slavnostni spored, lahko rečem, da so se vse nakane naših nasprotnikov zdrobile v prah. Poglavitna točka vse slavnosti je pač bil slavnostni govor, ki ga je govoril velječasftiti gospod župnik J. Dekorti. V lepih besedah nam je orisal pomen Konstantinovega jubileja in je izvajal: Kon- stantin se je moral boriti proti velikemu sovražniku cerkve, Maksenciju, istotako se imamo mi boriti proti sedanjim nasprotnikom cerkve, ki se cepijo v nešteto strank, med katere spadajo tudi naši liberalci. Naši lepi gornji Savinjski dolini pravijo „črni kot.“ Ne vem, zakaj so jo tako krstili, vem pa za drug — „Črn kot“ v gornji Savinjski dolini, za onega, iz katerega preži grda pošast, namreč — nad 300.000 K dolga. To je res pravi „črni kot“,, katenega so krivi naši liberalci. Naši diletantje . in dileitajntinje so. predstavljali igro „Krivoprisežnik.“ Znana nam je že njihova spretnost, a ne pretiravamo, če trdimo, da nas je ta njihov nastop naravnost očaral. Da, take dovršenosti na i našem, odru še nismo videli. H koncu je nastopila mladenka Cena Koren in je predstavljala „Planšarico“, Šaljiv prizore , iz pla- zrla se je, spustila z roko gubernal, druga roka pa je bila preslaba, da bi ga obdržala,in Justa je padla s kolesom vred v globok cestni jarek. Tujec na vozu se je zdrznil pri pogledu na — padlo kolesarico, pustil ustaviti voz irv se je naglim korakov bližal nesrečnici. Kolo je ležapo zlomljeno daleč proč, Justa pa v krvi in nezavestna, ker je priletela, z glavo ob kamen ob cesti. Tujec se ni premišljal dolgo, stopil je v jarek, dvignil nesrečno žrtev in jo prijel za roko, da bi se prepričal, je li še pri življenju. Zlila je bila naglo, obraz je bledel in iz rane na čelu je curljala kri. „Bo, bo boljše“1,, je govoril tujec sam pri sebi, in kot otroka je nesel Justo na svoj voz in ukazal naglo pognati proti trgu. Voz je postal pred pošto gn tuji gospod je prenesel še vedno nezavestno poštarico v njeno sobo in jo položil na postelj. Izpiral jej je ravno rano, ko se je prikotali'a v sobo gospodična Franca, pa bila je seveda že — pijana. Grozno je zaupila, ko je zapazila tujega gospoda. pri Justi; tujec namreč ni bil nikdo drugi nego trški zdravnik drt Lukič, ki se je vrnil iz daljnega potovanja. Sovraštvo do tega človeka je Franco nekoliko streznilo, grdo je prekinjala in mu jezno žugala : „Krvolok, si li tudi njo vgriznil, kot mene na — smrt?“ Zdravnik pa se ni zmenil za vpitje pijanke, — ampak jo je potisnil iz sobe, zaklenil duri in se urno lotil rešilnega dela. Justa je ležala mirno, prsi so se jej le komaj vidno dvigale, obraz je bil smrtno bled, rudečila ga je le kri, ki je curljala iz rane • na čelu. Zdravnik jej je zmakal čelo, skušal ustaviti kri in jo spraviti k zavesti, pa ni 'šlo z lajhka. Imel je premalo sredstev, na dom pa se ni upal, ker je rogovilila pred vrati pijana ženska. • Po dolgem trudu se mu je vendar le posrečilo. nin. Živahno ploskanje na koncu njenega nastopa nam priča, da je svojo vlogo pogodila nad vse dobro. Obe igri so posebno povzdignile še krasne na-i rodne noše in lepo prirejeni oder. Pohvalno moramo omeniti tudi slavno veteransko godbo iz Ljubnega in domači moški zbor. Vse se je izvršilo mirno, če prezremo to, da je prišel iz Tiišlerjeve gostilne — kjer so imeli liberalci nalašč ta dan shod — h gospodu Slajtinšeku, kjer smo bili po slavnosti zbrani, Jermanov Joža in začel po svoji liberalni oliki razgrajati in se priduševati, kakor i-majo sploh liberalci navado. Ce bi se nam zdelo še vredno, bi proti temu dobremu eksemplaru naših liberalcev drugače nastopili, a se res ne izplača, ker sodimo vse njegove besede po njegovih — — možganih ! Slov. Bistrica. Nad vse lepo slavnost, Konjštantinovo slavnost, je priredila slovenjebistriška, mladina na praznik sv. Jerneja za celo dekanijo. Izbrala je, ravno ta dan, ko obhaja župnija god svojega patrona, jda je tem slovesneje proslavila zmago križa nad poganstvom. Pa saj je bogat spored privabil toliko občinstva, da je bila dvor an ai, ki je bila, prav. lepo ozaljšana, natlačeno polna. Od vseh štirih strani sveta so privreli gostje. Videli smo tudi odlične gospode in gospe iz mesta in okolice, da, celo iž' Maribora. Spored je bil sicer dolg, a n ajd vse pričakovanje ugodno rešen. Najprvo nam je zapel domači pevski.zbor pod vodstvom gospoda organista. 'Nji še dolgo v naši sredini, a si je že tako izuril ' svoj nov pevski zbor, da je občudovanja vredno. ! 'lit1 tako je tudi prav. Nato je sledila deklamacija. Po tej pa je predstavljala domača, mladina igri:i „jV tem znamenju boš zmagal“ in „Tri sestre.“ i Občudovanja vredno je, da so se kmečki fantje in kmečka dekleta tako uglobila v vloge tajko težke igre. Kar strmeli smo, ko je nalstopil Remigij in potem Damaz, Tomaž, Vid, kristjan Valerij ar. Nekako pretresel nas je nastop cesarjevega namestnika Timoteja, potem Klavdija in Liberala,, ki jih je pa rimska cesarica Helena, ki smo jo občudovali radi njenei navdušenosti za. sv., križ;, s svojo milo besedo izpreobrnila. Največjo požrtvovalnost pa je pokazal Konstantin, ki je kljub temu, da si. je izbral nov stan, vendar prihitel društvu, takorekoč na pomoč. < Daši so mu rojile misli o novem stanu po glavi,, ,se je tako uglobil v svojo vlogo, da je Slok e k mislil, da vidi v resnici pred seboj tistega velikega Konstantina, ki je dal sv. veri'svobodo. Tudi drugi igralci in igralke, kakor: Majjcsencij, Martin, Eleonora, Regina, Boštjan, Ciprijan, Roman in,vojaki so izvrstno rešili svoje vloge. Ker < je pa bila. prva igra1 resna, je temveč smeha vzbudila druga. Tudi vloge te igre so bile* v izbornih rokah. Mnogo smeha, je pripravila Majda, ko se je prepirala z očetom, Orlom in pozneje, ko je prišla mirit oba mati Helena. Veliko pozornost sta obrnila na-se Ana in Anton. Najhujša je pa. bila le Spela, ki niti snubaču, Gabrovemu Francetu, ni prizanesla. in mu prismolila tajko, *da je baje videl devet solne. Tudi «Gabrova Jera ie dobro, rešila svojo vlogo. Reči inorammo, da so vsi igralci in igralke rešili tako izvrstno svoje vloge, da so želi celo še pri Justa je spregledala in dvoje hvaležno pogledujočih oči je obviselo na tujem gospodu. Fa le za par trenutkov. Justa je bolestno vzdihnila, zaprla oči in je padla vnovič v omedlevico. „iHvala Bogu“, je prikimal .zdravnik, sčasoma že bo, tudi kri se je ustavila!.1“ . Justa je ležala mirno kot iz mramorja sklesan angelj, le pretrgano dihanje je pričalo, da živi. Kašelj jo je posilil, rana se je znovič odprla in kri se jej je zopet vlila po čelu. Zdravnik, ki je kot zamaknjen zrl v ranjeno deklico, je priskočil naglo z vodo ' in obrisačo, da bi zastavil kri. Privzdignil je lase, ki so silili v rano, na levem ušesu je zapazil znamenje, rujavo piko, .— katere se je pa tako ustrašil, da mu ' je zdrkjnila iz rok skleda z vodo in se razbila z glasnim truščem. Pristopil je še enkrat k ranjeni deklici, pogledal še enkrat — ne, ni ,se bil zmotil, znamenje jie bilo prav na levem ušesu, kjakor ga je ugledal pred 22 leti na. ušesu svoje lastne — hčere. Brez dvoma; poštarica Justa, ki jo je pobral v jarku, jej rešil življenje in jej sedaj stregel, je bila njegov otrok. Lukiča je nekaj zgrabilo za srce, ves onemo-< gel se je sesedel na stol tik postelje, podprl si glavo in zrl nemo v ta nežni in s krvjo oškropljeni o-braz. Kri, ki je pritekala iz rane na čelu, se je stekla, poznala se je samo Še rudeča proga; zdravnik je sedel nepremično na stolu, a njegov duh je poplaival nazaj za 22 let in mu vzbudil spomine, ki jih je skušal že toliko let zagrebsti, pa — zamanj! Vračali so se mu pogostoma, 'a s tako groznim očitanjem, kot zdaj pri pogledu na okrvavljenega, lastnega otroka,. še nikdar poprej. Da bi pregnal te grozne podobe, zagrebel je o-braz v dlani svojih rok; vendar podoba nekdaj tako lepe poštarice, sedanje pijanke France, je stopala predenj, očitajoč in grozeč v podvojeni velikosti. Bilo je pred 22 leti, nastopil je prvo. službo kot doktor zdravilstva v trgu Brdo na Goriškem. Bil je tedaj obče čislan zdravnik in od ženskega spola občudovan kavalir. Marsikatero Evino oko je pogledo- višjih krogih splošno priznanje. Le tako naprej, slovenjebistriška mladina, in sama boš vesela svojih vspehov. Med odmori in prosto zabavo pa je neumorno svirala narodna godba., Na lepo okrašenem dvorišču, ktjje bilo bolj podobno vrtu kot dvorišču, se je razvila pod milim nebom prosta zabava. Glasile so se pesmi domačega pevskega zbora, da je kar odmevalo. Pa tudi še drugi pevci so se vmes ogla s'li. Pa le prehitro je potekel čas. Pozno v noč smo zapustili slavnosten prostor in se razgubili na. vse štiri strani sveta. Prisrčna, zahvala naj bo vsem. prirediteljem in vsem tistim, ki so na ta ali oni način kaj pripomogli. Ti pa. slovenjebistriška mladina, se vojskuj pod praporom križa in zmaga, bo'gotova! Ma Balkanu. Bolgarsko-turška pogajanja. Iz turških vladnih krogov se poroča, da se pogajanja z bolgarskimi delegati ne prično pred četrtkom, to je po poteku bajraimjsikih praznikov. Pogajanja naj bi bila končana že telko strašno mudi? = No, lepo te prosim, če ne dobim kuharice, bo moja žena sama kuhala . . . Dobra ženka. „Glej, stari, tu imaš ključ od vežnih vrat — imeti ga smeš, dokler ne ozdraviš!“ Na cestni železnici. Gospod: Ali je 'že polna Noetova barka? Sprevodnik: Osla še ni notri. Kar vstopite! Lepa tolažba. Dama: „Ali vaim ni .nič žab da vam je pobegnila soproga z lepim kočijažem?“ Gospod: „Kaj še! Mislil sem ga itak že odsloviti ! “ Enfant terrible. Mala Anica: i„Teta., če boste šli danes domov, vas bova midva z Lojzekomi spremila na kolodvor, da se ne izgubite v mestu!“ Izgovor. Stražnik: „Vi ste obdolženi, da ste zažgali kozolec našega župana!“ Postopač: „Gospod, jaz ne kadim že več let — temveč samo čikam.“ vitki, je izzvenelo v nezadovoljnosti. 'V tem smislu div/ja ' gonja dalje. „Tagespost!“ se je pridružil še „Tagblatt“ in vsak dan je več glasov, ki obsojajo vlado in poslance. Včeraj je priobčila „T/agesposta“ naročeno odprto pismo „nekega davkoplačevalca“, ki se huduje nad poslanci, ker, so deželnozborsko v-prašanje zavlekli v december in maliciozno pravd, da se poslanci boje svojih volilcev. V daina^nji številki priobčuje že uvodnik, pisan v enakem smislu, in toži čez „nesrečno formulo“, s katero je bilo sklicanje deželnega zbora odgođeno. Sploh skuša „Tagespost“ zbrati vse momente, ki dokazujejo pogreše-nost taktike n emško-n ac ion aln i h poslancev. , V enakem smislu se trudi „Tagblatt.“ V včerajšnji večerni izdaji je obelodanil deželni poslanec učitelj Otter dolgovezno modrovanje, v katerem pobija storjen1 sklep in predlaga: razpust v septembru. Že nave- denim protivnikom ndgoditve se je pridružil še pl. Pantz, ki je v imenu „nemškega central vložil pri Stürgkhu in Claryju protest proti decemberskemu zasedanju deželnega zbora. -„Grazer Volksblatt“ se pa vpra&ajnju, če je z odgoditvijo deželnega zbora zadovoljen ali ne, izogne in samo povdarja, da je odgoditev povzročila — nemškonacionalna večina, ki hoče še nadalje v kalnem ribariti. Ta večina se noče sporazumeti s Slovenci in ne more izpolniti svcjjih obljub, za to ji je nejasnost razmer najljubša.• Kongres zionistov na Dunaju. Te dni zboruje na Dunaju kongres zionistov. Zborovanje bo trajalo do dne 9. septembra. Na kongres je došlo do sedaj nad 90310 udeležencev iz raznih delov sveta. Meritorična posvetovanja kongresa se bodo bavila v prvi vrsti s praktičnim zionističnim delom v Palestini, kjer hočejo ustanoviti kulturelno židovsko središče. Tudi se bo na kongresu razgo-varjalo o ustanovitvi hebrejskega vseučilišča v Jeruzalemu. Iz Palestine hočejo napraviti enotno judovsko deželo, v katero bi se naj naselili judje, ki so sedaj razškrop|jeni po celem svetu. Iz pozdravnega govora judovskega profesorja Warburga iz Berolina posnamemo one točke, ki se tičejo judovskega dijaštva. Rekel je: jMajhne ju- dovske dijaške skupine so svoj čas le s težavo in pa skoraj brezupno opravljale pijpnirska, dela, sedaj pa, imamo po celem svetu dobro organizirano, dobro misleče judovsko dijaštvo.“ Nadalje so znameniti oni stavki, ki jih jje izrekel glede razmerja judovstva do Turčije, ki vlada nad Palestino. Rekel je: „Tekom poslednjih let je imela Turčija dovolj prilike, da se je mogla prepričati o zvestobi in lojalnosti judov. In Turčija hoče živeti, se hoče prenoviti. Toda, edino sredstvo, ki zamore obnovitev Turčije pospeševati, fje naseljevanje judovskega prebivalstva - v Palestini, združenje kapiltala in inteligence na Palestino. To so naša stremljenja, ki so temelj našega gibanja v Palestini. Na ta način bomo mnogo pripomogli do novega. razvoja turške države. Ma.terijelna bogastva in kujturelni napredki, ki jih spravimo v Turčijo, bodo prišla v prid! tudi Arabom, kar bo le pospeševalo harmonično in skupno delovanje obeh po narodnosti in jeziku zelo sorodnih narodnih elementov.“ Potem ni čuda, da se je vse judovsko časopisje tekom balkanske vojske tako toplo zavzemalo za Turčijo. Na kongres zionistov je prišel, kakor smo že poročali, judovski trgovec Pardo iz Soluna, ki je zanesel kolero na Dunaj. Judovsko časopisje pa o tem molči, kot grob, pač pa je povodom lanskega evharističnega kongresa na Dunaju zagnalo silen vik in krik, češ. da bodo na kongres došli Hrvatje, Slovaki, Slovenci, Poljaki in Čehi zanesli nalezljive bolezni na Dunaj ter ga okužili. Čifutsko časopisje je v svoji nesramni pisavi «zoper katoliško cerkev res nedosegljivo. Odlikovanje poslanikov. „Wiener Zleitung“ poroča, da je cesar izrazil svoje priznanje veleposlaniku na ajngleškem dvoru grofu Albertu Mennsdopf-Pouilly-Djietrichsteinu in veleposlaniku na italijanskem dvoru grofu Merey de Kapos-Mere. Bosna. Bosensko-Jhercegovski poslanci, pristaši hrvaške Stranke prava, so hoteli ustanoviti klub te hrvaške stranke. Deželna vlada pia ni potrdila klubo-vih pravil, češ, da so protizakonita in češ, da klub stremi za protiprayno združitvijo Hrvatov v Bosni, Hercegovini inDalmaciji s primorskimi Slovani, da bi mogel izvrševati kontrolo in pritisk na deželne •poslance. Galicija. Lvov, dne 3. septembra. Namestnik dr. Ko-rytowski bo predlagal za gališkega deželnega maršala dosedanjega deželnega maršala grofa Adama Goluchowskega in za njegovega namestnika grško-katoliškega škofa v Przpmyslu Czerchowicza. Nemčija. Sigmaringen, dne 4. septembra. (Korespondenčni biro.) Danes predpoldne ob 10. uri se je vršila na gradu civilna poroka bivšega portugalskega kralja Manuela s princesinjo Avgusto Viktorijo hohenzollernsko. Ob pol 12. uri so se. podali svatje v cerkev. Cerkveno poroko je izvršil kardinal Netto, poročni nagovor je pa imel knez-opat v Marija Einsiedel, dr. Bossard. Otvoritev 18. interparlamentarične konference v Haagu. Dne 3. septembra je bila v Haagu otvorjena 18. interparlamentarična konferenca. Nizozemski ministrski predsednik van Linden je pozdravil konferenco v imenu nizozemske vlade ter je navajal tež-koče, ki se delajo težnjami interparlam-entarične u-nije. Njeni cilji so tem bolj vzvišeni, čim večje tež-koče se ji delajo. Upa pa, da bo storjen nov korak, da se vdejstvijo cilji unije, ki stremi za tem, da se doseže mir med narodi. Raznoterosti. Duhovniške vesti. Častiti gospod novomašmk Ignacij Grifič ni nastavljen za kaplana v Zgornji Poljskavi, ampak v Št. Janž na Dravskem polju. — Častiti gospod novomašnik Anton Medved je nastar-ljen kot kaplan v Zrečah. Iz srednješolske službe. Profe-sorju na državni gimnaziji v Kranju Antonu Dokler je podeljeno profesorsko mesto na prvi državni gimnaziji vi Ljubljani. Profesorju na državni gimnaziji v Celju Ivanu Gangl je podeljeno mesto profesorja na državni gimnaziji v Kremsu. Profesor dr. Henrik Lončar v Frideku je dobil službo profesorja naj državni gimnaziji v Celju. Iz -državne realke v Lundenburgu je premeščen na celjsko državno gimnazijo Josip Schweidle. Nadalje so imenovani za stalne gimnazijske učitelje naslednji suplentje: Josip Breznik za ljubljansko realko; Josip Majlner za državne gim-nalzijo v Kranju; Ivan Reichert na dunajski Franc Jožefovi realki za državno realko v. Majriboru; Ad. Robida za drugo ljubljansko državno gimnazijo. Pogreb očeta ogrskih Slovencev. Pogreba častnega kanonika dr. Fr. Iva'nocyja se je udeležilo 37 duhovnikov s škofom grofom Janezom Mikeš, ki je vodil sprevod. Med duhovniki jih je bilo 5 iiz sosedne Štajerske. Vernega ljudstva je bilo silno veliko, tudi plemenitaštvo je bilo častno zastopalno. — Truplo pokojnega je prepeljano v rojstno faro k Sv. Benediktu na Ogrskem. Namesto venca na grob Fr. Robiča je daroval poslanec Roškar 10 K za Slovensko Stražo. Srbski državniki v Gleichenbergu. Iz Bel-grada se z dne 3. septembra javlja: V ,Gleichenberg sta se odpeljala srbski notranji minister Protič’ in pa vojvoda Putnik. Dr. Funder, glavni urednik „Reichsposte“), odlikovan. „Wiener Zeitung“ objavlja odlikovanje glavnega urednika „Reichsposte“ dr. Friderika Funder-ja s komturnim križcem Franc Jožefovega reda. Dr. Go binami odklopil deželno odborništvo. Vsled smrti nižjeavstrijskega deželnega odbornika Schneiderja izpraznjeni deželnozborski mandat so ponudili bivšemu deželnemu odborniku dr. Geßman-nu, ki pa je mandat iz zdravstvenih ozirov — odklonil. Slovensko mladino v slovenske šole! Bliža se čas, da morajo otroci zopet v Šole. Pazite na otroke, ki vstopajo na novo v šolo, da ne bodo za vedno izgubljeni slovenski narodnosti. Kjer so dvojne šole, poskrbite za gotovo, da se otroci slovenskih starišev ne vpišejo v nemške šole, ampak v slovenske, oziroma dvojezične. To je sedaj najvažnejše narodno-ob-rambno delo. Vse reševanje pozneje, ko je otrok že v janičarski šoli, je navadno brezuspešno. Storimo sedaj svojo sveto narodno dolžnost in poskrbimo, da pride slovenska mladina, v slovenske šole. Hmelj. Poročilo poljedelskega ministrstva se glasi: Glede stanja hmelja na Štajerskem so došla poljedelskemu ministrstvu naslednja poročila: Oko- liš vshodnji Štaier: Trgatev večinoma končana, a vspehi v obče srednji. Hmelj dobro izgleda ter je precej suh. Okoliš južni Štajer. Savinjska dolina: Obiranje hmelja, ki se Je vršilo pri krasnem vremenu, je končano: srednje zgodnji hmelj je izboren, tudi obiranje) poiznega hmelja je skoro da ne ko n čajno : hmelj je glede kakovosti izboren, glede množine pa ne posebno zadovoljiv. Za Slovensko Stražo nam je poslala g. Ivanka Ašič iz Podsrede : lepo Število obrabljenih poštnih znamk. Hvala prisrčna! Izloišeni turist piše: Že nekaj let imam na- vado. da ne smem v nahrbtniku razen drugih potrebščin nogrešati Favsove nristne mineralne Soden-ske pastili©. Ne poznam boljšega sredstva, če so hočem v gorah varovati nred posledicami prehlajenja, kot je to zdravilno sredstvo, torej jih toplo priporočam . . . Štajersko, Mariborske novice. Naš okrajni glavar pl. Weiß je odšel na večtedenski dopust,: Posle glavarstva vodi namestnijski tajnik baron Neugebauer. Začetek šolskega leta 1913->1914 na c. kr. gimnaziji v Mariboru. Vpisovanje za. prvi razred se bo vršilo dne 16. septembra od 9. do 11. ure v gimnazijski veži. Učenci naj v spremstvu starcev ali pa njih namestnikov, ali pa po pošti predložijo sledeča izkazila: 1. krstni ali rojstni list, 2. zadnje Šolsko spričevalo. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 17, sejptembra od 19. ure dopoldne dalje. Učenci morajo priti točno ob napovedani uri. Opombe: 1. Vspeh izpita se pove še istega dne. 2. Učenci, ki so bili v juliju sprejeti, se naj- zglasijo še le dne 18. septembra pri slovesni o-tvoritveni maši; kje se naj zbero, bo v gimnaziji na vidnem mestu povedano. Pristojbine: Vsak na novo sprejeti učenec . plača prvega, šolskega, dne, to je dne 20. septembra, pri razredniku K 8.60. Na novo’vstopajoči učenci drugega do osmega razreda se bodo sprejemali dne 17. septembra, od 10. do 11. ure dop. Prinesti morajo s seboj krstni (rojstni) list, zadnji dve spričevali, morebitne odloke o.oproščenju šolnine in o podelitvi ■ ustanov ter dne 20. septembra pri razredniku plačati pristojbine K 8.60. Dosedanji u-čenci naše ■ gimnazije se morajo, zglasiti dne 17. septembra od 11. do 12. ure dopoldne brezpogojno s spričevalom leta 1912-1913 in dne 20. septembra plačati pri razredniku pristojbine K) 4.40. Po 12. ' uri o-poldne, dne : 17. septembra, se učenci redno ne sprejmejo več. Dodatni, ponavljalni (in morebitni sprejemni izpiti za II. do VIII. razred) se bodo vršili dne 16. in dne 17. septembra v šobi VIL razreda. Nemški „raubritterji.“ Kakor smo že zadnjič, krajtko omenili, je poročal graški „Arbelterwille“ o tolovajskem napadu v Radvanju popolnoma identično z nami. V pokrepitev naše trditve in v še boljšo o-značbo nemškega „raubritterstva“ priobčujemo v naslednjem celotno poročilo, kakor ga je imel „Arbei-terwiile.“ „Arbeiterwille“ piše: „|Nem)Škonacionalni pocestni napadalci. V nedeljo se je udeležilo pogreba deželnega odbornika profesorja Robiča, katerega so pripeljali iz Maribora v Limbuš, tudi število Orlov. Od pogreba se vračaje, so se isti peljali v: lastnih vozovih skozi Pekre in Radvanje. V gostilni, ki leži tik češite („pri lipi“) v Radvanju se je vršila veselica) Olepševalnega društva v Radvanju; to bi naj bila nemškonacionalna veselica. Prva dva voza Orlov sta lahko neovirano pasirala mesto, ko pa je do-šel tretji voz, ki je bil najslabše zajsejden, so padli „hrabri“ Germančki (wackere Germanen) divje na slabotnega konjička ter tako voz ustavili. Ko se jim je to posrečilo, so začeli po germahsko udrihati po fantih, in nastal bi pošten pretep, da ni z vso energijo posegel vmes baron Roßhianit in tako razgnal bojaželjne Germape. Zanesljive priče zatrjujejo, da' so se Orli obnašali popolnoma mirno in da niso niti v najmanjši meri izzivali. („{Marburger 'Zeitung“ pa laže, da so Orli izzivali z ,,žisvijo“!-kliei). NemŠkona-cionalni pretepači (Raufer) so najbrže, ojunačeni vsled preobilno zajvžitega alkohola, hoteli pokazati svojo oliko nad trojico Orlov. (Napadalcev je bilo do 30! Op. ur.) Najbolj so se odlikovali seveda učitelj Krek in gostilničar Pšunder. Za učitelja kot vzgoje-valca mladine je brez dvoma zelo častno, če se udeležuje nacionalnih piretepov, ali iste celo inscenira.“' — Tuko „Arbeiterwille“, ki pač nima navade, simpatično se izražati o nas in naših organizacijah. Iz zadnje značilne pripombe „Arbeiterwille“1 si lahko ustvarimo še lepše pojme o nemški kulturi, ki je pri nas w resnici samo kultura j,,plattanbruderstva.'“ Da jih ni sram. „iMarburgerca“ imenuje radvanjske pocestne napadalce ,„wacker.“ Res, daleč smo prišli. Posurovelost našega nemštva je že taka, da je po „iMarburgerčini“ terminologiji vsak lopov, ki napade mirpe Slovence — gwacker.“ Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali Še naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Gostje na primisiji častitega gospoda Turka 17 K 10 v. ; gostje na gostiji Polšak-Kapun v Črešnjevcu 22 K 27 vili.: neimenovan 30 K. Bog plati! Studenci pri Mariboru. Ob Lemba/Ški cesti v Studencih so prenovili ldpo kapelo, katero je bil postavil leta 1892 bivši župan Karol Zorec. Kraisno prenovljeno kapelo je blagoslovil častiti gospod profesor dr. Anton Medved iz Maribora. • Po blagoslov-ljenju je imel ganljiv nagovor, V kälterem je opisal podobe, ki se nahajajo v kapeli. Ljudstva se je bila zbrala obilna množica. Vrli Studenčani so kapelo samo in prostor okoli nje kaj lepo okrasili. Največ zaslug pri obnovljenju kapele si je pridobil vrli domoljub gospod J. Slamovšek, ki se je. s pobiranjem darov za lepo delo mnogo trudil. Ganljiva slovesnost bo ostala pri ljudstivp dolgo v prav prijetnem spominu. „Marburger Hütte“ bodo otvorili v nedeljo, 7. septembra. To se bo zopet pilo in hajlalo. Edina Še sreča, da so pohorske hojke tako pohlevne. Zopet konkurz. Dne 29. avgusta je umrl tukajšnji občinski svetnik, hišni posestnik in trgovec J. Lendler, zadet od kapi. Mož je bil seveda velik Nemec pred Bogom in ljudem. Nad njegovo zapuščino pa je sedaj napovedan konkurz. Pasiva znašajo Več tisočakov. Prizadetih je mnogo upnikov. Sudmarka, pomagaj ! Lekarno Taborskyja „pri zamorcu“ je kupil gospod Dragotin Raiman, Hrvat iz Bistrice na Hrvaškem. „Marburgerca“ se seveda silno jezi. Povsod, dvojna mera. Predsedstvo tukajšnje o-krožne sodnije objavlja v torkovi številki „Marbarger Zeitung“ razpis glede dobave kurivla za okrožno sodnijo. Našim slovenskim listom pa ni poslalo , predsedstvo nobenega tozadevnega razglasa. Kaj naj ' pomeni ta dvojna mera? Ali smo mi slabejši, kakor „Marburger Zeitung“ ? Ali so slovenski dobavitelji mani vredni kot nemški? Že itak ima .„Marburger Strap 5. .’Zeitung“ vse polno privilegijev na sodišču, ali se ji hoče dati še novih. Dvorni sodnik Perko, mi proti temu odločno protestiramo! Celjske novice. Vpisovanje v I. razred c, kr. samostqjnih .nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v; Qelju se bo vršilo dne 16. t. m., od 8. do 10. ure dopoldne. Vpliv najših liberalnih matadorjev in zlasti še njihovega generala dr. Kukovca je res velik in časten. Sedaj se pripoveduje sledečo maliciozno zgod-* bico: Liberalci bi radi razpust deželnega zbora in razpust je bil na merodajnih mestih tudi takorekoč že sklenjena stvar. V zadnjem hipu se je pa položaj spremenil in razpusta ne bo. Povzročil pa je ta preobrat v Gradcu — d A Kukovec. Da bi prej dosegel zaželjeni razpust, je posegel v Gradcu s krepko roko vmes in zajiteval nove volitve. KojSO Nemci to opazili, se je njihovo mnenje takoj prevrglo. Rekli so: če liberalci zahtevajo razpust, potem jim ne — smemo slediti, vstrelili bi gotovo kozla, kajti znano je, da streljajo slovenski ' liberalci v svoji politiki neprestano same — kozle. — Op. ur.: Si non e vero, o ben trovato! Advokatska doba. Liberalna puščoba je začela zopet poganjati in zeleneti. Liberalni upi so zopet silno poskočili in liberalci računajo zopet na veliko bodočnost — na veliko advokatsko dobo. Inavguri-rati jo hočejo s tem, da nastavljajo po vseh spodnještajerskih centrih svoje strankarske .„tentante terrible“ kot advokate. Dr. Gošaka so poslali v Ptuj, dr. Stajnkota v Ljutomer, dr. Koderman pride k vam v Maribor. Ti ■ bi naj bili pokrajinski generajli,. ki bi naj spravili liberalno stranko zopet na noge. V znamenju teh advokatov naj bi zopet zasijala liberalna polomija, v znamenju nikdar polnih liberalnih advokatskih žepov naj bi napočila nam nova zora. Res, „vremena Kranjcem bodo se zjasnila“ . . . Porota. Dne 20. septembra se prične pri tukajšnji okrožni sodniji tretje porotno zasedanje v tem letu. Na vrsto pridejo tide slučaji: dne 20. septembra: Tereza Mastnak iz Lokarij, detomor; dne 22. septembra: Jožei Vodušek, Negova, požig in goljufija; dne 23. septembra: Jožef Kregar, zavratni u-mor; dne 24. septembra: Jožef Žig art, Lukanje, Timor: dne 26. septembra: Marija Gorinšek!, Tepanj-skivrh, detomor. Št. Iljske novice. Učiteljica v službi — Südmarke. Spregovoriti moramo danes prav resno, a odločno besedo in želimo samo. da bi jo vsi, ki se jih tiče, tudi vpoštevali, kajti če ne, bomo prisiljeni govoriti — drugače in drugod. Na mislih imamo delovanje naše učiteljice Roškar. To žensko bitje službuje na naši slovenski šoli, v oskrbo ji je tedaj .dana vzgoja naše slovenske dece. Kakšna naj bo ta vzgoja pbi^ nas v St. liju, ni nobenega dvoma. Stariši, ki hočejo, da ostanejo njihovi otroci pošteni katoliški Slovenci, pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, za drugei je na razpolago nemška schulvereinska. Kdor. prosi in pride v službo na našo slovensko šolo, mora to željo in voljo starišev tudi rešpektirati. Stariši imajo pri vzgoji otrok vendar še prvo Jbesedo in poleg tega stariši davkoplačevalci šolo tudi zdržujejo. Kakor zasmehovanje, roganje in izzivanje se za to glasi, če učiteljica Roškar, ki je . kruh i;sTjovjeriskih katoliških starišev, sodeluje pri — Südmarki, ki ima. namen, te katoliške Slovence poprotestantiti in ponemčiti, če učiteljica Roškar, ki bi morala zaupano ji mladino vzgojevati v katoliško-slovenskem dahu, dela propagando za odpadniško nemštvo in prepoveduje deci pozdravljanje v slovenskem jezi k u z u n a j Šole.' Pozivamo pl. Wesissa in nadzornika Dreflaka, da napravita red, kajti izzivati se od ženske ne damo in svojih otrok skvarjati ne pustimo. Ce ne, bomo .napravili sami red. — Več starke v-d a vkop lačevalcev. Kako rešpektirajo Sudmarkovei postave. Naš štajerski stavbeni red določa,, do mora vsak posestnik, ki hoče staviti kako hišo ali drugo poslopje, si dobiti poprej pri občini stavbeno dovoljenje. Izjemo pri tem hočejo imeti südmarkovski Švabi. Le^ ti so stavili na Stari gori, na takozvanom Kolenčevem posestvu, novo hišo. Že skoro leto dni stanujejo novi „zvesti“ državljani v novi stavbi, a so še le sedaj prišli na to, da nimajo oblastvenega dovoljenja za stavbo. Hiša nima ne hišne številke, ne občinske označbe. Seveda, Siidmarkovci smejo delati, kar hočejo! Nič se jim ne zgodi. Ali se bo okrajni ^glavar pl. IWeiss pobrigal za to zadevo in bo naložil kazen Südmarkovcem ! “ Mi energično zahtevamo, da se z Südmarko postopa tako, kot bi se s kakim ubogim slovenskim kmetom, ali kočarjem v enakem slučaju. Enaka postava naj bo za vse: zg) cdsarju zveste Slovence in iz Nemčije importirane lutrovske Sva.be. Ce ne, bomo govorili v drugem tonu in na drugem mestu ! Franldurtarce so si prinesli švabski romarji dne 28. avgusta seboj v St. Ilj. Pa ne zastave, ampak klobasice. Znamenje, da v Südmarki in njeni naselbini res gre „mure slekt“, kakor poroča „Slov. Gospodar“ iz Maribora. Vince obeta biti izvrstno. Skoro vse grozdje, tudi rizling, je že mehko. Najboljši in največji šentiljski vinogradnik, naš gospod Bauman, pravi, da bo letošnja kapljica izborna. Ptujske novice. Za korito. Med slovenskimi odvetniki vre, razprtije so vedno večje. Število odvjetnikov; je od leta do leta večje, ugodni eksistenčni pogoji so pa; vedno manjši. Edini stalni in tudi precej mastni zaslužek inm dr. J. pri Posojilnici^ Vsled tega silna nevolja in že se pripravlja akcija, kako priti do polnega zlatega korita. Ljutomerske novice, Volitve v okrajni zastop. V dnevih od' dne 29. do dne 30. avgusta so bile pri nas volitve v okrajni zastop, pri katerih so Slovenci zopet zmagali. Torej smo letos vse volitve srečno prestali. Nadejamo se, da bodo novo izvoljeni okrajni zastopniki uvaževali svojo važno nalogo ter se dobro oboroževali z uma svitlim mečem. Naš redar (policaj) še vedno najraje samo po nemški oznanuje. Prosimo gospode slovenske občinske odbornike, da store pri prihodnji občinski seji svojo dolžnost ter zahtevajo, da se oznanjujejo naše občinske zadeve tudi v slovenskem jeziku. Za župana v Ljutomeru je bil izvoljen dne 30. avgusta nemški notar gospod Tihurn, pa ne soglasno, kakor je lažnjivo poročala ,,/Tjagesposta.“ Slovenski odborniki (šest) so volili gospoda Fr. Seršena. Pri volitvi za svetovalce je Nemcem precej — „šepkalo“. kar pa „Tagesposta“ ni hotela poročati. Za cvensko dirko dne 7. in dne 8. septembra so na naših oglih saimonemški lepaki „(Herbstmeeting in Luttenberg.“ Saj sol vendar v - dirkalskem društvu zavedni Slovenci!? Ormoške novice. Jesen se nam bliža. To smo opazili v sredo, ko se je cela jata lastavic zbiraila nad našim mestecem na veliki hiši, odkoder nam je njih /žalostno čivkanje ihtelo v slovo. Odletele so v južne tople kraje, nas pa pustile nazaj, ker sojeno nam jse ostati, ter vstrajati v vednem boju na naši slovenski domači zemlji. Vinska trta. V ljutomerskih goricah se obeta letos kljub dosedanjemu slabemu vremenu še ugodna trgatev in primeroma dobra vinska ‘kapljica, ako nam mesec september svojega; do sedaj lepega lica ne spremeni. Grozdje je lepo dozorelo in že večinoma mehko. Želeti bi bilo, da bi, letos pridelali res kaj boljšega, kakor lani. Lanskega vina je še povsod dovolj na prodaj. Je pač malo kislo, posebno še ker np moremo pozabiti izvrstnega vina leta 1911, ki je marsikomu obtežilo noge in glavo ter Olajšalo žep. Bog dal, da dočakamo res dobro vinsko trgatev, katere se že toliko ljudi tako veseli. Promet. Pri nas se začenja življenje še le ko se nam bliža jesen. Naše Ormoške gorice vabijo tujce od vseh strani, posebno če je vreme lepo solnčno, kakor sedaj. Vsak dan vidimo in srečamo tuje ljudi, ki s potno palico v roki mahajo v naše lepe gorice. Pregledujejo svoje vinograde, ali se pa kot tujci zanimajo za naše krasne vinske nasade. Vračajo se navadno veselih obrazov, kar pove dovolj, da, se bližamo dobri vinski trgatvi. V našem mestu vidimo dan na, dan mladega, daleč okrog znahega človeka). - Hodi iz hiše v hišo, iz gostilne v gostilno, tukaj posluša, tam zopet nekaj poizveduje in popisuje vedno naprej, da se mu žepi polni raznih čalsopisov !ka,r šibijo. Študira z rešpe-irom v rokli, kako bi se dala. upeljati električna luč in elektriš voz, ki bi vozil po mestu gor in dol. Stekel si bo gotovo velike zasluge za blajgor nočnega reda in miru, uspešno raznašanje mestnjih novic in hvaležni mu bodo Še birgar.fi, ki se sedaj, ako redno in točno obiskujejo vse mestne gostilne, toliko — mučijo. Želimo torej res mnogo vspehaj ormoškemu Božjedaru. Drugi kraji. Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 7. septembra, .popoldne po večernicah, priredi izobraževalno društvo v stari šoli dve gledališki igri: ,„(Oh, ta Polona“ in „Čašica kave.“ Vabimo vse, ki ljubijo dobro in pošteno zabavo, da nas v obilnem . številu, počastijo. Vstopnina: sedeži 50 vinarjev, stojišča 20 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen za razširjenje društvene sobe. se preplačila prav hvaležno sprejmejo. Studenice. Na primiciji častitega gospoda no-vomašnika Jakoba Bobaka se je nabralo za Slovensko Stražo 62 K. Velika Nedelja. Orožniki so prijeli nekega uz-moviča. Prilastil si je imetje tujih ljudi, ali sreča pa mu ni bila mil|a. V spremstvu orožnika je uzmovič vse to premišljal in zdelo se mu je, da Še za njega ni prišel čas, slediti očesu postave tjekaj, kjer kuhajo in delijo ričet. Pobegnil je, kar so ga nesle noge, čez hribe, doline in visoke gore. Tudi verižica, ki jo je nosil na rokah, mu ni prijala več. .Pustil jc je v nekem hlevu za živinčeta,1 sam pa se veselil že zopet dobljene prostosti. Pa ne dolgo; »zopet ga je izsledilo oko postave. Ni se mu posrečilo več zbežali in se izogniti ričetu. Zadela ga, je usoda in zdaj ,pa čaka na sodbo. Konjice. Teden za tednom se vrše v našem o-kraju večji ali manjši požari; v par urah vpepeli o-genj s trudom nabrano imetje lin uniči srečo in bodočnost cele rodbine. V torek, okoli pol dveh zjutraj, je jela goreti hiša krojaškega mojstra gospoda Ignacija Bezovnika. Ogenj je vpepelil (hišo ^n blizu stoječe hleve gospoda Karola Weseuschogga. Le pridnemu delu požarne brambe in občinstva! se je. zahvaliti, da ogenj ni segel dalje. Skoda je zelo velika. A povedati pa je tudi treba, da so priprosti fantje in možje jako spretni pri gasilnem delu, ako jih sila in ljubezen do bližnjega primorata k temu. Dobro bi bilo, ko bi se krepki možje in mladeniči po okolicah z-brali v skupine, ter se organizirali kot priprosti pa marljivi požarniki, ki bi bili v danih slučajih takoj pri roki in bi izvršili vsaj prvo pomoči in opravili pripravljalna dela za strokovno požarno brambo. A tudi nekaj cevi in pa še kako priprosto brizgalno bi si lahko nabavile večje okolice. 'Na griče in v okoliška sela itak s težkimi pripravami ne morejo; pa če bi si požar izbral tudi svoje žrtve ravno ob cesti, je lahko vse v ognju, predno se dobi vprežna živina. Zato bi se naj požarna organizacija kolikor možno na široko razplela in segla v širše ljudske sloje. — Lahko bi se priredili tečaji v pouk, kako nastopati, pomagati pri gasilnem, delu. Sv. Trojica v Halozah. V nedeljo, dne 14. t. m., takoj po rani službi božji, se vrši v društvenih prostorih zanimiv poučni shodi Mladeniške zveze. Poučni shodi bodo od sedaj naprej redno vsako drugo nedeljo v mesecu. Člani, katoliška mladina, prijatelji in zaščitniki naše organizacije, pridite tokrat v mnogobrojnem številu! Sv. Peter na Medvedovem selu. Protialkoholno društvo wSveta vojska“ priredi v nedeljo, dne 7. septembra ob 3. uri popoldne velezanimivo poučno zborovanje, na kälterem bo govorila tajnica osrednjega društva „Sveta vojska“ v Mariboru, gospodična učiteljica Antonija Stupca. Vsi udje, posebno še vse žene in dekleta, domače in sosedne, — na veselo svidenje ! Letuš; (Smrtna kosa.) Dne 31. avgusta je vinula obče priljubljena, narodno ,zavedna, krščanska žena gospa Antonija Rovšnik. Mnogoštevilna udeležba pri pogrebu je pričala o njeni priljubljenosti. — Počivai v miru! Posavski mladeniči! Mladeniški shod za celo spodnje Posavje se vrši v nedeljo, dne 21. t. m., v Brežicah. Začnite že danes po vseh župnijah z vrlo agitacijo ! Skale. V nedeljo, dne 7. septembra, zjutraj ob pol 8. uri, se vrši shod J. S. Z. za rudarje v gostilne gospe Ane Jerič. Govorilo se bo o bratski skladnici. Poročal bo gospod državni poslanec dr. Karol Verstovšek. Delavci, pridite vsi! Sv. Križ na Murskem polju. Kmetijska podr. v Vučjivasi zboruje v nedeljo, dne 7. septembra, po rani sveti maši (ob osmi uri) v gostilni gospoda, A. Hauptmana pri Sv. Križu, popoldne ob drugi uri pa v šoli v Vučjivasi. Na obeh zborovanjih bo predaval na/lrevizor gospod Vladimir Pušenjak iz Maribora, o svetovnem denarnem trgu in njegovem vplivu na naše gospodarske in socijalne ralzmere. K o-bilni udeležbi vabi kmetovalce odbor kmetijske podružnice. Marenberg. Mladeniška'zveza ima v nedeljo, dne 14. septembra, pri podružnici sv. Janeza poučni sestanek. Latkovavas. Prostovoljno gasilno društvo priredi dne 7. septembra, ob tretji uri popoldne, veliko vrtno veselico na vrtu gospoda načelnika. CilenŠe* ka. Vsi prijatelji poštene zabave ste prisrčno vabljeni! — Odbor. Sv. Frančišek Ks. '-Ob priliki KonŠtarttinove slavnosti je nabral gospod Lužnik v veseli , družbi pri gosnodu Slatinšeku za Slovensko Stražo K 8.20. Hvala lepa. Sv. Križ pri Belih vodah. KonŠtantinova slana praznik povišanja svetega križa, dne 14. sept., tembra. V četrtek zvečer pozdravi romarje prečastiti gospod dekan Tvan Rotner. V petek in soboto sta po dve pridigi, ena, zjutraj, ena pa, zvečert. V nedieljo, na praznik povišanja, kvetega križat, dne 14. sept., je prvo sveto opravilo ob šestih, drugo slovesno ob desetih. Tudi v petek ob sedmih bo slovesno sveto opravilo. V soboto zvečer bo po .pridigi običajna rimska nrocesiia. V nedeljo nazadnje je procesija s pre-sv. Rešnjim telesom. Letos ie slaba letina in bo marsikdo premišljeval, kje bi vzel denar, da bi kupil potrebno obleko in perilo za svojo družino. Ni to lahka reč, posebno kjer je Številna obitelj, pa malo dohodkov. Da bo vsakdo lahko za malo denarja dobil veliko dobrega blaga, se priporoča, da se obrnete na Prvo slovensko spodnještajersko' r a z p o Š ü 1 j a I n o, J. N. Šoštarič v Mariboru, 'Gosposka ulica Št. 5. Pri omenjeni tvrdki dobite v veliki množini ostanke raznega, Blaga po neverjetno nizki ceni, na primer 20 metrov ostankov belega platna za K 8.—, 20 metrov platna posebno močnega 9.—, 20 metrov zelo finega K 11.—, ostanki druka, 20 metrov, močnega, K 8.60. 20 metrov posebno močnega K 10.—, 20 metrov zelo trpežnega K 12.—. Za iste cene se dobijo tudi drugi ostanki, kakor pisano platno (oksford), cajg, Ievantin, kanv brik, parhet itd. Ostanki so 'dolgi od 2—7 metrov. Naročila nad 20 K se dopošljejo franko. Horosko. Crna pri Prevaljah. V nedeljo, dne 7. septembra, se vrši pri nas shod J. S. Z. po drugem svetem opravilu. Na shodu poročata velečastiti gospod župnik Dobrovc in delavski organizator J. S. Z. g. V. Zajc iz Velenja. Delavci in delavke, vsi ta dajn na shod k Drofeniku! Spomlad se smehlja raz višav in svet gjavi cvetočo spomlad leta. Nobe* Iden čas pa za zdravje ni opasnejši, kakor ravno spomlad in krvava, potreba je, da se zavaruje pred prelilajenjem. Temu prideš v okom, če vzameš s sebo na sprehod Favsove pristne mineralne Sodenske pasli-lje. Škajljica stane le K 1.25; paizi pa na ime „Fay“ ter odklanjaj ponarejanja,. Na-dalnja znamenja: Uradno potrdilo župan- ____ stva Sodena ob T. na belem papirčku. Primorsko. Tujci v Gradežu se tako množe, da je bilo dne 2S. avgusta v seznamih letošnje sezone že krog 17.400 oseb. Seveda so mnogi teh tujcev že davno zopet odšli. Vendar pa (je očividno, da Gradež silno napreduje. Kralj potepuhov je klepar Karel Viravski iz Libohovic na Češkem. Tako se j,e imenoval sam v neki odi, ki jo je spesnil, da povelijci svojo , lastno o-sebo. Viravskemu resnega dela ni bilo nikoli mar in za to se je šel potepat. Klatil se je ..povsod, a vedno je pisal svoje vtise in dogodke, kakor drugi Maksim Gorki. Viravskega so sedaj zaprli v Trstu. Pri njem so j našli celo zalogo tujih izkazil, ki jih je rabil po potrebi. Velika tatvina. Iz Behetk poročajo: V petek po noči je prišel k tukajšnjem policijskem ravnateljstvu princ Sergius Uruso\1 v spremstvu tolmača. Princ je izjavil, da je bil na potu z Dunaja v Benetke okraden. V nekem dunajskem resta,vrantu se je seznanil z neko Mamo ter jo povabil,, naj ga spremi v Benetke, kar je tudi sprejela.. Ko sta bila pa med vožnjo sama v kupeju, mu je ponudila kozarček li-kerfia. Princ Urusov ga'je izpil, nakar je pa takoj zaspal ter se zbudil še le blizu Benetk. V svoje naj-večje začudenje je zapazil, da je izginila njegova lepa spremljevalka. Z njo pa je izginil tudi brilantni prstan v vrednosti 120.000 K, ki ga je imel v kovče-ku : nadalje zlata, z dragimi kamni vložena ura. in zlata verižica. ,Prstan je dal njegovemu dedu ruski car. Policija je takoj to sporočila, avstrijski varnostni oblasti. I Litijsko mlečno milo s konjičkom iz tovarne Bergnunna & Co, v Dećinu o ■ Labi je in ostane neprekosijivo v nčinkn zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mi re pogrešate To Depobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droterjah in parfumerijah itd Da si ohraaijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmanncva Ililijska krema „Msnera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev. 43 Razgled po svetu. Multe — prenašalke kužnih bolezni. Muha ni samo nadležen in gnusen mrčes, marveč tudi jako nevaren prenašalec kužnih bolezni. Saj je na prvi pogled jasno, da, če poseda muha okrog bolnika ali kjerkoli drugod, kjer imajo razni kužni bacili svojo zalego, ali so ondi slučajno raztreseni sel njenih nog "in druge dlakaste površine lahko prime cel roj bacilov, ki jih potem raztresa in pušča,, kamorkoli sede: na človeku, na jedilih, posodi itd. Pa ne samo to; dognalo se je marveč, da, muha bacile, kijih je s hrano vsrkala va-se, izločuje še žive in tudi na ta način tvori vedno nevarnost za okužeaije. Neki zdravnik," ki je deloval med gobavci v Novi jKaledo-niji, je po natančnih preiskal Vah dognal, da so ravno muhe najnevarnejše prenašalke te najstrašnejše bolezni na zemlji. Od ^delavca do vseučiliškega profesorja. Franc Haelka, sedaj profesor na politehniki v Tomsku, .je preje delal kot litograf v tovarni za pločevinasto embalažo v Jeni. Kasneje je obiskoval umetnoobrtno šolo v Barmenu in kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je spisal več del o ornamentiki in umetnem tisku, nakar je bil na isti gjkademiji (imenovan za asistenta.. Nadalnja njegova odlična dela na polju reprodukcijskega postopanja in umetnega tiska so dala povod, da je bil sedaj kot profesor poklican !na politehniko v Tomsku. Panamski prekop se dokončuje. V nedeljo se je razstrelil zadnji nasip na strani Tfihega oceana. A danes se je pa razstrelil zadnji nasip na strani Atlantskega oceana, tako da je'prekop sedaj že skozi in skozi poplavljen. Oficijelna otvoritev panamskega prekopa, ki je za svetovno trgovino epohalnega pomena, se bo vršila v letošnjem oktobru. 10.000 dolarjev za moralno opero. Iz Novega-Jorka javljajo, da je American Musical Club razpisal interesantno nagrado, ki ima namen, vspostaviti ravnotežje med odurnimi in po amerikajnskem okusu opolzkimi snovmi, ki navadno tvorijo jedro modernih oper. Klub je sklenil ustanoviti nagrado 10.000 dolarjev za o^ero, koje dejanje se ne bi pogrezalo v one slere, v katerih je doma pohujšanje in škandar loznost. , Cesta preko Amerike. Cesto preko cele Amerike nameravajo zgraditi a Roche« lajša in odstrani bolezni za dihalnih organih v rasmeroma. kratkem času. Se lahko uživa vzbuja tek in vpliva izborno na zdravje v obče. , Izvirni zavitek po K 4— se dobi v vseh lekarnah. Važen oglas „Slovenske Straže“! Čitajte! V današnjih težavnih razmerah Zi morete obogateti le s srečko! urška srečka je v to svrho prva m naj priporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov. ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker ig?a še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, kor znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dae 1. oktobra 1913! Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejmejo se marljivi setrndniki pod ugodnimi pogoji. Priporoča se Vam za nakup Rafael Salmič Celje Mar. dom to je največja in najcenejša razpošiljalnlca ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. Svetovna tvrdka. Ma tisoče zahval. Urar, očalar in zlatar pamo gyres Maribor Teeethofova cesta št. 39. Goričar $. Leskovšek, Celje Graška ulica 7 — podružnica Rotovška ulici 2. Spomladna in poletna sezona: N-krbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja In aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Laifipijufti, predmeti za šaljive pošte in srečolove. Solidno blago. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin Lastna zaibja Ijudsbošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge. Nizke cene. Tožna postrežba. Šimenci! Zavedajte se! Trgovina z molto in de-= žejnimi pridelki « i----------------------------r Glavna sl. zaloga In velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pr. Strang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in zn otro-— ške postelje Itd. — Tožna in solidno postrežba.-« Graško ulica štev. 21. 1 Ravnikar Celje T i I Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in —lakov.— = Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Točna in solidna postrežba. Vedno sveža žgana kava » ~ Na drobno in na debela! Zaloga rudninskih voda Odgovorni unuw: L»v. temperie. Zaloiuik in inl*iat*li: Kouurai »H trai»“. Tilk tukani, it. Cirila T Maribora.