..... """—^—™ P31,! PfylSwaa Največji slovenski dnevnik < v Z edin jenih državah > V«4>a za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily h: in the Unjted States :- f - Isso^ every day except Sundays and Legal Holidays. < 50,000 Readers > TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered m geeoad Claw Matter. September H, 1903, st the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Oongraa of Marcb 5. 187» TELEFON: S87C CORTLANDT NO. 273. — ŠTEV. 273. NEW YORK, TUESDAY. NOVEMBER 20, 1917. — TOREK, 2i>. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Nemčija in boljševiki. -ooo- CESAR JE IZJAVIL, DA SE NE MARA POGAJATI ZA MIR Z BOLJŠEVIKI. — BOLJŠEVIKI IMAJO O PORO 8AM0 PRI NEMŠKIH SOCJALISTIH. — A MERIKANCI V PETROGRADU SO NA VARNEM, TO DA POSLANIK JIM SVETUJJE, DA ODPOTUJEJO. -<>< M V- True translation flied with the postmaster at New York 011 Nov. 20, 1917, as reuulred by the Act of Oct. 6. 1917. Petrograd, 19. novembra. — Po nekaterih časopisih, ki so objavili to novico kot iz zanesljivega vira, je Nemčija odklonila pogajati se za mir z novo vojaško in delavsko vlado ter je v tem smislu odgovorila na tozadevno ponudbo. Zatrjuje se, da je <-e*ar Viljem naznanil v svoiom odgovoru. da se bo pogajal samo s postavnimi nasledniki carske vlade ali pa z izvoljenimi zastopniki. Z oziroin na to pravi Volja Naroda", da ima informacije, da si vojaška in delavska vlada, v slučaju, da se ji to ne posreči, pridrži pravico, da sklene rrrr na svojo roko, nakar Rusija zavzela nevtralno stališče, ako se bo vojna še nadaljevala. London, 19. novembra. — Po nekem poročilu iz Stock holma so boljševiki v Petrogradu poslali nemški socjali-r-tičui večini in manjšini bratske pozdrave. Ta poslanica, katero je izdalo "zunanje zastopstvo" boljševikov, vsebuje mnogo opomb o kapitalistih in izdajalcih proletarske stvari ter izjavlja, da je program bolite vi k«.v mir brez aneksi j in vojne odškodnine ter poživlja pruletarjat, da se povsod dvigne in naj napravi konec dolgemu klaqju. ♦ Ta poslanica nadaljuje: — Zunanje zastopstvo boljševikov je prijelo od francoskih, avstrijskih in nemških socjalističnili strank zagotovilo, da sme ruski proletariat računati na močno podporo. — Cela vrsta brzojavk, ki so danes prišle v London v/ J Vi 1'ograda, Moskve in Odese, pravi, da je živilski problem nenadoma poslal bolj težaven kot vprašanje o revoluciji in protirevuhiciii in ne samo v Petrogradu in Moskvi, temveč tudi na front L 1 Zdi se, kot da je pojav lakote mnogo več pripomogel k miru kot pa sila orožja. \a več krajih so boljševiki in meščanska stranka, pacifisti in vojaški kadeti, Kerenskijevi in Leninovi pristaši združili svoje moči proti skupnemu sovražniku — lakoti — v skupnem prizadevanju, da odpravijo nesrečo, ki pa mora neizogibno nastopit i vspričo žalostnega stanja in obširnega uničenja zalog. A' splošnem se lahko reče, da so bili boljševiki povsod zmagoviti. Neka brzojavka iz Moskve pravi: — Boji so trajali v mestu od 7. do 13. novembra in so končali s popolno zmago boljševikov. Izgube znašajo več tisoč in na lastnini povzročena škoda ie velika. Zdaj je Vbe mirno in po mestu vlada najlepši red. Poročila iz Petroirrada praviio. da so holiševiki po vsod zmagali, odkar je Kerenski izgiinl. Poročila tudi pravijo, da se že pričenja odpor proti boljševikom; toda kaže se v tako različnih oblikah, da je nemogoče povedati naprej, kako smer bodo vzeli. Brezžično poročilo iz Petrograda podaja običajno vest« da iz vojnega stana ni nikakih poročil. London, 19. novembra. — Vesti o nemirih prihajajo iz vseh delov Rusije. V Taškentu je bilo ubitih nad 500 V Permu so nemirneži naskočili tovarne in v več krajih v Sibiriji so izbruhnili pogromi. To se dogaja zaradi tega, ker zločinski elementi čutijo, da se proti njim ne bo vporabila nikaka sila, dokler narod sain ne vzame v roke postavo. Na Finskem preiskujejo ruski vojaki in finska rdeča garda hiše z živili. Po celi deželi je delo prenehalo. Diktator v Torneji je nek potnik za šivalne stroje ter je delegat za socjaliste iz Helsingforsa. Vsak tak diktator v mestu ima na svoji strani ruske vojake, da se pokaže tem večja avtoriteta njegovega stanu. Na Finskem zelo primanjkuje hrane, ker ni nikake-ta uvoza. Zaradi tega je bil poslan v skandinavske dežele zastopnik, da dobi pomoči Tega vsled brezpravnih razmer na Finskem ne more nobena skandinavska država poslati živeža. Med potniki, ki so v pondeljek prišli iz Finske, je bil tudi Kerenskijev privatni tajnik. Potoval je pod ponarejenim potnim listom kol angleški časnikar. Rekel je, da je Kerenski zbežal in ne ve, kam. Rekel je tudi. da so napačna vesti, ki pravijo, da se je vdeležil bojev tudi Kornilov, ki se ^e vedno nahaja v ječi. Washington, D. <'., 19. novembra. — V soboto je bil 1'etrograd miren. Tovarne in banke so odprle svoja vrata. Nameravani kompromis med boljševiki in manjševiki se ni vresničil. To je vsebina poročil, katera je prejel državni depart m en t od ameriškega j poslanika v Petrogradu. Pisana so bila ia in IT. novembra. Poslanik Francis pravi, da je priporočil, da naj vse s 1 L-: t v Li neprideljene ameriške žene in možje z otroci zapu- Preskrbelo se je vse, da odpotuje v dveh Z laške fronte. -ooo—— ITALJANI SO IZPRAZNILI ZAPADNI BREG REKE PIAVE IN SICER PO OSTREM BOJU Z AVSTRIJCI IN NEMCI. — POROČA SE O VELIKIH IZGUBAH AVSTRIJCEV PO ZNAMENITEM NASKOKU BER SALJEROV. — NIKAKE POMOČI ZA RANJENCE. -ooo- True translation filed with the post matter at New York on Nov. 20, 1&17, as required by the Act. of Oct. 8. 1917. AVSTRALSKE ČETE NA FRANCOSKI FRONTI. Zavezniki v Albaniji. Trut translation -ooo- filed with the postmaster at New York on Nov. as required by the Act of Oct. 6, 1917. 20, H»17, Glavni vojni stan v Korici v Albaniji, 19. novembra. — Glavni >ta>t generala 8alle se nahaja v "em mtstu na najzapadnejši točki levega krila armade v Orieutu. To ie lia mestu, kjer preneha dolga aiaeedonska fronta in sl- zveze z italjausko armado, ki je razvrščena do Albaniji do Jadranskega morja. Laško zasedenje Albanije je >eparaina operacija z separatno irmado. Mesto, kjer se družita obe armadi — armada na Orjentu, ki se ualiaja v Macedoniji in laška armada v Albaniji — je milj za-j*uiuo od tukaj, kjer stopita ob strani zadnje francosko in prvo aško taborišče; Francozi imennje-;o ta kraj Kinami-Selniea, Italjai* ;>a Ersek. Ker se nahaja Korica irecej v Albaniji, ima:o francoski zavezniki okoli 50 milj albanske . route, Lahi pa ostali del okoli 200 milj do Santa Qnaranto in Valone ib Jadranskem moi;u. Ako prideš v glavni stan v tem Koriea je skozi i 11 skozi albanska: ceste so polne Albancev v sli koviti noši. polni barv. To je trni" dom mnogih Albancev, ki -o bil* že v Združenih državah in so vpeljali nov duh. katerega so se navzeli v Ameriki. Poštar mi je povedal, da pride v>ako leto za eu irdljon frankov lenaruih nakaznic od Albancev h Amerike samo v to mesto. Ako se pride iz glavnega statu-generala Grosettija v Florini, na fronti pri Bitolju. 75 milj vzlioJm «>d tnkaj. se vidijo mwlrrae me tode, katere je porabila fraiu-oska armada z grad bo cest, mostov in predorov ter vseh drugih obeeval-nih sredstev. •Skozi stoletja je ta okolica ležala mrtva. Toda nenadoma je o-živela in velika vojaška eesta j bila narejena skozi deželo, do Ja drana. Ta cesta iz FLorine do Ko rice se vije čez 8000 čevljev viso ke *rore, visi ob skalah in nad prepadi, ki so globoki do tisoč cev mestu, se lahko prepričaš, da so }jev. Xo je čudovito delo stalne ražnik ni daleč. Velika ortodok-■ma cerkev sv. Jurija ima veliko uknjo, katero je napravila bombi, na strehi ravno nad oltarjem. Bombo so izstrelili Bolgari. Ta je se več drugih poškodovanih prostorov; v splošnem pa je mesto ostalo varno pred napadom, kajti zad-□ja zavezniška ofenziva je pognala Avstrijce in Bolgare 40 milj ->roti severu do treh velikih jezer, ki delijo Albanijo, Srbijo in Ma cedonijo. Glavni stan generala Šahe se nahaja v prejšnjem stanovanju arhi-mandrita, a!i pravoslavnega nadškofa. Tukaj vodi general vojne operacije na levem krilu orientske armade. General je pa tudi diplo mati. kajti draženje z laško arma- vrednosti, ne glede na to, kak izid bo imela vojna ; in nič še ni bilo sli sati o njem v tej vojni vihri. Ves domači albanski narod se je porabil za delo na tej eesti. Več milj na dolgo so albanske žene ir otroci tolkli kamenje, in ga kopičili, da so ga potem rabili na eesti Ženske so se smejale nezakriteg?. obraza in se tako razlikujejo or? turške žene v Macedoniji, kjer imajo obraz zakrit, da se vidijo sa m o oči. Ko se pride na kraj, kjer se pot zavije okoli Presbiškega jezera ki je 50 milj dolgo, se vidi glavni stan generala Tarčeva in ruske divizije na južnem bregu jezera. Albanija je še prava obljublje- do ima na svoji levici. To je tudi na dežela s svojimi velikimi hrasti dom Themistokleja, voditelja onih albanskih guerilnih čet. ki vladajo južni Albaniji z železno pestjo. Ta mož more biti za zaveznike velikega pomena in general Salle jih in deviško zemljo; toda zaostala, zelo zaostala v civilizaciji. "To je ohranilo pleme", je re kel nek francoski častnik, '"ti ino D'Annunzio se pogreša. Trti»- translation tiled with the potit master at New York on Nov. 20. 1^17. iS rtnull-«*! by the Act of Oct. 6, 1917. Rim, Italija, 19. novembra. — iabriele D'Annunzio, najslavnejši ^taljanski pesnik in pisatelj, .se. ka-.or pravijo današnja poročila, ni rni! s svojega poleta nad sovraž-linii postojankami v severni Ita i ji- rabi za vladanie nemirnega doma-šžje so veliki, ker še nimajo nika čega prebivalstva. kakih grehov civilizacije." Praari, da se ne boji, da bi se poslaništvu napravila kaka škoda, toda razmere so tako nestanovitne, da je mnenja, da je najbolje, da, ee le mogoče, Amerikanci odpotujejo. Dižavni department ima informacije, da se nahaja v tJetro;?radu do 200 Ameri kancev. Kabelsko poročilo od ameriškega konzula v Moskvi Maddin Summers-a pravi, da so bili 17. novembra vsi A-merikanci na varnem in da maksimalisti kontrolirajo mesto. Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci. -000- Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, ▼ Rusiji in Italiji. Kadrtr nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. HHjBH^MMMBkflktjc.' . - - mi ŠBlHV IVv ^KT Laški glavni stan v Severni Italiji, 18. novembra. — (Poročilo Ass. Press.) — Avstrijske čete, ki so si izsilile pot preko reke Piave, v bližini Zensona, smo potisnil« nazaj proti reki. Vse te čete so našle smrt v valovili, ali pa smo jih uničili z bajoneti in zajeli. Raditega ni ostal zdaj niti en sovražnik na zapad-Liem bregu te najbolj ogrožene bojne točke. Boj, ki se je vršil na tem mestu, je bil eden najbolj strašnih poglavij vojne a obenem najbolj slavnih. Posameznosti glede boja so zbrali očividci, Vi *nde-li strošno klanje v petek ponoči in včeraj zjutraj in ki so videli vstavljanje prodiranja sovražnika na celem zapad-nem bregu razen na par točkah ob gorski obali in ob se-. . . . . , vernem teku Piave. tov nad Kotor in Pnlj. — Z zad-; /a,,.lc aobiti zdravniška pomoč. njega poleta se ni vrnil. j Sovražnik je uporabil vse svoje sile. da pride na za- nadui breg reke, in Italjani so nasprotno uporabili vs-!om dveh ločenih prekoračenj v kratki razdalji pri Zen-son. Zatem so prekoračili reko v bližini Follina. Vspričo različnih o kol oš čin so zamogli prekoračiti ?*e-ko. Izbrali so si prostor, kjer se nahaja sipina sredi rek<\ ki jini je omogočila izkrcanje in razdelitev cele reke v dva toka. Obeijem pa so vprizorili Avstrijci in Neinti vse ;>o-: kusc, da se prikrije njih gibanje. To se je zgodilo nekako ob 5. popoldne in takoj nato ^e je posrečilo nemškim in avstrijskim četam priti preko ;'eke in sicer preko ozkih prehodov na zapadni breg. Tekom zadnjih deset čevljev so morali iti vojaki preko vode, ki jim je segala do pasov. V prvem presenetil nem napadu so pognali v be£ laške oddelke strojnih pušk ter se jih polastili. Zatem "so se Lahi umaknili v vas Fagare. Pri tej vasi se je .pričel resnični boj. kajti v tem času so se Lahi že združili ter se odpomogli od presenečenja. Borili so se kot levi. Bil je to boj moža proti mo?u po Cestah vasi, kjer ni bilo nikjer prostora za artilerijo ali otrojne puške. Lahi so uporabljali bajonete, ročne granate, nože in ročne torpede. Avstrijcem se je posrečilo zavzeti del mesta v bli/ini desnega brega reke, dočim so se nahajali Italjam na drugem delu mesta. Avstrijci so skušali obkoliti celo mesto ter so bili pri •em deloma uspešni na eni strani, dokler ni-?o laške baterije ^ severa dosegle cilja ter pričele obotre^'erati nl ee. Oddelek, ki so era zasedli Avstrijci, je bil prvi uničen in zatem so pričeli Lahi na tej strani mesta napredovati ter si izvojeyati svojo pot. Sovražnik se je sprva držal, zatem pa je pričel iskati kritja ter se končno vdal, kakorliitro so pričeli Italiani potiskati v mesto od reke naprej. Nekateri Avstrijci so skočili v vodo ter skušali dobiti pot nazaj. London, 19. novembra. — Laške Čete so se preneha-umikati ter so začele z močno proti ofenzivo proti avstrijskim in nemškim četam na planoti Asiago, v vzhodnem delu Trentina. Prva poročila naznanjajo o nekaterih uspehih, toda podrobnosti še niso znane. Avstroogrske čete so začele novo ofenzivo ob gorenjem teku reke Piave. na mestu, ki je oddaljeno kakih petdeset milj od Jadranskega morja. Čete so zavzele Quero ter se zdaj bore pet nnlj jugo-z a pa dno od tega mesta za Monte Tomba. Benetke, 19. novembra. — Beneške obrežne baterije so začele obstreljevati sovražnika ob izlivu reke Piave. Ponoči in podnevi se sliši v mestu grmenje topov. V soboto popoldne ob treh je plul nad mestom nek avstrijski aeroplau, ki pa ni metal bomb. Benteške baterije ga niso obstreljevale, toda ko je dospel nad Canal Grande, so italjanski torpedni čolni izstrelili nanj par strelov z velikim uspehom. Mesto ima zaenkrat še dovolj pitne vode, kljub temu so pa odločili, da bodo prerezali vse cevi, prihajajoče s severa. Eden največjih laških pesnikov in dramatistov, Gabriele D'Annuu-rio je bil eden najbolj drznih letalcev svojega naroda. Pridružil >e je laškemu letalnemu karu kot poročnik, kakorhitro je Italija sto lila v vojn« ter se je večkrat izkazal. V februarju 1916 ie bil na 'arno ranjen v svuje desno oko n v poročilu je bilo rečeno, da Jt sa tem očesu oslepel. Navzlic te mu se je zopet vrnil v službo ter 3 bil en mesec pozneje odlikovan ia svoje zaslugre kot zrakoplova »pazovalee. V svojih prvih poletih D'Annon-io ni metal bomb, tem\eČ je meal navdušene svoje pesmi, katere nas'ovil na Italjane pod avstrijsko vlado. Med letalci, ki so v ok-obru 1916 poleteli nad Kotor~ jt-tudi D'Annunzio. V tem pole-u se je tako skazal, da'je bil po išan v stotnika. Tedanji laški vr »ovni poveljnik general Cadorna e rekel D'Annunziu. ko mu je po elil odlikovanje, da je "z besedo n dejanjem postavil lep vzgled zp čete." D'Annunzio je' letel v velikem ! aproniju, ki je vodil preteklo poletje polete nad Fulj, avstrijsko vojno pristanišče. Pretekli meftec se je zopet vdeležil drugega pole ta nad Kotor in je bil zelo uspešen. — Kadar se ni bojeval, je D'Annunzio, ki je star 43 let, porabil vso svojo pesniško zgovornost v to, da je navduševal svoje ojake k večji višini patrijotizma. Papež se bo preselil na Špansko. Rim, Italija, 19. novembra. — V nekaterih krogih, posebno pa v Vatikanu, se zatrjuje, da se vrše pogajanja, da bi šel papež kot gost španskega kralja na Špansko. Alte. se bo to zgodilo, bo to posledica težav pri njegovem delovanju, katerega misli pričeti z ozirom na sedanjo vojno, dokler živi v državi, ki je v vojni, navzlic temu, da je laška vlada dala popolno jam stvo za njegovo svobodo in neodvisnost. To ni prvi slučaj, ko se je govorilo o možnosti, da bi papež zapustil Italijo. V konelave, v katerem je bil izbran za papoža Leon XIII. so bili vsi kardinali razun osmih - med temi tudi umrli kardinal .Hohenlohe, brat nemškega kanclerja princa Hohenlohe — za to, da bi šli iz Italije, da bi se izbral papež. Paria, Francija, 19. novembra. London, Anglija, 19. govern bra. Maršal Joffre je podaril otrokom Madridski poročevalec "Daily Te v sirotmskem zavodu za vojake, ki ftodin je umri Jegapha" poroča, da portugalski'so bili odlikovani a vojno kolajno, _ listi ki so prišli v Vigo, naznanja- 20 tisoč frangov. Puis, Francija, 19. novembra, jo, da so Združene države pričele i ... --^ M- Azori so utrjeni. True translation fll«d uitb the post master at New York on Nov. 20. 1917. as required by the Act. of Oct. 6. 1917. Joffre xa sirote. OliAS NARODA, 20. NOV. 1917. "GLAS NAPODA" (flffciin Daily.) ■ Owned »nrt puhn*h**1 h t tb# , SLOVENIO PUBLISHING COMPANT (a corporation.) mAVIC f>™rt4-pt LOTH« RENBT JB. Twinwr. Ple<* rtf HaxiiM nt t be "orporatinn a n<1 iddrew«« of ahov** <>ffir*ra; »i Corf lan d t fWongfe of Manhattan N>« York City, N. Y. Na t»i» trto velja M*t aa Ameriko i Za celo leto ca maato Npr York fftOO Id Canado.........................00 Za pol leta na meato New Tork.3.00 Za f*>i )*ta ........................................2.00 Za četrt leta rs me*to Ne^r York ISO I!a *etrt leta .................. yo Za !no*eini«tv« «a oelo leto...... 0 00 _NAttitlU" Hhaja vaek dan IzvaemSI ne«ieU ln pra>p1ko< "GLAS NARODA" ("Vqtc* of tke People") leaned erery 3.50.__ Advertisement an Hi «J»iwit r ,__ I>oplaI brea podpisa In oeebnoatl ae ne prinhfnjejo. Oeoar naj ae blagovoli pnftljatl po — Money Older. f*rl apresaembl kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi preJSnJe MvaUV* naznani, da hitreje na j < letno naslovnik*-__ Dopiaom ln poftlljatvam naredite ta naslov: "O L A S NARODA" . a* rv.r*i»n.tt St.. New Tnrk Hf* Telefon ■ 2S7« Cortland t. a Glas Naroda^. Vsakemu ameriškemu Slovencu je znano, da izhaja Naroda 25 l«*t. Za Amerikanskim Slovencem je bil prvi slovenski list, ki je bil tiskan v sloveiitskem jeziku \ Ameriki in ki je bil prvi javni znak slovenskega narodnega življenja v novi domovini. Iz malenkostnih in skromnih razmer se je povspel tekom rasa do višine, katere mu nihče ne more oporekati. S tem ne trdimo, da je bil list tekom vsega svojega časa dosledno dober in vpoštevanja vreden. Povspel se je na stališče dnevnika ter postal s tem ogledalo javnega mnenja Slovencev v Ameriki. StaliM-e, ki ga je zavzemal v prejšnjih letih ni mero-dajno za stališče, ki ga zavzema sedanje dni. Pihanje (»las Naroda v sedanjem času nima nikakega stika s pisanjem istega lista pred desetimi ali dvajsetimi l*ti. V tem oziru si lahko mislimo, kolike izpremembe v liaziianju in smeri pisanja so se izvršile pri gotovih ameriških listih, ki uživajo naravnost svetovno slavo. V tem slučaju pa ne gre za to. V naslednjem hočemo odbiti par bedastih in otročjih očitanj, katere je vrgel na naš naslov novorojeni "Slovenski Svet". Ta list očita Glasu Naroda, da si prisvaja prvenstvo med slovenskimi listi v Ameriki. Vse tozadevne pripombe so naravnost smešne, kajti * »las Naroda si ni nikdar prisvajal nikakega prvenstva, ;er ga ima sam posebi. in ker 11111 slovenski list. kot je "Slovenski Svet" niti do kolen ne seže. Vse to je njegovim gospodom znano in vsled tega ta nemima jeza. < i lede smeri pisanja pa ni sedanje uredništvo popolnoma nič odgovorno za pisanje lista pred leti. Smer pisanja je bila natančno ugotovljena in določena v pričetku vojne, in list se je te smeri držal popolnoma in z največjo doslednostjo. "Slovenski Svet" izjavlja, da je Glas Naroda po količini prvi list v Ameriki in da se ima to zahvaliti edinole trgovskemu podjetju na Cortlandt Streetu v New Yorku, da pa je po kakovosti daleč za mnogimi drugimi slovenskimi listi. Niti glede količine in tudi ne glede kakovosti se ne bomo prerekali s "Slovenskim Svetom", kajti iz vseh izvajanj tega lista gledata sebičnost in zavist, ki samo sebe obsojata. 17. London, Anglija. 1*9. novembra. Na bojnem polju je bila sovražna artilerija sinoči bolj živahna. Sinoči so warwiekshirske in škotske čete vprizorile uspešen napad na Greenland Hill, severno od Roeux in v bližini Monehv-le-preux. Pariz, Francija, 19. novembra Na desnem bresru Mozele so se ponoči nadaljevali artilerijski boji posebno še na fronti gozda pri Chaume. Sovražni napad na naše postojanke severovzhodno od hriba štv. 344 je bil brezuspešen. Drugi napad na naše postojanke jugovzhodno od Malameourt, na levem bregu reke, je bil tudi odbit z našim ognjem. Clemencauov kabinet. Tine translation filed with the post master at New York on Nov. 20, 1017, as required by the Act. of Oct. 6, 1917. Pariz, Francija. 19. novembra. Ministrski predsednik Clemeneeau in njegovi tovariši so se danas odločili, pod kakim programom bt Jo jutri stopili pred parlament. O programu se trdi, da je lakonicen ker ima samo 500 besed. Parlamentarni poročevalci so izjavili da bo kabinet dobil popolno zaupnico. True translation filed with the itost master at New York on No\ -t', K<17. aa requited by the Act. of Oct. tJ. 1517. Washington, D. C., 19. nov. — Podmorski čolni niso in ne bi>d<» lx polnili ktmečnejra upanja N, mči-je. Situacija je že pod kontrolo narodov, proti katerim ^o se rabili podmorski čolni. Dasiravno so še vedno nevarni trgovskim ladjam, -o še ž.» našli pripomočki, ki v velikem uspehu preprečijo uspeli podmorskih čolnov. To jc danes zagotovil mornariški tajnik Daniels. Tajnik je rekel, da je bilo pretekli mesec uničenih ve«- podmorskih čolnov, kot prej celo leto. Da-niels se ni hot H spustiti v podrobnosti, kako >e jt- izvršilo to uničevanje na debelo. Resnično. t .4Ju, ho neumnost im'd ljudstvom premagana, tedaj "e bo nikdo mogel masi iti od žuljev drugih. Ako si reven in govoriš resnico, imaš sovražnike. Ako pa bogat in lažeš, imaš prijatelje. Novice iz Clevelanda. da mi kupiš čevlje. Prav lepo se hodnjič kaj več. Zdaj Vai vse le-Ti zahvaljujem, kajti četudi so po pozdravimo jaz. tata, sestre in dragt, jih vseeno se lahko kupim, bratje, pa tudi oče in teta ter stric ker nisem še v taki niizeriji, ka- Frane Naznanim Ti tudi, da je umrl na Opčinah pri Trstu stric Nut Zušja. Tudi za strica Nutiča ne vemo, ali je živ, ali mrtev. Tudi Iz a Kairaravovo mamo ne vemo. kje je ker so iz Gorice odpeljali Uilnžbenci.poccatne železnice t™^^*,?^^110™ Ita* zahtevajo povišanje plače, za tri na uro in osem urno delo; .... - .za čezurno delo pa čas in pol. Ob- če kdo kaj ve za mojo enem pa zahtevajo, da se jim mora plača povišati s 1. majem 1918 še za dva eenta. \ MI VSI VEMO ijani prišli v Gorico. Le«po Te pro- ceflte sini, če pišeš komu v Avstriji, vprašaj, mamo ali pa aa strica Nuta. Za danes naj zadostuje, pa pri- kor sem bila enkrat. Kar ara in cela njegova Frančiška H. Io\em Ti, družuia ter teta Zušja in njena da nam gre pri v dobro. V tovar- družina. Z Iiogom! ni delajo tata, Štefanija, Tonin-ea, Milka in Pepe ter imajo še precej dober zaslužek. Samo draginja je velika, da se mora skoro ■ ■ - - , ■■ vse porabiti. Do sedaj smo imeli 5X1803181] JaCODUS G& US. od vlade vsak po am mx.uvaževam v svetovni kul-bi ji dali še več. ker mora skrbeti - V1; Neka-» nA«h ™tfakov P«\h za tri: za očeta, teto in hčerko.1h . wekoy ie vPlhral0 ceJo Povem Ti, da očetu ni stric nič »padnokulturniii panog; poslai iz Amerike že od Velike1 ud\ . nes m izbrisati noči. Tako čudnega človeka ni oafUJegOV'h ,men iz sret-'VUfi kultur-celem svetu, kakor je oče. Imeti ne-f®odoyBle- Lovska aezona za zajce se je odprla in med našimi ^jogri" se opaža živahno gibanje. Gorje ti zajčja smrt! Bandit je so napadli rojaka Antona Branisla na 61. cesti, ko se je vračal domov iz trgovine. Prav pred stanovanjem so ga prijeli in mu vzeli 247. Iz Mr. Permetove garaže na Norwood R'd. so hoteli tatovi odpeti jati avtomobil, pa so jih k sreči opazili stražniki in jih prepodili. da je vzrok bolečin v želodcu največkrat radi zob. Zakaj bi potem jemal na sto raznih zdravil za bolečine v želodcu T Dajte popraviti zobe in vaše boleč me v želodcu bodo prenehale. V našem slovenskem zobozdravniškem parlorju napolnimo zobe in naredimo vsa dela za zmerne cene in jamčimo. Izderemo zobe z plinom ali pa kakor hočete. Posebno pažnjo damo otrokom in nervoznim in preiščemo zobe brezplačno. Mi govorimo slovensko. Urad je odprt vsakdan od 8.30 zjutraj, do 9. ure zvečer. Ob nedeljib od 9. zjutraj do 5. ure popoldne. The UrSilOIN DBINT1STS 202 Smithfield Street, drugo nadstropje. Pittsburgh, Pa. Ne zgrešite naš aaslov. p Ne zgrešite nas aaslov. ^J Posebno naznanilo. Doktor Cowdrtek. naJreCU *pect*.U«t. J« prloMel ■ sobo) ▼ •troj« aa adra^jeeje bolnih mot in ton. Tukaj bo aadaUoml lati naCln adr&vtfenja. kakor cm Jo uporabljal ▼ najboijtlb mmkoh v EErropi Toto« to«B no računa alfi aa naavoto ln pr^Afie vaako bolno oaobo ■ X-ftorld braaplafino, ako ae pootl potom pri nJem »-HavltL Voeenc Je. kdo ln kako Vaa Je adra^tt. mM kako dolao ate «e bolni: pridite k tema TOllkema ApecUllata ln pokattt mm. -ka4 more ao Vae etorttt Ali imate tolodcui imata katarz hoče vsak dan dvakrat slanino in pol listra vina. Vsi morajo potrpeti. on pa noče.. Ako bi vciei, kako je Karolina suha; kar vstra šil bi se je, ako bi jo videL Tudi ona mora delati v tovarni. MisJhno, da bo v kratkem konec tega klanja, saj so prišli fe de Grgarjev. Bojim s»j da bomo morali vai m lakoto umreti. Kaj bo pa ae! Cu-kra dobivamo f»rav malo in ae počutim aelu BMnriao: ako motmL mi n mB£ nafc-ftTikn Am. imm fe Tak velmoi je bil naš rojak Jacobus Gallus. Rodil se je lesta 1550 na Kranjskem, domneva se. da v Ribnici. Njegovo pravo ime je bilo pa»č Jakob Petelin, pozneje so ga preveli v latinski Gallus, iz latinščine v nemški HandL Izobraževal se je v samostanski šoli v Žaticini, kakor je soditi po njegovih lastnih, poročilih v predgovorih svoja skladb. Nekako 14 do ie let star je prifcl na Nišge Avstrijsko. Leta 1574 je bil pevec v dvorni kapeli na Donaju. na JetrahT prt Je» Nečteto krt. bolečino In Prst odgrizel. Broni s lav Wizonerski je bil napaden na vogalu Fleet in vzhodne eah*. 59. ceste od dveh banditov. Vrgla sta £ra na tla in eden izmed njih mu je hotel zamašiti usta. Pri tem je pa prišel njegov prst preblizu ust napadenega in ta je, ne bodi len zagrabil in stisnil z zobmi, mu je takoj pol prsta odgriznil. Tolovaj je strašno zavpil in oba sta nato zbežala. Wizorniski je konec prsta sktfmo zavil v robec in ga-oddal policiji kot "corpus delicti". Policija čaka, kdaj bo prišel vprašat dotični bandit, ki je zgubil prst po svoji lastnini. kaftalj, aiaba MnCa, trtvmtno bolezni (M. Vasa priložnost. lik o, da vpratate aa evet veli kose Cpeel-aiieta. vae pra-lifie natanko t X-ItrkL Se nlkdo al nudil teke lepe prt. IIkm bolnim muikli ta Smkun v tem meetu. Nujno Vat poživljamo, da nao takoj vpraftat* aa ■vet. No takajta) odlaianje Je naver- ZA $MW.M X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO iN ZDRAVLJENJE A.KO STE BOLNI. Pridite takoj In postite ae natanko pretaaatl po tem ftpeetaltotn; potem koMi ^■Vtto pravo bolema in ako morete osdraveU NJesov uepek In dober «laa I Jo poaftadlca. veatae pretakava In ntenlk metod, katorib mm pootukujv v vaakem ela-fiaja. NJe«ovl rmaMfinl etrojl, katere Je nabral a vaeh delov aveta. tvorijo naj popol-n«|H ta aaJbakJH urad v tem muata Tukaj moreta najti mnogo findodelnlb atrojev, ^ U ansdiajo tvoj namen. 1» vae 4rosip lio/jA v Pru ali; S4letni Fmi Do-bele zad-| nja leta je nekoliko potihnil nje j i?o jari nem »Ki ogenj. l're»i»vee kot 30 leti je na nekem Hhodti gasilcev trdil, da bo prej tekla Ljub-lju:iM-a pron Vrhniki, k^or pr. dobi p< /urna brimba v Ljubljani *ioveu-Ki je/.ik. Vsi njegovi otrc ci -o eiia vzprojeni \ strogo r.< t; Uietn duhu. Po&arna bramba v Lj »bijmi p« kljub njegovi trti »vi i iia slovenski jezik in Ljub-Ijf t i lie tie toče proti Vrhniki. V'«* njfforo prtxadevaage je bilo r t..in. Itn so cHidni nekateri na- ljudje, ki hamo r MUtUtti vidijo t>dre4enj* naiega narodu. — 931etn| FVrdinand Engb'r. t**t kroji* *a Ksisermana. -- Oo*j>* Maiija Ow«. n jena Pkratw. — Se ti\i np- ;h nit Kranjskem in bi! povw-di na dobre a glasu. P&kojoik jo bij i arodnjak. — Tr;forka i\ . a (lo'jaike. — Zanobni uradni Ivp.n K ilvla. —- (»iumazi)ski r» nt. ij Anton strhof. — Nad-u tel j N ko Stanov nik, ki ie po-v al \ T tbre/jn. Ribnici Stari »--rr , ^rnartivni :»ri Kra-- - , . - Teltoui ene ure je urailt ljub'jarr-kegfa odvetnika \\>- /ids*r Vodnika« slo ve rt »»ki ifiikiNdfcvtt in le.po-ti "kritik (orvnjevale«-) Fran i. \4:i t i je fv tavil zelo ln<»rstt«i pi^nteljsivo no T «lraj.*o.*e- l r i ti »stavki; r»'eti ts*ga zanimivo L'wsponrfitwvco in podob t to y , iivo. v ho to aapnieino i , i't priredil za u*k po /eiji sainrga pokojnika naš doli j t u! turu i zgodovinar Tvan Prijatelj. V drugih krajih so umrli: Na Duuaju sloviti zobozdravnik A it in Pod-pe iiik, star 50 let, doma iz Jesenic. Pokojnik javnosti ni bil znan, a na tihem je podpiral mnogo narodnih društev. Bil je tudi predsednik C i ril-Metodove oodru/niee na Dunaju. Zadnje čase je opravljal težke operaeije v čeljustih ranjenih vojakov na i bergi vi kliniki na Dunaju. Zmlela ga je od napornega aela srčna kap. Ns Dunaju znini sloven&ki odvetnik Kloatent Se ž tin, ki je bil posebno zvest podpornik sloven-si m vtiokoiolcev na Dunaju. V Metliki S91etni lekarnar Kr. Wacha, po rodu Č£h. ki se je preselil pred leti na Nloveuska tla. Kremen it i slovanski značaj, ki ni stopi! na s»tran Nemem v tistem žalostnem itni za nas narod, ko je stopilo skoro vse. kar je iui"lo količkaj pod palcem, na nemško Hran. Domači cnsopiai tožijo, da se je poruš i c pokojnikom ziduji steber »Tare značajne Metlike. Slovensko zemljo je Ijobil pokojnik iz vsega srca. Imel je mnogo otrok, ki so vii lepo, v slovanskem duhu vzgojeni. V Now m tne*tu sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodila Ki-aut ki je bil vedno dober na-; rodnjak. V Ribniei pe-esktuik in trgovec Ivan Lovšin, star 7*1 let. Zneu je bil po ceh deželi kot marljiv in v esten mož. V Novem rr.« *tn hčerka irozdnr-jeve sdove 3Bhtna Justina k< r po dolgem bolehanju. V Za-breznici Jožef Zupan, letu i po-wtnik iz Spodnjo Z:d>brove Alojzij Perdan. ' Ivan Obersnel v Lokvi. [ V svoji rojstni vasi fetorje pri St-iani na Kntsu 471etni Ktotriik Fran Suia, ki se je živo zicuiur:sl za kratki vodovod ?n je obilo tozadevnih načrtov delo njegovih rok. V Zagorju m&uiki poduradniV* Anton Jan «tar 52 let, kakor pi-' sejo "na tragičen način". Podrobnosti nwo aane.^ Soproga PustojnČana Miroslava Ambrožača, Rozalija, rojena Gre 341etna Karolina roj. Deklerva, žena Kristijana Kanaka. Iiogoslovec Fran Pakii iz Rab-niee. Fant je bolehal dve leti. I Žena ribniškega trgovca Pavla Pirker, rojena Goedercr. I 1 V Kamniku sta umrla skoro istočasno zasebnik Mihael Milotti m njegova žena Marija; obesma j< bilo bliža 80 le*. Marija Grum. rojena Panduc. mati učitelja Kado Gruma iz Vipave. V Knežaku na Notranjskem Ivana Tomšič iz Bač št. 75. Žrtev vojne. Ifoletni četovodja Lojze Vidrih lz Begunj pri Cerknici na No-1 I tranjskeui je umrl za pega-1 ; stirn iegarjem. Njegov oče. ki se je tako trudil, da bi izučil svoje tri j sinove, je izgubd s tem svojega posledanjeira sina. Smrt na bo^ Airton Andreas iz Cerkelj cu* Dolenjskem je padel na italjau-ske-n bojišču. Milan Koderman, tin pisarniškega ravnatelja v Novem mestu, je padel na severnem bojišču. Smrt v ujetništvu. štabni narednik Ivan Szmida i Lz Dolskega pri Ljubljani je po kralki »niUepolni bolezni kot vojni ujetnik v bolnišnici Rudnja v : \'oliiLntji na Ruskem umrl. i Ogrske Slovence 1 jo /~ade!«i zapet narodna izguba, i 1 mrla sta dva zavedna narodnjaka: v Dolnji Letida\*i učitelj Jati* z Markovi, ki je služboval po t.i/nih krajih odrskih SlovTeneev feiih let. v CrraaijevB [»a žup-'nik li<*ltizMr Vugrieie. Nenavadna poroka >e je vršila v Pilštaigu na Spod. i S'ajerskeni. l*ois»čil se je namreč ' Vlatlimir Fir ko vie,, tsslaj vo^ni ujetnik v Sihiriji, z Marijo Ma-jer v K t >z jeni. Odsotnega ženina je zastopal notarski kandidat Anton h ljudje trgali slamo s sirth in krmili i njo sestradano /ivino. Bdeča detelja je podguila. Domači easojqsi so se pritoževali, da travniki polni krtin. Obletnica. Ivaa frošt, slovenski prsateij in učitelj, je praznoval tiho in , skromno v Touiišlju pri Igijt poleg i Ljubljane svojo oOletnieo. \ tioriei, malo pred nje (zasede-j njem .po Italjaiuh,. so praznoval, i v malem krogu Slovencev, kar j jih je se ostalo. 401etnico ?»mrti' |pr\ega narodnega boritelja gori škili Slovencev, Karala Lavriea. Mož je bil izredno delovit in čist značaj delovanj« za narod, a ne za .svojo osebno korist, ga je spravilo naposled v denarne tež ko"*e in v pre/sodnjo smrt r končal »i je nctttroenež življenje satu v hotelu pri Treh kraljih v Gori ei. Lavrie je ustanovitelj tudi pr ve eitadniee na iiorifteai, kar se je smatralo tedaj, ko ne slovenski jezik ne narod nista bila od nikogar prrpoznana, kot nekaj zelo tlrznega. Saj je eelo ustanovno pismo tolminske čitalnice napisano po slovenski in nemški! Nov Časopis. f'tsarska vlada maši Sloveneeoi usta v političnem življenju. Zato tem bolj se razvijajo Slovenci ta čas na kulturnem poJiju. Znani pi-sartelji in kritiki Fran Kodrič, An- nov list pod imenom "Časopis za slovenski jezik, književnost iii zgodo vino * V Petrogradu na Ruskem Izhaja nov ILvt pod imenom "Jugoslavija". List je tednik. Urejuje ga O. A. Mikš. Kot je videti, mora biti v Rusiji precej Slovencev. Naročnina znaša na leto 5 rubljev, za Ameriko 5 dolarjev. Vojnim ujetnikom, ki so brez sredstev, se pošilja list brezplačno. Naslov:1 "Jugoslavija", Polozova No. 28. kv. 54, Petrograd. Russia. "Ljubljanski Zvon", ta imjista-rejši slovenski leposlovni mesečnik (ustanovljcin letta 1831). je prešel v last novoustanovljene' Tiskovne zadruge, ki bo izdajala1 pod uredništvom Pavla Grošlja tudi poljudno pisani pru-odopisni I mesečnik. Zadruga bo izdala tudi zbrane Spise Jurčiča. Levstika,1 Erjavca in razen tega prevode vseh znamenitih slovanskih pisateljev. Živela slovenščina! Jadransko vprašanje zelo Zanima vse slovensko časopisje. ki posveča izredno pažnjo; ne samo vprašanju Goriee, ampak ravno tudi bodočnosti Trsta.j Vojna je odkrila \>*»j slovenski javnosti velikanski pomen, ki gaj inua za nas dostop do morja. Go-riea. in Trst sta za nas Slovence, vprašanje prve in življenske važ-i nosti in v mnogem oziru se lahko r«vc, da zavisi od končne rešitve tevpi vprašanja tudi vprašanje o biti ali ne biti slovauskeca naroda. Morda se nam to pot ne bo dalo uresničiti vseli nadih želj in1 potreb, ali eno je gotovo: dokler bomo sposobni boriti se za svojo Gorico in Trst, toliko časa se za' nas ni bati, kakorhitro pa bi od-' nehali s to borbo,'se lahko reče. da smo kot narod poginili. Borba /a pot k Jadranskemu morju je in ostane za vse čase silomar na-Aivljenske >»pOHobnosti. Ka\Tio' t tako je slovensko časopisje na-| taučno poučene* o delovanju Jugoslovanskega odbora v Londonu in o potovanju Paaiea v Petro-grad, nadalje o polemiki meti an-irleškiiui, iraneoskimi in italjan-^kuni čas -piši fjlede bodo»"*ega go- spodarstva na obali tega morja, o '•- uur pišejo naši domači listi po-1 sto cele »'-Janke. Razumljivo jej da zaradi stroge avstrijske eeu-I >i'-e naši listi ne morejo odkrito! povedati svojega omenja iu morajo hote ali nehote nekako pole-' | lnizirati z navedenimi faktorji, ali 1a polemika ima to veliko korist, da naši ljudje doma vseeno vse Izvedo, saj mnenje si napravi lahko vsak sam. da časopisju ni dovoljena odkrita beseda, to itak ^i dobro vedo. Tako je objavil Slovenec uvodnik pod naslovom "Jugoslovansko vprašajij«v\ kjer razmotriva pisatelj protipo ! ozn ost interesov Italije hi Srbije, so peča s pctovaaijem Pašiča po Evropi ter njegovim prebivanjem v Petrogradu, citirp. celo vrste iialjaiiskih. francoskih in bolgarskih listov o tem vprašanju in polemizira tudi iz Jugoslovanskim I odborom v Londonu, češ, da daje | on premalo garancije Slovencem, kajti uresničenje njegovega pro-' grama naj bi šlo edino na račun Slovencev. Slovenske a^piraeije ina Trst". T>od tem naslovom so ponatisnili razni nemški* -časopisi članek iz ljubljanskega "Slovenca", ki piše o Trstu kot o življenskem vprašanju tega mesta za vso go-s|w>darsko, politično in kulturno bodočnost Slovencev. Rad bi izvedel za svojega očeta GEORGE WALETICH. Nahajal se je vedno poprej v Milwaukee, Wis. Prosim, če kdo ve za njega, naj nu naznami, ali Jiaj se mi pa sam. javi, poročati mu imam nekaj zelo važnega.— j Private George Waletich, 308th Infantry, Co. K, Camp Upton,] Lang Island, New York, f (17-20—11) Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kdo ve za naslov mojega brata ANTONA BKRGAN, doma iz Bleskega vrha pri Višnji gori na Dolenjskem. On se nahaja že od leta 1914 v ruskem ujetništvu. Za vsako vest bom zelo hvaležen. — Joseph Ber-čan, 224 Dakota Ave., Youngs-town, Ohio, I". S. America. (17-20—11) SLO VEN8K0AMBKIKANBKI KOLEDAB bomo sačaU takoj raxpoiiljati ka korbitro dobimo potrebno dovojje- ■ nje. Bojake in naročnika prosimo,] Dr. Korošec o jngostoTanskili zahtevah. OOO-- 4 . "Budapesti Hii-lap" prinaša i*aagovor z državnim poslancem dr. Korošcem. List pravi uvodoma: — Ko sta potovala meseca septembra oba jugoslovanska apostola dr. Korošec in dr. Krfek v Zagreb in Sarajevo, da bi pridobila tamkašnje politične faktorje za idejo jdgoslovanske države, so poročali vladi blizu stoječi -isti o 'Korošcevem neuspehu'. | Mi pa smo smatrali položaj za resen in smo pokazali, da se nočemo po svoji stari navadi samo smehljati prizadevanju, ki je naperjeno proti nam. To mi je prišlo danes na misel, ko je predsednik državnozborskega Jugoslovanskega kluba razvijal svoj program in svoje nazore za *4 Budapest i Hirlap". Korošec je namreč v današnji seji (3. oktobra) imel razložiti program svoje stranke. Ker je pa to izostalo, sem smatral primerno, da stavim nanj nekoliko vprašanj o tem programu. Njegov odgovor podajam dobesedno — brez komentarja. Odgovor dosti jasno kaže jugoslovanska stremljenja, ki so naperjena proti teritorijalni integriteti Ogrske tako. kakor češke aspiracije in mi se tem prizadevanjem in »eni agitatorem ne smemo le posmehovati, kajti oni so s ijoložajem jako zadovoljni. Tudi Korošec je z rezultati zadovoljen in to je brezpogojno — pomembno. Xa vprašanja "Budapesti Hirlap" je odgovoril dr. Korošec: Mi želimo, da odločujoči faktorji avstro-ogrske monarhije izvedejo reaiiziranje naših stremljenj radevolje ustavnim potom, kajti samo na ta način je-mogoče ustvariti na Balkanu zadovoljive razmere in napraviti pot k res trajnemu miru. Razgrnitev dalmatinskega vprašanja po Wekerleju bo reaiiziranje naše ideje o ustanovitvi jugoslovanske države samo pospešila. Wekerle je imel prav, k oje zahteval združitev Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo, vendar pa se ima trojedino kraljevstvo, namreč Hrvatska, Slavonija in Dalmacija združiti ne pod krono sv. Stefaua, namreč skupno z ostalim jugoslovanskim ozemljem v jugoslovanski državi, ki naj se vstvari pod habsburškim žezlom. Upam, da lirvatsko-srbska koalicija, ki hoče održati uiTijo z Ogrsko, vsled vedno naraščajočih stremljenj po združenju in samostojnosti vseh jugoslovanskih narodov, bo prisiljena, da opusti sv|>je stališče. Kar se tiče naših v Zagrebu in Sarajevu dobljenih vtisov, morem reči, da moremo biti zadovoljni. Potoval sem tja, da proučim vsled jugoslovanske deklaracije provzročeno razpoloženje. Zadovoljen sem. ker sem opazil, da evolucija duš v zmislu naših stremljenj napreduje od dne do dne in duše pretvarja. Jugoslovanski poslanci ne morejo podpirati današnje avstrijske vlade, ker se drži centralistične misli in jo hoče omiliti samo z avtonomijo narodnosti. Med stališčem vlade in našim stališčem v deklaraciji 30. maja določenim zeva ogromno brezdno in ravno radi tega Jugoslovanski klub ne bo votiral zaupanja vladi z dovoljenjem proračuna. Kaka bo situacija v Avstriji v bližnji bodočnosti, v slučaju, da vlada ne dobi večine za proračun, ne vem in Jugoslovanska Katoi. Jednota Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251. Conemauffh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: -JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago. I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 48a JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, PL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PfcrLDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. (TOANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. _ FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn Val dopisi, tikajoči ae uradnih sadov, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pzf. •oibe pa na predsednika porotnega odbora. ^a osebna ali neuradna pisma od strani članov m ne hod* oabalo. Društveno glasilo: ,4G LAS NAROD A". tudi nočem prorokovati; prepričan pa sem o tem, da bi imela večino vlada, ki bi sprejela v svoj program rešitev jugoslovanskega, češkoslovaškega, poljskega in ukrajinskega problema, kakor si mi želimo njega rešitev. — Zastopnik 4'Budapesti Hirlapa" je pripomnil, da bi težko moglo priti v Avstriji do take vlade, kajti radi slovaških komitatov bi morala Ogrski najK^vedati vojno. Dr. Korošec je odgovoril, tla smatra vojno napoved za nepotrebno, ker Madžari se bodo prostovoljno odrekli vsemu in prijateljsko izpolnili napram njim postavljene zahteve, kajti drugega izhoda ne bo. To je — evolucija. Dostavil je, da pred pol letom se ni smelo niti sanjati o tem, da bi bili avstrijski Nemci pripravljeni, privoliti narodnostim avtonomijo. Ali kdo govori še danes o avtonomiji f. .. Obiščite me po preteku pol leta, potem bomo že videli. — Torej tekom pol leta! V resnici, ni nam pustil mnogo časa! — dostavlja 4'Budapesti Hirlap". Važno za vsakega. KADAR želite izroditi sa naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, gtvu itd. KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd. tel j a ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena n*™^«^ rabite VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljnbljenejži in najbolj razširjeni slovenski list na sveto. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo a oglaševanje. CENE SO 8LEDE0E: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 | Enkratpo iskanje dela stane................ faao Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota ! Enkratna objava senitne ponudbe, žalostinke Itd. stane ................................ $1.00 j ali kaj enakega stane.......... — _ _ _ $1.00 Enkratno iskanje delavcev stane ... —... „ M... $1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane____...$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. "GLAS NARODA". BI 82 CORTLANDT STREET. NEW YORK, N. Y. Rojaki, vpošterajte naše geslo, da na sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljivo ins tem va- 86 pwpricajo če je oglas v našem listu * j iii » . . - in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi stoparji, katerih ^ ^ £ Je vsepovsod dovolj. ročffih po ^ . ii .. . ■ Luterski ljudje -ooo—— Povest. — Spisal Janko Kersnik. (Nadaljevanje.) VIII. Trdtia sued nama vzdigujc se sten« \Z brezna globoo'ga do strmih nebes; Vendar ne vzdrza ielj skrivnih plamena* Da bi ae mo^el on švigniti čez. Prešereu. Bilo je skt.ro tri leta pozneje. Krasna pomlad, kakor je mofsoča le jx>d južnim nebom, se' je smehljala nad itirim Rimom. I*o ob-Ijud-niih cestah in prostorih jc bilo \ide*i runo«»o tujcev iz. se ver -n i krajev in ločiti je bilo lahko vsakega. kakor je to pov<*odi, od domačinov. Tudi slikarka iu kipar&ka raz I »tava je hila /e nekaj tednov odprta hi dobro obiskovana. Vdele-' /ilu >«• je iste leto« mnogo u«»t-nikov. zlamti mnogo novih imen. ju kazal zapisnik. j Imetnikom prijazen plemenit** je prepustil razstavi trejo palače ob t'oisu, in v njenih visokih sobanah je hilo videti dan za tine-j vmu vec domačega ni tujega od-Hčnetfu občinstva, ki je s skritim očesom sodilo ra»/Atavljeue kjfe iuj stike. Bilo je lukt-gu gurkega dopoldne, k»» je vstopil eleganten par. goN^NKt in go*! »a. ©'"-irtno tujea. v razstavne prostore. Ou visokora-sten. bledega, rumemka»tega obraza in že sivih las, ona srednje poatave, mlada in lopa Melanholična poteza preko nalahko stšs ! njenih usten je delala mlado, morda komaj dvajsetletno ženo —' zakaj to je bilo videti na prvi po g led — bolj zanimivo. In ^ nekaj drug.-ga je opozarjalo nanjo. Sla sta tako čadno/ tako mrzlo te ifa ona niti ne dotikala. Tudi govorila nista. Sla »ta )Hi sobanah, on malomarno gledaje sedaj to, -•►♦daj ono sliko, včasih pa malo dalje mudeč so pred eno Ai drugo. | Tudi ona j«* pozorno ogfadovn-la umotvore - a njeno oko je hite- , lo skorro v« dno le bolj po ljudeh okolo, po občinstvu, nuni. katerim se je sukalo tudi nuM»go umetnikov. Otter opazovalec bi bil *odil. da mlada dama nekoga išče. Pa aedaj je ztla zopet po podobah in v tem trenutku ji je obrise! o oko na mali, skoro neznatni' -liki. S top iila je za pol koraka bliže, a v tem se je stresnula, tako da se je i lirnil njen soprog, ki je ogledoval veliko Venero, k njej ter vprašal: ''O.ga, kaj ti je?" "O, «»ič. nič» vroče, tako zadali*] lo je tukaj V * Pa pojdiva ven!" reče ou ter! »»e obrne k vratom Ona ozre *e enkrat naglo po' podobi, ki jo je bila tako vzneuii-j rila, ter ponovi v mislih številko,' k. je bila prilepljena p«hI sliko.1 tiorpod vsega teeri ni bil zapazil. Zunaj je stopila tta veliko venčno al t eno ter ukazala mimo-gredočetno slugi prinesti kozarec vede. Njen soprog ae je vrnil v ru >*tavo v k .pat »ki oddelek. lllavtno j« izpila Uftga, sedaj pl Berf©\ a - zakaj ona je bila — kaHFfte m pottern! Ona gretr-na dva večera doma! Pri očetu prvi in na vrtu drugi, ko se je bila zgrudila nezavedna poleg slikarja. Na cesti, na Coreu je kričal prodajalec ter ponujal zgodnje sadje. Zveneli so ji ti glasovi na uho, a dozdevalo se ji je, da ji šumi le glas in klic po ušttsih: Via di Par-1 Maggiore! Via di Porta Mag-| giore! 'Tam jc namreč stanoval slikar Kosan.) Iu kam so ji šmiie zopet misli ? Tja daleč v Nemce, na Saksou--ko: l)a, tri dolga leta je prebila tam v zakonu z možem, ki ga je sovražila iu zaničevala, Kakov jc bil ta zakou! Soprog je hodil svojim potom, una svojim; todi. njegova pota so bila široka, njena ozka in trnjeva. Ljubeznivo nista govorila nikdar, in kadar jc hotel' biti Ijelezniv, se jc dozdeval« mladi ženi. da mu je le tpriležnicaj in da mu mora biti priležnica proti svoji volji. Oh, kako sra-j motno, kako bridko jc bilo to!. . . i I >trok nista knela. a zvesta mu je bila — temu moži: ki ga je zani-i eetvala! In zakaj mu je biia zve-j >t: ? K^r je bila zvesta iu ud am »neinu, ki ga je videla tedaj v krvi na tleh in o katerem vsa let=i lozdaj ni več besedice cula. O, Evestoba: In sedaj se. ji je zopet laielo, da kri>'i Lah «unaj na ce-J s»ti: "Via di Porta Maggiore! Via Ji Porta Maggiore!" In kako mehko, kako sladko ji je z venci ta glasi! Pa on! Kakov je on" ,)e še tak kot nekdaj ? Ali še misli nanjo ? Ozrla se je na uro na nasprotni steni; kazala jc že skoro dve. Bcrg je vstal in odšla sta v s\o-)e zgornje sobe. Ona je vedela, ia soprog popoldne ne ostaja do-' tna. kam hodi. to je ni brigalo; ona se je vozila v tem mnogokrat! sama po mestu. Storila je to samovoljno, kadar se ji je zljubrlo.' d naznanjala toga ni nikdar prej »vujemu soprogu. Danes pa je vendar postala še ined vrati v svojo sobo ter se ohr-nila k Bergu rekoč: *"Jaz pojdem uiordj^ zopet v razstavo." 4* Dobro", meni on; * 'z. večer a»e vidiva torej tukaj. Jaz prideta, no-joj morda malo pozneje domov.*' Ko je pa zaprl vrata za seboj, je postal sredi sobe ter dejal polglasno: "trudno! V razstavo! In temu mri to pravi? Tako ra*trese aa, raixnialjena je danes!" Pa druge misli so mu šinile vi glavo. Zunaj pred mestom v vili j Vanuzzi so ga čakali stari znanci,, prijatelji, ter opera in gledališč** sta bila tudi zastopana. Jel se je odpravljati, da pojde tja. Ravnal je |»očasi, zakaj njegov ■diod z znanci jc bil .odločen pozno na popoldne. Cul j** v tem. da se je opravljala tudi Olga v sosedni sobi; vrata tja hila zaprta. Trajate je kotna j dobre četrt ure, pa je odšla že njegova soproga, ne da bi se bila pri njem poslovila.! čeravno to med njima ni bila navada, osupnilo ga je vecid&r zopet i sam ni vedel, zakaj, a nekaj mu je sililo r prsi in v glaro ka kor ljubosumnja. Nasmehnil izproa po stari navadi ter si zapa-lil svojo kratko pipico. Opravljen je bid ue. a mudilo se mu Še ni ven. Hodfl je večkrat k oksiu ter gledal po Corsu; naenkrat pa g*re k vratom sosednje sobe in, malo poraudšvši se pred njimi, jih od- GtJU3 NAHODA, 20. NOV. 1917 osebna postaurica nsde. > . \Vs Zdim. d« me pozna vnki moZin V\\; vub Žena v tej drffK. katera topi na \S bolezni. Zflim, -la ma poznajo ni kot prijatelj*—da vedo kdo aem jaz kaj aem •Con I v pretekloati in Ica} aedaj. Moji alika vam lahko »pričuje, da aem aa-vel v medicinaki pralni, katero »rim te dolso vrsto let; moji lasje ao danes sneio-beli po dolgih letih kudiruje, raziakavanja in dela Skrbno aem prouči! in amaliziral vae tiate stare, kronične in globoko vkor-jeni njene bolezni, ki aa tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo dmph zdravnikov te površno Tinny, /^elim. da mi vaak bolan isnllri in vaak« bolna ienaka napa avoje trfkoča in tajnnali; vaakemu bom dal pokey nasvet, ker Selim, da aem s vsakim dober prijatelj. Piiite po arepla£&o knjižic©, katero vam nudim, in črtajte mojo ■ ŽELODČNE ■bolezni J^^H okorela yetra, žnlčnica, zapeka, alata žgm, reroati- J sem, katar, naduha in fnrlrriyoialne bolezni area I ae lahko vspeino zdravijo privatno na doaM in M I majhnimi slivislfi I Želimo. da se seznanite z našim znastvenin nači- I nom zdravljenja na domu mno^h akutnih in kroničnih I J^^^^^m bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bclesti. kakor 9 nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože, otekle, zažgane; H bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obne- 9 Ik, n^ogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in B nfc zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih ■ Vmiivn bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe. I Zdravniška knjižica, katera šteje I — 96 strani, zastonj. I Pilite Se danes po to knjižico in u njej boste nalH enostavna I fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga H ^vS1 aH znanosti in vsebuje informacije in nasvete, Id bi jih moral znati B ^^ Vsa^ molki in vsaka ierska. Ako torej hočete znati, kako bi do- fl * bili nazaj svoje staro zdravje in moč. piiite takoj po tO lweH M^k plačno knjižico in zvedeli boste, luij je potrebeio «jede te ali I - ji 1 one bolezni. Nepoeiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in ■ naslov na spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakSna teč- K vredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravfu. in H črpaj te iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste* na *rm vi B trpite in kako se more vaSa teikoča obvladati. H Kupon za brezplačno knjižico I Zapište vaše popolno ime in naslov, iz režite in pošljite nam ie dam, I Dr. J. Russell Price Co, I 3 1150 Madison ft Cliotoa Sts.. Cbioafto, III* I Gospodje; Prosim. poApte mi takoj vaio sdnvaUko »"ftlTT papakMSM I zaaSool in poftniwe prosto. B Ste*, ia alica ali Bas________________________________________________________I jrori iii doli od ogledala do mize sredi sobe, kjer je ležalo vtie križem. karkoli more potrebovati dama zh svojo toaleto. Malomarno je postal tu ter, kakor bi se sramoval, da stikuje po tuji sobi, se obrnil zopet k vratom. Kar ugleda na tleh pred seboj poleg našlo-1 njaea listič papirja. Mehanično, a ne radovedno se skloni ter ga po-' bere. "Via di Porta Maggiore, časa Ciriliiiiati", bere polglasno. Roka se mu je pri tem malo »tresnila. j .Stopil je naglo v svojo sobo na-i /.aj in tu še enkrat preeital one besede. j ""Kaj pomeni to? Znancev nima j — in to, to je moška pisava!*' j Pri tem potegne naglo uro, in; pozvoni vsi s'ugi, reče odločno sam' pri sebi: " Časa imam še dovolj; hočemo videti, kaj je s tem papirjem/* Kmalu potem je odšel iz hotela ter krenil s slugo, ki mu je kazal pot, preko Corsa na južno stran mesta. Voza ni hotel. (Dalje prihodnjič). Ustnica uredništva. A. Š, Cleveland, O. — Kdo rma samo prvi državljanski papir, še ni ameriški državljan. P. B., Cleveland, O. — Ako ni--nu> priobčili Vašega dopisa, to pomeni, d:t ni bil primeren za list. Ni vse dobro, kar kdo napiše in marsikaj se mora zavreči. Zaradi te^a pa se ne smete hudovati in napišite še kak dopis. Ako bo do-ga bomo drage volje priobčili. — Akotudi ste bili pri prvem naboru (zavrženi, morate vseeno še enkrat iti k naboru, kajti to je vladni odlok. Ako idste sposobni, Vas bodo še enkrat zavrnili. J. K., Camp Fnnston, Kaos. — Koledar Vam bomo poslali, kakor hitro dobimo od cenzorja dovoljenje. I. G., Delmont, Pa. — Ako hočete iskati koga v našem listu, staue trikratna objava $1. — V Av-trijo ne morete pio iti ^ nami. Kaj se j t- potem /, njimi zgodilo, mi ni znano, ker so jili še tisti dan odpeljali drugam. To dokazuje, da morajo tudi delavci v teh časih biti malo bolj previdni, posebno v takih krajih, kjer so vojaki. Iv..r se tiec življenja pri armadi, sem popolnoma zadovoljen, ker Stri« Sam ne puMi. da bi bil | njegov vojak gladeu ali pa raztrgan. Dobili smo fino zintsko obleko za trikrat preobleči ter rokavice in sploh vse. kar ]>otrebuje-nio. Prostega čas^a imamo preveč in ke-r sem v tej okoilici sam Slovenec. bi želel, da bi s«- slovenski vojaki sestali kje v sredini campe in ^a]»eii kako lep«» slovensko pe sem; saj dolgo ne bomo tukaj ker kzvežbani vojaki jm^osto od-( hajajo. ni pa nam znano. kam. ! Pozdravim vse slovenske voja ko v službi Strica Sama iu roja ke v Sharonu. Pa., posebno pi moje sestre in svake, lu so nekje v okolici Prttsburglia, Pa., njilio vi naslovi pa mi niso znan L Joe Gasper. "Wagon Company, :303th Ammunition Train, <'aiiiu l.ee, Va Lov na jelene. Iz Ely, Minn., se poroča: Dm 10. novembra se je pričela sezij< za lov na jelene. Izdanih bil< mnogo lovskih licens. Lov na riv ie race se je končal, ki-r so jezer« že pod ledeno skorjo. Mir v šestih mesecih? Senator Združenih držav F. G Newlaiids je imel pred kratkin pri neki slavnosti v San Francis co. ' 'al., govor, v katerem je izra zil mnenje, da bo konec vojne v < mesecih ter da je prepričan, ds bodo sledile sedanji vojni še novi grozo v i tej ae vojne, ako ne bo sili Nemčije v tem časn zdrobljena ker ne bo noben narod hotel živet nod nemškim jarmom iu ker b( Nemčiia rvirala svetovno trgovi no velikih držav. Slovensko Amerikanski KODED AR ||ZA L|ETO 191S ^^ ft " Basen koledarskega dela ima Se sledečo vsebino: ^) jjfjsz Pesem. Nemški napadi s plinom. Pesem jetnikov. Važen zgodovinski dokument. Živali in aeroplani. Kozaki in njih vojska. Popolen pregled svetovne vojne. Ruska revolucija. Litvinski kmetje. Praznik v Petelinji vasi. Program ruske socijalistične stranke. Nevidna poslanica. Prag. Aforizmi. Buchara. Problem Alzacije-Lotarinške. Normalni potek ruske revolucije. Čudne pogrebne določbe. Ukradeno pismo. Busija. Album. Bed. Nemški cilji in Busija. Krščanska svatba pri Kafrih, Veliki dobitek. Padec rodbine Bomanovcev. Večni koledar. Bazno o otrocih. Prednost brzojava. Petelinji boji. Doživljaj francoskega žurnalista. qj ^ — ^Nekaj za gospodinje. Venizelos. 018116 OOC. Šala. O postanku koledarja. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 COBTLANDT STREET, NEW TOBX CITY, N. 7. ML^ v - ^^ . " '...... ~ ' ' GLAS NARODA, 20. NOV. 1917. Jan Marija Plojhar. (Nadaljevanje). V. Katarina, je &iala pri oknu, ko se je pripeljala jfoispa. Giovanni-1 na. Presenečena ji je hitela po slopnjicah naproti in je prišla pred j Join, ko »e je boječa Nina s po-, močjo gospada Plojharja počasno upravljala z voza. Katarin« jo je z veseljem po-1 zdravila in je tudi mlademu možu. podala roko; sprejala je oba, ka-' kor bi bila oba njena mila gosta. Niti ni zapazila, kako je govorila, k njim brez zadrege, skoraj tako zaupno kakor z Nino. Ko jih je povabila v liiso. je pritekla Suntarella; njen obraz, \edno nekoliko podoben antični, j tragični uia»ki, je kazal danes vse, znake najhujše obupnosti. "Ravtio pred kosilom pridete*',' ne da bi kaj pozdravila. *'in na dan, ko hkoraj ničesar nimamo do-1 ma. S čira naj potolažim vaš( glad?" In je poizkusila zaškripati z zobmi. "Tako sem lačna". je odgovorila gospa Nina z usinevorn, *'da mi bo dišal i suhi kruli kakor pa < štete, in tega venda rnimateT" "In za vas, gospod, tudi ničesar nisva pripravili z Angiolino", se j"r in obenem na svojo raaiotft slikarskih fol. o katerih p« ««»aja * a Ceiki spisal Julij Zeyer, Rondinellija", je čez hip odgovoril Jan Marija. "V&ak to pravi", je zaploskala gospa Giovannina z rokama, vesela kakor šolarica. Katarina se je molče čudna, odkod ta njena radost. Nina sama ni prav vedela, zakaj je takšne židane volje, le slutila je izdaleč, da postaja nehote posrednica med tema čudovitima plahima, velikima otrokoma. Jima li prinese to, kar posreduje, korist ali ne, o tem ni imela časa premišljevati. Sicer pa je bila žena in Lahinja. torej dvakat pripravlje na, pihati do tlečih isker ljubezen da vzplamti v polnem plamenu Smejati se je morala, ko je gledala u> dvojico. "O sveta preprostost *, >i je šepetala, "menita, da vaju nisem izpregledala ? Le od-vračajta poglede drug od drugega, kolikor hočeta, m se smejajta meni nič tebi nič, jaz pa le vem!'' Gospod Plojhar se je bil v tem zagledal v harfo poleg glasovirja "Koiiteaa", je vprašal, — "ali igrale na tem skoraj svetem na-stroju?" "Žalibog, ne igram", je odgo vodila Katarina. "Skoda, da je pri šla harfa tako iz mode. Sicer b* me bili v samostanu gotovo naučili, igrati nanjo. To je orodje inoj<* rajne matere. Prekrasno je umela igrati na njem." Malce otožna je obmalknila, kakor bi se bila izgubila za hip v spominih. Potem je pristavila: — "Pri vas doma je menda harfa bol." v navadi nego tukaj 1 Moja mat' se je v Pragi naučila te igre." Tudi pri nas že malo igrajo na njo", je kratko odgovoril Jan Ma- bode tako zelo v oči, da lahko pregledam ono njih slabo stran. In ali se ne bodo slike naših vrstnikom in prizna ki naših legend zdeli zanamcem prav ta ko čudni kakoi nam ta dediščina prednikov!" "Soglašam", je rekel Jan Marija z glasom popolnega prepričanja. ki ni bilo hlinjeno. "Svoj čas se bodo baš tako posmeliovali 'naturalizmu' kakor se danes 'roman-tizmu ". Toda za to nam ne gre se Jaj." Obmolknila sta. Cez trenotek je za če'a Katarina pripovedovati: "Moja mati, tedaj še napol o-trok, se je učila igrati na harfo v lobi. ki je bila mnogo sentimeu-talnejša. mnogo romatičnejša, negro je današnja. Učila se je Osianu na ljubi, ki ga je že poznala in o bože vala. To je bilo v Pragi____ Menim, da tudi nad tem mestom blodijo mejrle in sence kakor nad višinami škotskih gor. Vsaj ta vtisk so ini povzročali vsi popisi. Predstavljam si, da je tam stolpov !n gradov brez števila, da se tam temna, velika reka vali pod velikanskim mostom, da buči in se peli. Na ograjah tega mostu stoje kakor prikazni ogromne sohe. — Krog mesta so sami temni lesovi in visoke gore. Jeseni pošastno -azsaja veter, po praznih ulicah in ilaši trope ptic iz polodprtih, pu->ti hpalae, postavljenih na teraso- • itih vrtovih, ki se dvigajo po strnili skalah, visokp, visoko — ah. • i se smejete!" "Ne morem drugače", je rekel "Opisujete mi scenerijo iz kakšne limske pravljice in —", "Ne rušite torej moje iluzije!" j j bila še napol otrok — v staro-dtvni kočinji. In veste odkod? S svojega prvega plesa! Pa ta ples ie je vršil najbrž poleti, ker plesa-o se je baje na nekem velikem •azsvetljenem vrtu, in v odprti konji se je peljala domov. Peljali sta »e ona iu njena mati, po onem dol-rem mostu, in mati mi je pravila laje voda takrat pod njim tako -"uniela ter ji pričinila tako stra- šeč krat, tudi še tukaj v laldu, slišala v sanjah. San Ca- nja, ker se je njegov pogled ujel je živahno vzkliknila. "Pustite mi na minaturi. naslikani na ploščici mojo Prago 1" lonove kosti. Visela je na steni "Nu, da — vi slikate povsem poleg harfe. Predstavljala je než-1 resnično", je rekel Jan Marija, no', sanjavo in zanimivo ženske o-, "Ne pripovedujem prav", jt bličje. Oči so bile prav tiste kakor vzkliknila. "Ne bila bi vam še pri Katarini. Lasje so bili čudno >mela praviti, da se je moja mati staromodno prihrani, in ta priče- učila na harfo. To bi moralo priti >ka je pridajala tako kakor za.sta pozne je na vrsto. Pozabite to!" reli kroi obleke sličici nekaj na "St> je že zgodilo, kontesa." prošlc dobe spomiujajočega, nekaj, "Hvala", mu je prikimala z gra elegicnega. Nehote je začutil gl 4 ij0 premilega otročiča. "Kje smo njenost. j torej* Da, v tej mračni Pragi. — "Kako simpatičen..sladek, poe-; Predstavite si sedaj nad tem me-tičen je ta obraz!'' je rekel tiho in stom orjakov in senc noč najtem-toplo in v sanjavih njegovih očeh nejše sinjine, poLo zvezd. Mislim, je bilo toliko nežne simpatije, to da so tam zvezde bolj meglene liko sanjarske poezije, ko jih je o toda tem večje nego pri nas, manj brr.il h Katarini, da je ta nevede iasne, toda skrivnostnejše." vstala ter se mu približala, kakor "Uganila ste", ji je povsem re-bi se mu hotela zahvaliti. siio prikimal, kakor bi temu ver- "Moja mati je, ko je bila še mla-; jel. da deklica", je rekla istotako tiho i "V takšni noči se je peljala ne-iu gin jeno. I koč moja mati — zapomnite si, de "Zelo podobna ste ji, kontesa", je dejal Jan Marija in oblila ga jr lahna rdečica, spomnil se je nam reč, da je občudoval pravzapra-v njeno podobo. Ali se to ni podoba lo banalnemu priklonu? Poizkusi je naglo zatreti ta vtisk. "To s< pravi, samo deloma", se je popra il. "Izraz obličja je drugačen Na vašem ni te melanholije —" Obmolknil je, stesnilo se mu je zdelo se mu je, da se s primerjanjem zapleta čimdalje bol,j nahajal se je v stiski. No Katarina ni kazala, da bi bi 'a to opazila, in sama ni čutila najmanjše zadrege. "O. to melanholijo je povzroči Ia prava legeuda, zares žalostna" je rekla mirno in z zasenčenim n smevom, kakor pri spominu na nekaj davno minulega, tako davno minulega, da se to zdi že bolj pravljica nejjo kaj drugega. "A. kontesa, povejte mi jo!" j* prosil z izrazom detinske, povsem nezavestne zaupljivosti v teh siv-kastih očeh, o katrih je tako pogosto sanjala Katarina. Dobrotljivo se je posuiejala in lahno nagnila glavo, kakor bi obetala. "O inamma mia!" je vzkliknila gin jena in s pravo italijansko ži vahnoftt jo je snela s stene m in tatu ro in jo skoraj strastno pritisnil«, k ustnicam. Ali je s tem proaila ono drago senco odpuščanja, ker je hotelr pripovedovati njeno zgodovino! Težko bi bila odgovorila na to vpraianje. Sedla je na stolček pred odprtim glasovirjem, podržala trenotek sli čieo v obeh rokah, potem jo je spustila v naročje. "O, resnično\ je rekla, "ali se mi ne posmejete, če bo ta legend« nekoliko sentimentalno in roman tiftno pobarvana? Ž njo je tako z nošami na tistih starih rot* Ali ste COPVMNT H A« Kit 4 CWIMC W*«H. dolores cecilia bonnillas, hči mehiškega posl. v 2dr. državah. v sličico in obmolknila; izraz njenega obraza je bil sanjav. Jau Marija je molčal, ni je hotel motiti. Čez kratko je nadaljevala: "Oni mladi mož je bil godbenik in usoda, ki tako silno vpliva na življenje, ga je privedla v doin roditeljev moje matere, ko so za njo iskali učitelja za harfo. Mlada Člo veka sta se namah spoznala. Ni vam treba praviti, da sta se ljubila. In kako nežno 1 Kar po osian-sko! Tudi imenovala ga je 'Rino* in on njo 'Minnua", čeprav je bilo njeno ime Ana in njegovo — končalo se je na zlog 4lav", podobno kakor 'Venceslav', pa ni bilo to. Pozabila sem že.*' "In konec vaše legende?" "Žalosten!" je rekla. "Najprej so branili roditelji. Potem m> dovolili, toda kratko pred zaroko je umri oni mladi mož. Moja mati je dolgo žalovala po njem. Moj oče je poznal vso to prigodbo. Seznanil se je z materjo v Milanu, kamor so jo poslali roditelji, da bi v daljavi laže pozabila. Popolnoma pa onega ni pozabila nikdar. Zve-j sto je hranila spomin te prve Iju- njesra samo eno besedo, besedo iz te pesmi: 4ruže\" Katarina je izgovorila "rudže\ Najrajši bi jo bil objel. Glasilo se je to tuje, toda gladko in so norno, in vsa mikavnost njenega globokega glasu se je zibala v po daljšanem "u" te besede. Zdelo se mu je, da diha z njenih ustnic vonjavo cvetice, ki jo je imenovala. "Ah, kakšne želje in spomine budite v meni!" je rekel sanjavo. "Se sanjati nisem mogel, da zasli-šini tukaj v globoki samoti rimske kampanje toliko o svoji Pragi, o svoji domovini. I na kakšen poetičen način." "O svoji Pragi pravite? Bojim se. da ste o njej slišali malo, toda preveč o moji Pragi, o onem fan-tastnem mestu, ki biva, sodeč po vsem, posebno pa po vašem skeptičnem nasmehu, samo v moji do-mišljiji." (Dalje nrihodnjič.) naznanilo in zahvala. sorodnikom, prijateljem ter naznanjava žalostno se je dne 11. novembra zjutraj na lovu pone- bezni v srcu iu sama mi je vse pra-, znancem vila. j ve-t. da Pravzaprav je bila kakor moji.'ob fKiuih prijateljica, moja sestra. Ali, ka- srecil ko prijetna leta sva živela skupaj i anton mavec, v tem domu! Tega ni mogoče do-' Hoien je bil pred 32 leti v Bo- pri Ljubljani. Raujki za tu v Ameriki ženo s štirimi j Rojen povedati. Mamma mia! Mamma rovniei uiia! iposea ___ In poljubljala je zopet sličico in otroci od dveh do devet let in se-debela salza «e ji je utrnila v oče- stro. v stari domovini pa brata, če su- — je fee živ. "Kako vse to sega v srce", je Pokojni je bil član društva Slo-rekel Jan Manja in najrajši bi ji ga fc. U Slov. Nar. Pcdp. Jedno-bil podal roko. I te in Slov. sam. podp. društva Katarina jc obesila sličico na North Chicago & Waukegan. navadno mesto in šele sedaj je za- Najsrčnejša hvala vsenT članom pazila, dk je bila Nina odšla iz so- omenjenih društev in pa ženske lovit vtisk, da jo je od tiMe dobe be. Kdaj, ni vedela. To ji ni bilo mu društvu Enakopravnost štev. vendar pa se je upiašiia pri 119, ik so se vdeležil© pogreba tu- mar, misvi; "Kako se je zgodilo, da se I Waafcecaa. VL k aMUa: 1te* Oprta ta Prank Petkovi*. Cinku. Kana.: Joe KdiMc. (Fnaklk Kana: hui i Mfcoyaa. VfeesftBBaa Kaaa Ia tk.ltt* JBus ktm ta Frank Kcne. j I......... tea.: Gaa Bajat le Peter SctmeUer. Mhml. 1— i Frank iogiida itnei. Km.: Mike PcneO. > VodoptTec. Baltic. MWa.: M_ n Llkortcb. Cainmt iOeh. Ia škafe*: M 9 Kobe. Martin Bade In Pavel Shalt* Ofakalm, Miaa.: Frank Gov**, Jat Petrleh In K Zcnoe Hj. Mka tm ekaDca: Ivan G«* ' J'* J Hwjjri. .Voluo PoUanec to n-M PeraSek iiAtfc. Maa.: Lome Oorfi ln Jari fllHwrt **»—- ta tfcaba: L Vaais Hibbina. Mina.: Ivan Ponfc Vlrrinin. Mina: Frank HrovaHoh ffan— City, Kaaa: Peter Schnd lar. 8L Laoia. Ma.: Mike Grabrlaa. Klein. Meat.: Gregor Zobec Greni FnOn. Heat.: Math Hrtck. Wt imiIi^, BleoL: Toenail Ptolln. Gewandn, N. ¥.: Kari ScernlAa. Little Falls. N. I.' Krank Grer^ Bnrkerten. O. m abnUcn: ata» Kramar Bridgeport. O.: Michael Kočevar. Callinwoed. O.: Math Blapalk *% J oho Malovrh. Cleveland. O.: Frank Sakssr. JtU t «>hr»r <"haa KarUncar. Frank Meh In Jakob Beanik. I m ain. O. in afcaBea: Loola Balnn* in J. Kmnfie. NUeo, O.; Frank Kosoviek lina...... O.: Anton KlkelJ Oregaa Cltj.Orec.: ML Jostln tn » tfialey. 4lWiwi. ra: M. Kianch. Imbridce. Pa.: Fraok JakAa Beaeaaer. Pa.: Lools Hribar. Brwiirna, Pa ta afeettea: Anto. Ipavec. Burdlne. Fa Ia ekaBcat Jon ^.auoaebane. Pn.: John KokUcb Cenemnngh, Pn.: Ivan Pajk. Vi Koranfiek (laridse. Pa.: Antoo Jerlna ta aato Koaoglov. Expert. Pa.: Leola SnpenSli tn F • reheta Forest City, Pn.: Mat. Kantin. Fran* Leben. FareO. Pa.* Antoo V»ienrta«& Greenabarg, Pn. ta eketicn: Frn. Monk Haetetter, Pn. ta akallaai Fran* Jordan. ^—pripravljeni? Ali veste, da v težki borbi življenja slabi podležejo in močni zmagajo 1 Ali veste, da razun vsakdanjega kruha še nekaj drugega potrebujete, da moč svojega telesa obdržite ali ako ste jo že izgubili, da se vain vrne ? JTTVTTO TABLETE so ono kaj potrebujete. To čisto iz najboljših snovi sestavljeno zdravilo vain bo v kratkem času podvojilo moč in prineslo vse veselje života. Ena škatlja JU VITO TABLET za 1 dolar, šest škatelj za 5 dolarjev, zavarovano lOe. več — kamorkoli pošlje JU VI T O LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH, PA. Imperial. Pa.: Val. Peternel. Box 172. Jofanttown, fn.; **raaa uaDrvaja 1» John Polane. Laieroc, Pn. ta ekeilcni Antoa TTanmlk Manor, Pa. tn ekoUen: Fr. Demflai M«mo Kun. Pn.: Frank Ma«ek m Fi Pmlmllftek. Pittsburgh, Pn. ta ekaUen: U. a Jakobtch. Z. Jakahe, Klartch MaL, i Magister. Kradlng, Pn. tn ekeOcn: Fr. Spenar Sooth Bcthirhm. Pume : Jern-j KoprtrSek. Steetteo, Pa,: Antoo Uren. i Turtle Creek, Pa. ta okolica: Fra*» Schlfrer. I Tyre, Pn. In ekotlen: AloU Tolar Heat Ne*ten, Pn.: Josip Joraa Hillock. Pn.: J PeterueL Murray. Ltah In ekellcn: J Kit« te. leeeie. UUh: Anton Palrtt It lack Dinaaeod. Waak.: a ' eurenta Onrta, W. Va m ekoUen Jo.. i ruekb rn John TsrlelJ Tb< mu, W. Ta In akellen : A Rurebetiaa Milwaukee, Wis.: Andrew Fon 1a J •«421 > Ira una. Sheboygan. Wis.: Anton lic, Jona Stanu>fel In Uerlnln Svetlin, i West Alhs, Wis.: Anton Denoftar O I Frank Skuk. Kock Springs. Wye.: Fraofe Fortnns. ^ A. Justin, in Valentin Ma rein* MOŠKE BOLEZNI NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTAOK. To je bila zanjo znamenita noč. razgovarje-m ž njim zaupljivo ka-iodba, ples in gotovo tudi bese-! kor s starim prijateljem! Plakam le. s katerimi so jo na vrhu obču- pred njim, pripovedujem mu naj- lovali, vse to jo je upijanilo. — ?aj vidite, kako je bila krasna!" In Katarina je dvignila sličico, mu jo jc i>okazala za minuto ter jo nežno poljubila/Roki sta ji zdrsnili zopet v naročje in pravila je dalje: 4 4 Moja mati je napol dremala, ko jo je n* ulici za mostom naglo« m a probudil sunek kočije ob ka-.nen. Široko, široko je odprla oči. n ff'ej, prav blizu kočije je stala aiša, ki je imela pritlična okna v ikrivnejša ustna izročile svoje rod bine." Čutila je v sebi nedoločljiv nemir, celo zlobo. Končno je bil ta nemir brei. vzroka. Saj ni ničesar storila, kai bi si morala očitati! Pač se je jezila. ker je bila nemirna. Bala se je, pa hvaia v|Hi^i GLAVNI CKADMKI: Pradstdnlk: ». B. TAUCHAH. «74 Absay Ave, Bock Hprlaji fjt Pudpeedaadnlk: JAKOB DOLENC, box 181, Brouftitcu. Pa. Tajala: FRANK PAVLO V Čl C, tyyx «47 Foreet City, Pa. P. No. 2 koz 2T, Bridgeport, Ohio, NADZORNIODBOB: Predaedalk nads. odbora: JOSIP PETEBNEL. baz M. WttJoek, Fa. L aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. A aadaornlk: IVAN GROŠELJ. 880 E. 137 tb SL, Cleveland. Okla. POHOTNI ODBOB: Pradaadntk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Mineral. Kana L porotnik: FRANC TEBOPČlC, B F. D. No. 3, baz 146, Port Smith, Ark. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St.. Springfield. DI. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOftIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo St Pittaburgh. Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York. m. T. Osnjsoa droStv«, odroma njth uradniki ao naproSenl poflUjatl vae do-ptae direktno na glavnega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj ae pa po-Ulja edino potom pofitnlh. ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne podta privatnih čekov, na naslov: Frank ParlorfW. Farmer« A Miners National Bank. Forest City. Pa. V slučaja, da o^adjo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da tecamora napako popraviti. Gospodična Kara Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. S svileno ruto si je hitro obrisala oči in se zravnala. V sobo je stopil starec in sc obiskovalki spoštljivo priklonil. Ona je dvignila svoj pajčolan ter odrnila pozd»r~ Drugo poglavje. SAJ SE JE PREJ ZGODILO. Trgovina liaupois-Daguiloii je bila ena najbolj aauih trgovin v Parizu. Prodajali so zlatnino in s»t?brnino. Stari Haupois je imel dva otroka. — Hči Kamila sc jc poročila z nekim slavnim kiparjem, in tako je ostal zakonskima Haupois edini sin Leon. Njegovo življenje je bilo prijetuo. — Imel jc vse ua razpolago. Najprej dojiljo, zatem vzgojitelje in slednjič učitelje. — Izobrazil se je-tako kot so pač izobraženi sinovi pariškili bogatašev. Stari Haupois je imel brata, ki je živel nekje v Kampagni. S špekulacijami je zašel v dolgove in ker je bil prepono^en. da bi koga prosil na posodo, so mn dolgovi zrasli nad glavo. Ko se je naveličal življeuja iu večnili tertjatev. si jc v kopališču sam vzel življenje. Časopisje je pisalo, da je vtonil. Tako pisanje jc boljše, da ni hrezpotrebnega govorjenja. Zapustil je hčer Madclajno, katero je vzel Haupois k sebi. Madelajna iu Leon sta bila kmalo prijatela. Kot je že navada pri takih stvareh, se je pa prijateljstvo razvilo v ljubezen. In nekega dne je šel on k očetu ter mu rekel, da ljubi svojo se-Jtrično ter da bi se rad poročil žnjo. Starec je odkimal z glavo ter rekel: — Leon, meui sc zdi, da se ti meša. Mati je obstala kot okamcuela. — Ko se je nekoliko zavedla od-trvega strahu in presenečenja je zaceptala z nogo rekoč: — V tej zadevi je bila to tvoja prva in zadnja beseda. — Jaz, tvoja mati, ti to prepovedujem. Leon je vedel, da stariši ne b'*lo tako hitro privolili v zakon. Joda tak epa odpora nikakor ni pričakoval. — Ljnbi oče — je rekel — jaz vem, zakaj mi braniš. — Maile-iitjna. je revna, kaj ue? — To je vzrok, zakaj ne daš dovoljenja. Oba, Haupois iu njegova žena sta "odkimala in svetovala Leonu, naj se izpametuje. — Še isti večer je poklicala mati svojega sina k sebi in mu začela pridigo vat i . — Sin ipQj, jaz sem vse dobro premislila in prišla do zaključka. — Do pametnega zaključka, ti rečem. — Zaenkrat ni niti mislili. da bi se poročil z Madelajno. Meni in tvojemu očetu se nikakor ne zdi primerno, da bi živela ti in ona pod eno streho. — Prej, oziroma dozdaj je bilo drugače. — Mislila sem, da smatraš Madelajno za svojo sestrično. — Zdaj. ko si jo začel smatrati za nekaj drugega, kot. je. takorekoč tvoja ljubica, je stvar drugačna. — Jaz in oče ti svetujeva, da odpotuješ za nekaj časa v Madrid. — Jutri mi povej, čc si s tem predlogom zadovoljen. (Dalje prihodnjič). Iščem svojega brata PF.TRA MT- Koj&ke v ruskem ujetništvu pro- JttSTlC. Kakor sem čul, dela nekje v okolioi Chicago lil., v pretuogokopih. Prosim eenjenc rojake, če kdo ve za njegov na-siov. d*• s|M>mmja*. kako sva jo pred kakimi desetimi leti opa/.MvalH vko/i okno vaš«« trgovine? Ponosno kot kraljica je hodila ininio, in dam-* j** ravnotako lepa kot je bila tedaj. — Meni h«; zdi še Ifpša. , f Teti«*j m- !Š«- ni /nelu tako fino obnašat i, a sčasoma se je v občevanju / najboljšo go»jx»do priučila najfinejših manir. Zdaj se /na obnašati kol duma boljših, da, najboljših krogov ju oblačiti se zna tako okusno. da podobm-ga nisnn še nikoli opazi) pri kaki lahko-živki. Clerg.-uu je nastnebnil in nadaljevat: — oziroma Pariz, ni še nikoli doživel takega čudeža. — Kdo bi raa poizvedovanj« niso nič pomagala. Niti policija niti privatni detektivi, Jaz sem šele Itdaj, ko «>eui se mudi! v Madridu, dobil poročilo o nje Dem begu. — Ti ne veš, kako strašno me je zadel ta udarec. — Madelajna, inoja pris čno ljubljena Madelajna jc izgubljena. — Izginila je brez vsakega sledu. — Tvoj oče ne bo nikdar dovolil, da bi sc poročil žnjo. — Te tnibli si enkrat za vselej izbi j iz glave. — Jaz pa vseeno mislim, da ga bom pripravil tega. — Kaj je pa *akri\ila Madelajna? — Ona j« moja aestričua, ona je hči mojega strica. — Moj *tric se je ponesrečit v kopeiji ter je zapustil "svoji hčeri same dolgove. — Ali je to njena krivda? — Ali jo more kdo Valed tega zaničevati? — Madelajna je lepa, izobražena, duhovita, ona je čista in nedolžna. — Na nji ni nobene sen«f kake krivde. — Toda oua nima denarja. — Da, denarju nima — je odvrnil Leon. — Oh, če bi bilo uituo to! -— Tomu bi bilo lahko od po m oči. — Ce bi moj oče ue hotel dati denarja, bi delal noč iti dan. samo da bi preživel njo in sebe. Glavna stvar jc seveda odgovor ua vprašanje, kje je! In poleg vsega tega tem trdno prepričan, da me še zdaj ljubi. — Jaz čutim, da me ljubi.... Ko »ta m* prijatelja o tem pogovarjala, sc je nahajala ona dekli ca, ki je s*- pred kratkim stala za plakatnim stolpom, v hiši gospoda Maravala. Slu/*buik jo je bil najavil gospodarju, in oaa ga je se več kot pol ur« čakala. Z rokama m je podpirala glavo in premišljevala o vseh jnofo- čih stvareh. Jkfc v \ j«, premišljevala o Leonu, katera« #e je ravnokar izognila T Mog* — Kdo je b.la ona ženska, poleg katere je ae- Naenkrai j* w«rl»«aia korake v swedeji sobi ____________ CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLO VENI C PUBLISHING COMPANY ? Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA K RŽI ŠNIX; doma sta iz Železnikov št. 2 nad £kofjo Loko. Nadalje bi tudi rad izvedel za naslov brata JANEZA KR ŽI&NIK. doma iz vasi Suša, občina Selca nad Škofjo l.oko. Preti več leti se je nahajal v Kropi ua Gorenjskem. L. ii*I5 je bil na soški fronti pri topni-čarjih in pozneje pa nič ne vem o njeni. Obenem >a prosim tudi, če kdo ve za moje bratrance. ki se pišejo KRŽIŠNIK in ŠTIBEL, doma tudi iz občine Seloa. Kdor ni i naznani za ka-tt-rega izmed teh, mu bopt zelo hvaležen. — Andrew Kržlšnik, 12S Burlington Avenue, La Grange, III.. U. S. /America. (19-11—6-12) Rojaki naročajte se na "Glas Naroda". največji slovenski dnevnik v Združenih državah. L 82 Cortlandt St., New York, N. V. i I Tajna aa BMftana lt aeaa. $ua ^tortam e. ln k. pafcolkm K. *f « illfcati __— življenje aa avatr. dvoru aH Smrt ceearjevHa Irtdll (Tragedija w Moparilag«) »to ^'m le prt vaah wmh ie vraCnuuM rocCNi KNjiaii Ovkvwa rgodovtoa aaS dooms adrarnlk v hrvatskem Jaaikn i—jm Hitri rtCutr nemfto-aagL vsa. r—.40 Poljedelstvo «-JD Popolni nank n iahetamtva. vaaan fL00 8adjareja v pogovorih Sdblmpttov nemtto-alov. slovar fU2g Slov.-angMftft to sngl St atovu (LN imvn ms BASO omi KNJIGI: Bodi aval« srefia kova« mJB r>aU O mmtum -a) Odkritje Amerike >ez. fl^O Pegam te Lamoorgar —JO Pod Bobom 81. Vočemlue — .30 Postrežba bolnikom —.50 Insnwhi novate In povoKl t-JO Wmjyiwa^^^^ KM Trtna «■ In atoma (Jmna Kvtoorsia ,-^t Uaai kletar »-M Omni lMXmsIm —ps Veliki Jinmstn LVoJka ^Z Opsphnt RaroCUoas > prfMU u iilnl nska^let aH ooAalh w SPODAJ OMENJENI ^^TT IN BOJAXDTJft. kateri imajo v rokah nate potrdila u denarne poailjatv«. g iuvilks mi, kakor so označeno pod imenom, naj bla^rovelijo naznaniti urei komogoče svoj natančen naalov radi važne zadeve. Pisma katera am jia Dodali, go se nam dovruIa. Tvrdkn Prank la kiss Baeknlk Frank Jankov ic Mihne* Pintnr No. 329639 33039S No. 330843 BMtol Kaatelie Joka Aanck Matk No. W07SS No. 44708 No. 260622 Bmr Kobi John Seamnn Frank No. 260638 . No. 360628 No. 44296 Bi1^319^7 Kovač Frank Samide Frank Beeeng Hay *Mms Na 260641 No' 680721 No 830062 Kožel Looia Binčič John Bobič Vgjo No. 323307 No. 830762 No. 260588 Kulovie Joatp Spaniček Bogi Bozi&kovič D juro No. 880772 No.8288M No. 260681 Lesnrfii Joaip Spmnblek Jo« Braun Mary No. 44668 No. 880661 N^ wSbS? No. 881014 No. 881070 Dvoriek Johan ^H* No. 323687 Na No* 928899 Fonda Joe Mikolich John TorkCharle« . No. 888808 No. 323252. No. 880861 erfqrii WM «>swnld Lateo Tik Ivaa Na. 888S19 288682 Nitk 28064T - Na. 898888 Mil S88HH Ma. nfu Dr.LORENZ. Jas sem edini slovensko goto-red Specialist moKklti boleal v Pittsburgh u, Pa. Uradno on: dnevno od & I poldne do S. ore svefier. V petkih od 9l dopoldne do 2. popoL ▼ nedeljo od 10 dop. do 2. popoL j DR, LOBKNZ, #44 P« Ave. n. nadst. aa aBos, Pittsburgh, Pa. STATE DEPARTMENT LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION iiiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: •7(H D. S. Morgan Building. kako so nemški s0cjali8ti IZDALI SOCJALIZEM. — Spisal dr. Josip Goriear, — bivši avstrijski konzul v Združenih državah- Knjiua je izšla v angleškem jeziku. Naročajte pri: ALBERT MAMATEY, • €24—4-th Ave. Pittsburg, Pa. Ctsujetie rojake v ruskem ujetništvu prosim, ce ve kdo za moja dva brata FRANCA in Lvr«ue Krašovec. vojennifpljeniivj1, Schluesse Nr. 81. Douskaja oWast. stanica S*-mikarakorskaja. Russia. Prosim. če kdo ve za nju naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali ai..j se sama og-lasita svoji poročeni sestri i\a naslov; Mrs. Frances Mervar. 14*23*2 Sylvia Ave., Cleveland. Ohio, U. S. America. (I7 "i0—11) I\*zor, rojaki v ruskem ujetništvu! Kad bi izvede! za naslov rojaka JOŽEFA ERJAVEC, fotogral, doma u Višnje gore na Dolenjskem. Nahaja se v ru-skem ujetništvu. č'e kdo iz»ned tamotsajih rojakov ve za njegov iKislov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj s,e pa sam oglasi na naslov: John Kozlevear, -24 Dakota Aveuue, Youngstown, Ohio, U. S. America. «17-20—11 > HARMONIKE Mtm ankrtaskan rrsto smeteSM C popmvljsm po aajnlijlh aanah. a «•■ t0 trpo^no m ssnssljlvo. ▼ popeavs mumsIJIvo vsakdo ooBja kss asm Sa nrd 18 U; tnkaj v tsm pošlo to •odaj v svojem laatnem doma V popra»s3 vaamem kranjske kakor vm flntl Harmonike tar ralonam po dola fca-korflno fcT aahtov-, nadaljn^ rr-nisr: H)SH WINZH. 1117 Kast (2nd St. Ctovetend. Okla POZOR ROJAKI MsJnspsSnsJ« mulV> sa isnsks laas. u kar tudi aa rnoftke brk« ln brado. Od ts-■ia aiaatta arsstsjo v C tih tednih kram rasti In dolrf tesle ktkor tudi medklm krasni brki ln brada ln ne bode odpadali in ortvell. Ravmatisem. koatibol ali trganje v rokah, nogalt ln v krltu. v oamlh dneh popolnoma osdravlm. ran«, opaklln«. bul«, tur«, krasta ln grint* pota« n«g«. kurja očasa. oseblln« v par dn«vlb popolnoma odstranim. Kdor bt moj« sdrsvlte br«s uspeha rabil mu aa IS.ta. PiSIta takoj po eenlk. ki ga takoj potil— saatunJ- ^Knuml topol KOLEDAR aa IsSs 1S17 JAKOB WAHdlO, 1708 Bonna Ava^ Cleveland Oblo. HAZNAKILO. Cenjenim rojakom: v .ColoradL naznanjamo, da jih bo v kratkem ibiakal naš zastopnik MODERNO UREJ KNA 1 Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • « DELO OKUSNO- • a a IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • e a (TNUSKO ORGANIZIRANA. • *» e POSEBNOST SO< DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE* CENIKI L T. D. WBA NAROČILA PO&LATX NAi Slovenic Publishing Co., 62 Cortlandt St^ New York, N. Y. ki je pooblaičen sprejemala naro« nino an "Glas Naroda" in todajsli tosade vna potrdila. On jo pred lati ie večkrat prepotovat dršav«, v katerih so ns£ rojaki itrtljfai In Veliki vojni atlas ▼ojsknjoah se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 runih zemljevidov, GEN A SAMO 25 CENTO V. STENSKO KAPO CELE EVROPE f&00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI Kfr DIN JENE DRŽAVE W NA DRUGI PA OEU SVET. rmi a 95.00, ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE X ITALIJO. GENA JE 16 CENTOV. Naročila in denar pdOjHe na: Slovenic Publishing Company m Oortlsadt Stroot. Now York. K T« ROJAK N4RO0A/TE SE MA "OLA» NARODA" HJ^^VIOR S&OVEMJQ li^HE V UXBV&BBXB JMfctAVAiK