Za poduk \n kratek cas. Neraški šulverein. (Kako mislijo slovcnski domoljubi z.tstr.tn učcnja ncmš- čine.) III. Res je: koliko jezikov zaaš, toliko človekov veljaš. Več jezikov zBati, je čaaih zelo potrebno, vselej prav koristao. Veadar jedea jezik , jedaa govorica mora biti prvotaa, podlaga vsema izobraževaaju, vsema ačeaju tudi drugib jezikov. Ta jezik, ta prvotaa govorica pa uže po aaturaej poti druga biti Be more, kakor tista. katere se je človek začel Bajprej ačiti iz ast ljabe avoje matere, svojega očeta, svojega roda. To je mila materiašHBa, domača, aarodaa govorica. Po ajeaih mileaib glasovih vzbudijo ae deteta prvič daševae moči. Oao začae spozaavati mater, oČeta, brate, aestre, reči v zibelki, liiši, polagoma v celera obližji, v aatari. Vedao ve6 reči, oseb, imea spozaava. Cedalje več besed ai prilaati. Ako še sedaj pristopi katehet, ucitelj itd. zbistri se ajegov um, oblaži srce, da postaae vredea ia vselej zvest ad svojemu ljadstva. čeprav ge vrhu materiaščiae Baači več jezikov ia ga osoda življeaja podi križem sveta. To je aaravaa, aaturaa, od Boga odkazaaa^pot do aarodae omike in vsestraaakega aapredka. Kder dragače ravaajo, kder narod s pomočjo tujega jezika sknšajo omikati, tam se pregresavajo zoper Boga, zoper Baturo in lastao kri. Kazea jim pa uže za petami stoji: postaaejo hlapci tujcem, da jih ti kakor aši ali arap žival izseaavajo ia ugoaobljajo. Tako Ijudstvo polagoma propada, rod za rodom se poizgabi v tujatvu, revščiai, sramoti. Zgodoviaa le povraao omeaja: tu so bili aekdaj ti ia ti ljudje pa aedaj jili ai več. Tega so si celo sicer mogorai Nemci saj deloma skusili. Pred 150 leti bili so silao zaaičevaai, ker ao sami sebe premalo obrajtavali: malih šol aiao veliko imeli, v višjih pa je bilo vse latiaako, ia vrbu tega ao ae ačili italijaaski pa fraacoski, lo aemški ae. Dve lepi deželi: Alzacija ia Lorcaa ste postale skoraj popolaem fraacoaki. Celo zapadao obrežje poreiasko bi bili Nemci zgubili, ako bi se ao zaceli zavedati svoje aarodaosti. Stevilai pisatelji domoljubi so aemški aarod v 150 letib probndili, da je tuji apliv otresel, ai pridobil krasao aarodao slovstvo, političao ediaoat ib v Evropi merodajao veljavaost. Na podlagi aemške materiaščiae vzgojajo aemško deco, vae šole od aajaižjih do aajvišjih so aarodae. Ia s pomočjo Barodae omike postali 80 Nemci to, kar so. Podobao želijo tudi sloveaski domoljabi Sloveacem, aamreč aarodao izomiko aa podlagi mileae sloveaske domače aaše govorice, predrage ia krasae materiaščiae. Tadi sloveaska deca bi si aaj um bistrila ia srce blažila s pomočjo pa aa podlagi aarodae govorice, aarodae aloveaske šole. Iz aje bi Baj brilitaeje glavice vhajale v sloveaska ačiteljišča, realke, gimaazije itd. da si prilastijo večjo izomiko ia aposobai postaaejo d o m a služiti si bolji krah paeaičak: kot sloveaski acitelji, profeaorji, uradaiki, katerega sedaj zvečinoma tujci uživajo. Tako bi Sloveaci zravea aarodae dahovšeiae še imeli aarodao učiteljstvo, profesorje, aradaike. Na to merijo prizadevaaja sloveaskih domoljabov. Kaj pa je z aemščiao? No, te se aaj vsak Sloveaec aauči, ki jo potrebaje; to pa tako, dasejeresaauči paobeaem ostaae, karje, pošteaa sloveaska duša, ki ljubi svoj sloveaski dom, čiala ia spoštuje svojo sloveasko mater. V to svrho želijo ia povdarjajo sloveaaki domoljubi, da se aemščiaa aaj od 3. šolskegaleta aaprej uči v ljudskih šolah kot učai predmet spomočjo sloveaačiaepametao, po skušeaib pedagogičaihaačelih. Dalje se imajo realke, gifliaazije, luiteljišča tako osBOvati, da bode aa koaci šolaaja sloveaski dijak aemski ia sloveaski popolaem zaal. SloveBski domoljubi želimo sloveaskej deciaarodao sloveasko izomiko zravea točnega zaaaja aemškega jezika. Sovražiiao pa aa vso raoč aeračevaaje, b a k a r meri aemski šulverein. (Dalje pribodBjič.) Sinešnica 4- Zakaj jokas Fraaoek? vpraša mati faatiča od spovedi prišedšega ? 0 joj! g. kaplaa so mi 5 očeaašov za pokoro aaložili, jaz pa vem saaio eaega.