Posamezna številka stane g® vinarjev.
Naročnina listu:
. K 50-— .	»	2fr—
•	*	t3'—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . .	„	66 —
Celo leto Pol leta . Četrt leta
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i. upravni štvo: Maribor, Koroška ulica Št 5. —- Te felon št. 220.
59« Številka.>
STRAŽA
neodvisen političen lisi mm slovenska ljudstvo.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrstei pri večkratnih oznanilih — popust. —-
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
Maribor* dne 4. junija 1920.
Letnik XH.
Da In ne.
„Slovenski Narod“ razvija (št. 128) novo teorijo, po kakšnih kvalifikacijah naj'se izbirajo naši zastopniki za plebiscitno komisijo na Koroškem. Podobna načela bi seveda veljala tudi za vse podobne slučaje, kadar moramo pošiljati naše zastopnike k tujim narodom. Po njegovem mnenju so gospodje enientlarji navajeni „na pariške houlevarde, na rivijerske pro -menade, na londonske prireditve itd.“ Nemci to vedo in vsled tega so onstran demarkacijske črte zanje že pripravljeni „najlepši hoteli in gradovi, elitna aristokratska družba, športne prireditve, avtomobili, čolni in jahalni konji, soareje in večerne prireditve, godba, ples itd.“ — Na naši strani jim pa ne bomo mogli pokazati drugega, kakor „kmetavzarstvo in balkanst -vo.“ Radgono smo izgubili, ker so Nemci kazali „parketno eleganco“, mi pa „neotesano kmetavzarstvo.“ Naši zastopniki so „samo korenjaško tolkli po mizi in dokazovali svoje historične razloge, a imeli pri tem blatne čevlje.“ — Nemci bodo poslali v komisijo samo .„najelitnejšo družbo“, a zaupnik naše vlade bo morda „kak rovtar brez vsakih manir.“ Izbrati je treba torej ljudi, „ki so vajeni občevati z mednarodnimi misijami in poznajo veljavne družabne manire.“ To so misli dotičnega članka.
Gospod člankar ima prav in ne. Nikakor ni prav, ako predstavlja gospođe, ki imajo besedo v en-ienti, kot „športsmene m eie gane“, ki imajo smisel in razumevanje samo za zabavo in uživanje. Ententa je izvršila s svetovno vojno velikansko delo, za katero je bilo treba ogromno truda in inteligence. Družba športsmenov in galanov bi tega ne bila zmožna. To so Izvršili ljudje izvanrednih zmožnosti, delavnosti in kulture. Ne verjamem, da bi bil gospod člankar vi-
del pariški boulevard v najnovejšem času, sicer bi ga ne bil predstavil kot zbirališče lahkoživih, eie -gantnih postopačev. Francoski narod je delaven in varčen in tudi boulevard mu služi glavno, da gre po njem na svoje delo. Najlepši ugled so med vojno pri ententi pridobili Cehi in Srbi, a to ne radi eleganov in športsmenov. Tudi mi ne bomo izgubili ugleda , ako nam primanjkuje takih ljudi. Za ententarje bi bilo „Narodovo“ pisanje celo razžaljivo, ker menda ni lepo predstavljati njihove zastopnike v taki luči. Pa saj jim članek ne pride pred oči.
A vendar ima člankar tudi prav. Ne smemo pozabiti, da bomo odslej večkrat imeli opravka s kul -turnimi narodi in pri njih nas zamorejo primerno zastopati samo osebe, ki stoje na znatni kulturni viši -ni. Ni treba, da bi človek ravno bil strokovnjak, — strokovnjaki naj mu bodo na razpolago s svojimi podatki, a on mora znati, da jih izrabi, človek z znatno kulturo seveda tudi ne bo nastopni z umazanimi čevlji in pljuval po tleh v salonu, gotovo se pa ne bo zahtevalo od njega, da bi misiji skrbel za zabavo m morda celo zanjo preiskušal vino in naročal dekleta. Prepričan sem, da bodo zastopniki entente visoko kulturni ljudje, ki se bodo lotili svoje naloge z vso resnobo. ,V njihovo družbo spadajo od naše strani samo najboljše kulturne potence, če tudi niso ne strokovnjaki v tej ali oni posameznosti, ne elegant in športsmeni. Visoko kulturen člo vek bo seveda imel tudi zunanje obnašanje tako, da je ž njim občevanje lahko in prijetno, kar pa ni vselej z eleganom in z športsmenom. Rovtarske politike mora biti konec, ne smemo pa tudi pasti v „frakarijo.“ Velja naj kultura in duševna potenca — v tem slučaju in v drugih.
zamogli preživljati prebivalstvo, ali pa ako hranijo preobilico zemeljskih zakladov:	premoga in raznih
drugih rudnin. Jugoslavija pa nikako/ ni gosto naseljena, še manj preobljudena, je glede živeža tako bogata, kakor za Rusijo nobena evropska' država, podzemeljskih zakladov pa poseda, kolikor znano, dose -daj, menda le za lastno uporabo in Te malenkosten del za izvoz. Ker torej ori nas v Jugoslaviji ni na -ravnih pogojev, ki bi nas silili v industrijo, je težko verjetno, da bi naša industrija začela poganjati in napredovati v bližnji prihodnosti.
Na drugi strani pa spada ravno Jugoslovan bodisi: Slovenec, Srb ali Hrvat v ono vrsto ljudi, ki so uđani komoditeti, V tej jugoslovanski udobnosti pa nas bo zibalo in gugalo naše zemeljsko bogastvo še dokaj let, Jugoslovan, če bo začel z industrijo, bo začel samo; prisiljen. Ako pa bomo doživeli v doglednem časa tudi pri nas povzdigo industrije, se bodo vrgli na industrij alno polje Židje in tujci, katerih že sedaj, kar mrgoli po Jugoslaviji. Zid in tujec se, ne bosta dolgo več pehala za izvozom živeža iz naše kraljevine, ampak se bosta vrgla na indnstrijelni ri-ziko, ki se, bo tudi pri nas obrestoval v židovski in tujčev žep in na domačo škodo. Resnica in dejstvo je da. smo dosedaj uvideli potrebo domače industrije, da se je o tem veliko že razpravljalo in pisalo, a nič storilo, ker .se nam primerno z drugimi povojnimi državami predobro godi.
In Jugoslovan-agrarec'bo vedno rajši uvažal potrebne mu industrija Ine izdelke, za preobilico ži -veža, nego bi se pa sam vrgel na industrijalno polje. Pri nas rastejo in še bo.do rasli milijonarji, ki pa ne bodo uporabljali svojega kapitala v rizkantno industrijo, ampak za veliko bolj sigurno verižništvo in izvoz, našega naravnega bogastva. Le ukvarjati z idejami in načrti: v Jugoslaviji bo kmalu zacvetela industrija, je nespametno in brez podlage z ozirom na dosedanje resnične, razmere, Jugoslovani bomo ostali komoditeti udani agrarei, ki se bomo naslanjali na industrijelni uvoz in s časom pa nas bodo v lastni-državi prehiteli glede zgradbe industrije Židje in tujci. Gotovo dejstvo je, da bo naš trobratski narod napredoval v doglednem času na vseh poljih in pano gah agronomije in živinoreje, v industrijalnem oziru pa se bo iz naravnih in nekako mu že prirojenih vzrokov naslanjal na uvoz iz sosednih držav,- katere je in,bo silila narava in razni drugi v teh vrstah že navedeni vzroki k industrijski podjetnosti.
Nikakor pa ne smemo misliti, da bomo mi Jugoslovani radi industrijaJnega pomanjkanja vsestransko zaostajali za drugimi narodi. Ne, ne — rasli bo-
Nekaj glede Industrije v Jugoslaviji.
Jugoslavija je agrarna država, ki poseda bore malo industrije. Pomanjkanje jugoslovanske industrije so uvideli že koj pri ujedinjenju ra.zni naši vodilni možje, ki so začeli javno govoriti in tudi po listih na-vduševalno pisati o skorajšnji uvedbi in zgradbi jugoslovanske industrije.
Minulo je že od ujedinjenja dokaj časa, marsikateri Jugoslovan je v. dobi kraljestva SHS postal milijonar, vsi sloji v Jugoslaviji občutijo pomanjkanje ; jugoslovanske industrije, a doslej se je le malokdo j vzdramil, da bi bil zgradil ali vsaj začel graditi ka- : ko večje in potrebno industrijsko podjetje'. Vzrok ne-
zanimanja za našo domačo industrijo tiči ravno v naravnemu bogastvu in čisto agrarnem značaju naše države. Pri nas uporablja rajši vsak bogatin in tudi družbe bogatinov svoje milijone za verižništvo z ži -vili in lesom,, nego pa za zgradbo industrijskih podjetij. Glavni vzrok, da je pri nas tako malo zanima -nja za industrijo, je ravno naše življensko, bogastvo, katerega izvoz in veriženje z njim, bo v Jugoslaviji še dolga zavora,, napredka v industrijalnem oziru.
Industrija se začenja in razvijavv krajih,' ki' so: ali pregosto obljudeni (Nemčija, Belgija Češka itd.) ali naravno .preubogi igornja Štajerska), da bi
LISTEK.
P, J. Knoblehar.	j
Iz Jugoslavije v Ameriko
(Pismo, Chicago III,, 26, marca 1920).:
Dalje.
Dne 13. marca sem se ob 8. uri v.jutro poslovil od ljubeznjivih. sobratov v Buffalo in sedel v vlak proti Chicagi. Kmalu smo prišli do reke, ki tvori svetovnoznane Niagara slape (Neìgera-fols); slegai sem vrat na desno in levo iz okna, da kje vgledam slapove ; ta pa tam so se videli visoki ledeni curki, ob strmih bregovih, pravih slapov pa le ni hotelo biti. Ze sem obupal, da li jih bo videti s proge, po kateri sem se jaz vozil, ob severnem bregu Eriškega jezera, — kar obstane vlak — kaj je ? Ravno nad slapovi smo ! Prekrasen pogled ! Preko 200 metrov globoko pada voda z gromovitim bobnenjem; iz prepada pa se dviga oblak razpršene vode. Večina, nas je zapustila vlak, da si bliže ogleda naravno čudo . Nad slapom so bile velike ledene plošče, primrznjene k bregu. Pred nekaj leti se je na taki ledeni plošči, pripetila velika nesreča. Plošča seje odtrgala in odnesla seboj precej ljudi, ki1 so z nje gledali slap padati v globočino.
Ob 10. uri na večer dne 13./ marca sem prišel do svojega cilja, v mesarsko mesto Chicago. Na po -staji me je sprejel P. Zakrajšek Kazimir, župnik pri cerkvi Sv. Stefana, urednik nabožnega lista „!Ave Marija“ in političnega tednika „Edinost“. Brž t avtomobil in .domu. Seveda vprašanj in pripovedovanja
ni hotelo biti konec. Takoj me"je vpregel za preda-tanje o Jugoslaviji za prihodnjo nedeljo 16. marca v društveni dvorani pod .cerkvijo. Pripomniti moram, da ima vsaka naselbinska cerkev, Slovencev V Ameriki kakor drugih narodnosti društvene prostore pod cerkvenim tlakom. Ko se zida nova cerkev,' je pač najpripravneje in najceneje, cerkvi dati kripto, v kateri je velika dvorana za? predstave, knjižnica, pevska soba itd., Ker so ameriške cerkve opremljene z centralno kurjavo, so seveda tudi, prostori pod cer -k vi jo lepo zakurjeni po zimi. To vam je življenje v teh prostorih po službi božji!, Ni, da ìli posebej o-menjal, da je prišlo k predavanju Slovencev,' kar jih je moglo od doma: čuti norice, pa še kakšne novice, iz Jugoslavije od očividca, iz ust rojaka, ki je preživel vse faze svetovne vojske do prevrata, vstanovit-ve, notranje boje nove domovine, v domačem kraju , toje-vleklo vSacegà. Dve uri sem govoril, o resnih in smešnih prizorih, o dobrih in slabih straneh Ju -goslavije.	f
Mesto Chicago sem dosedaj še malo videl. Prvič ne utegnem, drugič, kar je še važnejši vzrok, se pri neznanju jezika in hepoznauju prometnih razmer po mestu ne upam še sam hoditi po 214 milijonskem mestu. Predstavit sem se šel k čikaškemu nadškofu dr Mundelain-u, rodom Nemcu iz New iYorka, povedal, da sem Jugoslovan,-in brž slišal prašanje, da li se, katoliški Slovenci ne bojimo pravoslavja Srbov : podobno prašanje sem cul že neštetokrat in drugemu človeku tudi odgovoril z vprašanjem, je-li se bivša katoliška. Avstrija ni bala zveže s protestantsko Nemčijo, mohamedansko Turčijo in pravoslavno Bolgarijo? Visokemu cerkvenemu dostojanstveniku nasproti sem seveda le povdaril, da vidimo katoliški 'Slovenci in Hrvatje v zvezi s pravoslavnimi Srbi po Jugoslaviji) most, ki ga je Božja previdnost zgradila med ka-
toliškim zapadom in pravoslavnim vzhodom in da so katoliški škofje Jugoslavije že dvakrat imeli sestanek s pravoslavnimi v dosego sporazumljenja in skupnega postopanja v dobrobit jugoslovanskega naroda ,ter vesoljne cerkve.
Chicago je veliko snažnejše mesto, nego New Jork. Lepo tlakane, asfaltirane ceste so prijetno torišče šolski mladini za,— drsanje po koleščekih: kakor po zimi po ledu, tako se po lieti zabavajo z brzim vozaranjem s kolešček! na »podplatih. Pod mojim oknom je vse živo teh vozačev: v divjem diru dečki,, v elegantnem, mirnem deklice, bliskoma' švigajo gori in doti, ob cesti pa igrajo drugi — frnikole,— prav kakor v’starem svetu; Kamenite krogljiee spretno tirajo s palcem >v daljšem, krajšem zračnem loku proti jamici, ki je cilj, zguba, dobiček igre. Rad postojim za nekaj trenotkov pri oknu, gledajoč mladino in spomini na lastno mladost se mi' bude. Ce pa stopim malo, na cesto, se deca takoj privozi blizu in z klicom : haloo, father! veselo pozdravi duhovnika, ker ve, da je prijatelj mladine. „Bog te čuvaj in ohrani zdravo, veselo“, si mislim, škoda, da ne morem z vami, za vami!“
Chicago je po velikosti drugo mesto v Zedinjenih! državah, največje križišče železnic. Njegova plo-skovina obsega 495 kvadratnih kilometrov. Samo ob jezeru Michigan je 35 kilometrov dolgo. Slovanov je tu preko pol milijona, Slovenčevi preko 4000. Najveće obrtno podjetje so jeklarne Illinois Steel Co. s deset tisoč delavci, za tem pridejo velikanske klavnice. Samo hlevi pokrivajo 346 oralov zemlje: jasli v njih i-rnajo skupno dolžino 40, kilometrov. V hlevih je pro-, štora za 75 tisoč goved, 30 tisoč svinj, 5 tisoč konj. 5 tisoč ovac. Temu primeren je tudi smrad po mestu ob južnem vremenu.
Konec prihodnjič.
mo kot na duš» in telesu močan rod tudi glede kul -ture. Lastno industrijo pa bomo dosegli, kadar bo naša Jugoslavija začutila preobljudenost in tudi druge •sedaj po vojni izstradane države ne bodo več tolikanj navezane ravno na dobavo prehrane iz Jugoslavije. Industrija se bo pri nas razpasla, rasla in procvitala
a to še njkakor ne tako hitro kot si domišljajo ra/ni naši rodoljubi, ljudski pridigarji in naše časopisje . Jugoslovan, ki se sedaj še nezavedno valja in koplje v življehskem izobilju, bo krenil z lastnim premoženjem na pot industrije le prisiljeno in še'le po letih in letih-
Za versko
Naše narodno in politično ujedinjenje Je lep vspeh naših jugoslovanskih in slovanskih ciljev, sploh. Pa na višku še zdavnej nismo. Naš vzvišen vzor je tudi versko ujedinjenje. Da bi bili ne samo po krvi' in jeziku bratje, enota ne samo po ustavi in upravi, ampak tudi po svojem najglobljem prepričanju sve -lovnega naziranja, po najnežriejšem čustvovanju, ver-skonravnega življenja. Ne surova sila, ampak milo prenavljajoča moč načel in pa. odločujoč vpliv previdnosti božje druži milijone in za stoletja. Zedinjenje razkolnih bratov z edinostjo svete Cerkve, to je še velik naš jugoslovanski smoter. Dve krasni vodilni zvezdi na tej poti sta sveta brata Ciril in Metod. Skol Slomšek slavnega spomina je Ipta 185£ ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, ikoje člani z molitvijo in denarnimi prispevki pospešujejo najvzornej-ši jugoslovanski načrt, veliko delo popolnega zedin jenja. Na tisoče in tisoče Cehov, Moravano v broji družbena knjiga, ki šteje danes 157.405 udov; kot prvo se blesti nepozabno ime Slomšekovo, predzadnji je T eki Rusm iz Ukrajine Koliko molitve, koliko pož’1-
ujedinjenje.
vöyalnosti se Je že položilo na oltar velike unije, ki naj se zvrši v 20. stoletju. Na delo bratje, oživimo veliki misijon molitve in dejanske ljubezni do stotiso-čerih bratov na iztoku! Roko v roki hodimo prijateljsko pot s pravoslavnimi brati, potrebna je popularizacija našega verskoprosvetnega razmerja do njih . \ sakdanje geslo: Ciril in Metod! Vodstvo bratovščine bo te dni razposlalo nabiralne pole nekaterim p. n. čc. dekanijskim in večjim {nad 2000 duš) župnijskim uradom s prijaznim povabilom in uljudno prošnjo, da blagovolijo vposlati imena oseb, ki se priglasijo. Podobic Jn malo na razpolago, pa ker so pravita pri -prosta, bo zadostovalo, da se ljudstvu od časa do časa javno naznanijo. Nekatere župnije so bile nekdaj zelo lepo zastopane, zadnji čas je pa zanimanje žal ponehalo. Tudi od drugod, kamor radi draginje ne moremo poslati tiskovin, naj se blagovolijo mnogoštevilno prijaviti. Za vpošiljatev prispevkov so na razpolago položnice. Na noge za Slomškom! Spomnite se lanskega lavant. pastirskega lista! Zavednost Jugo’ slovanstva obsega tudi — krst častni, moč vere.
Jugoslavija.
K e g e n t /\ I e k sander. ki se je vračal v avtomobilu iz Kevibačke Banie, se je vozil tudi skozi Sarajevo. Dasi se je regent trudil, da ne bi vzbujal s svojo osebo pozornosti, ga je vendar le budstvo na tem potovanju spoznalo in ga burno navdušeno pozdravljalo.
Vesti iz Pariza poročaj o, da je naš zuijanji minister Trumbič izjavil, če bi se drznil D’ Annunzijo prodirati in res zasesti Sušak, bi mu to drznost ubranile jugoslovanske čete z oboroženo si -Jo. Jugoslavija; ne misli rešiti reškega vprašanja nasilno, je pa dolžnost zaveznikov, da zajezijo D’An -nunzijeve osvojevalne lopovščine. D’Annunzijevo sa-modržtvo na Reki je zločin napram celi Evropi. Ni niti misliti, da bi se dvignil gospodarski položaj v Evropi, dokler- tiranuje D’Annunzijo na Reki. Jugo -slavija vsled D'Annunz.ijeye okupacije Reke ne more . izvažati zaveznikom nobenih živil in radi tega dejstva je dolžnost entente, da zlomi reško blokado.
Z a prijateljske o d n o š a j e med Ju -gOslavijo in Rumunijo se je izrekel ministrski predsednik Vesnič napram rumunskemu poslaniku. ki mu je čestital k predsedstvu.
, C rnogotrski d ep u t a c j j i je zjigotav -ljal Vesnič in jej polagal na srce, naj ponese med črnogorski narod dejstvo, da je ujedinjenje Crnegore s SHS kraljevino že davno dovršena stvar, o kateri ne dvomi niti domovina, niti tuje države.
LDU Beograd, 1. junija. Minister za finance je odobril kredit v znesku 1 milijona dinarjev za nakup živine in drobnice za Crnogoro, kakor 2 mi -lijona dinarjev za nakup živil in 8 milijonov dinar-jev za nabavo tovornih avtomobilov, ki , bodo vozili hrano in druge potrebščine za Crnogoro. Istotako je podpisan sklep, da se izplačajo plače in pokojnine v znesku 11 milijonov dinarjev črnogorskim uradnikom, ki za avstrijske okupacije niso dobili prejemkov. Izplačevanje teh plač in pokojnin se bo pričelo, ko bo glavna kontrola v Crnigori pripravila v to vse po -trebno.
Nemška poročila javljajo, da je madžarska vlada obveščena po ententni komisiji v Budimpešti, da bo podvzela ententa vse korake, da izpraznejo Srbi do koncem junija zasedeno ozemlje okoli Nov. Szegedina.
Italija.
Rečani s o o d p o s 1 a l i v Rim k Nittiju odposlanstvo. Tem odposlancem je zatrjeval Nitti željo Italije, sprijazniti se z Jugoslavijo na prijateljski način, na drugi strani pa zasigurati italijanske interese na vzhodnem bregu Jadrana.
Po zakonskem predlogu italijanske vlade bo odvisna napoved vojne in sklep miru od parlamenta.
seje ministrskega sveta, ki mu je čestital k ozdrav -ljenju.
Anglija.
Stav k a, želez n i č a r j e v in pristaniških delavcev na irskem vedno narašča. Londonski ministrski svet se je bavii z odredbami napram gibanju siniajnovcev na Irskem. -
Cebo slovaška.
V p a r 1 a m e n t a r n i sej i dne 1. junija je podal ministrski predsednik Tušar vladno deklaracijo. V tej izjavi je naglasil, da se je Cehoslov.aška že v svetovni vojni postavila na stran enterite. Pov-clarjal je tudi, da se Nemci in Madžari težko uživ -. ljajo v sedanji položaj, pa vendar upa, da bosta tudi ta dva naroda delala za razvoj čehoslovaške države. Nemška pritožba, da bi se bila nova ustava izdelala brez soglasja, z Nemci, je ničeva. Tudi nemške tožbe glede češkega nasilstva na polju šolstva zavrača deklaracija. Ob koncu pa je še pov-darjal Tušar v izjavi ločitev Cerkve, od države, versko svobodo in prostost vesti.
M e d č i t a n j e m d e k ! a r a c i j e so se o-glašali razni nemški poslanci z medklici, katere so pobijali češki poslanci. Nemški poslanec Lodgman se je v daljšem govoru pritoževal nad češkim nasiljem , ki je preprečilo ljudsko glasovanje za štiri milijone Nemcev, ki bivajo v Cehoslovaški. Povdarjal je, da ne bodo Nemci nikdar opustili zahtevo plebiscita.
Češka a m n e s t i j a. Predsednik češke republike je pomilostil ob priliki otvoritve prve češke borniee vse osebe, ki so do dne 7. marca 1920 kaj zakrivile proti češki republiki. Ustavijo se tudi vse tozadevne pravde.
C e š k i p r o t è s t n i s h o d. V Pragi se je vršil z udeležbo vseh čeških strank velik protestni shod proti .dogodkom v Tešinju, na Ora vi in v Spi-žu. Govorniki so zelo silno napadali tamošnjo med -narodno komisijo in zahtevali, da se imenuje druga, bolj nepristranska.
Poljska.
Poljska je sedaj v strahu radi bolj-ševiških uspehov in radi nemirov v tešinskem okraju. Iz te bojazni je predložila zakonski predlog, da • se vpokličejo letniki 1895—1902.
Avstrija.
N a Dunaju se b a v i j o s preiskavo dej - j štev, ki govorijo, da se je res ustanavljala na Madžarskem posebna legija, katere namen je bil, vdreti v Avstrijo in proglasiti monarhijo. Po izpovedi večine prizadetih aretirancev pa je imela ta vojaška formacija cilj: v slučaju državljanske vojne v Avstriji nastopiti za red in mir.
Italijanski ministri zagotavljajo prijateljski sporazum z Jugoslavijo, italijansko časopisje pa razširja največje laži o terorizmu Jugoslovanov popolnoma namenoma. Laški listi lažejo o preganjanju Madžarov od naše strani v Bački, Baranji in v Banatu. Ravno nasprotno je res, da bi ravno v teh Jerajih živeče madžarske manjšine rade terorizirale naše ljudi potom vedno se ponavljajočega revolucionarnega gibanja.
LDU B o o.% r a d, l. junija. Iz Podgradea je tlošla vest, da so Italijani bombardirali Liieš, ker so jih pred par dnevi napodili Albanci.
Madžarska,
Na Madžarskem še vedno rovari dovolj hujskačev proti podpisu mirovne pogodbe od strani Ogrske. Tozadevna agitacija je, posebno razširjena po večjih mestih.
Madžarska vlada je sklenila, da bosta podpisala mirovno pogodbo dr. Avg. Bernard, minister za narodno blaginjo, in Alfred Drasche-La-zar, izredni poslanik in pooblaščeni minister.
drška.
Francija.
Predsednik Deschanel je od svoje poškodbe že okreval v toliko, da se je lahko udeležil
V T r a c i j j so izročile francoske oblasti Grkom policijsko in administracijsko oblast. Grki so zasedli vsa večja mesta in kraje v Traciji brez kakih'
spopadov.
Pnevne vesti.
Vodstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru prepoveduje strankam iz Maribora in tudi iz dežele vstop v uredništvo „Straže“ in .„Gospodarja“ ob poljubnih urah. Z uredniki se lahko govori le ob delavnikih od 11. do 12. ure dopoldne in od 5. do 6. ure popoldne. Ob drugih urah se ne bo pustilo nikogar v uredniške prostore. — Dr. Anton Jerovšek, ravn. tiskarne.
Program ministra dr. Kukovca. Dr. Kukovec je postal minister za socijalno politiko. Sam piše v svojem listu, da je postal minister zato, ker je med svojimi kot političar najstarejši. Mi cenimo gospodo iz nasprotnega tabora nekoliko višje in mislimo, da je postal minister zato, ker velja med svojimi za naj-pripravnejšega. Saj menda še nismo padlLv naši državi tako globoko, da bi nastavljali ministre po starosti. kakor so Rusi nastavljali generale. Ko je po -stal minister, je razglasil svoj program. Saj tudi novi vladar izda razglas: „Mojim narodom!“ kadar nastopi vlado. V razglasu pravi, da bo kot minister i -mel čast in dolžnost, da stoji na straži, ko se bo delala ustava. A kaj bo stražil in kje, nam pa ne pove. Program ima samo dve točke. V prvi točki pove, da je „pristaš in fanatik te ideje“, a ne pove, katere i -deje in iz dotičnega odstavka tudi ne moremo razu -meti. Na vsak način je pristaš in fanatik neke ideje in vsled tega dober za ministra. Glavna točka je pa druga in to moramo vzeti brez vsake šale, popolnoma resno. Pravi, da bo kot minister za socijalno politiko stal na stališču socijalne pravičnosti. Na stališču socijalne pravičnosti mora stati vsak človek, in kdor ne stoji na tem stališču radi sedme zapovedi, ki se glasi „ne kradi!“, mora stati radi državne postave, kajti sicer ga pobaše birič, Minister za socijalno politiko bi moral imeti v svojem programu nekoliko več, kakor samo „socijalno pravičnost.“ Nikdo ne zahteva od ministra, da bi „hotel obljubljati bajeslovne uspehe.“ Marsikdo izmed teh revežev sedanjih časov je sploh zadovoljen, če zamore, kadar pride čas, brez blamaže zlesti s svojega stolčka in tega ne baš bajeslovnega uspeha privoščimo tudi dr. Kukovcu ob svojem času. Ako ga pa hoče dosegi, bo moral imeti % svojem programu nekoliko več, kakor pa fanatizem* do neke neznane ideje in suho socijalno pravičnost, katero lahko vsakdo obrača na svojo plat.
Pritožbe beguncev in Izseljencev. Cesto nam prihajajo od strani primorskih izseljencev pritožbe , da se ravna ž njimi jako grdo in prezirljivo. Domače prebivalstvo jim daje občutiti, da-jih smatra kot. pritepence in vsiljivce, jih zaničuje ter jim nagaja , kolikor more. V največ slučajih so teh pritožb krivi naši domači nemškutarji, ki čutijo, da se je z izšel -jenci zelo okrepil naš narodni živel po obmejnih krnjili, in da so izseljenci zanesljivi pristaši naše državne misli. Neizogibni so tudi slučaji, da ta ali oni izseljenec da povod pritožbe. Ako se izseli tolika množica ljudi in ako morajo izseljenci živeti v neureje -n ih razmerah, je lahko razumljivo, da se dobe med njimi tudi ljudje, ki so malo koristni ali celo škodljivi. Posamezni slučaji se dobe povsod, če se zgodi med Primorci, ga ne smemo pripisovati na rovaš vsem. Vlada pa često tudi nesporazumljenje med domačini in med priseljenci, značaji so nekoliko različni in treba je časa; da se privadijo drug na drugega. Pomislite, da Primorci niso prišli sem za lastno zabavo, ampak radi krute sile. Vsakdo je imel doma eksistenco, da ga srce boli, ako se spomni nanjo in malokateri bo prišel tukaj v tako dober položaj, kot ga je imel doma. To so ljudje, ki so največ žrtvovali za našo osvoboditev in ujedinjenje, ki sedaj na svo -jih novih postojankah večinoma vestno in požrtvovalno vrše svojo narodno dolžnost. Ako so izjeme, dobe se povsod in med begunci niso bolj pogoste, kakor drugje. To niso nobeni pritepenci, ampak naši sodržavljani, katerim se ima Jugoslavija mnogo zahva -liti. Vsako krivično postopanje, žaljenje in zaničevanje naj bi se javno ožigosalo.
Za udeležence narodne manifestacije v Zrelcu na Koroškem bo vozil v nedeljo, ti. t. m., poseben vlak iz glavnega kolodvora v Mariboru ob 4.50 zjutraj. Nazaj iz GrabŠtajna proti Mariboru pa ob 22. uri. Za ta vlak je udeležencem dovoljena polovična vožnja, nikakor pa ne smejo potniki tega vlaka po -ljubno izstopiti in menjavati vlak. Polovična vožnja je samo za zgoraj omenjeni vlak za gor in nazaj.
Letoviščarjem. Kdor bi bival ob Vrbskem’ je -zeru in bi napravil izlet na Obir ali kako drugo goro tam v obližju, naj ne zamudi pogleda, ki se mu nudi iz Smarjete v Rožu (607 m). Za omenjeno türo je Smarjeta prenočišče ali vsaj glavno počivališče . Prijazna vasica( je postala znana zaradi divje okrutnosti, kakršno so tam počenjali tolpe, n. avstr, „Volks wehr“ v maju leta 1919. Vasica leži ob pobočju Cr -nega vrha (1685 ra) in nudi krasen razgled po Spodnjem Rožu in na Karavanke. Zlasti lep je pogled na zapadni strani vasi s klanca na cesti proti visoki planoti' Osojnici, ki se razpresti ca na levem bregu Drave. Razrezane in razdrapane stene ob reki, kr so mestoma porastle z drevjem in grniičevjem, kažejo jako pestre in fantastične oblike in se zde človeku kakor (poljudna, lahkotno pisana knjiga o geologiji. Na-nasprotni strani reke je nekoliko ravnine, posejane s prijaznimi vasicami, potlej pa gore, ki obkrožajo od Smarjete proti Borovljam in v loku proti Pedgori in Sent Janž ves Spodnji Rož nalik roki, ki je pripravljena za objem. Diskretne in skromne^ oblike se iae-ajavajo z najrazdrapanejšimi v prijetni pestrosti, tako da najde vsako oko nekaj, kar mu gotovo prija. Smarjeta je hvaležen kraj tudi zaone, ki pridejo samo mimogrede pogledat naše-gore. Oddaljena je samo Ì6 km od Želez, postaje Borovlje, p, k interesente
p rosimo,, ld so doslej dobivali inlormacije glede letovišč na koroškem od Tourist-office Borovlje, uljudno I 'rosimo, naj čimpreje javijo, ako so se definitivno odločili za prihod. Ta je nujno potrebno zavoljo evi -deuce, Ker so ta letovišča letos prvič v naših rokah in moramo na vseh straneh o rath ledino, so nam nasveti in pripombe p. t. gostov pečino dobrodošle ter si homo skbrno prizadevali, da vedno sproti odstranimo vse event nedostatke. Vprašanja želje in predloge na Tourist-office Borovlje.
Truplo rajnega g. ravnatelja H. Schreiner so prepeljali dne 25. maja iz Maribora v St. Jur ob j. ž. in ga na tamkajšnjem mirodvoru položili k večnemu počitku.
Učitelju Zemljiču v album. Učitelj M. Zemljič iz Brezja pri Mariboru je priobčil v številki od dne •29. aprila t. 1. v „Mariborskem Delavcu“ uvodni članek, v katerem opisuje ljubljansko strahovlado, ker je odstavila prejšnjega župana občine Zrkovci Sela ter njegovega adjutanta in prvega občinskega svetovalca Maksa Zemljiča. V tem slavospevu našteva vse vrline bivšega župana Sela ter tudi svoje lastne, ga hvali in proslavlja kot največjega, najčistejšega in požrtvovalnega, rodoljuba, na novoimenovanemu ge-rentu Alojziju Reberniku pa ne najde niti sledu kake vrline ali dobre lastnosti, nasprotno, slika ga kakor moža, ki bi po njegovem mnenju že davno morat biti obešen na kak bližnji gaber. O Selovem in Zemljičevem rodoljubnem in požrtvovalnem delovanju za občino Zrkovci za sedaj samo to-le: Nam Zrkovčanom je še v živem spominu delovanje Zemljičevo kot žet -veni komisar stare Avstrije. Gotovo bi nam mogel pojasniti, zakaj so se rekvizicije ravno pri bivšem županu Selu izvrševale s tako milobo, da za nje niti vedel ni, dočim so bili vsled krutih rekvizieij ravno narodno zavedni občani najbolj prizadeti. Morebiti je učitelju Zemljiču tudi znano, kdo je bil tisti, kateri je kmete iz Zrkovc ovadil, češ, da imajo skritega mnogo žita pri Rapocu, morda so mu še tudi v spominu vzroki, iz katerih je bil odstavljen kot žetveni komisar? Morda nam še zna kaj več povedati o svojih od-nošajih z dr. Mravlaggom, znanim ovaduhom narodno zavednih Slovencev za časa svetovne vojne? Seznani naj tudi širšo javnost o tistem poučnem tečaju, katerega je imel v Selovi gostilni in na katerem je s tako gotovostjo razlagal mejo med, Jugoslavijo in N.-Avstrijo, ki bi naj šla po grebenu Pohorja čez Maribor! Obema kličemo v spomin rek: „Kdor nosi maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!“
Nemški „Schulverein“ je poslal ob svoji 40M-nici šolskim vodstvom poziv da nabirajo za jubilejni sklad med učiteljstvom svojega zavoda in med učenci. Te pozive je poslal tudi mariborskim šolskim vodstvom. To je višek drznosti. Ali mar Nemci še vedno mislijo, da je ali bo Maribor nemškoavstrijski ?
Dljak-morilec pred poroto. Kakor smo že svoj čas kratko poročali, je izvršil komaj lSletni dijak F. Perko a Golovcu pri Ljubljani zločin, ki je pač posledica svetovne vojne — pohlep po denarju. Ker je vsled svojega, razuzdanega življenja prišel v denarne stiske, je povabil dijaka Butino, o katerem je vedel, da je imel vselej večje svote denarja pri sebi, na Golovec z vabo, da mu• tamkaj, preskrbi dve dekleti. Perko je svoj satanski naklep, zastrupiti izbrano žrtev, točno izvršil. Zaprosil je verižnika Koieši, da mu preskrbi strihnina, kar je Kolesa proti dobremu plačilu tudi storil. Dijak Perko je dal v pecivo tako množino strihnina, da bi z njo mogel zastrupiti f>0 o-šeb. Pecivo je dal jesti dijaku Butini in ko bi bil ta zastrupljen, bi se bil polastil njegovega denarja. Zastrupljeni je še imel v sebi toliko moči, da je zbežal proti neki hiši, kjer se je zgrudil v groznih mukah ha tla. Slučajno mimoidoči duhovnik ga je še spovedal, morilec je pa zbežal proti domu, ne da bi se bil mogel polastiti denarja žrtve svoje pohlepnosti. Obložen je bil zaradi hudodelstva zavratnega umora in hudodelstva nečistosti zoper naravo. Porotno sodišče ga. je obsodilo na 8 let težke ječe, Kolešo pa radi hudodelstva nečistosti zoper naravo na 2 leti težke ječe. Ta žaloigra pred ljubljansko poroto je zopet en dokaz več, da je posledica svetovne vojne — pohlep po denarju — zastrupila do dna duše žfelibog že tudi velik, del naše nožne mladine in ravno to je najbolje skeleča rana na našem narodnem telesu. Zastaviti bo treba vse sile in moči ža zopetno duševno ozđrav Ljenje in vzgojo naše mladine
Pomorski aspirant Alojzij A. Hanke se poživlja,, da se čimprej prijavi pismeno ali ustmeno pri ‘ pukovski okružni komandi v Mariboru.
Povišanje dohodkov železniškim vpokojencem . LDU Beograd, 1. junija. Po poročilih komisarijata Za promet v Ljubljani bo upravni svet južne železnice povišal dohodke vpokojencem te Železnice za 50-70 %, To povišanje velja od 1. maja dalje.
Jugoslovanski vojni vjetniki, ki so se nahajali v raznih delih Sibirije, se sedaj nahajajo v Vladivostoku, kjer čakajo na odpravo v domovino.
Za neobdačeno kuhanje žganja. Poslanec doktor Uohnjec je posredoval v finančnem ministrstvu ràdi neobdačonega kuhanja žganja za lastno porabo po kmetih. Prejel je zagotovilo, da bo v najkrajšem času predložen zbornici načrt, po katerem bo razdeljeno kuhanje žganja na tri kategorije ali vrste s 4, 3 in stopnjama.* Družine po kmfetih, ki štejejo do pet članov, bodo lahko svòbódno in neobdačeno kuhale žganje in sicer z 1 stopnjo en dan, z drema stopnjama .dva, dni in s frèmi stopnjami tri dni. Družine z 10 člani bodo smele kuhati z 1 stopnjo dva dni z 2 stopnjama tri dni, s. 3 stopnjami pa štiri dni.
Ker nam prihajajo dan na dan pritožbe, da gg. duhovniki niso dobili okrožnice Katoliške Lige, izjavljamo, da sino poslali okrožnice vsettt gg. brez izjeme po najnovejših šematizmih ljubljanske in lavan -
tinske škofije. Ce kdo okrožnice ni prejel, je temu kriva edino poštna uprava. Vse gg. pa, ki žele okrožnice, prosimo, da sporoče svojo željo» potom dopisnice, na kar jim bomo takoj ustregli. — Odbor Katoliške Lige Ljubljana.
iz Ptuja.
Iz Ptuja. K naši notici zfdne 26. maja 1920 glede verižnika s tobakom, železniškega uradnika Di-vokija, poročamo, da je železniška uprava tega Vele-nemca odpustila naenkrat iz službe. Dobil je nalog, da se mora do 15. junija 1920 izseliti iz Jugoslavije. Tora,j naša zahteva, je rodila uspeh. Žalostno pa je, da se to zgodi šele sedaj, ko smo to pijavko redili en in pol leta. po preobratu. Opozarjamo železniško u -pravo, da naj začne čistiti in to temeljito, sicer bomo primorani, priti z imeni na dan. Na ptujskem kolodvoru še namreč mrgoli takih elementov, ki spadajo kam drugam, samo tja ne, kjer se nahajajo. Tudi '1 urin in Mele še pašujeta na kolodvoru. Kedaj se pa ta dva premesti od tu? Ne bomo mirovali, dokler se ne ugodi tej občni zahtevi občinstva. Zvedeli smo tudi, da železniška uprava išče dopisnika članka v našem listu z dne 5. maja 1020. Gospodje birokrati pri železnici naj rajši čistijo in naj ne iščejo dopisnikov tam, kjer jih ni, sicer pridemo z drugo muziko. To-raj pozor! — Dne 26. maja smo poročali,] da je znani hujskač in komunist Rože pobegnil iz Ptuja v Nemško Avstrijo in se tako izognil aretaciji. Pri hišni; preiskavi so našli potni list v posesti svaka Režeta, ki je pa bil falzificiran. FaJzifikacija, odnosno izdaja krivega potnega lista, se je izvršila pri ptujskem mestnem magistratu. Svak Rožeta je iz Gradca. S krivim potnim listom se mu je omogočilo, da se je preselil v Ptuj in tu nemoteno živel. Seveda ga je policija] takoj izg naia. Zahtevamo pa, da nam ptujski magistrat pojasni, kdo je izdal ta potni list in kaj se je ukrenilo proti dotienemu organu, ki je,do zakrivil? Pričakujemo odgovora!
Na Bregu pri Ptuju se je ustanovila „Prva jugoslovanska tovarna za usnje“, Prvo vlogo pri tej družbi igra dunajski žid Ettingar. Rojen in pristojen je na Dunaj. Preselil se je po preobratu, ko mu je začel želodec kruliti, iz Dunaja v Ptuj. Radovedni smo, kdo mu je dal dovoljenje da sme bivati v Ju -goslavijh Vprašamo gospoda dr. Pirkmajerja kot vodjo okrajnega glavarstva, ali mu je kaj znano? Zvedeli smo tudi, da Ettinger] trguje, z izvoznicami. Eno takih, glasečo se na 20 vagonov žita, je baje kupil, oziroma prodal za 30.000 kron. Zahtevamo pojasnila! Za danes omenimo samo toliko, da so pri tem podjetju udeleženi razven gornjega Žida, še ptujski nemšku -tarji in pa, slovenski liberalci-frakarji. Imena Oficijelnih in neofieijelnih akcijonarjev priobčimo pri priložnosti. Zadevo bomo zasledovali.
ribofske vesti.
Carina na izvoz vina iti sadja, Izvanredna seja odbora vinarskega in sadjarskega odseka Maribor , Slov. kmetijske družbe, se vrši v nedeljo dne 6. junija t. I. ob 10. uri predpoldne v prostorih vinarske iu sadjarske šole v Mariboru., Edini predmet dpev -nega reda je: Posvetovanje zaradi odprave uvedene carine na izvoz vina in sadja ter vinskih in sadnih izdelkov in volitev deputacije v svrho osebnega posredovanja pri centralni vladi v Beogradu. Radi iz - ] vanredne važnosti in nujnosti zadeve (naše vinarstvo in sadjarstvo je clo skrajnosti ogroženo!) se vsi gg. Odborniki, kakor tudi drugi vino- in sadjerejci nujno vabijo, da se seje' sigurno udeleže. — Puklavec,
G dr. Vilku Pfeiferju v odgovor na notico v „Mariborskem delavcu** od 1. junija 1920. Ko ste
mi formalno izročili posle na mestnem magistratu, ste me, ko so pri tem sodelujoči uradniki odšli in sva bila sama, prosili, da Vam dovolim še nekaj besed. Pričeli ste, da bi Vam bilo težko, ako bi se Vas krivo sodilo. Navajali ste, da ste bili z delom tako preobloženi, da večkrat celo po noči niste mogli spati. Ob tem času so prišli na Vašo osebo napadi, kar vas je spravilo popolnoma iz ravnotežja. Lefjvsled tega ste se zaleteli v javnost in priobčili v „Mariborskem delavcu“ odprta pisma, v katerih ste napadali SLS in njene pristaše. Omenjali ste vse po vrsti, osobito tudi ravnatelja dr. Jerovšeka, in mojo malenkost ter povdarjali, kako Vam je tega žal. Omenili ste na to tudi ovadbe, ki ste jih vložili proti ured-dniku Žebotu radi volilnih imenikov in pristavili, da takrat že sploh niste bili več pri patiteti» ko ste to storili. V obče ste omenjali vse svoje napade na SLS in njene pristaše, jih obžalovali in se radi njih oproščali. Vse to ste govorili s tresočim glasom, globoko ginjen, tako, da sem moral imeti ntis, da Vas vsakčas oblijejo solze. Vsled tega Vašega obnašanja in verujoč v njega odkritosrčnost se je vzoudil v meni dvom, da sem Vam morda vendarle delal krivico, ko sem Vam v raznih interpelacijah očital osebno odgovornost za nered pri občinskem gospodarstvu, ter sem vsled tega izjavil, da uviđeram, da ste bili v težavnem položaju in da radi tega tudi jaz obžalujem svoje napade ’
na Vašo osebo, — dasiravno sem bil poprej z Vami prekinil vsako zasebno občevanje radi Vaših raznih „pojasnil“. Podala sva si roke in pri tem ste omenili, da tiči naj večja krivda takih napadov v nesporazumijenja, ker se premalo osebno spoznavamo vsled poinunkanja osebnega stika. Temu sem pritrdil, na kar sva se ločila. Cel pogovor sem smatral popolnoma zasebnim in zaupnim. Kmalu na to sem pa zvedel, da krožijo po Mariboru govorice, da sem Vas prosil odpuščanja, češ, da sem se prepričal, da so bili vsi napadi na Vašo osebo neosnovani. Slično trdite v zadnji notici „Marib. Delavca“. Vsled tega sem tudi jaz primoran, da pojasnim ves dogodek in da prepustim javnosti, da razsodi, na kateri strani sta „hinavščina in laž“. Priznam pa, da res nisem poznal dovolj ljudi, kajti sicer bi bil Vašo prošnjo za „par besedi“ po odhodu uradnikov odklonil.1
V Mariboru, dne 3. junija 1920.
Dr. Josip Leskovar.
Méstni magistrat a- Mariboru nam odgovarja na. naše vprašanje glede času neprimernega Škropljenja in pometanja mestnih ulic sledeče:	Stavbeni
urad ima za snaženje cest na razpolago samo 30 pometačev, Ako bi pometli in osnažili ti ljudje ulice v zgodnjih virali, bi se jim morale dnevnice- zvišati za 100% in povrh bi se še morale mestne ceste v tem slučaju pomesti še enkrat, kar bi zopet veliko stalo mestno občino. Stavbeni urad bo pustil,sedaj snažiti ulice krog 9. ure predpoldne, tla ne bodo vdihovali pouličnega prahu v; šolo brzeči otroci in uradništm, ki hiti krog 8. ure v službe.
„Pelikan.“ Večje poročilo o ti predstavi 1. t. m. bomo priobčili v podlistku 7. t. m.
Za mile clarove v denarju, obleki ali v živilih' prosi 85 let stara, bolehna ženica Marija žimi tek v. Strosmajerjevi ulici 7 v Mariboru. Revica je brez i-metja, si vslecl visoke starosti ne more ničesar pri*, služiti ter živi v veliki bedi.
ffarodno gospodarsko.
Jugoslovanski zadružni kongres se vrši 12., 13 in 14. junija t. 1. v Zagrebu. Na dnevnem redu so najvažnejša vprašanja o našem poljedelstvu in gospodarstvu. Ministrstvo za promet -*e dovolilo polovične vozne cene na vseh državnih železnicah našega kraljestva vsem delegatom zadrug, ki se udeležijo, kongresa.	j?
Žitne cene padajo. ' Po celem svetu se opaža stalno padanje žitnih cen, zlasti v naši Jugoslaviji v; Sremu in Banatu. V Vojvodini je meseca aprila stal kilogram pšenice 10 do 11 kron, sedaj pa že slane 8 do 9 kron. Kot glavni vzrok padanja žitnih cen je smatrati up na izvanredno bogato letošnjo žetev ter, prepoved prevelikega izvoza iA države.
Izvoz blaga v inozemstvo se sme vršiti’samo s sledečo tujo valuto: ameriški dolarji, angleški funti, švicarski franki, belgijski franki, francoski franki, španske pesete, holandski forinti, italijanske lire in grške drahme.
Češka in industrija. V čeških rokah je 80 'da 85%1 industrije bivše podonavske monarhije. Češka i-ma sedaj tekstilne industrije 90%, sladkorne 92%, ste*, klarske 90%, keramične 100%, rokaviške 65%, od te-* ga kar je imela poprej Avstrija.
Razne novice.
Sv. Oče za spravo narodov. Sv. Oče je razposlal okrožnico na škofe celega sveta, v kateri opominja vse otroke kat. cerkve, naj pozabijo vse spore in prepire za dobo svetovne vojne in jih nadomeste z medsebojno ljubeznijo in-edinostjo.
Tatvina na dunajskem magistratu. Na .dunajskem magistratu so se v zadnjih časih že večkrat dogodile različne tatvine. Nedavno so pa neznani zli -kovci oplenili zborovalno dvorano in odnesli vso 1 o -pravo. Če ne bodo imeli Dunajčani s čim kupiti novo, bodo morali pri sejah zasedati po turški šegi na tleh.
Davek na služinčad. Praško mestno zastopstvo je uvedlo občinske doklade na služinčad. Vsak meščan, ki ima slugo ali služkinjo, plača 60 K letne občinske doklade.
Davek, na samce v Franciji. Senat francoske zbornice je sprejel zakon glede obdačenja samcev.
, Terorist usmrčen. V Budimpešti je bil te dni usmrčen znani terorist ali. komunist najhujše vrste Julij Jonas, ker se mu je dokazalo veliko število u-morov, katere je izvršil na skrajno krut način.
I. slov. orlovski tabor v Mariboru.
Finančni o d s e k je prevzel morda najte*> žjo nalogo. Za orlovski sklad so se razposlale nabi-< ralne pole v bloki po vsej Sloveniji. Dosedaj nabrano 20.000 K, darovali so poleg manjših zneskov še:i tiskarna sv. Cirila v Mariboru bo izvršila razna tiskarska dela v znesku do 5000 K zastonj, Gospodarska zveza 10.000 K, prevzvišeni škof ljubljanski 2000 K, ministrstvo prosvete 20.000 K, Zadružna ,zyeza 10. tisoč,K,.Vzajemno podporno «hmštvo 2000 K., Sestavil: se je proračun, stroški "so i,iŠ4.W50, dohodki:
991.000	K.
Književnost.
Leonid Pitamic: Pravo in revolucija. V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je ravnokar izšla knjiga z omenjenim naslovom kot V. zvezek Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov. Spis je •otvoritveno predavanje univ. prof. dr. Leonida Pi -tamca pričetkom juridične fakultete vseučilišča v Ljubljani. Cena 7.50 K.
„Slovenski učitelj“, 5. številka je izšla. Vsebina: Fort. Lužar: f Henrik Schreiner. Dr. Ušenič-nik: Vera, zasebna reč? Rud. Pečjak: Ljud. šolska Itanka. Kultura in književnost. (Poročila in ocena). Zapiski. Društvena in stanovska kronika.
„Jagosloveni u Južnoj Americi u radu za svoj narod.“ Napisao Marcel Kolin, tajnik uprave „Jugo-^lovenske narodne obrane“ v Južnoj Americi. Sa 15 slika i 1 zemljoviđnom kartom. Cijena 20 K. Tiskara
Merkur, Zagreb 1920. Vsebina: Prvi početki narodnega pokreta južnoamerikanskih Jugoslovenov pred vojsko. Kako je prišlo do narodnega pokreta med vojsko? Ustanovitev „Jugoslovanske obrane“ leta 1916. JUgoslovenska banka, zavarovalnica „Jugoslavija“ in parobrodstvo. Pogled v bližnjo bodočnost. Dodatek pa obsega: Organizacijo „Jugoslovenske Nar. Obrane“, Ocene predavanj pisateljevih o Jugosloven.ik v Južni Ameriki. Članki in dopisi. Razlaga slik.
Prireditve.
Mariborski dij. naraščaj priredi v nedeljo popoldne, dne 6. t. m. izlet v Št. Peter, kjer bo igra in telovadni nastop na gostilniškem vrtu g. Muršeca, Odhod iz Maribora točno ob 1. uri
popoldne. Zbirališče: telovadnica meščanske šole v Reiserjevi ulici. Vabijo se na izlet tudi draga društva in prijatelji mladine.'
Mar i b o r. Društvo trgovskih nastavljencev priredi v nedeljo, dne 6. t. m., v „Križevem dvoru“ vrtno veselico z godbo, petjem, telovadbo itd., na kar opozarjamo v inseratnem delu lista.
Sv. Tomaž pri Ormož. Tukaj se vrši dne 20. junija ustanovni občni zbor izobraževalnega društva, Orla in dramatičnega odseka. Spored: dopoldne: 1. ob 10. uri'(po novem času) sprejem ljutomerskih Orlov, 2. ob pol 11. uri sv. maša, 3. po sv. maši zborovanje pri cerkvi. Popoldne:	1. ob 3. uri
večernice, 2. po večernicah javna telovadba ljutom , Orla, 3. veselica na prostem: gledališki igri „Zgubljen sin“ in „Oh, ta Polona“, prosta zabava. .Vstop -nina k igri: stojišča'2 K, sedeži 5 K.
Mariborska eskomptna banka v Mariboru,
... Telefon Štev. 16.
Podružnica: MURSKA SOBOTA.
Spreletita » Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupufe En prodaše: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
fizdaie: čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Dale predujme : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dale Hsredlte : Pod najugodnejšimi pogoji.	20
Prevzema s Borzna naročila in jih izvršuje uajkulantneje.
1 Mala naznanila. |	LES" rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vBaki množini „SEVER“ društvo lesnih industrijaicev dravske doline M Mi R 1 B O B, šUehpandrovi» «•«?»«,% 45.
Raznai	
	
fljSIP NEÈPI i tesarski mojster in J 1 stavbeni podjetnik v {S i Mozartovi ulici 59 § I v maribdru | H se priporoča za popra- | 1 vila in za napravo | gl nov h stavb za točno m izvršitev jj	
	Prod» mm
	POZOR ! Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjib cenah sledeče kranjske vrvarske izdelke iz pristne konopljine. Konopce (Strange) močne in navadne, uzde, pletene in navad., cnngelce, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407
Kupi mi	
RiihÌtoa vreče, steklenice Http] mo in sode po naj- višjih I«flrn'ffi“Trsovska cenah, v j'“ « vai un prometna d. z o: z. v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 898. 383	II jv z vrtom, Koroška cesta XIIS tl §t. 101 za vsako obrt primerna, je takoj na prodaj. 487
	V * Isa prodaj v Tomanovi v liti -olici št. 7 v Mariboru. Ponudbe odnoBno vprašanja na I. F. K. Sv. Barbara v Halozah pri Ptuju. 441
KUPUJEM po najvišjih cenah hlode, rezan .la tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Kušah pri Mariboru. 1796	
	Gostilniški avto- Tki tuf z S0**1*0 8 mož, igra 16 Ulti li komadov, dobroohran jen se proda. Alojzij Šraj, gostilničar v Mariboru, Dajnkova ulica, blizu topniške vojašnice. 448
Kosili staro železo, ščetine, cunje kupnje vsako množino po naj-446 višjih cenah. KAREL SIMA, POLJČANE	
	Hiša v Mariboru 5 min. od kor. kol. s 4 sobami, pralno kuhinjo in velikim vrtom, se zamenja za malo posestvo na deželi, ali pa proda. Natančno se poizve pri J. Turin, Št. Hj v Slov. goricah. 445
Služb» i	WtvTlinlr v tretjem letu krasen k51 UJ tin šesterak, popolnoma ° 2 jazbeca prav krotka na prodaj. Naslov v upravništvu. 431
Solicitator £j*$£ velo visoka. Zadostuje nekaj prakse v sodnih stvareh, Odvetniška pisarna dr. Ivana Lovrenčič-a v Ljubljani, Miklošičeva c. 8. 482 Slovenci širite „STRAŽO“	
	Salonske hlače, črne, dobro ohranjene ter beli telovnik po ceni za prodati. Gregorčičeva ulica (Schillerjeva) 26/11, vr. 10, Maribor.
Cenjenim industrijalcem, trgovcem, obrtnikom dam na znanje, da sem na mariborski carinarnici otvoril carinsko agenturo.	
Posredujem v vseh carinskih zadevah, to je pregle-danje blaga, reklamacije, preveč plačane carine itd.
Nii. M. Pivljakovlč,
cannska agentura, Cafova ulica št. 2. Maribor, 1. junija 1820.	489
Hranilnica in posojilnica društva katoliških m
mojstrov v Mariboru, Vetrinjska ulica 20
obrestuje «loge po 4°|0
bi daje posolila proti poreitvu. Uraduje v pondeljek in četrtek od 5.-7. ure pop.
TRGOVCEM POPUSTI
OLMI
za cepljenje trt ter
plašče in cevi
za kolesa ae najceneje kapi pri
tvrdki Ign. Vok Ljubljana
Sodna til. 7.
TRGOVCEM POPUST !
Naročajte naše liste!
'Velika vrtna veselica		
i«!	J katero priredi v nedeljo dne 6 junija t. 1. pomočniški	*
II	odbor gremija trgovcev v Mariboru, s sodelovanjem	
	treh izvrstnih godb. delavskega pevskega droštva	
	„Frohsinn“, pevsko društvo pekov, pevski odsek	
	o ó o o o o o „Svoboda“ itd. itd. o o o o o o o	
i PLES f M M «	MMMMM MNOGOŠTEVILNA PROŠTA ZABAVA! «DRAGOCENI DOBITKImmm PLESI	
Vvomica in zaloga
Maribor, Morosità cesta 4®—53 Steter MM0€fim€fßf߀M'9 in drugovi
d o v m r n i s le e cene.
825
Otvoritev slaščičarne.
435
Naznanjam cenj. občinstva v Mariboru in okolici, da sem po dolgotrajni vojni zopet otvoril svojo moderno urejeno slaščičarno v? Slovenski vilic! (Grajska ulica) št. 5 (preje Amon). Vsak dan sveže pecivo in sladoled. — Cenj. naročila za razne svečanosti se točno izvršijo.------------Za mnogobrojen obisk se pripproča
ILI O H E m A Ü f slaščičar* Mestarracifa
„Narodni dom,“
r Mariboru	448
TMTWI	MO
vsaR toreR, vetrteR in soboto, zaeeteR ob 7. m ri zvečer, vabi
najttijtMtineje Hinko Momìe.
luserirajf© v „Straži“.
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje iu Slovenske gorice
©•
prodaš« razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
iCupujs pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pmiti kupovati in prodajati zadregi isiajo samo čtaui.
Novi členi se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovihalSpisarne f GomjiRadgoni.
POdfKiŽfliCIP Gornja Radgona, Murska Sob.ota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci.	259
Cast ml ie naznaniti ceni. obe i Bistru iz Maribora in okolice, d« sem s M. iunißem t. f. zopet otvorit scoia
manufakturno
>• » »» StR r Gosposki ulici st. MM “ » «F ^^(/tisa p, JFrangescba).
F upanju, da bom vžlval tulli «o-dalie zaupati ie sroßili ceni, odjemalcev, beležim z odličnim spoštovanjem
Feliac
447
Veletrgovina:
Ludo vik Kuharič
Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in dragih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa, — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega piva
114
RAZGLAS.
443
Lovska pravica v občini KililŽS se odda do 80. junija 1922 potom javne dražbe v nakup.
Ta dražba se vrši v sredo, 22. junija 1920 pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, soba št. 8.
■ SsSalatslj hi wUofcčM<*	«BtcaSs«1
ßlpwoaä aacaditiito ks&mm Htofias».
fflii PsIžots is» Cirili i