cena 200 dinarjev številka 36(891) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 10. septembra 1987 0 programu, aidsu, radiu Člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze Velenje so se prejšnji teden zbrali na prvi seji po poletnih počitnicah. Prav zato so sprejeli tudi predlog delovnega programa do konca leta, ki je zelo zajeten, kar pomeni, da bo pred člani predsedstva in sploh pred celotno frontno organizacijo veliko dela v zadnjem četrtletju letos. Med drugim naj bi v novembru končali aktivnosti v zvezi z vsebinskimi in kadrovskimi pripravami na volitve v SZDL, ob tej pa je še kopica drugih nalog in o prvi so spregovorili že na tej seji. Obravnavali in sprejeli so namreč program aktivnosti v zvezi z varstvom prebivalstva pred aidsom — kugo 20. stoletja. O tej nevarni bolezni je na seji spregovoril doktor Jože Rebernik, zatem pa so sprejeli program nalog, ki jih je pripravil svet za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu. Storiti je treba vse, da se bo sleherni občan seznanil s to nevarno boleznijo, saj je v tem trenutku preventiva edino zdravilo. Predstavnik Informativnega centra je seznanil člane predsedstva tudi z uresničevanjem enotnega radiodifuznega sistema v Sloveniji, ki naj bi ga sestavljali lokalne radijske postaje, regionalni radijski centri ter Radio Ljubljana. Na seji so podprli prizadevanja Centra, da Radio Velenje obdrži sedanji položaj, to je sedanjo frekvenco, saj bo le tako lahko uspešno uresničeval nalogo, zaradi katere je bil ustanovljen. (VOS) Obeta se živahna jesen Predsedstvo OK ZKS Velenje se je po poletnem premoru prejšnji teden sestalo na svoji prvi seji. Čeprav je bil tokrat dnevni red manj zahteven, pa so vendarle nekatere dileme nakazale, da se po vroči pomladi naši občini obeta tudi razgibana jesen. Predsedstvo je tokrat največ pozornosti namenilo programu dela v naslednjih letošnjih mesecih. Pri tem je zavzelo stališče, da je potrebno še obogatiti sodelovanje z osnovnimi organizacijami in jim bolj kot doslej pomagati pri razreševanju težav v lastnih okoljih. Preverili so tudi neuresničene sklepe, med katerimi so zaradi velikih izgub in spleta drugih vprašanj, posebej problematični nerazrešeni družbenoe- konomski odnosi v elektrogospodarstvu. Člani predsedstva so tudi menili, da moramo na vseh nivojih največjo skrb nameniti uresničevanju sprejetih stališč in sklepov, ne pa da zaradi neizpolnjevanja le teh ponovno odpiramo celotne probleme in zavzemamo iz leta v leto podobna ali enaka stališča, ki jih nato ponovno ne izpolnjujemo. Na kratko, a kritično so se dotaknili tudi tistih delovnih organizacij v občini Velenje, ki imajo težave v poslovanju. Prav tako kritično pa so ocenili tudi dogajanje v Agrokomercu in podprli prizadevanja za hitro in učinkovito razrešitev te afere. Obenem pa so obsodili nekatere izjave posameznikov iz BiH, katerih namen je bil netenje nacionalnih nesoglasij. B. Z. Povsod - odgovornost z neizprosnimi kadrovskimi posledicami! Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje je na svoji zadnjji seji, konec avgusta, med drugim razpravljalo tudi o razmerah v gospodarstvu. Za nekoliko drugačno razpravo kot je na to temo običajno, jim je dal povod Agrolkomerc. Svoje zahteve, sprejete na tej seji, so med drugim posredovali (udi predsedniku Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Mihu Ravniku. Gorenje Titovo Velenje Kolt ugotavljajo, živimo v času, ko nam delegati v skupščinah z vsemi napotri spreminjajo in usklajujejo naše pnavne norme v takšne oblike, ki naj bi usmerjale tako gospodarske kot diružbene tokove po čim pravi-čnejšiih poteh — z enim samim ciljem: kako čimprej premostiti vse ovire za boljši jutri. Ko se ljudje na vsakem koraku soočajo s krutim dej-stvomi, da je trdo in pošteno delo že skoraij imaginarna vrednost in ne več tista 'vrednota, ki je zapisana tudi v Zakoinu o združenem delu. Ko je kršenje : zakonov, prekupčevanje, šu-šmarjjenje, nespoštovanje dogovorov, neopnravičeno bogatenje postalo že skoraajda vsakdanja praksa. Kljub temu psa še vedno del poštenega delav-skegaa razreda, kot je rečeno, z izrednimi napori poskuša reševati tisto, kar jqe še možno rešiti. To) je samo nekaj razlogov, da se politiučna klima vse bolj slabša, in da se zaaostrujejo pogoji, oziroma da naraščajo odkloni pri vodenju različnih akcij. j. Zatito tudi Predsedstvo Občinskega sveta a Zveze sindikatov Slovenije Velenje : ocenjuje oziroma zahteva, da se k razizreševanju problemov pristopi takoj. ] Predvsem pa izpostavljajo na-slednjnje: obvezna in brez dvoma po-trebmna je korenita gospodarska reforma; i pravno ureditev naše družbe je treba a takoj začeti izvajati tudi v praksi in ti to na vseh nivojih; izpostaviti je treba a moralne vrednote — Bko druž- SSuper model s ^ a Mroil be kot posameznikov in pri vsakem delu, načrtovanju, neizvajanju sprejetih nalog, itd., itd., kot je zapisano, zahtevati odgovornost z neizprosnimi kadrovskimi posledicami. Skrajni čas za to je, ugotavljajo. PREDSANACIJSKI PROGRAM TUŠ-A NAJ BI POMENIL PRELOMNICO Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje se je tokrat sestalo v Tovarni usnja v Šoštanju. In kot je že v navadi, so tudi tokrat najprej namenili pozornost predstavitvi in seznanitvi s problematiko, s katero se srečuje ta temeljna organizacija. V Tovarni usnja Šoštanj pripravljajo predsanacijski program, ki naj bi pomenil prelomnico v poslovanju in razvoju, zato morajo biti v njem tudi jasno opredeljene razvojne usmeritve, tako za srednjeročno kot dolgoročno obdobje. Vsebovati pa mora tudi program, ki bo dal odgovor na vprašanje, kako bo razrešena ekološka problematika. Predsedstvo je poleg tega zahtevalo, da mora biti ocena poslovodnih delavcev obvezen del predsanacijskega programa. Predlagali so tudi, da bi v času obravnave predsanacijskega programa v TUŠ-u izvedli sestanek s predstavniki družbenopolitične skupnosti občine Velenje in vodstvom delovne organizacije Industrija usnja Vrhnika (TUŠ je tozd te delovne organizacije). Ze ta mesec pa bo Predsedstvo ponovno obravnavalo njihovo problematiko. (mkp) Sedanja proizvodnja nad predvidevanji V vseh Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju, prav tako pa tudi v obeh skupnih izvedbah, v Gorenju Commerce in Gorenju Servis, so avgusta dosegli dobre proizvodne oz. poslovne rezultate. V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati je bila avgustovska proizvodnja za odstotek nad predvidevanji, proizvodnja za izvoz pa je bila kar za 7 % večja od načrtovane. V prizadevanjih, da bi uresničili letošnje zahtevne proizvodne in izvozne naloge, so delavci Gorenja Gospodinjski aparati opravili avgusta delavnik več, kot so sprva računali. Proizvodnja je najbolj presegla predvidevanja v obratu Hladilniki in v tozdu Pralno pomivalna tehnika. V obratih Zamrzovalne omare in Zamrzovalne skrinje pa so se srečevali s težavami potem, ko so med kolektivnim dopustom opravili večja posodobitvena dela. Pričakujejo pa, da bodo že v kratkem odpravili največje težave, s katerimi se srečujejo. Tudi v Gorenju Notranja oprema so prejšnji mesec presegli planske naloge, in sicer v obeh tozdih — Pohištvo in Gradbeni elementi. Pomembno je, da je bila tudi prodaja večja od načrtovane za desetino. Teden boja proti kajenju »KDOR ZDRAVO ŽIVI, NE KADI« To je geslo letošnjega tedna kajenja, ki bo potekal od 14. do 21. septembra. Občinska organizacija Rdečega križa Velenje bo v tem tednu namenila največ pozornosti prosvetljevanju ljudi. Člani njene komisije za zdravstveno vzgojo bodo organizirali po šolah več zdravstvenih predavanj na to temo. Občane pa bodo na škodljivosti kajenja »spomnili« letaki, zloženke in drugo propagandno gradivo, (tap, foto: VOS) Koliko zaslužimo O osebnih dohodkih zadnje čase veliko govorimo, vendar največkrat o poprečjih. Poglejmo tokrat, kakšne osebne dohodke smo prejemali zaposleni v občini Velenje marca letos. Za lažjo orientacijo se najprej ustavimo pri občinskem poprečju za ta mesec. Znašalo je 217.799 dinarjev. Približno polovica zaposlenih te višine ni dosegla. Tako je prejemalo 5,7 odstotkov delavcev do 120 tisočakov, dobrih 44 odstotkov ali 9117 delavcev pa od 120 tisoč do 200 tisoč dinarjev. Nekaj manj kot toliko jih je zaslužilo od 200 do 350 tisočakov, 8,5 odstotkov zaposlenih pa je marca zaslužilo od 350 do 600 tisočakov. 6 delavcev pa je to višino preseglo. Povejmo še to, da se je odstotek delavcev, ki marca niso dosegli občinskega poprečja, znižal, letos jih je bilo 50 odstotkov, lani marca pa kar 58,5 odstotka. Razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom v občini pa je bilo letos marca 1:10, lani pa 1:5. (raz) Seminar za sekretarje 00 ZK Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Velenje je za danes pripravil seminar, ki se ga bodo udeležili sekretarji osnovnih organizacij. Na njem bodo spregovorili o pripravah na programsko volilne seje osnovnih organizacij ter se seznanili s problemi, ki pestijo posamezne osnovne organizacije. Avgustovski delovni načrt so dobro uresničili tudi v Gorenju Procesna oprema in Gorenju Elektronika Široka potrošnja; v slednji kljub temu, da so montirali dodatni trak in da so imeli težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Zahvaljujoč prizadevanjem delavcev Gorenja Commerca so se zaloge izdelkov Gorenjevih tovarn iz Titovega Velenja avgusta zmanjšale. Načrtovani obseg servisnih popravil in drugih del pa je izpolnila tudi delovna organizacija Gorenje Servis. Menice Agrokomerca tudi v Titovem Velenju Afera Agrokomerca je preplavila jugoslovansko javnost. Tudi velenjsko. Sprejeli smo jo kritično, pa vendar več ali manj neprizadeto, saj najbrž niti pomislili nismo, da smo zelo neposredno povezani z njo tudi mi, občani občine Velenje. Pa je tako. Menično poslovanje je postalo pri nas tako zelo razvejano, da se mu ni moč ogniti, saj je v veliki meri zamenjalo denar. Omenjena afera je prizadela kar 63 jugoslovanskih bank in med njimi prav vse poslovno uspešne. Tudi Ljubljansko banko Temeljno banko Velenje, ki sicer ni odkupila niti ene menice direktno od Agrokomerca, vendar pa so jih, do 24. maja letos, odkupovali od svojih ustanoviteljic in jih nato prodali na trgu denarja v Beogradu. Trenutno nimajo niti ene Agrokomercove menice, vendar pa so, seveda, po meničnem pravu, za vse, ki so jih imeli, soodgovorni. Takšnih me- nic pa je za okoli milijardo dinarjev. Direktor Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje Tone Vrhovnik ocenjuje, da Agroko-merc v nobenem primeru ne bi smel vplivati na njihovo poslovanje (tudi, če bo prišlo do najneugodnejših rešitev), niti na poslovanje njihovih ustanoviteljic. Na to ne vpliva tudi sedaj. Pa vendar, nekaj se je spremenilo. Banke so začele po tej aferi vsako menico, ki jo odkupijo, temeljito preverjati. Prav tako preverjajo tistega, ki je dal jamstvo. Zaradi tega denarja, ki bi ga lahko namenjale gospodarstvu, ne morejo tako hitro odobravati kot v preteklosti. Rezultat tega pa je, da leži tudi pri Ljubljanski banki Temeljni banki v Titovem Velenju denar na žiro računu, ustanoviteljice pa željno čakajo nanj, saj bi jim bil za njihovo dejavnost zelo dobrodošel. M. Zakošek Obiranje zgodnjih vrst jabolk Delavci TOK Kmetijstva delovne enote na Turnu so sredi avgusta pričeli obirati zgodnje vrste jabolk in sicer discover, james grive in tyteman. Ker z obiranjem že nekoliko kasnijo, se trudijo, da bi v času lepega vremena obrali kar največ zgodnjih jabolk. Tudi zato. ker jih že čaka obiranje poznejših sort, kot so spartan in druge, po 20. septembru pa bodo obrali še zelo pozne vrste, primerne za ozim nico. Kljub neugodnemu vremenu, ki je sadjarjem letos večkrat ponagajalo, na Turnu ugotavljajo, da je kakovost sadja dobra in vsaj enaka lanski. Seveda bo letos skupna količina obranih jabolk manjša, ker so letos zmanj- šali nasade za 7 hektarjev. Računajo, da bodo kljub temu pridelali do 200 ton jabolk. Tudi letos bodo za obiranje poznih sort jabolk rabili občasne obiralce. Zgodnja jabolka, katerih cena je od 600 do 700 dinarjev za kilogram, so v glavnem poslali v šole in v Erine trgovine, poznejše vrste jabolk pa bodo prodali že znanim kupcem, prodajo pa bodo razširili še na Koroško. Cena teh jabolk bo od 500 do 600 dinarjev, ni pa še dokončna. Ker bo letos ponekod zaradi slabih vremenskih razmer jabolk primanjkovalo, so v Erinem Kmetijstvu prepričani, da bodo ves letošnji pridelek prodali brez težav. B. M. Zavozlana pot do telefonske zveze V občini Velenje, najbolj izrazito pa v Titovem Velenju, močno zaostajamo za potrebami na področju telekomunikacij. Razumljivo, saj pogosto odmeva z govorniških odrov, »daje potrebno najprej naoljiti škripajoče kolesje gospodarstva, zagotoviti posodobitev in prestrukturiranje, zavarovati delavčev jutrišnji dan.« Seveda ob teh argumentih jn našem umevanju informacijske dobe telekomunikacije ostajajo periferno vprašanje. Periferno še toliko bolj, ker se s težavami otepamo tudi na drugih področjih. In ko delimo mali kupček denarja med potrebami in željami, kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, se pač odloča- mo za reševanje tistih nalog, kjer je stanje najbolj kritično Naša tema ali kjer upamo, da bodo rezultati vidni že jutrišnji dan. Telekomunikacije pa nekako ne sodijo semkaj. Zal še nismo dojeli njihovega pomena pri nastajanju nove družbe, nismo dojeli razsežnosti s katerimi se lahko le te vpletajo v gospodarski svet. In tako ptt, omejen z družbeno kontrolo cen, ob skromni akumulaciji caplja za razvojem. In da je to res caplja-nje med drugim dokazuje tudi podatek, da so imele Združene države Amerike že pred vojno več telefonov na sto prebivalcev, kot jih Jugoslavija zmore danes. A telekomunikacije že dolgo niso le telefoni. V občini Velenje so potrebe na tem področju zelo velike, saj bi samo v Titoverrf Velenju takoj potrebovali okoli 1500 novih telefonskih priključkov. Takšna razširitev centrale pa je velik zalogaj in osiromašeno ptt gospodarstvo celjskega območja je videlo edino pot iz takšnih in podobnih zagat v pomoči drugih delovnih organizacij, skupnosti in obrtnikov. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za raširitev ptt zmogljivosti pa imamo že ne- kaj časa tudi v občini Velenje. Škoda, le imamo, saj je očitno ob vseh drugih tegobah ostal v predalih. Ostal pa je tam gotovo tudi zato, ker takšno združevanje ne more biti sistemska rešitev in ker je takšnih, ki trkajo na duri delovnih organizacij, s sporazumi ali brez njih, iz leta v leto več. Očitno si bo moral ves naš ptt izboriti nekoliko svobodnejše oblikovanje cen, ki bodo zagotavljale tudi sredstva za-razširjeno reprodukcijo. Do takrat pa? Morda bo vseeno najbolje, če pogledamo v kateri predal smo potisnili ta samoupravni sporazum. B. ZAKOŠEK 2. stran * nSS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 10. septembra 1987 16. september — mednarodni dan miru Mir je največja želja ljudi sveta. Le v miru lahko naša hotenja usmerjamo v ustvarjalno delo, v boljši, srečnejši, jutrišnji dan. Prav je, da ob mednarodnem dnevu miru spregovorimo o tej naši veliki vrednoti, ki jo moramo ohraniti. Prav je, da smo zgled mlademu rodu, ki ga vzgajamo. Ustvarjajmo mu boljšo prihodnost! Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je dala pobudo vsem šolam, da počastijo mednarodni dan miru. Zamislimo se ob tem dnevu ob besedah Kornelije Zakraj-šek, dijakinje 4. letnika Srednje družboslovne šole, ki takole razmišlja o tem, kako je zadovoljna s svetom, v katerem živi: »Svet. Družba. Ljudje. Trije pojmi zliti v eno. »Biti mlad v teh težkih ča- sih . . .« — tako je menit Kajuh med vojno. Za nas mlade, ki zdaj živimo v lepi. svobodni, »pravični« domovini, je mladost lepa? Je. Pravimo: »Nič ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše, in nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše!« To drži. Pravzaprav nikoli ne bomo zadovoljni s svetom, v katerem živimo. Nikoli se ne zavedamo tistega, kar imamo, dokler tega ne izgubimo. Za nekatere je svet lep. Lep, svetel in pravičen. Morda je to prav tisto, kar si človeštvo najbolj želi. Za druge, ki jih je gotovo več, pa je svet okruten, temen in nepravičen. Soočiti se moramo z eno resnico; svet, družba in ljudje ne bodo nikoli takšni, da bodo z vsem zadovoljni vsi. Vedno bodo revni in bogati. Vseeno je. kako nas učijo v razni literaturi, če v praksi nikoli ni, ni bilo in tudi nikoli tako ne bo. Otrok. Zdi se mi kakor osamljena ov-čica, obkoljena z lačnimi volkovi. Vsak čas jo lahko kdo napade. Tako nebogljeno bitje... Otroci so naša prihodnost. Vse dežele bi se morale zavedati, da je zdrav otroški smeh lahko ponos vsake države. Ni tista država najmočnejša, ki ima veliko orožja, ampak tista, v kateri je najman lačnih ust. To je nekakšna moja teorija. Kako sem osebno zadovoljna s svetom ? Če sem odkrita, nisem zadovoljna z njim. Razvoj družbe gre naprej. Namesto, da bi se razmere in odnosi v družbi izboljševali, se vedno bolj slabšajo. To je res zelo pesimistično gledanje, toda to je moje mnenje. Čas leti. Nenehno nas priganja. Ni več časa za prijazen pozdrav, stisk roke . . . Zanima me, le kam tako hitimo? V svetlo prihodnost '.'« Sindikat Prva faza evidentiranja sklenjena Čeprav smo »šele« v septembru, pa so v tem času že v polnem razmahu priprave na občne zbore, volilne seje sindikalnih organizacij in priprave na volilno sejo občinske organizacije Zveze sindikatov. Pri tem mislimo na evidentiranje možnih kandidatov za predsednika, podpredsednika in sekretarja občinskega sveta in na evidentiranje predsednikov osnovnih organizacij, sindikalnih konferenc, konferenc osnovnih organizacij ZS v delovnih organizacijah in konferenc Zveze sindikatov v sestavljenih organizacijah združenega dela Rok za to evidentiranje je bil 30. junij in do sedaj so evidentirale tudi že skoraj vse sredine. Na občinskem svetu ugotavljajo, da je bii odziv zelo dober. Tako naj bi bil sklenjen prvi del, ki mu sledijo vsebinske priprave, poročila, ocena dela sindikalnih organizacij in seveda tudi program usmeritev za naprej. Na osnovi kriterijev, ki jih je bilo potrebno upoštevati pri evidentiranju za nosilce najodgovornejših funkcij v Občinskem svetu, so osnovne organizacije posredovale 25 predlogov za predsednika, 16 za podpredsed- nika in 14 predlogov za sekretarja. S tem pa postopek še ni končan, saj bo potrebno na osnovi kriterijev oblikovati še ožji izbor možnih kandidatov (odbor za kadrovska vprašanja), svoje mnenje pa bodo dodali še predsedstvo OS ZSS, svet in seveda osnovne organizacije. (mkp) Med brezposelnimi tudi pripravniki Trenutno so pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje prijavljeni 303 iskalci zaposlitve, med njimi 171 žensk. Še vedno pa več kot polovico zaposlitve predstavljajo nekvalificirani delavci (169). Nekoliko je sicer upadlo število pripravnikov, še vedno pa jih na zaposlitev čaka 38. Večinoma razpolagajo s poklici V. zahtevnostne stopnje, najtežje pa je zaposliti tiste, ki so končali družboslovno usmeritev. (mkp) Štipendije iz združenih sredstev Preko Skupnosti za zaposlovanje občine Velenje prejema štipendijo iz združenih sredstev oziroma razliko h kadrovski štipendiji 310 dijakov in študentov. Rok za oddajo novih prošenj je bil letos 5. september in do takrat se je pri Skupnosti zbralo že približno 120 vlog, kar je toliko kot lani. Nekaj pa jih še pričakujejo. Cenzus za pridobitev štipendije iz združenih sredstev je 73.476 dinarjev na družinskega člana po dohodku za preteklo leto. (mkp) ZRVS Velenje Evidentiranje možnih kandidatov Komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja pri pred sedstvu občinske konference zve ze rezervnih vojaških starešin Velenje se je te dni aktivno vključila v postopek evidentiranja svojih članov za možne kandidate v predsedstvo občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Velenje, v njihov izvršilni odbor, v občinsko konferenco ter v svete in koordinacijske odbore. Komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja priporoča vsem predsedstvom krajevnih organizacij rezervnih vojaških starešin v občini, da se aktivno in z vso resnostjo lotijo omenjenega evidentiranja. (b. m.) Občina Velenje Skromna naložbena dejavnost Brez posodabljanja, brez vlaganj, ni napredka. To je fraza, ki jo je ničkolikokrat slišal že vsakdo izmed nas. Še posebej to poudarjamo ob obravnavi po-1 slovnih rezultatov, ki v občini Velenje zadnje čase niso takšni, da bi nam omogočili uresničitev naših želja na področju posodabljanja. Tako nam preostane tarnanje o naši zastareli tehnologiji, preko 90 odstotno odpisani opremi . .. Ustvarjena akumulacija, z njeno višino že dolgo nismo-zadovoljni, nam ne omogoča, da bi se odločno spopadli s temi problemi. Ob obravnavi polletnih gospodarskih rezultatov v občini nikakor ne moremo biti zadovoljni s skromno naložbeno dejavnostjo v osnovna sredstva. Ta vlaganja smo v primerjavi z lanskim polletjem povečali le za 64 odstotkov, kar je ob inflaciji, ki je že presegla stotico, seveda precejšen realen padec. Za vlaganja v osnovna sredstva smo do konca junija porabili le 18 milijard 802 milijona dinarjev (le dobrih 5 odstotkov celotnega prihodka) in s tem uresničili le 22 odstotkov načrtovanih naložb za letos. Največji delež, skoraj 90 odstotkov, je bil porabljen seveda za investicije v gospodarstvo. Medobčinska organizacija slušno prizadetih V Murski Soboti bodo proslavili svoj dan Zadnja sobota v septembru je proglašena za mednarodni dan slušno prizadetih. V počastitev tega dne vsako leto v eni izmed dvanajstih medobčinskih organizacij slušno prizadetih pripravijo osrednjo proslavo, na kateri se zberejo slušno prizadeti iz vse Slovenije, iz sosednjih republik in iz zamejstva. Na omenjeni prireditvi prikažejo dosežke slušno prizadetih na področju kulture, športa in drugih dejavnosti. Seveda podelijo tudi priznanja, pokale in medalje najboljšim športnikom, ki so preko vsega leta merili moči v različnih športnih Vpis otrok v prvi razred osnovne šole Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1981 do 28. februarja 1982. Na osnovnih šolah v Titovem Velenju pričakujemo vas in vašega otroka v torek, sredo in četrtek, 15., 16. in 17. septembra 1987, na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa samo v torek in sredo, 15. in 16. septembra 1987. Vpisovanje otrok bo potekalo vse navedene dni v času od 9.00 do 13.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure. Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o njegovi vključitvi v šolo. S seboj prinesite otrokov »Izpisek iz rojstne matične knjige,« na katerem je vpisana tudi otrokova matična številka občana (EMŠO), ter svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka. Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli! VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD Velenje Pedagoška služba panogah. Zapišimo, da so ta pomembni dan slušno prizadeti leta 1967 slavili v Šoštanju in leta 1984 v Titovem Velenju. Letošnje osrednje proslave, ki bo v soboto, 19. septembra, v Murski Soboti, se bo iz medobčinske organizacije slušno prizadetih občin Velenje in Mozirje udeležilo 40 članov. Organizatorji iz Murske Sobote obljubljajo, da bo letošnje slavje še posebej svečano in pestro. Poleg nekaterih aktivnosti iz prejšnjih let, bodo pripravili pester kulturni spored, razstavili ročna dela in gostom pokazali znamenitosti in lepote Murske Sobote. Sicer pa je potrebno poudariti, da takšna srečanja slušno prizadetih niso zgolj zabavna, več kot tisoč udeležencem pomenijo veliko več. Na njih se udeleženci pogovorijo o delu v svojih društvih, o težavah, s katerimi se srečujejo, skujejo pa tudi nova znanstva in prijateljstva, ki seveda človeku — invalidu sluha in govora — lajšajo življenje in tegobe. B. Mugerle Izostanki z dela zaradi V prvem polletju je Občinska zdravstvena skupnost Velenje ugotovila, da so se izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu, nesreč izven dela in nege družinskega člana povečali kar za 1 % napram letu 1986. Da bi tudi s strani uporabnikov dobili predloge in pobude kako zmanjšati odsotnost z dela, je strokovna služba v začetku meseca avgusta poslal? vsem poslovodnim strukturam v DO, TOZD in DS vprašalnik, s katerim je želela ugotoviti kako v teh sredinah razmišljajo, da bi se rešila ta problematika, ki je prisotna že več let. Žal pa je na vprašalnik od 106 delovnih organizacij dalo odgovore le 43 ali 40 %. Izgleda, da je nekaterim pramalo mar, koliko delavcev je na delovnem mestu v tej težki gospodarski situaciji in kakšni so izpadi dohodka dnevno 1800 odsotnih delavcev v občini Velenje. Poprečje Poprečje Poprečje DO, DS, TOZD leto 1986 -VI/1987 julij 1987 DO TEŠ - TOZD TEŠ 1. 5,30 5,80 5,07 - TOZD TEŠ II 3,56 4,59 3,57 — TOZD Vzdrževanje 5,01 5,10 3,78 — TOZD Inženiring 6,21 3,02 0,24 - DSSS TEŠ 3,40 3,49 1,67 DO RLV 8,18 — TOZD Jama Pesje 8,85 10,13 — TOZD Jama Preloge 11,82 11,15 10,73 — TOZD Jama Škale 11,21 10,94 8,73 — TOZD Priprave 9,41 8,94 7,14 — TOZD Jamske gradnje 8,12 8,52 6,06 — TOZD Jamski transport 9,84 10,37 7,99 — TOZD Jamska mehanizacija 6,70 6,44 5,33 — DS Zračenje 6,87 6,83 4,16 — TOZD Klasirnica 5,53 5,26 4.13 — DS Kopalnica 8,88 10,34 6,56 — TOZD Zunanja dejavnost 9,05 7,48 4,96 — TOZD Mizarska dejavnost 5,30 7,47 4,49 — TOZD Gradbena dejavnost 7,56 7,08 3,36 - DSSS RLV 2,84 4,17 3,28 — TOZD Izobraževanje 8,33 8,42 4,31 DO ESO 6,45 — TOZD Strojni obrati 6,67 7,43 — TOZD Elektro obrati 4,97 3,34 1,65 — TOZD Vodov.-toplov. obrati 4,86 5,11 4,07 — TOZD Krovsko-ključ. obrati 8,30 11,53 5,75 - DSSS ESO 2,99 4,08 1,56 - REK, DO APS 3,30 3,09 2,53 — REK, DO Tiskarna 4,12 6,50 6,73 — REK, Družbeni standard 9,08 7,67 5,96 — REK, DS Zavarovanje 2,15 3,01 2,76 — REK, DSSS SOZD SIPAK GORENJE DO GOSPODINJSKI APARATI — TOZD Štedilniki — TOZD Pralno-pom. tehn. — TOZD Gostinska enota — TOZD Zamrz. hlad. tehnika — DSSS GA — TOZD Galvana DO NOTRANJA OPREMA — TOZD Pohištvo — TOZD Gradbeni elementi — DSSS NO DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE DO GORENJE — Servis DO GORENJE — Commerce DS GORENJE — Interna banka DO GORENJE — Raziskave in razvoj DO PROCESNA OPREMA GORENJE SOZD — DSSS DO VEPLAS DO EKO — TOZD Serijska proizvodnja — TOZD Instalacije — TOZD Vzdrževanje — TOZD Tehnološka oprema — TOZD Komerciala promet — DSSS EKO DO ERA — TOZD Koplas — TOZD Maloprodaja — TOZD Veleprodaja — TOZD Kmetijstvo — TOZD »VINO« Šmartno/Paki — DSSS ERA DO VEGRAD — TOZD Gradnje — TOZD Mehanizacija — TOZD Zaključna dela — TOZD Vemont — TOZD Inženiring — TOZD Keramičarstvo — DSSS Vegrad CENTER SREDNJIH ŠOL — TOZD Rud.-tehn. pouk — TOZD EKŠ — TOZD Dom učencev TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ 4.37 4,89 4,68 7,66 5,42 2,96 8,06 8,13 5,23 8,66 7,72 6,42 7.15 9,35 8,87 8,38 8,99 6,61 4,55 5,40 4,96 5,66 7,41 3,94 8,62 8,54 5,28 6,74 6,99 5.35 3,91 4,70 4,30 5.68 6,32 6,93 6,80 6,45 5,89 5,05 5,65 5,08 4,77 3,86 1.71 2,44 2,39 3,19 5,59 3,27 3,05 0,59 2,18 4,05 9,36 11,61 8,33 8,29 9,03 7,69 5,96 4,60 2,70 4,30 6,35 1,40 3,60 4,65 4,64 9,36 3,18 2,14 3,16 3,78 6,25 3,88 4,78 5,11 4,88 6,22 5,83 6,71 6,90 6,39 8,35 2,18 1,89 4,40 5,63 5,73 3.24 7,52 3,86 7,96 7,32 5,39 5,05 6,78 4,97 5,55 4,37 4,18 6,90 7,34 7,74 3,65 5,41 3,70 7,61 8,42 0,94 3,02 2,98 2,50 1,48 3,07 ni podatka 1,60 1,23 ni podatka 7,26 6,66 ni podatka 7.28 8,56 8,03 nesreč in nege ELKROJ — Konfekcija Šoštanj 5,84 8,86 4.60 MERX — TOZD Prodaja 4,89 4,30 3,87 — TOZD Pekarna 8.15 8,95 8.01 NAMA TITOVO VELENJE 5,83 5.26 3,75 DO VEKOS — TOZD Toplotna oskrba 2,63 3,84 3.17 — TOZD Komunalna oskrba 3,43 3,41 1.76 — TOZD Stanovanjska oskrba 5,66 8.44 5.10 - DSSS VEKOS 3,08 3,80 1.19 PROJEKTIVNI BIRO 4,76 4,09 4,16 ZAVOD ZA URBANIZEM 6,02 5,51 6,67 MODNI SALON 6,78 5,66 4.03 ŽTP, TOZD ZA PROMET 4,15 2,27 1,60 VIZ — TOZD Biba Ročk Šoštanj 3,68 2.61 3,31 — TOZD K. D. Kajuh Šoštanj 4,20 6,76 0,58 — TOZD Gustav Šilih Velenje 6,07 5,22 3,18 — TOZD Anton Aškerc Velenje 4.14 7.36 2.43 — TOZD V. Vlahovič Velenje 3',95 2,90 1,03 — TOZD Bratov Mravljak Velenje 8,18 4,88 0,90 — TOZD M. P. Toledo Velenje 2,45 2,20 2,01 — TOZD XIV. divizije Velenje 7,30 2,93 0 — TOZD Bratov Letonje ŠM/PAKI 2,59 3,43 3,01 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE 8,55 7.80 5,80 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ — 4.77 5,60 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE — TOZD Bolnišnica 7,71 5,60 4,15 — TOZD Splošno zdravstvo 5,12 5,03 3,37 — TOZD Zobozdravstvo 5.10 4,07 4,93 — TOZD Zdravilišče 7,71 7,70 4,21 - DSSS ZC 1,56 5,40 2,87 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE 6,39 6.62 4,60 SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA 2,47 2.55 3,56 LJUBLJANSKA BANKA 2,98 3,52 2,94 PTT - TOZD TITOVO VELENJE 5,32 5,12 ni podatka DO INŽENIRING 5,80 4,23 1.19 GOSTINSTVO PAKA — 8,73 5,34 GLASBENA ŠOLA FKK VELENJE — 1,63 0 DOM ZA VARSTVO ODRASLIH — 5,87 4,03 BRIVNICE IN ČESALNICE — 5,28 5,30 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST VELENJE — občinski odstotek 6,39 7,39 4,11 V % izostankov ni všteta odsotnost zaradi porodniških SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založ' ništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br- zojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. , Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. •10. sfepfembra f987 '★'titčvo' velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas * stran-3 ispodarska gibanja občine Velenje Izgube — naše stalne spremljevalke Ze v majski analizi, ki so jo obravnavali tudi delegati občinske skupščine, so bili nanizani polletni rezultati gospod a jenja. Vendar pa je ta analiza vsebovala zgolj ocene. Kakšni pa so dejanski pokazatelji? MANJŠA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Z gibanjem industrijske proizvodnje v občini Velenje še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj je ta pod pričakovano rastjo, ob koncu prvega polletja pa je bila kar 4,8 odstotka manjša kot lani v tem času. Pri tem je razveseljivo, da je iz meseca v mesec prisotno intenzivno naraščanje. Še zlasti visoko proizvodnjo smo beležili maja, ko smo naredili kar za četrtino več kot aprila. Upajmo, da bo proizvodnja tako naraščala tudi v prihodnje in da se bomo vsaj približali resolucij-skim ciljem. ZA 334 MILIJARD DINARJEV CELOTNEGA PRIHODKA Gospodarstvo občine Velenje je ustvarilo v prvem polletju letošnjega leta za dobrih 334 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je za okoli 103 odstotke več kot lani v enakem času. Dobrih 43 odstotkov celotnega prihodka smo uresničili s prodajo blaga na domačem trgu, 12,6 odstotka teh sredstev pa smo ustvarili na tujem. V strukturi celotnega prihodka se je zmanjšal delež prihodkov ustvarjenih s prodajo na domačem trgu za dobrih 5 odstotkov. Najhitrejšo rast celotnega prihodka so zabeležili v energetiki (indeks 276), počasnejšo rast od občinskega poprečja pa beležijo v Gorenju (indeks 181). V strukturi celotnega prihodka gospodarstva občine Velenje pa predstavlja Gorenje 51,6 odstotni delež, energetika 15,5 odstotni delež, 32,9 odstotkov pa ustvarijo ostale gospodarske organizacije. RAZPOREDILI SMO VEC KOT USTVARILI Gospodarske organizacije so v letošnjem prvem polletju porabile za 262 milijard dinarjev sredstev in ustvarile za 72 milijard dinarjev dohodka. Porabile so kar dobrih 78 odstotkov ustvarjenega prihodka. To je seveda veliko, vendar bistveno ugodnejše kot leto prej, ko je znašal ta delež več kot 93 odstotkov. Dohodek gospodarstva občine Velenje je bil ob polletju za 153 odstotkov višji kot lani v tem času. Vse oblike porabe, ki se oblikujejo iz dohodka oziroma čistega dohodka pa so naraščale počasneje kot dohodek. SKROMNA SREDSTVA ZA AKUMULACIJO V prvem polletju je ustvarilo gospodarstvo občine Velenje le skromno akumulacijo, v višini 6 milijard dinarjev, kar je le slabih 53 odstotkov več kot lani. Delež akumulacije v dohodku se je zmanjšal iz lanskih 14,96 odstotkov le na dobrih 9 odstotkov, kar nikakor ni spodbudno. Največ akumulacije so ustvarili v Gorenju (54,7 odstotkov, v ostalem delu velenjskega gospodarstva 44 odstotkov, v energetiki pa le 1,3 odstotke. OSEBNI DOHODKI VIŠJI ZA 115 ODSTOTKOV Gospodarstvo občine je porabilo v prvih šestih mesecih za bruto osebne dohodke 42,8 milijard dinarjev, kar je 115 odstotkov več kot lani v tem času. Osebni dohodki so naraščali počasneje kot ustvarjeni dohodek, v njegovi strukturi pa so padli z lanskih 69,7 odstotkov na 59 odstotkov, kar je vsekakor spodbudno. V gospodarstvu je znašal v prvem polletju poprečni osebni dohodek na delavca 216.138 dinarjev (v Gorenju 174,218 dinarjev, v energetiki 312,345 dinarjev), v negospodarstvu pa zaradi višje izobrazbene strukture 239,930 dinarjev. ZALOGE BLAGA ZA POTROŠNJO ŠE NARAŠČAJO Zaloge repromaterialov so se v gospodarstvu občine Velenje ob Gorenje Gospodinjski aparati Programatorji v Slovenski Bistrici V okviru prireditev četrtega Bistriškega tedna, turistično obarvane prireditve, s katero želijo domačini poživiti jesenski utrip svojega kraja, bodo v petek;, U. septembra v Slovenski Bistrici predali svojemu namenu obirat za proizvodnjo programatorjev za pralne stroje tozda Pralno pomivalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati. Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati pa je tudi pokrovitelj lettošnjega Bistriškega tedna. INa tiskovni konferenci, ki je biHa v Slovenski Bistrici pred tem pomembnim dogodkom, so prtedstavniki Gorenja Gospo-dimjski aparati in Skupščine ob-čime Slovenska Bistrica posredo-valli podatke o pomenu obrata. 'V Gorenju Gospodinjski apa-ratti so v zadnjem času zastavili vsvelikan-skih< pridobitev in otvoritev na temelju takšnih ali drugačnih naložb, vseeno pa vsako leto veliko pridobimo. Glede na naše možnosti in splošno znane razmere smo zato veseli vsake še tako majhne pridobitve v določenem časovnem obdobju. Skupek vseh teh manjših pridobitev, ki so plod zavzetega dela naših občanov in delovnih ljudi in njihove želje po napredku ter lepšemu jutrišnjemu dnevu, je vrednota, ki smo je vedno veseli, saj nam vsem skupaj zagotavlja lepše in boljše življenje,« je pred bližnjim občinskim praznikom med drugim dejal predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak. Veliko teh drobnih, a vseeno pomembnih pridobitev, bodo v Gornji Savinjski dolini deležni tudi ob letošnjem prazniku. Med pomembnejše sodi zagotovo prizidek k mozirski pošti, ki je namenjen za novo telefonsko centralo. Zgradili so ga s sredstvi občinskega samoprispevka in naj bi omogočil avtomatsko povezavo s Celjem. V tem trenutku žal to še ni mogoče, problem nove centrale pa naj bi rešili v naslednjih dveh letih. Problem telefonskega omrežja v mozirski občini bo s tem razrešen, ob tem pa bo morala družbeno politična skupnost ob podpori in z razumevanjem podjetja za PTT promet Celje poskrbeti še za krajevne centraie na Ljubnem, v Lučah in Gornjem gradu. Pomembna pridobitev so tudi novi prostori Delavske univerze Mozirje v prizidku nazarskega delavskega doma. Veselijo se tudi na Solčavskem. S prizadevanji nazarskega gozdnega gospodarstva in s pomembnim prispevkom kmeta Jankerja so zgradili cesto do njegove domačije, ki je tako kot zadnja višinska kmetija dobila cestno povezavo z dolino. Na Rečici ob Savinji so pridobili teniški igrišči z garderobami in prostori za delo tamkajšnjega športnega društva Mladost, kar je tehtna popestritev turistične in rekreacijske ponudbe v mozirski občini. Obrtniki občine Mozirje so zgradili svoj dom, ki bo zagotovil boljše delo njihovega združenja, ogromno dela in sredstev pa so po krajevnih skupnostih namenili urejevanju komunalnih zadev. Na občinski »tromeji« in na območju štirih krajevnih skupnosti so letos pridobili vodovod, ki je na Gneču in okolici zagotovil zdravo pitno vodo 70 gospodinjstvom, zdravo vo- do so si zagotovili v Lučah, vodni zbiralnik gradijo v Solčavi, težave z vodovodom pa bodo v kratkem razrešili tudi v zaselku Brdo v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. Pravzaprav je žalostno, da so težave v zvezi s spremljanjem televizijskega programa razrešili šele letos, pa še to ne v celoti. Pretvornik namreč gradijo še v Podvolovljeku in pripravljajo študije za Logarsko dolino, kar bo zahtevna in draga naložba. O dosežkih in uspehih članov gasilskih društev skorajda ni vredno izgubljati besed, saj se njihovi presenetljivi uspehi vrstijo eden za drugim, na Rečici ob Savinji in v Gornjem gradu bodo kaj kmalu bogatejši za nova stanovanja in še bi lahko naštevali uspehe, kamor sodijo novi cestni odseki, športna igrišča in podobno. Za maloobmejni motorni prehod na Pavličevem sedlu se borijo že 21 let in šele letos kaže, da bodo vendarle uspeli, »skromna« želja prebivalcev mozirske občine pa je, da bi bili v maloobmejni promet zajeti vsi občani, z rešitvijo tega problema pa bi se v občini in posebej v njenem gornjem delu marsikaj spremenilo. »Ko govorimo o dosežkih, jih seveda različno ocenjujemo, vseeno pa smo prepričani, da smo v tem obdobju napravili velik korak naprej. Prav ta korak je temelj, ki nas spodbuja, še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da so naši ljudje pripravljeni več in boljše delati in premagati sedanje težave,« je svoja razmišljanja sklenil Anton Boršnak. BBHHsHSHHBB I I I I I I I I L »Novi proizvodni programi zares veliko obetajo« Ne le občinski praznik, tudi zaostrene razmere v našem gospodarstvu in družbi, terjajo sprotno ocenjevanje dela in delovnih dosežkov na vseh področjih. V tem primeru to velja za občino Mozirje, ki v soboto slavi svoj praznik. Naš sogovornik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, Ivo Kos, je najprej ocenil . edanji trenutek gospodarstva Gornje Savinjske doline. pod vsako razumno mejo. Na vso srečo smo letos priča do-kajšnjemu kakovostnemu premiku. V delovni organizaciji Gorenje-Mali gospodinjski aparati je v teku vrednostno izjemno visoka naložba, ki temu kolektivu in naši družbeno-po-litični skupnosti v celoti zagotavlja zares obetavno prihodnost. V Elkroju se prav tako pripravljajo na zahtevno naložbo, to bo izgradnja osrednjega skladišča za vse njihove izdelke, ki bo elektronsko krmiljeno in v celoti avtomatizirano. Ob uvajanju novih proizvodnih programov in ob vse večjih izvoznih dosežkih pa se v nazarski lesni industriji pripravljajo na pomembna vlaganja v predelavo masivnega lesa, kar je osnovni pogoj za uresničitev smelih razvojnih ciljev.« Spodbudno je torej dejstvo, da ne glede na znane razmere v gospodarstvu mozirske občine stanje ni preveč zaskrbljujoče. To pa seveda ne pomeni, da nimate težav? »Po izrazito neugodnih dosežkih, ki so se pričeli v letu 1984 in nadaljevali leto kasneje, smo pravi preobrat dosegli lani in predvsem letos. V dosedanjem obdobju letošnjega leta namreč beležimo visoko rast količinske proizvodnje in zlasti izredno povečan izvoz. Prepričan sem, da so ti uspehi šele začetek hitrejšega razvoja, saj se novi in izvozno naravnani proizvodni programi šele uveljavljajo. Prvič v zgodovini je stopnja rasti dohodka višja od republiškega povprečja, največ pa si obetamo od novih proizvodnih programov v treh največjih delovnih organizacijah v naši občini, to so seveda Gore-nje-Glin, Gorenje — Mali gospodinjski aparati in Modna konfekcija Elkroj. Ob tem je zaskrbljujoče dejstvo, da v manjših delovnih organizacijah ne sledijo napredku in se pravzaprav nepričakovano soočajo s precejšnjimi težavami.« Omenili ste tri največje in najuspešnejše delovne organiza- cije. Kaj je torej novega pri njih? »Veliko. Vedeti namreč moramo, da smo v zadnjih letih prejšnjega srednjeročnega obdobja za naložbe namenili manj kot 8 odstotkov družbenega proizvoda, kar je daleč »Brez dvoma, vendar se težave pojavljajo na področju družbenih dejavnosti. Za našo občino je namreč značilno, da kmetijstvo predstavlja 18 odstotkov vsega jsrebivalstva. Aktivnih kmečkih zavarovancev je 2.300 in njihovih družinskih članov še 2.100 in te številke skorajda že dosegajo število zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju. Težave ob tem so torej nujne. Naša družba z nizkimi cenami kmetijskih pridelkov skuša ščititi standard, kar pa na drugi strani pomeni omejene možnosti samofinanciranja na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture. Obremenitve ostalega gospodarstva so torej že prevelike. Takšen način je seveda krivičen, saj bi ob skrbi za zaščito standarda vendarle morali poskrbeti za socialno varnost kmetov in njihovih družinskih članov. Druga težava je dejstvo, da se v sosednje občine še vedno vsakodnevno vozi na delo preko 800 delavcev, ki v svojih delovnih okoljih poravnavajo sredstva za zdravstveno zaščito, po njihovi upokojitvi pa se celotno breme prenese na našo zdravstveno skupnost. Problem ni zanemarljiv, če upoštevamo podatek, da se rast zaposlovanja v naši občini vrti okrog poldrugega odstotka, število upokojencev pa v posameznih obdobjih dosega celo 7 odstotkov. Takšno breme bo za našo družbeno-politično skupnost kaj kmalu enostavno pretežko.« Kakšna so torej vaša razvojna snovanja? »Načrti so razumljivo opredeljeni v srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih dokumentih. ki smo jih sprejeli lani. Naša naloga je zato, da te načrte tudi uresničimo, pogoj za uspešnost na tem pomembnem področju pa so zelo konkretni dokumenti. Že v letošnjem letu smo se lotili študije informatizacije v naših delovnih organizacijah, pripravili smo samoupravni sporazum za sofinanciranje urbanistične dokumentacije, sporazum za sofinanciranje PTT omrežja, razvojno študijo predelave kmetijskih pridelkov, študijo nadaljnjega razvoja turistične dejavnosti, študijo izgradnje kanalizacijskega omrežja in še bi lahko našteval. To so izrecno operativni doku- menti, katerih posebna vrednost je, da zagotavljajo dejansko uresničevanje sprejetih razvojnih nalog.« Ob vseh težavah pa ne moremo mimo dejstva, da ste v mozirski občini v zadnjem obdobju napravili velik korak naprej? »Vsekakor. Takšno ugotovitev potrjujejo naši dosežki. Ob tem pa moram omeniti tudi nove delovne metode, ki jih uveljavljamo v delu izvršnega sveta in njegovih organov. Tu mislim na vrsto koordinacij, kot so stalni aktiv direktorjev delovnih organizacij, aktiv direktorjev iz negospodarstva, aktiv predsednikov svetov krajevnih skupnosti, aktiv predsednikov delavskih svetov in podobno. To niso formalni sestanki, na katerih naj bi nekdo nekomu pač nekaj govoril, temveč popolnoma delovna srečanja z ocenjevanjem dejanskih rezultatov, z razpravo o razlogih za neuresničevanje zastavljenih ciljev, z dogovori za nadaljnje skupne akcije, z izmenjavo izkušenj in s konkretnimi napotki za boljše delo, kar nam skupaj s pripravljenostjo naših ljudi zagotavlja uspehe tudi v prihodnje.« jp, vos I I I I I I I I I I I I I I I I J Galerija Mozirje Razglednice kot kulturna ■ ■■ v v« dediščina Šele v novejšem času so pričeli v wečjem obsegu posvečati pozornost tiudi razglednicam različnih časovnih obdobij. Končno je prevladalo prepričanje, da gre pri tem za dragoceno kulturno izročilo in dokazovanje naše kulturne razvitosti. Ne le da razglednice pričajo o preteklosti, o izgledih krajev in pokrajine, ne le da ohranjajo podobo nekdanjih dni, so tudi predstavljale izredno učinkovito sred- i stvo v boju proti tujcem, ki so na vse ; načine želeli narediti našo deželo svojo in nam tujo. Razglednice, ki so jih i zalagali v prelomnici stoletja razni | narodtio zavedni trgovci, so ponesle v i svet slovenske napise, slovenska ime-: na naših krajev in tako so kljubovale trditvam, da so ti naši kraji, predvsem v predelu nekdanje Štajerske, nemški. I Dokazovale so nasprotno, zato so bi-j le tudi marsikdaj predmet preganja-! nja, uničevanja. Za naš predel je posebno pomembno dejstvo, da je le malo razglednic, ki ne bi nosile slovenskega napisa kraja, pa tudi če je šlo za dvojezi-čnost, ta je bila takrat zaukazana. Prav posebno pa velja poudariti, da so glede narodnostne ohranitve izrednega pomena razglednice, ki jih je založila nekdanja Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva v Mozirju. Znano je, da so tujci videli v j gorskem svetu torišče svojega potuj-| čevalnega delovanja, saj so menili da tod ni slovenske organizacije, ki bi jim stopila v bran. Drobec takšnega prepričanja je njihova velika ihta, s katero so po vseh nemških časopisih objavili otvoritev označene planinske poti na Ojstrico. Želeli so prikazati, da so tod edini, ki odpirajo gorski svet javnosti. In takrat je imela Savinjska podružnica SPD že pripravljene slovenske razglednice Ojstrice in nekaterih drugih predelov Kamni-ško-Savinjskih Alp, tako so na ta način dokazovali zmotno in domišljavo trditev tujcev, da je ta hribovski svet -;:hnv _ in ostal je slovenski! ■Jednice so imele torej v času it, tajanju svoje pomembno mesto, zat, razstava iz bogate zbirke gor-njegrajskega zbiralca Janeza Mavriča velik kulturni dogodek, ki hrani dokaze za prizadevanja v boju proti po-tujčevanju, hkrati pa predstavlja dolino nekoč in danes. A. Videčnik Zgornjesavinjski alpinisti Bili smo v Andih Pot do Pisca vodi naprej po dolini I Langanuco v levo in po približno pol ure zavije v južno pobočje pod skupino Hvandoyev in Pisca. Do višine 4600 m se vzpenja prek dveh daljših terenskih skokov, levo od ledeniškega hudournika, delno po hrbtu precej dolge, stare morene. Po treh urah hoda se konča na manjši zelenici — tu je bil po domačej povedano naš »campo uno«, prvi tabor. Postavili smo šotore, se okrepčali in zaspali. Tu se že pozna višina, bpli te glava, primanjkuje zraka, ni apetita itd. Od tu dalje smo se naslednji dan morali povzpeti na hrbet več kot 1000 m visoke groboskalnate morene in se približno tri ure prebijali skozi skalnato morje do ledenika na višini 5000 m. Tu je ob nekako deset metrov širokem jezercu prostora za nekaj šotorč-kov. Tako imamo tu »campo duo«. Noči v šotorih na taki višini ni in ni konec. Bela snežišča se blešče v mesečini, vrhovi pa svoje ošiljene konice dvigajo visoko gor proti milijonskim zvezdam. Skuhali smo si čaj, hrana tako ne diši, ter zadremali. Naslednje jutro 30. maja 1987 smo navsezgodaj nadaljevali pot proti vrhu. Smer takoj za jezercem vstopi v ledenik in se po njem vzpenja v desno vse do širokega sedla med skupino Hvandoyev in Nevada Pisco. Na sedlu se odpre lep razgled predvsem na skupino Hvandoyev, na Alpa mayo, Piramide in Ande severno in severovzhodno od Langanuca. S sedla pelje smer naprej v desno in mimo lede-niških razpok po nekaj strminah pripelje na vrh Pisca. Tako ob enajsti uri dopoldan po dveh dneh naporov in premagovanju višine z Zobekom sto-jiva na mestu, kjer ni nobene poti več naprej, le še navzdol in ne veva kaj bi. V daljavi vidiva Drejca in Cifa, ki se spuščata že nazaj v tabor, prav tako pa tudi Zdenča in Boštjana, ki jo po- časi mahata na najino mesto. Sonce neusmiljeno žge, slikava se, pojeva čokolado in začneva sestopati po isti poti do tabora dva in še isti dan v dolino aanganuco. Ves ta vzpon prihaja nekako počasi za nami, šele pozneje se zavemo, da na taki višini še nihče od nas ni bil. Nimamo kaj, da ne bi bili srečni. Naslednji dan je dan počitka. Drejc in Cif odideta do prve vasi, z Zdenčem obiščeva pastirje ob prvem jezeru te doline. Zobek pa čuva naš tabor pred lisasto kravo, ki je čisto nekaj posebnega od drugih — na vsak način nas hoče pregnati s svojega ozemlja. Zvečer smo spet vsi skupaj zbrani v taboru in študiramo na naslednji vzpon. 6354 m visoka Cho-picalqua, ki smo jo ves vzpon na Pisco lahko gledali, nas je takoj prevzela. Odločili smo se. Vendar na začetku tega vzpona prijatelja preseneti višinska bolezen in trije odidemo z njim v dolino do prvega zdravnika. Tako je le dvema uspelo priti na vrh.Naslednje tri dni smo redni obiskovalci restavracije »Los Puyas«, kjer poceni pečejo odlične zrezke, kakor tudi discoteke Tambo z odlično folklorno muziko. Naslednji dan, ko se s hribov vrneta še Zdenč in Zobek, se odločimo za dolino Paron. Kombi nas pripelje v osrčje te doline in po štiriurnem prebijanju ob obali jezera postavimo šotore in se pridružimo Mariborčanom, ki so se ta dan vrnili z vzpona na Ca-raz I. Tudi mi se odločimo za ta vrh. Drugo jutro nadaljujem z Boštjanom in Zdenčem pot do prvega tabora. Čeprav nas prebudi sončno jutro, se proti poldnevu vreme pokvari, tako da nas med vzponom spremlja tudi leden dež. Ko prisopihamo do prvega tabora, srečamo Drejca in Čifa, ki sta že bila na vrhu, saj sta že včeraj nadaljevala pot. Drugega nam ne preostane kot da si skuhamo čaj, nataknemo vsa oblačila na sebe in se spravimo v šotore. Ponoči se vreme zjasni in zbudi nas zopet prelestno jutro. Zgodaj zjutraj podremo naš domek in nadaljujemo pot po zoprnem kamenju do ledenika nekje pod sedlom. Na koncu ledenika bomo imeli drug tabor, do tja je treba priti. Ledenik nam pokaže zobe, sonce žge in žge, moči pojenjujejo, zraka primanjkuje, ledeniške razpoke pa nesramno zijajo in nam kažejo vso svojo globočino. Plezamo, hodimo med seraki, ki vise nad našimi glavami kot bogovi. Ustavim se po nekaj korakih, se oprem na cepin, nekajkrat globoko zadihapi in se odpravim kakih deset korakov naprej — do ponovnega počitka. Tako priplezamo končno na vrh ledenika. Tu je mali plato, postavimo šotor, nastrgamo snega in čakamo, da se stopi, da si končno skuhamo juho. Ura je dve popoldan. Od nekod se privali megla, ki je ničesar več ne more pregnati. Vreme nam spet kaže zobe, mi pa si želimo samo to, da nam še jutri omogoči vzpon na ta šesttisočak. Vendar kakor zakleto. Potem, ko pospravimo tiste bore malo hrane (juha), ko nimamo kaj drugega početi kot da se oblečemo in zavijemo v spalne vreče, ko se zbašemo okrog petih popoldan v šotor, proti večeru začne narahlo padati po strehi našega šotora še sneg. Strah in groza pred neznanim tukaj na višini 5900 m sta onemogočala še tisto bore malo spanja, ki ga tukaj lahko imaš. Prvič na odpravi si želim, da bi bila v tem trenutku doma pri svojih. Po molčeči, prebujeni, kilometrsko dolgi noči dočakamo nič kaj prijazno jutro, a se vseeno odpravimo proti vrhu. Po zelo utrudljivem triurnem vzponu dosežemo težko pričakovani 6026 m visoki Caraz 1. Zopet nam megla onemogoča razgled na daljne vrhove Andov. Vrh je fantastičen, tako malo ga je, da nanj sploh ne moreš stopiti, lahko ga le zajahaš, tako da vsaka noga binglja v drugo globino. Začnemo sestopati. Drvimo proti sedlu, proti šotoru, proti topli juhi. Po nevarnem ledeniku do prijateljev, ki sta nas med celotnim vzponom opazovala, do stiska prijateljeve roke, s pogledom v njegove oči, v katerih se izraža tisto, česar se nikoli ne da napisati ... Srečni smo bili tega 9. junija, prav tako srečni tudi naslednji dan, čeprav moramo čakati ves dan na prevoz v dolino. Sicer pa — kaj je še lepše kot osvajati nekoristni svet in imeti prijatelje. Sreča pa je tako skromna stvar. M1JA STORGELJ Za občinski praznik 12. september ■ čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag Skupščina občine Izvršni svet Skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski svet ZSS Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS in Občinska konferenca ZRVS Mozirje a. stran » n85 CSS PRAZNIK OBČINE MOZIRJE titovo velenje * 10C septembri 1987 Vsem delovnim ljudem in občanom mozirske občine prisrčno čestitamo za praznik, ki se mu delavci naše delovne organizacije pridružujemo z našimi uspehi Savinjsko - šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! Zgoriijesavinjska kmetijska y / zadruga Mozirje «1>Vk Z željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju PETROM [PETROU [PETROL Iskreno čestitamo vsem zadružnim delavcem in članom ter delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirje! PETROL LJUBLJANA - DO TRGOVINA TOZD TRGOVINA NA DROBNO CEUE Celje, Mariborska 91 PETROM [PETROM IPETROL gorenje Gorenje Mali gospodinjski aparati, Nazarje d o 63331 Nazarje, Nazarje 120 ' ' ' Perjanica gornjesavinjskega gospodarstva Neizpodbitno je dejstvo, da sodi delovna organizacija Gorenje—Mali gospodinjski aparati med perjanice gospodarstva mozirske občine in prav tako nedvoumna je ugotovitev, da bodo s svojimi napori pri krepitvi znanja, kakovosti izdelkov, izvoznimi dosežki, novimi naložbami in sodobno tehnologijo, s svojo že velikokrat potrjeno marljivostjo ter s krepitvijo vseh ostalih poslovnih funkcij, ki jih terja nova organiziranost, svojo vodilno vlogo le še utrjevali. Dokazov in dejstev v prid takšni ugotovitvi je veliko in so več kot zgovorni. Mednje sodijo tudi letošnji dosežki. Iz prejšnje temeljne je letos nastala enovita delovna organizacija Gorenje—Mali gospodinjski aparati Nazarje in temu primerni so tudi letošnji cilji in načrti. Novi organiziranosti je bilo treba prilagoditi oganizacijske in kadrovske naloge, v skladu s srednjeročnim načrtom povečujejo proizvodnjo, izboljšujejo dohodkovno uspešnost, pospešeno pa uresničujejo tudi zelo pomembno naložbo, na kateri temelji njihov še uspešnejši bodoči razvoj. Negotove gospodarske razmere, ki jih obeležujejo visoka inflacija, uvajanje novih sistemskih rešitev in nedorečene izvozne spodbude, niso preprečile zelo ugodnih dosežkov v dosedanjem obdobju letošnjega leta. Obseg proizvodnje so povečali za 12 odstotkov in produktivnost za 8, na konvertibilno tržišče so izvozili 51 odstotkov vse proizvodnje, nenehno izboljšujejo kadrovsko sestavo, uvajajo lastno informatiko, z dohodkom presegajo inflacijo in bistveno izboljšujejo strukturo delitve čistega dohodka, z novimi vlaganji pa širijo in posodabljajo proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Ob vseh teh uspehih se v celoti zavedajo, da poslovnega leta še ni konec, da jih bodo tudi v naslednjih mesecih pestili zaostreni pogoji gospodarjenja, vendar so prepričani, da bodo s skrbnim gospodarjenjem in zav- zetim delom nadaljevali s svojimi uspehi. Posebej pomembna je nova naložba, ki so seje lotili letos'. Glede na drag denar je bilo potrebno veliko korajže za pričetek gradnje, ki je v svojem prvem delu vredna 4 milijarde dinarjev, zato so tudi gradbeni roki izjemno kratki. Proizvodni prostori bodo zgrajeni do 29. novembra, z njimi pa bodo ob sedanjih 5.000 pridobili še 2.500 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Novi prostori bodo predvsem namenjeni sodobni tehnologiji predelave plastičnih mas, ki predstavlja velik del proizvodnega procesa v tej delovni organizaciji, pridobili tudi ustrezne prostore, ki jih terjajo razvojni napori in prostore za vse ostale poslovne funkcije, ki jih pogojuje nova organiziranost. SODOBNA TEHNOLOGIJA, ZNANJE, SAMOSTOJNA INFORMATIKA Osnova nove naložbe ni gradnja tovarniških zidov, gre za uveljavitev sodobne tehnologije in znanja, saj vedo, da brez znanja in razvoja ni dobre tovarne. Proizvodnje ne bodo povečevali z večanjem števila zaposlenih, pač pa na račun posodabljanja tehnologije, krepitve kadrovske sestave in so-delovnaja z malim gospodarstvom. Tudi to je pogoj za doseganje svetovne kakovostne ravni, ki edina zagotavlja uspehe na zahtevnih tržiščih Evrope, Amerike in drugod, enako kakovost pa ponujajo tudi domačemu tržišču. Proizvodni program nenehno obnavljajo in širijo, največjo pozornost pa namenjajo gospodinjskim aparatom višjega kakovostnega razreda, aparatom za pripravo hrane, kjer vidijo svojo prihodnost. Še posebej pozorni so na področju uveljavljanja lastne in samostojne informatike. Zaradi zahtev zahodnega tržišča, na katerem že imajo veliko izkušenj in uspehov, trdo delajo, z uvajanjem računalništva pa želijo proizvodni proces dvigniti na takšno raven, da bodo vsak trenutek jasno ugotavljali komercialno funkcijo svojih izdelkov in njihov položaj na svetovnem trgu. Ob že potrjeni marljivosti bodo zagotovo uspeli. Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje! Priporočamo obisk bencinskih servisov v Mozirju, na Ljubnem ob Savinji in v Solčavi. I I I I I I I I I I I I I C Modna konfekcija Elkroj Štirideset let dela in zmage Štiri desetletja pomenijo v človekovem življenju veliko, v razvoju, podjetja manj in vendarle dovolj, da se pokaže njegova sposobnost, sedanja in razvojna. Za Modno konfekcijo Elkroj velja, da delavci vseskozi potrjujejo sebe in pravilnost začrtane razvojne poti. V prvih razvojnih korakih so Elkrojevi delavci bojevali bitko za goli obstanek. V tej bitki so bili vztrajni in današnji Elkroj s svojimi dosežki, razvojem in načrti potrjuje, da so imeli prav. Elkroj in njegov kolektiv sta nenehno rasla v količinskem in kakovostnem smislu. Vseskozi so povečevali proizvodnjo in prodajo, obenem pa skrbeli za njuno kakovost. Prav kakovost pa se dolgoročno bogato obrestuje. Večkrat se sprašujejo, koliko sploh naj bi povečevali proizvodnjo, poraja se celo vprašanje, če niso nemara že preveliki. Na takšna vprašanja je možnih več odgovorov, edini sprejemljiv pa je, da se kolektiv lahko širi toliko, kolikor so njegovi prodajni kadri sposobni prodati na domačem in svetovnem trgu. Prav zato stalno poudarjajo kadrovsko krepitev in razvoj na tem področju. Pomena dobrih in sposobnih kadrov se v Elkroju v celoti zavedajo in so jim v preteklosti namenjali veliko pozornosti, vseeno pa v zadnjem času ugotavljajo, da so še premalo štipendirali in izobraževali. Vedo, da morajo danes razmišljati drugače kot so včeraj in jutri drugače kot danes. Vsako časovno obdobje ima svoje zahteve in njihova dolžnost je, da prisluhnejo tem zahtevam. Ni dolgo tega, ko so razmišljali kako zaposliti višek delovne sile v domači občini in že danes so posegli mnogo dalje. Za tržne potrebe Elkroja dela danes po vsej Jugoslaviji preko 2.000 delavcev. To je podatek, ki se je J še včeraj zdel mnogim nedosegljiv. Zmagujejo že štiri desetletja, bodo zmagovali tudi jutri? V jutrišnje zmage so prepričani. Elkrojeve perspektive so svetle, s pogojem, da bo kolektiv kot celota razumel in sprejel zahteve, ki ga pred njega postavljata današnji in jutrišnji dan. Vseh štirideset let so rasli na vseh področjih in v vseh pogledih. Rasel je izvoz na najzahtevnejša svetovna tr- Delovni kolektiv modne konfekcije Elkroj Mozirje vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje iskreno čestita za 12. september — praznik občine Mozirje! žišča, rasla je prodaja doma. Sodelujejo s preko 300 podjetji v domovini in z nekaj deset podjetji v tujini. Ob vsem tem vedo, da imajo še velike razvojne mož-, nosti, saj je svet velik, le sposobni morajo biti za enakopravno sodelovanje z njim. Ob jubileju velja zahvala vsem sedanjim in bivšim delavcem Elkroja ter vsem poslovnim partnerjem, saj brez njih in njihovega dela današnjega Elkroja ne bi bilo. 1 Slavje ob 40-letnici Slavje ob 40-letnici je seveda priložnost za bežen sprehod v preteklost Elkroja. Njegovi začetki segajo v leto 1947, leto delovnega poleta in naporov za obnovo porušene domovine. Takrat sta r Mozirju krojača Franc Kokalj in Vlado Matko dala pobudo za ustanovitev krojaške delavnice in nastalo je »Splošno krojaštvo krajevnega ljudskega odbora Mozirje«, njegova osnovna sredstva pa so bili stroji obeh pobudnikov. Šivali so oblačila po meri. Za Francem Kokaljem je leta 1954 vodstvo podjetja prevzet Vlado Matko. Težav je bilo veliko, s prirojeno podjetnostjo in željo po napredku pa jih je Matko premagal in leta 1959 so pričeli s poskusno serijsko proizvodnjo oblačil. V skladu z napredkom so se preimenovali v »Elegantno krojaštvo«. skrajšano ELKROJ. Z vse hitrejšim razvojem so komaj sproti reševali prostorske težave. Leta 1966 se je Vlado Matko iz zdravstvenih razlogov umaknil, utemeljeno pa lahko trdimo, da je bil ustanovitelj Elkroja. Tudi novo vodstvo se je zavedalo, da je bodočnost Elkroja le v posodabljanju in sodobni tehnologiji. Leta 1970 so se preselili v nove prostore na Prihovi pri Nazarjah, kjer so obenem pridobili tudi upravno poslopje s kuhinjo in jedilnico. To je bil šele začetek. Zaradi skokovitega napredka so prostore razširili že leta 1972 in se takrat prvič pojavili tudi na tujem tržišču, zaposlenih pa je bilo 200 delavcev. V letih 1973 in 1974 so zgradili nove proizvodne prostore in zaposlovali že 337 delavcev, leta 1975 pa so zgradili sodobno kotlovnico. Leto 1976 pomeni mejnik v razvoju Elkroja, saj so pričeli razvijati kooperacijs ko proizvodnjo, ki se širi iz leta v leto. Že leto kasneje so z lastnimi sredstvi zgradili novo upravno zgradbo, leta 1980 pa so pridobili sodobno proizvodno dvorano in obenem z njo industrijsko prodajalno, učilnico, knjižnico, parkirne prostore in urejeno okolico tovarne. Šoštanjski konfekcionarji so se k Elkroju priključili leta 1981. štiri leta kasneje pa so v Šoštanju odprli novo sodobno tovarno. Istega leta so z delom pričeli v novem obratu v Lučah, obenem pa odprli sodobno prodajalno v Tržiču. Možnosti v mozirski občini so se v teh letih izčrpale in Elkroj se je usmeril na manj razvita območja v drugih republikah. Leta 1986 sta tako pričeli z delom novi tovarni v Odžaku r Bosni in Hercegovini in v Alibunarju v Vojvodini, v sklopu obeh pa sta tudi industrijski prodajalni. Lastno prodajalno, že šesto po vrsti, so letos odprli tudi v Slovenj gradcu. Toliko na kratko o pomembnejših mejnikih v zgodovini Modne konfekcije Elkroj. Dejstvo je. da so bili v vseh štiridesetih letih pridni in izredno uspešni. O vseh dosežkih je bilo že veliko napisanega, sicer pa so najbolj zgovorni prav ti dosežki samo po sebi. Elkrojevi izdelki so si s svojo kakovostjo utrli pot v skoraj sleherno trgovsko hišo v Jugoslaviji, njihova kakovost je tudi temelj prodora na najzahtevnejša svetovna tržišča. Vztrajno naraščajo najkakovostnejši kazalci dobrega gospodarjenja, osebni in družbeni standard, velik pa je tudi delež Elkroja v naporih za hitrejši razvoj manj razvitih doma in v drugih republikah. G1p VEGRAD - in občanom __ ---------- ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Rudarska 3 Titovo Velenje ............ 10: stran * OBJAVE, RAZPISI titovo velenje * 10. septembra^987 zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n sol o 63000 CELJE, Ul. XIV. divizije 4 Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirje — 12. septembru! SOZD, N.SUB O. ERX GOSTINSKO PODJETJE TURIST p. o. NAZARJE I I L Ob občinskem prazniku — 12.septembru iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje! I I # PRVIČ PRODAJAMO kompleten program BLACK & DECKER na tri obroke — akcija se prične 14. 9. v poslovnih enotah Železnina Velenje in Šoštanj V naših industrijskih in tehničnih prodajalnah smo pripravili prodajo konfekcije, bele tehnike, akustike na štiri obroke s proizvajalci TIM, gorenje gorenje - varstroj, TIKI vam nudimo na štiri obroke: stavbno pohištvo, hidroizolacije, strešna okna, varilni program, bojlerje ... v Sodobni opremi lahko kupite pohištvo na pet, šest ali devet obrokov vse brez obresti samo do 19. 9. V živilskih prodajalnah je v teku akcija 021M N/CA kovinska galanterija in antikorozijska zaščita 63330 Mozirje, Radegunda 54, telefon: (063) 831-697 Vsem delovnim m ljudem in občanom občine Mozirje iskreno čestitam ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! PRODAJALNA S TEKSTILNIM BLAGOM NA DROBNO Milena Pavlin, Mozirje 28 Tel. 063/831-119 PETER VERTAČNIK Loke 49, 63330 Mozirje tel. 063/831-050; 831-096 Iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in občanom za 12. september — praznik občine Mozirje! IZDELOVANJE IN PRODAJA PREDMETOV IZ TEKSTILA, USNJA, SPOMINKOV IN COKEL m SERVISEN Ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in jih vabim, da se poslužijo uslug v Mozirju 99. TONE GRLICA Mozirje 99, 63330 Mozirje Tel. 063; 831-203 bit ing Peter Rebernik, dipl. ing. Pirešica 2, Titovo Velenje (063 853-400) Dejavnost: — Projektiranje informacijskih sistemov — Izdelava programske opreme — Prilagajanje rešitev končnemu uporabniku — Uvajanje rešitev v poslovni proces — Vzdrževanje osebnih računalnikov — Dopolnjevanje aparaturne opreme — Računalniške komunikacije — Svetovanje pri nabavi opreme — Usposabljanje za delo z osebnimi računalniki Srečko Šuštaršič, dipl. ing. Rudarska 2 d, Titovo Velenje (063 853-497) Usposabljanje za delo z osebnimi računalniki — Osnove informatike — Operacijski sistem MS DOS/ PC DOS — Obdelava teksta — WORD-STAR — Obdelava tabel — LOTUS 1-2-3 — Obdelava podatkov — d BASE III + — Mrežno planiranje — SUPER PROJECT OBIŠČITE NAS V ČASU SEJMA V CELJU V HALI A (Obrtno združenje Žalec) 10. septembra 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran 11 KOLEDAR (ČETRTEK, 10. septembra — DAN MORNARICE PETEK, 11. septembra — ER-NA SOBOTA, 12. septembra — GV1DO NEDELJA, 13. septembra -JANEZ PONEDELJEK, 14. septembra - MILAN TOREK, 15. septembra M ELITA SREDA, 16. septembra — LJUDMILA M ALi OGLAS! RAČUNALNIK »COMMODORE« 64 prodam. Telefon 858-721 — popoldan. ZAPOSLENO DEKLE NUJNO IŠČE opremljeno sobo ali garsonjero \ Titovem Velenju. Ponudbe pod šifro: »REDNA PLAČNICA«. ZAPOSLENI DEKLETI nujno iščeta sobo ali garsonjero \ Titovem Velenju. Ponudbe pod šifro: »REDNI PLAČNICI« BARVNI TV GORENJE in pon\ eks-pres prodam. Telefon 856-457. ODDAM OPREMLJENO GARSONJERO \ Ljubljani. Pogoi enoletno predplačilo. Telefon 856-428. V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmem delavca z odsluženim vojaškim rokom za opravljanje del in m -log v mizarski delavnici. Polovšak telefon 881-395. KOMBI (850) 435 K, zelo dobro ohranjen prodam za 150 SM. Telefon 854-925 od 19. do 21. ure. IŠČEM ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU. Dobi sobo, hrano in plačilo po dogovoru. Silra: POŠTENJE. ZAPOSLENO SLOVENSKO DEKLE vzame v najem garsonjero oziroma sobo s souporabo kopalnice. Telefon 858-122 - dopoldan. OMARO ZA DNEVNO SOBO in predsobo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-658. ŠIVALNI STROJ ugodno prodam. Telefon 855-424. ZASTAVO 101, GTL 55, letnik 1985 ugodno prodam. Telefon 858-264. ZASTAVO 750, letnik 1976 prodam. Telefon 853-321 int. 656. 120 I BOJLER za vodo od centralne kurjave prodam. Telefon 853-471. PARCELO ZA V IKEND v okolici Titovega Velenja kupim. Telefon 858-086 od 19. do 21. ure. ZASTAVO 750, letnik 1983. 38000 km. prodam. Telefon 884-071. KUPIM zemljo za gradnjo ali kmetijo. Anton Sevčnikar, Topolšica 199. OSEBNI AVTO 126 P prodam. Telefon 063 707-120 od 19. ure dalje. SPALNICO poceni prodam. Kardeljev trg 1, stanovanje 47, telefon 856-605 - popoldan. DELE ZA VISO, 5 kom gum. zadnji lonec, svečke bosch prodam. Tel. 854-250 NOVOST V TITOVEM VELENJU! FRANC MASTNAK - SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZIL Na zalogi vse vrste gum — Protektor za osebna vozila, traktorje ter tovorna vozila in nove gume Sava, vse vrste zračnic, oljnih čistilcev, olja .... Opravimo vam tudi naslednje usluge: Montažo gum, uravnovešenje koles, vulkaniziranje zračnic, rezanje profila, pranje avtomobilov, podvozja, pranje traktorjev, podmazovanje, zaščita avtomobilov, menjava olja in čistilcev. NOVOST TUDI ZA MOTORISTE — Montaža in uravnovešanje koles za motorna kolesa Vse usluge opravimo takoj in kvalitetno! Informacije po telefonu: (063) 855-380 Za obisk se priporoča FRANC MASTNAK, Partizanska 5, Titovo Velenje! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta, starega očeta in tasta Ivana Vrabiča (1928-1987) se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ljubica, sinova Mladen in Draško, snahi Miranda in Verica ter vnuk Ivan PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER, 3,5 KW ugodno prodam. Gams, Ljubljanska 42 a, Titovo Velenje, telefon 855-703. ŠKODO 120 L prodam. Telefon 855-506 dopoldan, 857-554 popoldan. ZASTAVO 750 LE, letnik 84 prodam. Telefon 854-245 od 18. do 20. ure. ŠTEDILNIK dva elektrika, štiri plin in peč na olje prodam. Telefon 855-022. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ PFAFF ugodno prodam. Telefon 857-542 popoldan. ZASTAVO 101. letnik 1979 ugodno prodam. Telefon 891-188. V NASELJU ŠALEK — GORICA prodam novo hišo. Telefon 854-103. STREŠNO KRITINO 600 kom prodam po ugodni ceni. Telefon 853-104. GS X 1.2, letnik oktober 1978, garaži-ran, prevoženih 89.000 km ugodno prodam. Telefon 33-962 dopoldan, 857-129 popoldan. PO UGODNI CENI PRODAM rabljeno kritino »SALONITKA«, 140 nr z vijaki. Telefon 853-136. RABLJENE RJAVE SALONU KE. dimenzije 600 x 400, žlebe za streho in veterne obrobe prodam. Telefon 858-152 od 15. ure dalje. ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 83, prevoženih 33.000 km prodam. Telefon 858-489 popoldan. JUGO 45, letnik april 1984, prevoženih 30.000 km prodam. Informacije po telefonu 713-820 od 19. do 20. ure, ali dopoldan 856-151 int. 45 od 7. do 8. ure. GRADBENO MONTAŽNO BARAKO prodam. Telefon 858-597 popoldan. KAVČ IN DVA FOTELJA ugodno prodam. Kličite na telefonsko številko 858-245. Cenjene stranke obveščam, da sprejemam naročila ob ponedeljkih in torkih od 8. do 11. ure, sredah, četrtkih, petkih od 13. do 15. ure osebno ali po telefonu 857-171 Kozmetični salon Jožice Zorko gorenje Gorenje, sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Delovna organizacija Gorenje Notranja oprema n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Notranja oprema Oglaša prosta dela in naloge 1. Vodja oddelka prodaje 2. Vodja oddelka oskrbe in kooperacij Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1 in 2 — višješolska ali visokošolska izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj v notranji trgovini. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih DSSS Gorenje Notranja oprema. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje Notranja oprema, DSSS, Sektor kadrovskih, samoupra-vno-pravnih in splošnih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. DANES POMISLITE NA VAŠ DIMNIK! s s Z VAMI JE schie