FeNOMEN Katalog k novi stalni razstavi v Slovenskem železarskem muzeju na Jesenicah Jesenice 2022 Kazalo Irena Lačen Benedičič Pred vami je FeNOMEN ....................................................................................................................................................6 Blaž Račič Visoki cilji urejene Stare Save ........................................................................................................................................8 Marko Mugerli Zlata doba fužinarstva ................................................................................................................................................... 11 Pomen železa ............................................................................................................................................................ 12 Železova ruda ............................................................................................................................................................ 16 Oskrba fužine s surovinami .................................................................................................................................. 22 Fužina .......................................................................................................................................................................... 26 Raznolikost fužin .......................................................................................................................................... 26 Kovačnica ........................................................................................................................................................ 35 Prehod v industrijsko dobo ....................................................................................................................... 36 Laboratorij .................................................................................................................................................................. 42 Aljaž Pogačnik Vzpon savskih fužinarjev .............................................................................................................................................. 61 Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka na Stari Savi .............................................. 65 Cerkvena oprema savske cerkve ......................................................................................................................... 68 Slikarska dediščina fužinarjev .............................................................................................................................. 71 Špela Smolej Milat Blišč in beda rodbine Ruard na Savi .......................................................................................................................... 89 Razkošje dóma na Savi .......................................................................................................................................... 95 Zgodba Bucelleni–Ruardove graščine in njenih lastnikov ........................................................................... 97 Družabnost 19. stoletja in prosti čas vplivnega industrialca...................................................................... 99 Igra – vzgojiteljica za staro in mlado ...............................................................................................................102 Družabne igre v Ruardovem salonu .................................................................................................................104 Žalosten konec .......................................................................................................................................................109 Marko Mugerli Skrb za ljudi .....................................................................................................................................................................119 Viri in literatura ..............................................................................................................................................................130 Katalog predmetov .......................................................................................................................................................139 4 5 Pred vami je FeNOMEN Katalog k novi stalni razstavi v Slovenskem železarskem muzeju na Jesenicah Pred več kot sedemdesetimi leti, natančneje preberite, kako so ga pridobivali in predelovali, fužine so zaslovele po proizvodnji grodlja, li-Kako pomembna je skrb za ljudi, so se zavedali leta 1951, so na Jesenicah ustanovili muzej z kakšne so njegove lastnosti, kje ga srečamo in varskih in jeklarskih izdelkih. Osnova za razvoj tako fužinarji kot kasnejša Kranjska industrij- namenom ohranjanja in predstavljanja kultur- v kakšnih oblikah se pojavlja. Poudarek je se- dejavnosti pa je bilo poznavanje kemijskih in ska družba in njene naslednice. V četrtem po-ne dediščine s področja zgodovine železarstva veda na zgodovini pridobivanja uporabnega fizikalnih lastnosti kovin. Pomembno delo so glavju se torej posvetimo delu obratne ambu-s tehniško dediščino in pripadajočimi podro- železa na območju Jesenic, Gorenjske in širše. opravili prvi metalurški laboratoriji in razisko- lante, ki je imela reševalne postaje po obratih čji, kot so etnologija, socialna in kulturna zgo- Zaradi ključnih dogodkov v zgodovini in gradi- valni oddelki, jeseniškega predstavljamo na železarne. Država je lastnikom gospodarskih dovina ter kasneje še umetnostna zgodovina. va, ki ga predstavljamo, izpostavljamo obdobje razstavi. oziroma industrijskih obratov nalagala usta- Od 1954 do 2018 je bila v Bucelleni-Ruardovi od 14. do konca 19. stoletja ‒ obdobje razvoja novitev bratovskih skladnic, ki so delavcem in graščini na Stari Savi stalna razstava o zgodo- fužin do industrializacije oziroma do združitve V prvem nadstropju poleg občasnih razstav njihovim družinskim članom nudile »socialno vini železarstva in rudarstva z maketami, ko-v Kranjsko industrijsko družbo. predstavljamo umetnostno-zgodovinske teme zavarovanje«. V primeru nezmožnosti za delo vačnico, poudarki na delavskem gibanju, pale-in dela, ki jih hranimo. Razkrivamo, da naši so delavci prejemali nadomestilo. Skladnica z ontološki zbirki in zbirki kamnin ter drugimi Avtorji razstave smo oblikovali koncept raz-fužinarji niso bili zgolj gospodarstveniki in kaj zdravstveno oziroma bolnišnično oskrbo pa je občasnimi razstavami. stave in kataloga glede na področja in po- jim je prineslo vzpon na družbeni lestvici od skrbela tudi za preventivo. Tako ni naključje, membnost predmetov, ki jih hranimo v muzeju 17. do 19. stoletja. Kakšni so bili vzgibi, kaj mi- da je prva slovenska diplomirana skrbstvena Gornjesavski muzej Jesenice po pooblastilu na Jesenicah. Razstava in katalog sta razdeljena kavnega v družbenem statusu, kaj je botrovalo sestra Angela Boškin svojo prvo službo dobila Vlade Republike Slovenije opravlja državno na štiri vsebinske sklope: zgodovina železar-uveljavitvi v družbi. Fužinarji so bili meceni prav na Jesenicah, kjer je po njej imenovana Fa-javno službo za področje zgodovine, etnologi- stva s poudarkom na fužinarstvu, vzpon fuži- kulturnim, znanstvenim in umetniškim ustvar- kulteta za zdravstvo. je in umetnostne zgodovine. Poleg zgodovine narjev kot naročnikov umetniških del, bivalna jalcem ter graditelji sakralnih objektov, med planinstva, alpinizma in gorništva v Sloven- ambientalna predstavitev življenja fužinarjev v katerimi je sosednja fužinarska cerkev Mariji- V katalogu je rdeča nit stalne postavitve zgo- skem planinskem muzeju, kulturne zgodovine graščini ter skrb fužinarjev za ljudi. nega vnebovzetja in svetega Roka. Osvetljuje- dovine železarstva s poudarkom na fužinarstvu z Galerijo Kosova graščina in etnologije v mu- mo ohranjen inventar, njene arhitekturne po- od 14. do konca 19. oziroma začetka 20. sto- zejih Kranjska Gora, Rateče ter Muzeju dela- V pritličju opozorimo na pomen železa: kje sebnosti in maketo razvoja fužinarskega naselja letja. Fužinarstvo je namreč prav na Jesenicah vske kulture na Stari Savi predstavlja zgodovi- vse ga v naravi srečamo ter kako in kje so ga Stara Sava, ki je kulturni spomenik državnega edinstveno v širšem slovenskem, celo evrop-no železarstva od rude do jekla v železarskem pridobivali (gospodarsko izkoriščanje rudne-pomena. skem merilu. Stavbna dediščina fužine, priču- muzeju na Jesenicah. ga bogastva). Opišemo življenje v fužinarskih joči katalog in stalna razstava oživljajo spomin naseljih, ki so ga urejali z rudarskimi redi. Neprecenljive so ambientalne predstavitve na preteklost in zbujajo zavest o lastni identi-Prav ta področja preučevanja kulturne dediš- Fužine so postavljali ob vodnih virih, ki so bili treh prostorov v nadstropju graščine. Osrednja teti … čine odražajo tudi koncept stalne razstave v poleg učinkovite oskrbe s surovinami (oglje in reprezentančna dvorana nad glavnim vhodom Slovenskem železarskem muzeju v Bucelleni- železova ruda) nujni za obratovanje. Predsta- razkriva prepletenost in simbiozo fužinarja Spoznavajte zgodovino železarstva ob obiskih -Ruardovi graščini. vljamo način življenja gozdnih delavcev, oglar- med osebnim in družbenim, med delom in za- Slovenskega železarskega muzeja na Stari Savi. jev, rudarjev in tovornikov, ki so s samotežni- sebnim. Fužinarjeva delovna soba ali studiolo z FeNOMEN mi sanmi, vozovi in tudi s pomočjo tovornih biljardom, jedilnica ali salon s klavirjem in spal- Srečno! žičnic oskrbovali fužine. Z izumi v času indu- nica s predmeti in pripovedmi slikajo življenje strializacije se je povečala proizvodnja in s tem v fužinski graščini in fužini na Stari Savi. Irena Lačen Benedičič, vodja projekta Železo je zagotovo fenomen. Je najbolj potrebe po surovinah, ki so jih zagotavljali tudi razširjena težka kovina na Zemlji. Je kemijski iz čezmorskih dežel. Transport je olajšala leta element, nahaja se skorajda povsod: v jekle-1870 zgrajena železnica. Železarski kraji s slabo nih izdelkih, hrani in našem telesu. V katalogu prometno povezavo so propadli. Nekatere 6 7 Visoki cilji urejene Stare Save Zgodovina Jesenic je tesno povezana z razvo- šport …). Železarska dejavnost je bistveno za- ni le del zgodovine, ampak je že del naše sku- občutka ponosa med domačini ter smelejši jem železarstva. Sprva so odkritja železove znamovala razvoj mesta in občine, pomembno pne prihodnosti. razvoj turistične dejavnosti. Naravne danosti rude na pobočjih Karavank nad Jesenicami je zaznamovala celotno Gorenjsko, njen vpliv v dolini, na pobočjih Karavank in na Mežakli spodbudila razvoj železarske dejavnosti tik ob je segel tudi v dolino reke Soče in Baško grapo. Na Jesenicah se zavedamo pomena ohranjanja lepo dopolnjujejo muzejske vsebine o razvoju rudnikih na območju Savskih jam, kasneje, kulturne dediščine za našo železarsko identite- železarstva na Stari Savi. Vse našteto skupaj pred približno 500 leti, se je dejavnost preselila Občina Jesenice je ob izteku drugega tisočletja to. Zgodbe, ki so zaznamovale razvoj Jesenic, pa nam ponuja dobre priložnosti za krepitev v dolino, k močnejšim vodnim virom ob reko prepoznala velik zgodovinski, kulturni in tudi so zanimive in poučne. Radi bi jih še bolj prib-turistične ponudbe, ki bo zanimiva tudi so- Savo Dolinko. Tedaj so nastali prvi zametki gospodarski pomen ohranitve tega dela mesta ližali domačinom in predstavili obiskovalcem sednjim turističnim središčem in bo krepila današnje Stare Save, ki je eno od zgodovinskih in ga začela urejati. Zavedamo se namreč po- ter turistom. Urejeno muzejsko območje Stara turistični položaj regije, hkrati pa utrdila po- središč Jesenic. S tem so bili na območju Stare mena ohranjanja naše železarske dediščine in Sava in prireditve so zelo pomembni dejavniki membno vlogo Jesenic znotraj regije. Save postavljeni temelji železarstva na Jeseni- identitete. Prepričani smo, da kdor ve, od kod v naših prizadevanjih, da domačini in obisko- cah, na Gorenjskem in tudi v Sloveniji. prihaja, lažje oblikuje cilje za prihodnje. Fuži- valci prepoznajo visoko raven doživljanja, ki ga Nadaljevanje prizadevanj Občine Jesenice in narstvo in železarstvo sta tlakovala razvoj Jese- ponuja muzejsko območje Stara Sava. države za celovito obnovo območja je zelo Po selitvi v dolino ob reko se je fužinarska nic, dejavnost se na podlagi stalnih razvojnih pomembno. Dosedanja vlaganja v obnovo in dejavnost razvijala, začela je ustvarjati lepe prizadevanj nadgrajuje s sodobno jeklarsko Po stoletjih razvoja fužinarstva in železarstva oživitev območja so se izkazala za koristna prihodke. Ob Savi Dolinki so začeli rasti novi proizvodnjo, ki tako kot stoletja doslej še nap-se Jesenicam, ki ležijo v soseščini svetovno zna- in prepričani smo, da moramo s temi aktiv- objekti. Večinoma so bili namenjeni osnovni, rej daje kruh številnim našim ljudem. S tem pa nih turističnih krajev, kot sta Bled in Kranjska nostmi nadaljevati in si tako tlakovati pot v gospodarski dejavnosti, nekateri za bivanje. razvojne priložnosti še niso izčrpane. Gora, ponujajo nove priložnosti na področju prihodnost. Tako je bila zgrajena tudi graščina. S tem je turizma. Z obnovljeno Bucelleni-Ruardovo nastalo fužinarsko središče, ki se je ohranilo Bucelleni-Ruardovo graščino prenavljamo, saj graščino in lepo urejenim celotnim območjem Blaž Račič, župan Občine Jesenice vse do danes. Skratka, gospodarska dejavnost želimo, da postane ne le reprezentativni objekt Stare Save bodo oblikovani temelji za krepitev je bistveno zaznamovala razvoj Jesenic in da- državnega kulturnega spomenika in občine različne ponudbe v tem delu mesta, krepitev nes smo Jeseničani ponosni dediči fužinarjev Jesenice ter prostor, v katerem ima sedež Gor-in železarjev. njesavski muzej Jesenice, ampak tudi središče ohranjanja nacionalnega spomina na fužinar- Železarska dejavnost se je skozi stoletja raz- sko in železarsko dediščino. Na Stari Savi stojijo vijala, največji razmah pa je doživela po drugi ohranjeni proizvodni obrati, dimnik, nekdanje svetovni vojni. Politika nekdanje Jugoslavije je skladišče oglja (danes Kolpern z dvoranama), ustvarjala nova industrijska središča in Jeseni- cerkev in delavska stanovanjska stavba Kasar- ce z bogato fužinarsko in železarsko dediščino na, v kateri deluje tudi Glasbena šola Jesenice, so imele dobre pogoje za smelo uresničevanje ter osrednja Bucelleni-Ruardova graščina. Ve-načrtov državne ekonomske politike. Jesenice seli smo, da je tudi država prepoznala izjemen so se tedaj razvile v gospodarsko (industrijsko) kulturni pomen tega edinstvenega območja, ki središče, kar je spodbudilo priseljevanje in rast ga je Vlada republike Slovenije leta 2019 raz- števila prebivalcev pa tudi razvoj drugih gospo- glasila za kulturni spomenik državnega pome- darskih in družbenih dejavnosti (zdravstvo, iz- na. Na to priznanje države smo zelo ponosni, obraževanje, promet, trgovina, sociala, kultura, saj nas utrjuje v prepričanju, da naša dediščina 8 9 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Marko Mugerli ZLATA DOBA FUŽINARSTVA 10 11 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Pomen železa Železo je sestavni element našega vesolja, pla- sedimentnih kamninah. To pomeni, da so nas- neta, telesa in najbolj razšir jenega kovinskega tala v zgornjem karbonu z združevanjem raz-materiala – jekla. Jeklo, zlitina železa, ogljika padlih drobcev različnih kamnin.2 Kamni ne so in drugih elementov, se uporablja v energetiki, lahko sestavljene iz enega ali več kombi nacij embalaži, prometu, gradbeništvu, športu ... kristalov in mineralov. Minerali se v naravi po- javljajo kot samorodni elementi ali kot spojine. Železo je v nekaterih meteoritih in rudah. Železo je prisotno v različnih mi ne ralih, zlasti v Upo ra bljale so ga že prve civi lizacije ob Nilu oksidih in karbonatih. Oksi di so spojine kisika, in na Bližnjem vzhodu. V nekropoli v El-karbonati pa spojine ogljika in kisika z drugimi -Gerzeh v Egiptu, ki ji pripisujejo starost od elementi. Železove rude hematit, magnetit in 3800 do 3600 let pr. Kr., so arheologi našli limonit spadajo med oksidne, siderit pa med pet železnih kovanih kroglic. S kemijsko pre-karbonatne minerale (kat. št. 1). V količinah, iskavo so ugotovili, da vsebujejo med 7,5 in ki so premajhne za gospodarsko izkoriščanje, 10,8 odstotka niklja. Iz tega so sklepali, da gre je železo tudi v piritu, halkopiritu in olivinu. za železne izdelke iz meteoritskega železa.1 V Sloveniji so kovinski meteorit našli leta 1908 Železova ruda je osnova železarstva. Tehno- v Avčah, kamnitega pa 2009 na Mežakli. Žele- logija proizvodnje jekla se je skozi zgodovino zo je v vseh Zemljinih plasteh. Največ ga je v je- spreminjala. Sprva so proces redukcije železo- dru, manj pa v plašču in skorji. Zemljina skorja ve rude z ogljem izvajali v enostavnih pečeh, v je iz kamnin, ki jih po načinu nastanka delimo Slika 2: Upodobitev redukcije rude nista potekala kontinuirano. katerih so pridobili volka (nekaj kilogramov Pod jaškom so izkopali jamo, kamor se je med na magmatske, sedimentne in metamorfne. kovačev na reliefu Pred vsakim postopkom so morali peč znova težko kepo kovnega železa – jekla in žlindre).3 procesom redukcije stekala žlindra. Drugi tip iz časa rimskega Železova rudišča v Karavankah med Golico in obzidati in prižgati. Oblogo talilne peči so izde- Še veliko nereduciranega železa je ostalo v peči je imel poseben izpust za žlindro. Oba cesarstva, najdenem Begunjščico se nahajajo v zgornjekarbonskih lali iz žgane gline in kremenjaka. Ognjevzdržni žlindri. V peči na volka procesa zakladanja in tipa peči sta omogočila ločitev večine žlindre v Ogleju material v Karavankah je bil kakovostnejši kot od skupka jekla z žlindro – volka. Volka so na primer v predgorju Julijskih Alp.4 kovali in iz njega iztisnili žlindro ter izdelali Slika 1: Splavitev polizdelke. Primerke polizdelkov iz železne ladje Jesenice na Reki Po do sedaj znanem arheološkem gradivu so dobe so našli pri Lescah. Pridobivanje železa leta 1960. V jeseniški se na ozemlju današnje Slovenije z železom in kovaštvo sta ostali pomembni panogi tudi železarni so iz jekla izdelovali pločevino za najprej seznanili v zahodnih območjih, in sicer v zadnjih stoletjih pr. Kr., ko so tudi območje ladje in podmornice. pod vplivom egejskih povezav. Najstarejši žele- današnje Slovenije zaznamovali premiki in zni predmeti so rezila iz Tolmina in Škocjana. naselitve keltskih ljudstev. V 2. in 1. stoletju Uporabljali so jih v 11. in 10. stoletju pr. Kr. pr. Kr. se je razširila uporaba železnega orodja: Iz železne dobe izvirajo številne najdbe naki-kos, kopač, dlet, svedrov, žice in žebljev. Rimlja- ta, orodja in drugih predmetov, ki dokazujejo ni, ki so ozemlje današnje Slovenije vključili v uporabo železa, manj pa je dokazov o prido-svojo državo v 1. stoletju pr. Kr., so pospešili bivanju te kovine: ostankov peči, železove proizvodnjo in porabo kovin. Poleg kovanja so žlindre, volkov in polizdelkov. Pomembno poznali postopke naogljičenja, kaljenja in var- arheo loško najdišče je v bližini železnodobne jenja jekla.5 naselbine Cvinger pri Dolenjskih Toplicah. Tam so našli obsežen obrat s številnimi talilni- Najkakovostnejše in najslavnejše rimsko jeklo mi pečmi. V uporabi sta bila dva tipa talilnih je prihajalo z območja Norika, ki je zajemal peči. Prvi tip so jaškaste peči z jamo za žlindro. del današnje Slovenije in Avstrije. Pridobivali Peč, izdelana iz gline, je imela obliko valja ozi- so ga iz rude, bogate z manganom. Tako jeklo roma jaška, ki so ga izmenično zakladali z že- so izdelovali pri Hüttenbergu na avstrijskem lezovo rudo in ogljem ter vanj vpihovali zrak. Koroškem, v ingote in v izdelke so ga prekovali 2 VIDRIH et al. 1994, str. 227–240. 1 RJAZANCEV 1958, str. 1. 3 TURK et al. 2019, str. 38. 4 RJAZANCEV 1969, str. 14, 15. 5 TURK 2019, str. 34–48. 12 13 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA predvsem v bližnjem naselju na Štalenski gori. Slika 4: Ciril Rekar V rimsko cesarstvo je prihajalo zelo kako- ob odprtju slovenske vostno železo iz Indije. Iz njega so kovači izde- peči v Dnu nad Kropo lovali »damaščanska« rezila. Zaradi zapletene leta 1953 (Muzeji ke mijske sestave jekla so imela značilne vzorce radovljiške občine – na površini, ki so spominjali na valovito vodno Kovaški muzej Kropa) gladino. V obdobju pozne antike in zgodnjega srednjega veka so na območje zahodnega rims- kega cesarstva pritiskala barbarska ljudstva, ki so ustanavljala svoja kraljestva. Njihovo slabše tehnično znanje je povzročilo nazadovanje me- ta lurgije.6 V Evropi je do ponovnega vzpona metalur- gije prišlo od 9. do 14. stoletja. Začeli so iz- koriščati nova nahajališča železove rude in povečali predelovalno dejavnost. S konca 9. stoletja je prvi pisni vir, ki nakazuje žele- zarsko dejavnost pri nas. V njem je omenje- no naselje Železen (nem. Selesen, in loco Selezna dicto), ki leži ob reki Krki na Koro- škem. Iz leta 931 izhaja najstarejša omemba kovnega železa so imenovali volk ali lupa. Ale- povečano temperaturo je bilo doseženo hitrej- rudnika železove rude. Takrat je salzburška ksander Rjazancev je dva kosa volka in pečne še izločanje železa iz rud in žlindre. Žlindra je nadškofija prejela pravico, da brez davka obloge iz žgane ilovice našel pri Karlovem rovu.9 izgubila oksidacijski značaj in železo se je na- koplje železovo rudo na območju zgornje ogljičilo. Ob višjih temperaturah so se kapljice Labotske doline na Koroškem. Pisni viri, ki V 16. stoletju so na Slovenskem za redukcijo zreduciranega železa združevale na dnu peči in govorijo o železarski dejavnosti na območju železove rude začeli uporabljati plavže, v kate- ločevale od žlindre, ki je zaradi manjše speci- današnje Slovenije, so pogostejši med 13. in rih so lahko po prižigu ob rednem zakla danju fične teže plavala nad železom. V 16. stoletju 15. stoletjem. Leta 1263 sta v Škofji Loki omes surovinami skozi vse leto in še dlje pridobi- so Bucelleniji postavili še plavže na Plavžu, njena kovača Bernhard in Wulfing. V urbarju vali žlindro in surovo železo (grodelj), ki so ga Javorniku in Savi.11 freisinške škofije iz leta 1291 je omenjeno, da morali šele predelati v kovno železo ali jeklo. je morala ena kmetija letno poleg žitnih daja- Grodlju so morali zmanjšati vsebnost ogljika. tev oddajati polovico kepe železa. Na Dovjem pravico do kopanja in taljenja rude na Belski Slika 3: Ostanki talilne Za postopek odvzemanja ogljika so se uveljavi-pa so morale štiri osebe oddajati 80 kep že- planini v Karavankah.7 peči – slovenske peči v li različni izrazi: žilavenje, presnanje ali frišanje. leza. Do leta 1354 je na območju Železnikov Dnu nad Kropo (Muzeji Zaradi vmesne stopnje se ta način pridobivanja nastalo pet kovačnic, katerim je frei sinški škof radovljiške občine – Za redukcijo železove rude so v bližini rudni- jekla imenuje indirektni. V kontinuiranem pro- Albert dovolil izkoriščanje škofijskih gozdov. Kovaški muzej Kropa) kov postavili peči na volka. Materialne ostanke cesu so v plavžih pridobili večje količine železa, Sredi 14. stoletja pisni viri omenjajo železar- redukcijske peči so leta 1953 našli v Dnu nad povečala pa se je poraba oglja.10 ske obrate tudi v Kanalski dolini. Kovačnice Kropo. Priznani muzejski delavec, zgodovinar, so bile ob rekah Bela in Zilji ca. Ortenburški etnolog in geograf Franjo Baš ter metalurški Na Slovenskem so plavže in pretopilnice gro-rudarski red iz leta 1381 se nanaša na rudar- strokovnjak Ciril Rekar sta jo datirala v čas med dlja začeli postavljati pod vplivom fužinarjev iz sko in železarsko dejavnost v okolici Jesenic. koncem 13. in začetkom 16. stoletja. Najdbo sta severnoitalijanskega območja. Tako je bilo tudi Tudi na vzhodnem območju Gornjesavske poimenovala slovenska peč.8 Peči na volka so v Gornjesavski dolini. Družina Buce lle ni naj bi doline, ki je pripadalo blejskemu gospostvu obstajale tudi v Planini pod Golico oziroma pri prvi plavž in fužino zgradila v Pla nini pod Go-briksenske škofije, je bilo razvito železarstvo. Savskih jamah. Tam je leta 1954 Franc Torkar z lico. Pridobivanje grodlja iz železove rude se O tem priča listina iz leta 1403, s katero je bri- dijaki jeseniške gimnazije našel žlindro, teme- je pričelo v času, ko so bile z mehanskim vpi- ksenski škof nekemu Hermanu Eslu podelil lje peči na volka in njen proizvod. Tako obliko hovanjem zraka dosežene višje temperature. S 7 OITZL 2019b, str. 58–70. 9 RJAZANCEV 1959, str. 115–116. 6 Prav tam. 8 Prav tam, str. 72. 10 OITZL 2019C, str. 88. 11 RJAZANCEV 1965, str. 9, 10. 14 15 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Železova ruda Slika 7: Karlov rov konec 19. stoletja Rudišče Savske jame Sprva niso uporabljali vseh vrst železove rude, ampak predvsem najkakovostnejše žele zove okside: hematit, magnetit in limonit. V Sloveniji je najstarejša metalurgija slonela na limonitu, zmesi železovega oksida in hidroksida. Tega je največ v Julijskih Alpah in njihovem predgorju. Limonitna ruda, ki so jo našli na Ajdovskem gradcu, Studorju in na Dunaju pri Jereki, vse- buje med 54 in 64 odstotkov železa. Limonit so kopali tik pod površjem, v vrtačah in jamah. Za dvigovanje rude iz globokih jaškov so upo- rabljali ročna vretena in vedra. Limonit so našli tudi ponekod v Karavankah. Limonitne rude, ki so jih našli pod Golico, na območju Mreže, Slika 8: Pražilna peč pod Karlovim Lepene, Javorniškega Rovta, na Puklah in pod rovom Belščico, imajo velika odstopanja vsebnosti že- leza: od 30 do 52 odstotkov.12 Za delavce pri rudniku je rudarski predstojnik Slika 5: Podoba Slika 6: Naslovna stran Jamskega rudarja na cerkvi Anton Rekelj leta 1891 priredil jamski kateki- katekizma, 1891 V Karavankah je rudišče dokaj nehomogeno. sv. Janeza zem z opisi prezračevanja, razsvetljave, vzdrže- Za gospodarski razvoj so bila pomembna naj- v Bohinju vanja rudniških naprav in orodja, pre voza rude dišča težje reduktivnega siderita, to je železove- ter ravnanja ob nesrečah. Katekizem je pri pre- ga karbonata. Napredek metalurgije je omogo- zračevanju ločil naravno in umetno zračenje; čil tudi uporabo siderita. V Savskih jamah nad prvo se je ravnalo po kroženju top lega in mrzle- Jesenicami so železovo rudo kopali v rovih od ga zraka, drugo pa s pomočjo prezračevalnih 14. do konca 19. stoletja. Lastniki rudnika so strojev in peči za ogrevanje zra ka. Rudarji so za si prizadevali, da bi prišli do večjih količin ka-razsvetljavo uporabljali leščerbe različnih oblik kovostne rude. Za iskanje novih nahajališč so na loj in olje. Starejše leščerbe so bile podob-zadolžili rudosledce. Kjer so našli novo rudno ne rimskim oljenkam. Večinoma so uporabljali žilo, so postavili rudosledni znak. Po ustnem leščerbe na repično olje. Ker je bila poraba olja izročilu so lastniki Savskih jam Bucelleniji ru-enakomerna, je rudarjem svetilka služila tudi darjem v zahvalo za najdbo novega nahajališča kot ura. V osmih urah je svetilka porabila do zgradili cerkev sv. Križa v Planini pod Golico. 60 gramov repičnega olja. Ugasle svetilke niso so jih ščitili podporni tramovi iz hrastovega, so bili stari komaj 12 let.15 Pred rudnikom so Cerkev sta nameravala zgraditi že savski fu-smeli nikoli odpreti v rudniku, ampak so jih macesnovega ali smrekovega lesa. Pri kopanju rudo v koritih oprali jalovine in nato pražili v žinar Pavel (Paulus) in njegov brat Horacij prinesli iz jame in tam znova prižgali. Po kon-so uporabljali kline, dle ta, svedre, kladiva in ko- pražilnih pečeh – roštancah, da so v sideritni (Horatio) Bucelleni (1598–1664). Ljubljanski čanem delavniku so jih morali očistiti.14 ničasta kladiva – pike. V rudniku je rudne žile rudi razkrojili karbonate, limonitno rudo pa škof Tomaž Hren je leta 1624 odobril gradnjo. prekinjal apne nec. Da so ga odstranili, napravi- posušili. V primeru zastrupitve s plinom je Namera se je izvršila šele šestdeset let kasne- Zaradi nesreč z metanom so rudarji za var nost li rov in prišli do rude, so uporabljali smodnik. katekizem priporočal polaganje v kis namoče- je. Leta 1685 je cerkev posvetil ljubljanski škof in razsvetljavo v 19. stoletju začeli upo rabljati Ker je občutljiv na udarce, so z njim previdno nega blaga na usta, pitje močne črne kave ali Žiga Krištof Herberstein.13 Davyjevo varnostno svetilko (kat. št. 19). ravnali. V majhnih količinah so ga s seboj nosili spodbujanje k bruhanju z draženjem s peresom Svetilka, ki jo je iznašel sir Humphry Davy v usnjenih vrečah. Za dvigovanje rude iz glo- po žrelu. Če je prišlo do požara, so rov zasuli ali (1778–1829), je v primeru povečanih kon- bokih jaškov so uporabljali ročna vretena in pa zaprli dotok zraka.16 centracij plina ugasnila. Pred posutjem rova vedra. V Savskih jamah so rudo vozili iz izhod- nega Karlovega rova. Vozičke – hunte so po le- 12 RJAZANCEV 1959, str. 115–116. 15 MUGERLI 2008, str. 39. 13 NŠAL, fasc. 36, Pokornovi zgodovinski zapisi. 14 GMJ, arhiv KID, t. e. 29, a. e. 76. senih tirnicah potiskali vlečni hlapci. Najmlajši 16 GMJ, arhiv KID, t. e. 29, a. e. 76. 16 17 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 10: Naslovna stran prepisa Ortenburškega Slika 11: Prva stran prepisa Ortenburškega rudarskega reda rudarskega reda. Original iz leta 1381 in potrditvena (Bavarski državni arhiv) Delujočih rudnikov železove rude v Sloveniji stoletjem imela zemljiška posestva v Gornje-Slika 9: Savske jame listina iz leta 1452 sta izgubljena. Njuna vsebina je ni več. Vhodi in prezračevalni jaški so po ve-savski dolini, izdal najstarejši rudarski red na konec 19. stoletja poznana iz poznejšega prepisa. (Bavarski državni arhiv) čini zasuti in zaraščeni. V Savskih jamah so z Slovenskem. Z rudarskim redom je določil rudarjenjem prenehali konec 19. stoletja. Oce-poseben položaj rudarjev v družbi in funkcijo njuje se, da ima rudišče pri obzorjih Franči- V 16. stoletju se je deželni knez vedno bolj za- voljenega rudarskega sodnika, ki je razsojal v iz 1553 pa za dežele, kjer je bil Ferdinand de- šek (nadmorska višina 1098 metrov) in Karel ve dal pomena rudnega bogastva, zato je zase zadevah oglarjenja, drvarjenja, rudarjenja ter želni knez. Ker so imeli imetniki rudarskih in (nadmorska višina 1020 metrov) zaloge prib- pri držal pravico izdajanja rudarskih redov. De- dela v kovačnicah in redukcijskih pečeh. Bil oglarskih pravic težave s kmeti in zemljiškimi ližno 100.000 ton sideritne rude z 32 odstotki žel ni knezi iz vrst vladajoče dinastije Habsbur- je pristojen za območje med potokoma Jese- gosposkami, je nadvojvoda Karel leta 1575 železa, kar je premalo za nadaljnje smotrno iz- žanov so v 16. stoletju izdali pet rudarskih nico in Ukovo. Ta je tekla pod tedanjo kovač- izdal nov rudarski red, ki je veljal za Kranjsko koriščanje.17 redov, s katerimi so fevdalnim gosposkam nico na Savi, ki jo je zgradil Wisser. Uradoval in Primorsko. Ponovno je razglasil gozdove, odvzeli in zase pridržali pravico podeljevanja je na Jesenicah, kjer je bila tudi javna tehtni- rudnike in rudišča za deželnoknežjo last in rudarskih pravic. Po Maksimilijanovem ru- ca. Železovo rudo in železne polizdelke, ki so dodeljevanje pravic za njihovo izkoriščanje iz- Življenje v rudarskih in darskem redu iz leta 1517, ki je veljal za Spo- bili namenjeni za prodajo in odvoz, so mora- recno pridržal zase. Novost je bilo višje rudar- dnjo in Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Koroško in sko sodišče, pod katerega so spadali fužinarji fužinarskih krajih li odpeljati na tehtnico. Tu so morali prevo- Kranjsko, je vrhovna rudarska oblast pripadala zniki za stot železa (1 cent ali stot je 56 kg) in rudarji. Karlov rudarski red je opredeljeval deželnemu knezu. Ta je poslej podeljeval tudi plačati od enega do dveh pfenigov mitnine. tudi delovni čas. Delovni dan je trajal deset ur Odnose med lastniki železarskih obratov in pravico do poseka in oglarjenja. Nadzor nad Leta 1452 je nastal prepis, ki ga je potrdil Ulrik in se je začel ob šestih zjutraj. Po petih urah je rudnikov, delavci, zemljiškim gospodom in rudniki, predelovalnimi obrati in gozdovi je Celjski. Tako originalna listina kot tudi celjska bil dovoljen odmor. Ob sobotah in praznikih deželnim knezom so urejali rudarski redi. Za zaupal rudarskemu sodniku. Vlogo deželnega potrditvena listina veljata za izgubljeno.18 Be- so delali samo dopoldne po 6 ur.19 Leta 1580 je območje Jesenic in Planine pod Golico je leta kneza sta poudarila tudi rudarska reda nadvoj- sedilo pa se je ohranilo v dveh prepisih, ki ju Karel izdal še poseben rudarski red za rudnik 1381 grof Friderik III. Ortenburški, član ko- vode Ferdinanda, večjo pozornost sta name- hranijo v Arhivu dvorne komore na Dunaju in živega srebra v Idriji.20 roške plemiške rodbine, ki je med 12. in 15. nila še vzdrževanju reda med delavci. Prvi iz v Bavarskem državnem arhivu v Münchnu. leta 1550 je bil krajevnega pomena in je veljal 19 GMJ, arhiv KID, t. e. 3, a. e. 98, Karlov rudarski red, 17. člen. 17 VIDRIH 1994, str. 227. 18 BENEDIČIČ 2021, str. 9. le za Kropo, Kamno Gorico in Kolnico, drugi 20 MOHORIČ 1969, str. 36–38. 18 19 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA podprtjem njegovih predlogov za izredne dav- Mariji Kokalj. Rudosledne pravice je na prošnjo ke.22 fužinarjev podeljevalo rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Fužinar je med svojimi rudarji določil Fužinarji so oskrbovali delavce z življenjskimi tiste, ki so dobili dovolilnice za iskanje rude. Ru-potrebščinami. Za njihovo delo so jim zago- darji so smeli rudo iskati na določenih predelih tavljali predvsem hrano in kurjavo. Iz obdobja le krajši čas, na primer 6 mesecev ali samo nemed 1805 in 1819 so se ohranili seznami me- kaj tednov. Če so jo našli, so morali rudarskemu sečnih plač rudarjev in fužinarskih delavcev pri glavarstvu poslati podatke o lokaciji in izmeriti Ruardih, ki so za Bucelleniji postali lastniki sa- teren. Imetniki dovolilnic za iskanje rude so zato vske fužine. Iz teh podatkov je razvidno, da so morali znati opraviti meritve in sporočiti loka-v povprečju dve tretjini plače dobili v žitu, in cijo. Takšno znanje je verjetno imela tudi Ana sicer v piri, pšenici, koruzi ali ajdi. Ostalo tre-Marija Kokalj.27 tjino so dobili v denarju. Dogajalo se je tudi, da so dobili še manjši delež v gotovini. Tako je na Znana je zgodba Marije Žerjav, rojene leta primer rudar Matej Razinger leta 1805 za ena- 1839 v Plavškem Rovtu. V družini je bilo osem indvajset »šihtov« po sedem ur na dan pre- otrok. Poleg kmetovanja so se ukvarjali tudi s jel plačo v višini šest goldinarjev ter sedem in prevažanjem rude od Savskih jam do plavža pol krajcarjev. Od tega je pet goldinarjev in 40 na Savi. S prevozom rude z volovsko vprego je krajcarjev prejel v žitu, in sicer en mernik23 pire Marija prihranila toliko, da je v Trstu leta 1865 v vrednosti dveh goldinarjev in 26 krajcarjev, kupila karto za potovanje v Ameriko. Službova-mernik koruzne moke v vrednosti dveh goldi- la je v mestu Hastings v Minnesoti. V domovi- Deželni knezi so rudnike in dovoljenja za žele- v cesarski vojski in se naselil na Goriškem. V Slika 12: 17. člen narjev in 14 krajcarjev ter pol mernika ajde v no se je vrnila šele leta 1924.28 zarske obrate podeljevali bogatim in lojalnim zakonu z Evfemijo (Euphemia) pl. Lanthi-Karlovega rudarskega vrednosti enega goldinarja. Denarja je prejel družinam predvsem s severnoitalijanskega reda iz leta 1575 o eri sta se mu rodila sinova Franc in Bernard. samo 27 krajcarjev in pol.24 Pri nekaterih fuži- Zaradi nevarnih delovnih in slabih življenjskih ob močja. Ko pa so jim podeljevali plemiške delovnem dnevu in Slednji je bil sprva častnik v cesarski vojski, nah so delavci del plače prejeli v nadomestnem pogojev so ljudje v rudarskih in fužinarskih nazive, so spreminjali tudi sestavo deželnih praznikih potem pa je pridobil pravico do kopanja že- denarju (kat. št. 35). krajih zgodaj umirali. V Kropi je med letoma stanov. To so bili predstavniki plemstva, mest lezove rude v Savskih jamah nad Jesenicami 1655 in 1660 umrlo 73 oseb, od katerih jih je in cerkvenih ustanov, ki so na zasedanjih de- in dovoljenje za izgradnjo železarskih obra- V delavskih družinah so k dohodku prispevali bilo le pet starejših od 50 let.29 Po smrti par- želnih zborov odločali predvsem o predlogih tov. Njegova družina, ki je postavila fužine na otroci in ženske, ki so zaslužek iskali na različne tnerja so nekateri svoj socialni položaj reševali deželnega kneza o izrednih davkih. Z odho- Plavžu, Javorniku in Savi ter kupila še fužini načine. Najmlajši so opravljali službo vlečnih s ponovno poroko. V kroparski po ročni knjigi z dom protestantskega plemstva v 17. stoletju in v Radovni in Mojstrani, je ohranjala lojalnost hlapcev, ki so iz rovov odvažali nakopano rudo, vpisi med letoma 1648 in 1707 je veliko število s prihodom deželnemu knezu lojalnega nove ga do habsburške dinastije in s tem napredovala ali pa so bili v kovačnicah dodajalci vode. V porok vdov in vdovcev.30 plemstva se je pomen deželnih zborov zmanj- na družbeni lestvici. Fužinar Horacij Bucelle- opisu javorniškega plavža iz leta 1747 najdemo šal. ni je leta 1636 prejel viteški naslov in bil hkrati podatek, da so otroci in ženske s kladivi drobili Ob svečanih dogodkih, ob praznikih sv. Bar- sprejet med deželne stanove. Deželnemu kne- odpadno žlindro in v njej iskali ostanke železa, bare in sv. Florijana, so rudarji nosili svojo sta- Deželni knez je z rudnim bogastvom reševal zu je nudil podporo kot član dvornega vojne-ki jih je nato odkupila fužina.25 Poklic razbijal- novsko uniformo, ki jo sestavljajo črne hlače, dva problema. Prinašalo mu je dohodek, s ka- ga sveta. Čez petnajst let je bil skupaj s člani ka žlindre – »Schlacken Pocherin« je obstajal suknjič, kapa in paradna palica. Suknjič ima terim je zmanjšal odvisnost od stanovskih odo- družine povišan v barone. Bucelleniji so zase- med letoma 1869 in 1889 tudi v matični knjigi 29 gumbov, ki predstavljajo starost sv. Barba- britev izrednih davkov. S podeljevanjem dovo- dali pomembne položaje v cerkveni hierarhiji zaposlenih pri Kranjski industrijski družbi.26 re, zaščitnice rudarjev, ob njeni smrti. Sv. Bar- ljenj za kopanje rude in za postavitev obratov in na avstrijskem dvoru. Oktavij (Octavius) bari so posvetili rov v Savskih jamah, kapelico za predelavo rude je pod svoj vpliv pridobil Bucelleni je bil leta 1667 ljubljanski stolni de-V seznamu rudosledcev na območju blejske- na rudni poti in nekdanjo cerkev na Plavžu, premožne družine.21 kan, čez štiri leta pa prošt. Leta 1659 je postal ga gospostva iz leta 1825 je navedeno, da je zahodnem delu Jesenic. Cerkev sta postavila predsednik kranjskega deželnega zbora. Julij bilo leta 1803 dovoljenje za iskanje železove zakonca Orfej (Orpheus) in Kamila (Camil a) Med družinami, ki so napredovale med kranj-Friderik (1639–1712), sin fužinarja Horacija, rude v okolici Zgornjih Gorij podeljeno Ani Bucelleni ter v njej ustanovila bratovščino ruske deželne stanove, je bila tudi družina Buce- je bil član vojnega sveta, med letoma 1694 in darjev in plavžarjev. 9. aprila 1617 jo je posvetil lleni, ki je izvirala iz okolice Bergama. Tomaž 1706 pa celo dvorni kancler. Družina je leta 22 MUGERLI 2019, str. 51–64. (Thomas) Bucelleni je v času prve avstrijsko- 23 1 dunajski mernik = 22,4 kg. VILFAN 1953, str. 79. 1683 dosegla grofovski naziv. Svojo lojalnost 27 GMJ, arhiv KID, t. e. 3, a. e. 118. Izvleček iz protokola -beneške vojne (1508–1521) služil kot častnik 24 MUGERLI 2008, str. 38. prostosledov v blejskem gospostvu z dne 21. 7. 1825. je deželnemu knezu izkazovala z nasveti in 25 ARS, AS 471, fasc. 8. Dokument iz leta 1747. 28 KONOBELJ 1991, str. 317. 26 GMJ, arhiv KID, serija knjige, Matična knjiga KID (1869– 29 NŠAL, Mrliška knjiga župnije Kropa M 1654–1708. 21 GESTRIN 1991, str. 12–17. 1896). 30 NŠAL, Poročna knjiga župnije Kropa P 1648–1708. 20 21 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA ljubljanski škof Tomaž Hren.31 Po razpustitvi Slika 14: Bohinjski bratovščine in opustitvi fužine na Plavžu je oglarji konec cerkev konec 18. stoletja propadla. V eni izmed 19. stoletja (Zasebna rudarskih stavb v Savskih jamah so imeli sliko zbirka Ivan Veber) sv. Barbare neznanega avtorja iz prve polovice 19. stoletja. Ob praznikih so izobesili bande- ra. Na ohranjenem rudarskem banderu iz leta 1858 je sv. Florijan, ki gasi ogenj v fužini na Savi. Na upodobljenem plavžu so inicialke fu- žinarja Viktorja Ruarda. Po znanih podatkih so požari na Gorenjskem veliko škode povzročili fužinam v Železnikih v letih 1620, 1822, 1846, v Tržiču 1689, 1806 in 1811, v Kamni Gorici leta 1828 in Bohinjski Bistrici leta 1890.32 Ponekod v železarskih krajih so častili sv. Eli- gija, predvsem pa sv. Lenarta. Sv. Eligij je živel v 7. stoletju v Franciji. Sprva je bil potujoči obrtnik, potem zlatarski mojster in nazadnje škof. Potujoče obrtnike so zaposlovali bogati so proces nadzirali po barvi izhajajočih plinov Lesno oglje so v železarstvu uporabljali v naročniki, ki so zagotavljali surovine, delav-in njihovem vonju. Ob koncu procesa so kopo kovačnicah, jeklarskih ognjiščih in plavžih. nico in delovno silo. Oblikovanja in kovanja razdrli in pustili, da se je oglje ohladilo. Oglje Kranjska industrijska družba, v zadnji četrtini kovin se je naučil kot vajenec v Limogesu. Po so presejali, izmerili količino in pripravili za 19. sto letja lastnica enajstih gorenjskih fužin, je naročilu merovinškega kralja Dagoberta se prevoz v skladišče. ob svojem nastanku za letno metalurško pro- je preselil in krasil katedralo v Saint-Denisu. izvodnjo potrebovala okrog 2,5 milijona ku- Še potem, ko je leta 641 postal škof v Noyo- Slika 13: Upodobitev sv. Florijana na rudarskem Oglarji so se od marca do novembra selili z ene bičnih čevljev, to je približno 80.000 m³ oglja, nu, je v kraju vzdrževal svojo delavnico.33 banderu iz leta 1858, ki gasi savsko fužino. gozdne parcele na drugo in si v bližini kopišč ki ga je delno kupovala, delno pridobila v svo-Sv. Eligija so za svojega zavetnika izbrali ko- postavljali začasna bivališča iz desk ali kožari- jih gozdovih. Na Pokljuki, Jelovici, Mežakli, v vači. Na Gorenjskem so se kovači med 15. in ce iz lubja. Na sredi kožarice ali zunaj je bilo Bohinju in Gornjesavski dolini ter na obmo-18. stoletjem združevali v bratovščino sv. Eli- ognjišče, izdelano iz zbite ilovice ali zemlje in čju Tržiča je imela 27.500 hektarjev gozda.36 Oskrba fužine gija, ki je imela središče v Kranju. Svoje privi- ojačano z lesom in kamenjem. Ob ognjišču so Za proizvodnjo 100 kg grodlja je potrebovala legije je imela iz leta 1497. Bratovščina je ure- v tla zabili železna ali lesena stojala, da so vanje približno 0,4 m³ (120 kg) oglja. S proizvodnjo s surovinami jala oltar sv. Jurija v kranjski župnijski cerkvi lahko nad ogenj zataknili ponvico. Navadno visokovsebnostnega feromangana se je pora-sv. Kancijana.34 so imeli manjšo ponvico za cvrenje slanine in ba oglja še povečala. Za proizvodnjo 100 kg Predpogoj za uspešnost fužin je bila redna do-večjo za kuhanje polente. Posebna jed je bila 40-odstotnega feromangana je potrebovala bava oglja in rude. Lesno oglje so kuhali v ko-Nekateri železarski kraji na Gorenjskem imajo »frika«, za katero so uporabljali polento, sir in 1,75 m³ (526 kg) oglja.37 Kako razširjeno je pah, ki so jih postavljali na kopiščih v oko liških svoje župnijske cerkve posvečene sv. Lenartu. svinjsko mast. Živila so hranili v doma nareje- bilo oglarstvo, priča podatek, da je bilo samo v gozdovih. Prostor za kopo so očistili in posuli z Za svojega zavetnika ga imajo jetniki. Ker so nih lesenih posodicah »zaskarcah«. Kislo ali bohinjskih gozdovih 471 kopišč, 528 majhnih zemljo. Drva so zložili okoli treh ali štirih kolov, fužine in rudniki potrebovali delovno silo, so sveže mleko so nosili v lesenih »dežah«, ki so skladišč za oglje, štirinajst koč za oglarje, dva- zabitih v tla, da je nastala polkrogla. Prekrili so zaposlovali tudi nekdanje kaznjence, ki so mo- jih zakopali v zemljo, da se ni pokvarilo. Žejo najst koč za vozače ter osem gozdarskih in lo-jo z listjem, travo, smrečjem in zemljo. Jašek ali rali ob prihodu v kraj rudarskemu sodniku ob- so si gasili z vodo iz bližnjih studencev, ki so si vskih koč. Fužinarji so cenili predvsem oglje stržen na sredini kope so napolnili s treskami ljubiti zgledno moralno življenje. jo prinesli v »jempah«, z žitno kavo in čajem. iz bukovega lesa, ker je bilo v primerjavi z og- in prižgali z žerjavico. Oglje je nastajalo brez Tobak in papirčke za zvijanje cigaret so imeli ljem iz lesa iglavcev manj drobljivo in je daja-dotoka zraka od vrha proti vznožju kope in od po žepih. Gozdni delavci so ob sobotah zvečer lo večjo ogrevalno moč. Zaradi pretirane seč- sredine proti njenemu robu. Oglje se je kuha- prihajali domov, v nedeljo zvečer pa so se vra- nje in poznejšega pogozdovanja so bukovi in 31 RESMAN 1978, str. 11. lo dva do tri tedne, odvisno od velikosti kope. 32 RJAZANCEV 1962, str. 13. Pri tem so morali paziti, da ni prišlo do požara čali v gozd.35 33 TURK et al. 2019, str. 48. 36 VILMAN 2014a, str. 7–9. 34 MUGERLI 2011, str. 172. oziroma da je ogenj v kopi stalno tlel. Oglarji 35 TAHIR 2014, str. 81–83. 37 MUGERLI 2014a, str. 14. 22 23 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 17: Zgornja postaja Pantzove žičnice na Begunjščici konec 19. stoletja Slika 16: Skala v Soteski z vklesanimi štirimi znamenji bohinjskih fužinarjev in letnico 1554 »Pozimi spravljajo les z visokih gora v dolino po delavci na določeni površini naložijo hlode, ki postavljenih drčah, ki se po kranjsko imenujejo jih voda po odprtju jeza odnese s seboj v doli- Slika 15: Oglarji z Mežakle v »riže«. Te napravijo iz dolgih jelk ali smrek, ki no.43 Radovni konec 19. stoletja jih položijo od najvišjega hriba navzdol, preko skal in grabnov, enako kot mostove ali brvi; Zanimiv pripomoček za plavljenje lesa po vodi drevesa položijo tudi na robove vsake stranice je iznašel tehnični ravnatelj Kranjske industrij-bukovo-jelovi gozdovi na Pokljuki, Jelovici in Pot skozi Sotesko je večje spremembe doča-in potem se ti mostovi imenujejo »riže«. ske družbe Lambert pl. Pantz. Njegove splavar-Mežakli spremenili prvotni videz.38 kala v času Žige (Sigmunda) Zoisa. V njegovi Pozimi polijejo takšne velikanske mostove z ske grablje so v Soteski ustavljale les, ki so ga korespondenci z upraviteljem bohinjske fužine vodo; tako da se naredi bleščeča ledena plošča, plavili po Savi Bohinjki, in ga usmerjale proti V dolino so oglje vozili s samotežnimi sanmi Andrejem Kohlerjem iz leta 1813 je podatek, ki je zrcalno gladka. Spodaj, kjer se drča konča, tamkajšnji žagi. Skonstruiral jih je leta 1883.44 (kat. št. 22), rudo pa z vozovi z vpreženimi da so prejeli večje naročilo žebljev in jih naroč- pritrdijo močan in debel železen križ, ki ima voli. Da ne bi pridobili prevelike hitrosti, je voz niku ne morejo dostaviti zaradi slabe ceste v izredno ozko rezilo: Potem pa lesene klade, Lambert pl. Pantz je iznašel varnejši, hitrejši z zadnjim delom drsel po tleh in s tem zaviral Mokrem logu v Soteski. Upravitelj je poslal 14 nasekane na dolžino okoli treh ali štirih čevljev, in manj naporen način prevoza oglja in rude. (kat. št. 23). Od zaviranja so na rudnih poteh mož, da so postavili nov most.40 Savski fužinar spustijo po drči navzdol proti križu (kar je Skonstruiral je samotežne tovore žičnice. Po še danes vidni utori. Kljub temu so se dogajale Viktor Ruard je leta 1846 do mojstranške fuži- posebno prijetno opazovati). Ko zadenejo njegovih načrtih so leta 1873 postavili žičnico nesreče. Na mestu smrtnih nesreč so postavlja-ne napravil oglarsko pot iz Mlačce. Leta 1868 križ, se vsak kos razleti na štiri dele, tako da ga za prevoz rude z Begunjščice ter med letoma li znamenja. je dal od rudnika Savske jame v dolino zgraditi ni potrebno kasneje razcepiti, pa še drvarjem 1876 in 1889 štiri žičnice za prevoz oglja in novo cesto in tako zmanjšal pomen stare rudne se prihrani veliko truda. Brez te naprave ne bi hlodov v Bohinju (Blatni graben, Podkorito, V želji po hitrejšem prevozu so lastniki železar-poti čez Pejce.41 bilo mogoče s takšnega hriba in preko vseh teh Mokri log, Komarča). Žičnice, z eno nosilno skih obratov – fužinarji urejali tovorne poti in grabnov in sotesk, spraviti lesa v dolino.«42 jeklenico, so imele zgornjo in spodnjo postajo, gradili nove ceste. Na tovorniški poti, imenova- Zaradi strmega terena ponekod niso mogli na sredini pa izogibališče. Spuščanje tovora so ni »Štenge«, so na skalni steni vklesani letnica zgraditi cest in poti, ampak so si pomagali z V soteski Belca proti koroški strani so v času zavirali z vetrnimi zavorami in dvojnimi čelju-1554 in štiri znamenja bohinjskih fužinarjev, ki rižami, drčami in s plavljenjem lesa po poto- Valentina Ruarda za naplavljenje velikih ko- stnimi zavorami. Do danes se je kot tehnični so takrat skozi Sotesko uredili povezavo Bohi- kih in rekah. Način spravljanja lesa po rižah na ličin lesa naredili riže in klavže. Tri riže in tri spomenik ohranila le tista v Blatnem grabnu v nja z Radovljiško kotlino.39 Plavžu je opisal že Valvasor: klavže so bile na Belci, ena klavža je bila na Be- Soteski.45 lem potoku. Sistem klavž deluje tako, da gozdni 43 MUGERLI 2008, str. 41. 38 VILMAN 2014a, str. 9. 40 GMJ, osebni arhiv Slavka Smoleja, t. e. 5, a. e. 154. 44 MUGERLI 2014b, str. 61. 39 PREŠERN 1985, str. 436. 41 MUGERLI 2008, str. 53. 42 VALVASOR (1) 1689, str. 390–392. 45 VILMAN 2014b, str. 69. 24 25 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Fužine so sprva oskrbovali s surovinami iz bli- žnje okolice. Ko so dobile ugodneje in v večjih SEZNAM FUŽIN48 količinah surovine iz uvoza, so opuščali doma- če rudnike in kopišča. Do prehoda je prihajalo Zap. Kraj Zap. Kraj s sočasnim razvojem železniškega in čezocean- številka številka GUŠTANJ (RAVNE skega ladijskega prometa. Železniški promet je NA KOROŠKEM) 1 Ajdovščina 32 Ponikve PREVALJE zamenjal tovornike, ki so po trgovskih poteh 2 Bača pri Modreju 33 Pozabljeno POHORJE BELA PEČ JESENICE v fužinarske kraje več stoletij prinašali blago, MOJSTRANA 3 Bohinjska Bistrica 34 Prevalje MISLINJA VITANJE SLOVENSKA odnašali pa njihove izdelke. Savski fužinar TRENTA RADOVNA TRŽIČ BISTRICA Viktor Ruard je imel po poročilu iz leta 1861 4 Brebovnica 35 Radovna STARA FUŽINA KROPA KAMNIK zaposlenih petdeset voznikov, ki so jeklo in su- 5 Črna na Koroškem 36 Sava BOHINJSKA BISTRICA ŽELEZNIKI rovo železo pripeljali do Ljubljane, od tu pa po 6 Dvor pri Žužemberku 37 Slap pri Tržiču MOST NA SOČI HOTAVLJE ŠTORE LJUBLJANA železnici do Trsta. V Trstu in Ljubljani je imel IDRIJA 7 Farji Potok 38 Slovenska Bistrica LITIJA komercialiste, ki so iskali kupce za jeseniško je- 8 Fužina na Bohorju 39 Spodnja Idrija AJDOVŠČINA klo. V Trstu je bila izhodiščna luka za prodajo DVOR PRI ŽUŽENBERKU 9 Fužine pri Gorenji vasi 40 Stara Fužina PONIKVA PRI v Marseille, arabski svet, Afriko in Ameriko.46 TURJAKU 10 Fužine pri Ljubljani 41 Sv. Primož na Pohorju 11 Gradac 42 Šmartno pri Litiji Fužina ČABAR 12 Guštanj (danes Ravne 43 Štore GRADAC na Koroškem) 44 Trenta 13 Javornik Raznolikost fužin 45 Tržič 14 Kamna Gorica 46 Vitanje 15 Kamnik Fužina je nekdanji obrat za proizvodnjo jekla, 47 Zagradec Slika 18: Zemljevid fužin na Slovenskem 16 Kokra ki je za svoje nemoteno delovanje potreboval 48 Železniki štiri osnovne elemente. VODA je vrtela kolesa, 17 Kolnica pri Spodnji Lipnici Plavž Leopold Ruard je na Savi leta 1796 ob pomo- ki so poganjala kladiva in mehove. Mehovi so v 18 Kropa či višjega rudarskega sodnika Gusmana izvajal peči (ognjišča) dovajali ZRAK. Ta je bil potre- Plavž je peč za pridobivanje tekočega surovega poskuse o uporabnosti zagorskega rjavega pre- ben za spremembe – kemijske reakcije, ki so se 19 Lokavec železa ali grodlja iz železove rude. Kot gorivo in moga v plavžih in na fužinskih ognjiščih. Gro- zgodile z železom pod visokimi temperaturami 20 Lovrenc na Pohorju reducent se uporablja koks, v preteklosti lesno delj so razžarili s premogom, ga razbili s kladivi (v OGNJU) z dodajanjem oglja. Na železo, ki 21 Mežica oglje. V plavžu se ruda in koks (ali oglje) pomi- v štiri kose, ki so jih znova razbelili s premogom so ga pridobivali v redukcijskih pečeh iz železo- 22 Mislinja kata od vrha (žrela) skozi jašek, trebuh, sedlo in kovali v palice. Dobljeni vzorci so bili ena-ve rude (iz ZEMLJE), so bili vezani tudi drugi 23 Mojstrana proti dnu (talilnik). V nasprotni smeri se dviga ki vzorcem, ki so jih izdelali z uporabo oglja. elementi, zlasti veliko je bilo ogljika, zato je vroč plavžni plin, ki nastaja v talilniku nad me- 24 Moste pri Žirovnici Za poskuse taljenja v plavžu so uporabili raz- bilo krhko. Rekli so mu surovo železo ali gro- hovi oziroma pihalicami, skozi katere prihaja žveplan premog. Za razžveplanje so naložili tri delj. Z nadaljnjo predelavo so vplivali na nje-25 Muta zrak, potreben za gorenje koksa (oglja). V talil- čevlje in šest palcev49 (110,6 cm) visoko kopo gove kemijske in fizikalne lastnosti, da so pri- 26 Novi Svet pri Hotedršici niku se nabirata grodelj in žlindra. Plavž deluje premoga, kakor se dela pri drveh za kuhanje dobili kovno železo ali jeklo. V 16. stoletju se je 27 Oplotnica kontinuirano, lahko tudi več kot leto brez pre- oglja, ter pustili v sredini od zgoraj 9 palcev v Gornjesavski dolini pod vplivom fužinarjev 28 Pasjek pri Litiji kinitve. Na Slovenskem so grodelj začeli načr- (23,7 cm) široko odprtino za vsipanje žarečega iz severne Italije začel uveljavljati breščanski 29 Planina pod Golico tno proizvajati in predelovati v kovno železo v oglja. Pri tleh so od strani napravili 3 palce (7,9 način izdelave jekla. Grodelj so preoblikovali 16. stoletju. Grodelj z višjim deležem mangana cm) široko odprtino za podpih. Vse skupaj so v jeklo z ognjiščnim žilavenjem – z večkratno 30 Plavž na Jesenicah so uporabljali za jeklarske namene, grodelj z pokrili z dračjem in ogorki premoga. Napra-ponovitvijo postopka, ki je vključeval uporabo 31 Podlog pod Bohorjem višjim deležem silicija pa za livarske. vili so dve takšni kopi po 50 centov premoga težkih kladiv in vpihovanje zraka skozi oglje v (2800 kg). Kopi sta goreli 72 ur. ognjiščni prostor.47 Zlata doba fužin v Sloveniji Razvoj plavžarstva je bil usmerjen v izboljšanje je bila od 16. do 19. stoletja. vložka, zakladanja in vpiha. Za razvoj so bili potrebni znanje, opazovanje, meritve in poiz- kusi. K napredku so bili usmerjeni tudi fužinar- 46 SI AS 471, fasc. 15. 48 MOHORIČ 1969, str. 49–101; ODER et al. 2008, str. 49 1 dunajski čevelj = 31,6 cm, 1 palec je dvanajstina čevlja. 47 TUNNER 1846, str. 506–508. 10–18; OITZL 2019 b, str. 78, 79. ji na Slovenskem. VILFAN 1953, str. 59. 26 27 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 19: Načrt Slika 20: Načrt javorniškega predelave vpiha zraka plavža v plavž na Javorniku 1837 V plavž so ob vsakem vsipu vsuli 40 funtov50 Kasneje so ga njegovi nasledniki rekonstrui- (22,4 kg) oglja, 30 funtov (16,8 kg) premo- rali, tako da je leta 1849 v višino meril 28,75 ga in 120 funtov (67,2 kg) rude. V dvanajstih čevlja (približno devet metrov). Leta 1847 so urah je bilo petinštirideset vsipov. Ko so po pol začeli vsipu dodajati manganovo rudo, 1869 dneva prebili odtok, je steklo surovo železo, ki pa žlindro. Leta 1850 so namestili parni stroj se po čistosti ni razlikovalo od tistega, pridob- za vpihovanje zraka v plavž.53 Tudi na Javorni- ljenega samo z ogljem, količina pa je bila manj- ku je dal Žiga Zois leta 1786 zgraditi nov plavž ša. Kljub spodbudnim rezultatom so nadaljnje z višino 21 čevljev (približno šest metrov in poskuse in uporabo preprečevali previsoki pre- pol). V prvem letu je obratoval 196 dni in za vozni stroški.51 Ugodnejši pogoji so se pokazali redukcijo 23.617 centov (1322,5 tone) železo- šele po izgradnji gorenjske proge leta 1870. ve rude porabil 35.124 žirgljev (1334,7 tone) oglja (kat. št. 21).54 Pri tem je proizvedel 8120 K napredku plavžarstva je prispevala tudi dru- centov (455 ton) grodlja. Manganovo rudo so žina Zois. Ko je Michelangelo Zois kupil fuži- začeli vsipu javorniškega plavža dodajati že leta ne v Stari Fužini in Bohinjski Bistrici, sta bili 1802, žlindro pa leta 1838. Z rekonstrukcijo tam v uporabi še peči na volka. Po poročilu plavža v letu 1809, s katero se je njegova višina proizvodnih stroškov iz leta 1757 so v Stari Fu-povzpela na 28 čevljev (nekaj manj kot 9 me- žini letno proizvedli 150, v Bohinjski Bistrici trov), se je proizvodnja grodlja povečala. Tako pa 160 volkov. Za volka, ki je tehtal 14 centov je na primer v letu 1835 obratoval le 169 dni, Z razvojem plavžev so se ukvarjali tudi v Dvo- žrelu prekucnila in vrnila v prvotno lego. Plavž (784 kg), je bilo potrebno 36 centov (2016 proizvedel pa 11.362 centov (636 ton) grodlja. ru pri Žužemberku. Direktorju fužine Ignaciju so opremili z novim litoželeznim cilindričnim kg) železove rude. Volka so pod težkimi kladi- Porabil je 44.079 žirgljev (1675 ton) oglja, Vitusu pl. Pantzu je kot prvemu v Avstriji leta pihalom.56 vi razbili na več kosov in ga predelali v palično 28.461 centov (1593,8 tone) železove in 1554 1833 uspelo v plavž vpihovati vroč zrak, s tem jeklo, polizdelke za žeblje in žico.52 Žiga Zois centov (87 ton) manganove rude.55 je pospešil redukcijski proces in zmanjšal pora- V 19. stoletju je bil med najvišjimi plavži na je v Bohinjski Bistrici leta 1791 dal zgraditi 22 bo oglja. Pantza je v Dvoru nasledil Karl Horst, Slovenskem tisti na Savi. Po poročilu iz leta čevljev (približno sedem metrov) visok plavž. ki je dal leta 1840 zgraditi za tiste čase moderen 1853 je savska fužina Viktorja Ruarda stala na plavž z višino 30 čevljev (9,5 metra). Pri zakla- nasipu, visokem 26 čevljev (8,22 m). Plavž je 53 GMJ, arhiv KID, t. e. 2, a. e. 62. Topilniško poročilo o 50 1 dunajski funt = 560 g, 1 cent = 56 kg. VILFAN 1953, str. proizvodnji plavžev na Javorniku in Bohinjski Bistrici za danju rude in oglja so si pomagali z vagončki, bil visok 38 čevljev (12 m). Ob strani je imel 68, 83. obdobje 1786 do 1885. ki so jih s človeško močjo dvigovali po tirih v 51 MOHORIČ 1969, str. 134–136. 54 1 žirgelj = 126,2 litrov = 38 kg oglja. JARC 2004, str. 200. 52 GMJ, arhiv KID, t. e. 2, a. e. 59. 55 GMJ, arhiv KID, t. e. 2, a. e. 62. navpični smeri. Posebna vzmet je vagonček pri 56 ŽARGI 2000, str. 30, 40. 28 29 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 21: Dietrichovih fužin v Tržiču. Skupaj z družino Plavž na Savi je živel v hiši na Savi št. 26.58 Bil je oče Lamber- leta 1897 ta pl. Pantza, izumitelja in konstruktorja tovor- nih žičnic, ki je poskrbel za zadnjo rekonstruk- cijo plavža v zadnji četrtini 19. stoletja. Po njej je lahko proizvajal tudi feromangan.59 Do rekonstrukcije je prišlo v času, ko je bila lastnica savskega obrata Kranjska industrijska družba. Ta je v Škednju pri Trstu zgradila novo železarno s tremi plavži. Potem ko je tam leta 1897 zgradila prvega, je savskega zaprla. Na Je- senicah je leta 1937 in 1940 odprla dva nova plavža, ki sta za redukcijski proces namesto oglja uporabljala koks.60 Slika 24: Arheološko izkopavanje v Zanimiv je bil tudi plavž, ki so ga leta 1954 pos- Nomenju pred drugo svetovno vojno tavili v Železarni Štore. Niso ga ogrevali z og- ljem ali koksom, ampak z elektriko.61 Danes v Sloveniji nimamo delujočega plavža. Najbolje prvo mednarodno objavo izuma s Kranjskega. ohranjen je plavž v Železnikih, ki je bil marca Osnovni litini iz bakra in cinka je dodal svinec leta 1941 razglašen za prvi tehnični spomenik v in kositer, s čimer je znižal tališče in izboljšal Sloveniji.62 Od savskega je ohranjen le talilnik. tekočnost.64 Med ljubljanskimi livarnami je bila med letoma 1767 in 1919 znana zvonarna in livarna Samassa. Ulivala je zvonove, topove, Livarna gasilske brizgalne in stroje za idrijski rudnik.65 Grodelj so v fužinah predelali v jeklo ali pa v li- Za praženje živosrebrove rude so v Idriji pot- varnah v litino za različne izdelke. Med najbolj- rebovali litoželezne retorte (posode za žganje šimi naročniki livarskih izdelkov sta bila vojska rude in destilacijo). Izdelovali so jih v livarnah in idrijski rudnik. Leta 1520 je bila ustanov- pod izvirom Hublja pri Ajdovščini in sredi ljena deželnoknežja livarna bronastih topov v 17. stoletja tudi v Nomenju (njene ostanke so Celju. Topove, strelne cevi in topovske krogle arheologi sprva pripisali plavžu svete Heme).66 so ulivali tudi v Ljubljani, in sicer od sredine 16. stoletja dalje.63 V Ljubljani so se usmerili Število železolivarn je bilo na Kranjskem predvsem v ulivanje brona in medenine. Po-neprimerno nižje kot pa fužin za proizvodnjo Slika 22: Škedenj na začetku 20. stoletja Slika 23: Plavž v Železnikih seben način ulivanja je iznašel Janez Vajkard jekla. Zaradi prevelike konkurence fužin na Valvasor. Šlo je za postopek ulivanja tankos-Koroškem in Kranjskem so se v 19. stoletju tenskih kipov. Po njegovih načrtih so v Ljublja- ponekod odločili za livarsko dejavnost. Tako ni leta 1681 ulili Marijin kip, ki so ga postavili je bilo tudi pri Auerspergovi fužini v Dvoru pri nameščeno napravo za segrevanje zraka s tremi 63.860 centov (3576 ton) surovega železa, od pred šentjakobsko cerkvijo na spominski ste- Žužemberku. Direktor podjetja Ignacij Vitus cilindri, ki je na dnu segrevala plavž. Oprem- tega se je 48.064 (2691 ton) prodalo obratom ber zmage nad Turki. Čez šest let je postopek pl. Pantz je lastniku predlagal proizvodnjo li-ljen je bil z močnim pihalom. Ogrevalno na- na Javorniku, v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici, opisal v angleškem glasilu Philosophical Tran- toželeznih izdelkov. Leta 1820 je livarna izdala pravo zraka so začeli uporabljati leta 1853. Z Železnikih, Beli Peči in na Koroškem, 15.796 sactions of Royal Society in tako poskrbel za svoj prvi cenik. Pomemben del proizvodnje so njo so dosegli manjšo porabo oglja. Plavž je centov (885 ton) pa predelalo v jeklo na šestih zavzemale peči na premog ali na drva, ki so jih imel tudi že dvigalo za rudo in oglje. Talilna kladivih na Savi in treh v Mojstrani.57 Leta 1840 58 GMJ, arhiv KID, t. e. 9, a. e. 459. izdelovali v štirinajstih različnih oblikah. Poleg peč je bila zgrajena iz rdečih in ognjevzdržnih je bil upravitelj obrata na Savi Johann Baptist 59 VILMAN 2003, str. 16, 37–41. zidakov. Samo enkrat na leto se je ogrodje peči pl. Pantz, ki je sprva služboval kot upravitelj 60 BENEDIČIČ 1998, str. 20, 39. 61 ODER et. al. 2008, str. 19. 64 Prav tam, str. 116. odprlo. Na plavžu je bilo zaposlenih 30 delav- 62 Prav tam, str. 36. 65 OITZL 2019 a, str. 140. cev. Po poročilu iz leta 1861 so v njem pridobili 57 MUGERLI 2008, str. 49–51. 63 OITZL 2019c, str. 96. 66 PFLAUM 2016, str. 452–453. 30 31 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA lastnik železarne Donawitz. Avstrijska alpska dovoljenja. Morala se je poglobiti v arhivsko Hoffmanna, tržiški obrati Stanislava Killer-montanistična družba jo je po nakupu leta 1882 gradivo in poiskati dokaze o obstoju fužine v ja, barona Dietricha in baronov Jabornigg ter zaprla, njene stroje pa prenesla v Donawitz.68 Mostah. Čeprav je našla dokaze že iz 16. stole- kosarne Franca Ahačiča, Ignaca Seme in Ma- Konec 19. stoletja so postale pomembnejše tja, je še vedno prejemala negativne odgovore. rije Polz, obrati za izdelavo paličnega železa in livarne Gustava Tönniesa in Avgusta Žabkarja Leta 1841 so ji prepovedali v Mostah izdelovati žebljev Edmunda pl. Andriolija nad Kamni- v Ljubljani,69 Kranjske industrijske družbe na finovlečeno železo.73 kom, Aloisa Lazzarinija iz Zagradca na Krki, Jesenicah in na Muti in družbe Erber & Unger Janeza Tomana iz Kamne Gorice ter Potočnika na Muti. V slednji so iz sive litine, zlitine železa Stvari so se ji začele obračati na bolje leta 1844. iz Krope, obrati ob zgornji Kokri in rudnik Za- z vsebnostjo ogljika nad dvema odstotkoma, Takrat so bili njeni izdelki predstavljeni in na- gorje ob Savi, železarni na Dvoru in Prevaljah.76 ulivali rešetke, vratca za štedilnike, možnarje, grajeni z medaljo na notranjeavstrijski indu- likalnike …70 strijsko-obrtni razstavi v Ljubljani, ki jo je obi- Komisija je zlato medaljo dodelila podjetju skal celo cesar Ferdinand s svojo soprogo. Serafine Zois. Istega leta je dvorna zbornica za rudarske zadeve na Dunaju ob cesarjevem po- Zoisi Pred tem so takšni razstavi pripravili v Celov- sredovanju obravnavala in odobrila njeno pro- cu (1838) in Gradcu (1841). Na njih so se šnjo za spremembo kovačnice v Mostah v fuži-Za postavitev železolivarne so se odločili tudi predstavili številni industrijski in obrtni obra- no.77 Na podlagi dunajske odločbe je rudarsko pri Zoisih. Družini je fužinarstvo omogočilo, ti predvsem s Kranjske, Koroške in Štajerske. glavarstvo v Ljubljani koncesijo izdalo šele leta da je že v času Michelangela Zoisa (1692–1777) Razstave je organiziralo Društvo za spodbu- 1846, po osemletnem pravnem sporu.78 postala najbogatejša na Kranjskem. Ob Miche- janje in podporo industrije in obrti v Not- langelovi smrti je njeno premoženje znašalo ranji Avstriji. Na prvi razstavi sta z območja Poslej so njene prošnje reševali hitreje. Leta Slika 25: Ostanki železarne v Dvoru pri skoraj milijon goldinarjev, enajst hiš v Ljublja- današnje Slovenije posebno častno priznanje 1846 je dobila še dovoljenje za postavitev va- Žužemberku ni in štiri v Trstu, gospostva Javornik in Brdo prejeli železarni bratov Rosthorn na Prevaljah ljarne pri fužini v Bohinjski Bistrici.79 Material pri Kranju, fužine v Stari Fužini, Bohinjski Biter Auerspergova železolivarna na Dvoru pri za valjanje so bile kvadratne gredice in ingoti. njih so ulivali še topove, kotle, lonce za štedil- strici, Mojstrani, Radovni, Mislinji, na Javorni- Žužemberku. Srebrni medalji so prejeli obrati Ogrete ingote so dali v valjčno ogrodje med nike, sklede, uteži, kuhinjske možnarje, vodo-ku in Plavžu (Jesenice).71 Od njegovih otrok Georga Thurna v Črni in Guštanju (Ravnah valje, ki jih je poganjalo vodno kolo. Valjčna vodne cevi, pokrove za kanale. Sprva so izdel-sta najbolj znana Karel (1756–1799) in Žiga na Koroškem) ter barona Josepha Dietricha v ogrodja so bila razporejena v dveh vrstah. V ke ulivali neposredno iz plavža. Ko so zgradili (1747–1819). Prvi je bil botanik. Na Brdu pri Tržiču, bronasti medalji pa zvonarna in livarna eni vrsti oziroma na progi so valjali fino jeklo, dve kupolni peči z višino okoli treh metrov, so Kranju je uredil botanični vrt. Zelo rad je za- Antona Samasse v Ljubljani ter železarski ob- v drugi pa jeklo srednjih dimenzij. Prvi so rekli grodelj pred ulivanjem pretalili v lito železo.67 S hajal v Javorniški Rovt nad Jesenicami, kjer je rati dedičev Antona Fuchsa ob zgornjem toku fina, drugi pa srednja proga. Največ so valjali posodobitvijo proizvodnje se je njihov asorti- še danes Zoisov park. Po njem nosita ime dve Kokre. Posebna priznanja so prejeli še trije iz- jeklene palice – cajne za izdelavo žebljev ter ok- ment še povečal. Ulivali so tudi nagrobne križe, cvetlici, Zoisova vijolica in Zoisova zvončica. delovalci kos: Pavel Hauser iz Slovenj Gradca, roglo in trakasto železo. Izdelovali so tudi rezal-nabožne in antične reliefe, figure, pljuvalnike, Žiga je uredil bogato knjižnico in zbirko mine-Franc Ahačič in Ignac Seme iz Tržiča.74 ne liste za žage. Izdelki so bili cenjeni doma in pisalni pribor, likalnike, ograje, kuhinjske po- ralov. Mineral, ki ga je sam odkril, je dobil po v tujini. Izvažali so jih celo v Indijo in na Daljni sode, strešnike, svečnike, kandelabre, pohištvo, njem ime zoisit. Podedoval je fužinarsko pod- Na drugi razstavi v Gradcu je zlato medaljo vzhod.80 vodnjake, grbe, orodje, dele strojev in mostov. jetje. Zgradil je plavža na Javorniku in v Bohinj-prejela železarna bratov Rosthorn na Preva- Med najbolj znanimi izdelki so bili meter visok ski Bistrici. Po njegovi smrti je podjetje prevzel ljah, srebrno pa železolivarna na Dvoru. Na tej 21. maja 1847 je Serafina zaprosila za podelitev grb knezov Auerspergov za pročelje zdraviliške nečak Karel (1775–1836) in za njim vdova Se- razstavi je prvič razstavljalo železarsko podjetje koncesije za tovarniško izdelavo litih in kovanih stavbe v Dolenjskih Toplicah, nagrobni spo- rafina Zois (1791–1849). Serafine Zois in skupaj z idrijskim rudnikom predmetov v Bohinjski Bistrici.81 Decembra še menik Karlu Zoisu na Žalah ter Hradeckega živega srebra prejelo srebrno medaljo.75 istega leta je prejela dovoljenje.82 V livarni so most v Ljubljani. Livarna na Dvoru je preneha- Leta 1838 je kupila kovačnico v Mostah pri za pripravo litine postavili dve kupolni peči.83 la z obratovanjem leta 1891. Žirovnici in jo spremenila v fužino z enim kla- Tretja razstava je potekala septembra 1844 v Leta 1847 se je lotila obnove fužine v Radovni. divom.72 Povpraševanje po njenih izdelkih je Ljubljani. Na njej je sodelovalo 284 razstav- Po obnovi je fužina obsegala dve jeklarski peči Na Kranjskem sta sredi 19. stoletja začeli obra- bilo veliko, vendar sta projekt ustavila rudar- ljavcev. Z območja današnje Slovenije so bili oziroma »frišarci«, dve kladivi za jeklo, eno tovati livarni v Bohinjski Bistrici in Gradcu v sko glavarstvo v Ljubljani in višje glavarstvo nagrajeni ljubljanski obrati zvonarja Antona 76 Prav tam, str. 134. Beli krajini. Prvo je leta 1847 dala postaviti Se- v Celovcu, ki nista hotela izdati uporabnega Samasse, ključavničarja Wilhelma Volheima, 77 GMJ, arhiv KID, t. e. 4, a. e. 149. rafina Zois in je obratovala do požara leta 1890. Antona Czernija, nožarskega mojstra Nikolaja 78 GMJ, arhiv KID, t. e. 4, a. e. 150. 68 Prav tam, str. 116. 79 GMJ, arhiv KID, t. e. 4, a. e. 154. Drugo je leta 1856 postavil Franc pl. Fridau, 69 OITZL 2019a, str. 154. 80 MUGERLI 2012, str. 9. 70 ODER et. al. 2008, str. 15. 73 GMJ, arhiv KID, t. e. 4, a. e. 145. 81 GMJ, arhiv KID, t. e 6, a. e. 274. 71 MOHORIČ 1969, str. 113. 74 OITZL 2019a, str. 132–134. 82 GMJ, arhiv KID, t. e. 6, a. e. 275. 67 ŽARGI 2000, str. 25–27. 72 GMJ, arhiv KID, t. e. 2, a. e. 56. 75 Prav tam, str. 134. 83 GMJ, arhiv KID, t. e. 6, a. e. 277. 32 33 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 26: Anton Karinger, Fužina v Bohinjski Bistrici, 1847, svinčnik in bela tempera / rjavkast papir, 24 × 30,2 cm. (Narodni muzej Slovenije, Ljubljana) Slika 28: Kovači na Savi v Valvasorjevem času Slika 29: Kopija bakroreza Kovanje ploščatega jekla v Histoire naturelle, Metallurgie, Paris 1768. (Gornjesavski muzej Jesenice) Kovačnica prvi skupini se kovinska dela spojita v žarečem testastem stanju s pomočjo pritiska, pri drugi V fužinah so jeklo z velikim vodnim kladivom pa se povežeta v topljeno-tekočem stanju brez – norcem razkosali na velike kose in jih grobo uporabe pritiska, lahko z dodatnimi snovmi ali kladivo za fino žico, ogenj za žično kovačnico, so usmerili v ognjišče, da bi iz grodlja vezal oblikovali v polizdelke. Udarna moč je bila brez, na primer z varilno žico. Pri kovaškem dva kolperna, stavbo za upravitelja fužine, dve ogljik. Da bi pospešili oksidacijo ogljika, so ža-odvisna od teže glave kladiva, dosegla je tudi varjenju, ki sodi v prvo skupino, so konce po-stanovanjski hiši za kovače ter žago.84 rečo zmehčano kepo mešali z dolgimi drogovi. 500 kilogramov. Polizdelke so ponovno segreli sameznih kovinskih kosov segreli v kovaškem Dimni plini so peč zapustili skozi dimnik. Iz in spet razkosali v še manjše dele. Z repačem ognjišču do belega žara oziroma do testenega Po Serafinini smrti leta 1849 so tudi njeni ot-peči so testasto kepo jekla prevalili na poseben Slika 27: Pudlovka v (kladivom, ki ga je poganjalo vodno kolo) so stanja ter jih nato spojili z udarjanjem na na-roci, ki so vodili podjetje pod imenom Firma voziček in odpeljali v nadaljnjo predelavo pod Radovni konec izdelovali vlečeno, tračno in palično železo. kovalu. Med segrevanjem so morali paziti na dedičev Karla Zoisa, v fužinarstvo uvajali no-kladivi in valji.86 19. stoletja Teža kladiva je bila 200 do 250 kilogramov.87 oksidacijo materiala oziroma na škajo. Njeno vitete. Tako so na primer začeli kot energetski V primerjavi z norci so imeli repači večjo fre- nastajanje so preprečevali s potresanjem va- vir pri fužinah v Bohinjski Bistrici uporabljati kvenco udarjanja, da so lahko z enim segreva- rilnih ploskev z varilnim praškom, to je s kre- šoto s Pokljuke.85 V Radovni so leta 1853 pri njem izdelali čim tanjši in daljši kos. Za večje menjakovim peskom ali natrijevim boratom proizvodnji jekla uvedli pudlanje. Čez šestnajst ploščate izdelke so manjše kose zložili v pake- (boraksom). Oksidacija povzroča lomljivost let so bili med soustanovitelji Kranjske indu- te, povezali z žico in vstavili v peč.88 Ko so se materiala. Razširjenost kovaškega varjenja se strijske družbe. pokazale iskre, so dosegli temperaturo belega je v 20. stoletju zaradi novih načinov varje- žara, to je nad 1300 °C, in začeli s postopkom nja zmanjšala. Novi načini so za segrevanje in Postopek pudlanja, ki ga je izumil angleški fu-kovaškega varjenja. varjenje materiala uporabljali pline, električno žinar Henry Cort že leta 1784, se je po Evropi upornost in dodajne materiale. Kovaško varje- razširil šele po Napoleonovih vojnah. Pudlovka Ognjiščno ali kovaško varjenje je najstarejši nje so uporabljali pri kovaških delih in pri varje bila sestavljena iz predprostora za predgreva- način varjenja na pritisk. Pri varjenju se dva jenju težkih verig.89 nje grodlja, kurišča z rešetko, ognjišča, kjer je kovinska dela istega ali podobnega materia- potekala proizvodnja jekla, ter odvoda plinov v la s pomočjo toplote spojita tako, da nastane Norce, repače in mehove so poganjala vodna dimnik. Na rešetki kurišča so kurili premog in celota. Obstajata dve skupini varjenja, in sicer kolesa. Zato so kovačnice stale ob vodi, ki je po s strani vpihovali zrak. Zrak, pomešan s plini, varjenje pod pritiskom in topilno varjenje. Pri umetnih kanalih – rakah tekla na vodna kolesa. 84 GMJ, arhiv KID, t. e. 6, a. e. 278. 87 ODER et. al. 2008, str. 45. 85 GMJ, arhiv KID, t. e. 7, a. e. 333. 86 KOKOŠINEK 1995. ODER et al. 2008, str. 37. 88 SEMLAK 1940, str. 5. 89 OROSZY 1940, str. 2. 34 35 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Jeklo so iz loncev, imenovanih ponovce, ulivali v modele – kokile in vozili v valjarne, kjer so ingote zvaljali v različne profile in pločevino. V Siemens-Martinovi jeklarni na Jesenicah so ulivali 2,5- do 4-tonske ingote in 5- do 9-tonske bloke – brame. Do leta 1966 so ulivali tudi ko- kile - gamse, ki so tehtali 250 kilogramov. Ime je dobila, ker je njena oblika spominjala na gamsove rogove.93 Nova postopka sta omogočila povečanje pro- izvodnje in izdelavo različnih vrst jekel (legi- rana jekla) ter s tem njihovo uporabo na vseh področjih človekovega življenja, v energetiki, Slika 31: Prečni prerez železom ter ga ogrevali enkrat z leve, drugič z embalaži, prometu in gradbeništvu. Siemens-Martinove desne strani s pomočjo gorilnikov in dovajanja peči (Vir: MUGERLI zraka in plina. Spodnji del so sestavljali nabi- Kranjski industrijski družbi, ki je bila ustanov- 2010, str. 13) ralci žlindre – žlinderniki in komore. Ognjišče ljena leta 1869, je uspel prehod v industrijsko je bilo s spodnjim delom povezano z dovodni- dobo. Na Jesenicah, Javorniku in v Škednju pri mi in odvodnimi kanali. Po kanalih so dovaja- Trstu je zgradila sodobne železarske in jeklar- li zrak in plin, ki sta omogočala, da je gorilnik ske obrate, z iznajdbo načina proizvodnje zli-ustvarjal plamen in visoko temperaturo. Dimne tine železa in mangana – feromangana v javor- pline so iz ognjišča usmerili skozi žlindernike v niškem plavžu pa je omogočila nadaljnji razvoj komore in v dimnik. Komore so ogrevale zrak svetovne jeklarske industrije. Siemens-Marti-Hitrost vodnega kolesa je uravnaval dodajalec 1835, kasneje v 50. letih 19. stoletja še v Štorah, in plin, namenjena v ognjišče. Rafinacija in de-nova jeklarna je na Jesenicah obratovala med Slika 30: Sava leta vode z odpiranjem in zapiranjem vodne zapor- Radovni in na Savi. Slika 32: Jeseniška zoksidacija sta potekali z vpihovanjem kisika, letoma 1890 in 1988. 90 1890 železarna na začetku nice. Obratovanje kovačnice je bilo odvisno od dodajanjem rude in apna. Tudi pri tem postop- 20. stoletja vremenskih razmer. Visoka voda je lahko kladi- V drugi polovici 19. stoletja so začeli proizva- ku so jeklu dodajali zlitino železa in mangana.92 Feromangan vo poškodovala. Stvari so se spremenile, ko so jati tekoče jeklo v Bessemerjevem konvertor- vodni pogon nadomestili z elektromotorjem. ju in v Siemens-Martinovih pečeh. Pri prvem Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah so postopku, ki ga je leta 1855 patentnemu uradu Pri proizvodnji tekočega jekla, ki je potekala prva vzmetna kladiva na elektromotor names- prijavil Anglež Henry Bessemer, so v tekoči nad temperaturo tališča železa, je mangan pos- tili na prehodu v 20. stoletje. grodelj pihali stisnjen zrak, ki je v talini pospe- tal nepogrešljiv element. Jeklu so ga dodajali šil kemični proces razogljičenja. Ker je jeklo po v obliki zrcalovine – zlitine železa in okrog 15 odstotkov mangana. Prvo zrcalovino so prido- Prehod v industrijsko dobo tem postopku preveč oksidiralo, se je pri kovanju in valjanju drobilo. K uveljavitvi Bessemer- bili leta 1836 v Terezinu na Češkem.94 Jeklarji jevega jekla je prispevala ugotovitev angleškega so za proizvodnjo tekočega jekla želeli fero- Na Slovenskem je v preteklosti delovalo več metalurga Roberta Foresterja Musheta, da je z mangan – zlitino z višjim deležem mangana. kot štirideset fužin. V 19. stoletju je prehod dodajanjem zlitine železa in mangana mogoča Lambertu pl. Pantzu (1835–1895), tehnične-iz fužinskega v industrijski način proizvodnje njegova nadaljnja predelava.91 Drugi postopek mu ravnatelju Kranjske industrijske družbe, je uspel le maloštevilnim železarskim krajem. je leta 1864 odkril Pierre Martin. Tekoče jeklo prvemu na svetu uspelo v plavžu pridobiti fero-Pri tem so bili pomembni različni dejavniki: je pridobil iz starega železa in grodlja v peči, ki mangan (kat. št. 5). novi tehnološki postopki, prometni položaj, sta jo izdelala Wilhelm in Friedrich Siemens. odločitve in finančna moč lastnikov, energetska Peč je bila zgrajena iz zgornjega in spodnjega Lambert pl. Pantz se je rodil 22. avgusta 1835 oskrba in sposobnost kadra. dela. Zgornji del je predstavljalo ognjišče, ki v Tržiču. Oče Johann Pantz je bil nekaj časa so ga skozi vratca zakladali s starim in surovim vodja Ruardove fužine na Savi, kasneje pa Industrijska proizvodnja in predelava jekla se je začela že z iznajdbo pudlanja. Prva pudlovka na Slovenskem je bila zgrajena na Prevaljah leta 90 OITZL 2019a, str. 124. 93 Prav tam, str. 14. 91 RJAZANCEV 1959a, str. 169. 92 MUGERLI 2010, str. 13, 14. 94 RJAZANCEV 1959a, str. 170. 36 37 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 33: Lambert pl. Pantz, tehnični ravnatelj Slika 34: Javorniški plavž Kranjske industrijske družbe med letoma 1872 in na prehodu v 20. stoletje Slika 35: Diploma s svetovne industrijske razstave v 1889 Filadelfiji iz leta 1876 (Gornjesavski muzej Jesenice) upravitelj Dietrichove jeklarne v Tržiču. Šolal Henderson iz Glasgowa. Oba sta pridobila 100 kilogramov feromangana so porabili Podkoritu. Kasneje je KID zgradila še tri Pan- se je v Ljubljani in pozneje na Dunaju. Naziv feromangan, vendar sta bila postopka zaradi 1,75 m³ (526 kg) oglja, 100 kg železove in tzove žičnice v Blatnem grabnu, Mokrem logu inženirja si je pridobil na rudarski akademiji v velikih izgub za uporabo v jeklarski industriji 250 kg manganove rude ter 25 kg apna. Pro-in čez Komarčo. Leobnu. Po vrnitvi na Kranjsko je postal upra- neprimerna.96 izvodnja feromangana je zahtevala štirikrat vitelj Zoisovih fužin in rudnikov v Bohinjski več oglja kot proizvodnja grodlja. Manganovo Pantz je leta 1889 načrtoval postavitev elek-Bistrici. V začetku leta 1872 ga je upravni od- Kranjska industrijska družba je vzorce grodlja rudo so vozili z Begunjščice. Kopati so jo začeli trarne na Savi Dolinki. Ideje ni mogel uresniči- bor KID imenoval za tehničnega ravnatelja. z visoko vsebnostjo mangana razstavila na sve- že savski fužinarji Ruardi na začetku 19. sto- ti, ker so ga novi lastniki Kranjske industrijske tovni industrijski razstavi na Dunaju, na kateri letja. Zaradi vremenskih pogojev je bil prevoz družbe razrešili z mesta tehničnega ravnatelja. Za grške in italijanske jeklarne si je na Javor- je bilo prijavljenih 8000 razstavljavcev. nereden. Po Pantzovem predlogu in načrtu so Svoje mesto je moral odstopiti strojnemu in-niku prizadeval pridobiti grodelj z višjo vseb- leta 1873 pričeli z gradnjo samotežne žičnice ženirju Avgustu Trappnu iz Duisburga. Po na-nostjo mangana. Javorniški plavž je bil visok Strokovnjaki so si ogledali vzorce in senzacio-od izvoznega rova v Završnico. Z njo so začeli stopu novega tehničnega ravnatelja so Pantza 36 čevljev (okoli 11 metrov). Vsip v plavž je nalno ugotovili, da gre za feromangan, proizve-voziti že januarja naslednje leto. Vsi deli so bili glede na njegove sposobnosti in razgledanost v bil kontinuiran – urejen s posebno poševno den v plavžu. Za ta dosežek je Kranjska indu-izdelani na Savi in v Bohinju. Žičnico so paten- podjetju obdržali in ga za skromen honorar za- dvigalno napravo. Notranja izzidava je bila strijska družba prejela medaljo (kat. št. 32) in tirali za dobo desetih let. Pri zgornji postaji so poslili pri gradnji novih industrijskih obratov. iz kremenčevega peska, rdečega peščenca in diplomo. Feromangan s še višjim odstotkom bili zaposleni zavirač in dva pomočnika, ki sta Še preden so jih odprli, je Pantz zapustil Jese-ognjevzdržne opeke. Leta 1872 je Pantzu us- mangana je razstavila tri leta kasneje na svetov- polnila vozičke z manganovo rudo. Pri spodnji nice. Nekaj časa je bil v Ljubljani, pozneje pa pelo pridobiti grodelj s 30 odstotki mangana, ni razstavi v Filadelfiji ter zopet prejela diplo-postaji sta bila zavirač in njegov pomočnik, se je zaposlil v Eisentrattnu na Koroškem. Leta na slednje leto pa s približno 37 odstotki man-mo, medaljo in nova naročila.97 čigar naloga je bila, da je odklopil vlečno vrv 1892 je odšel na Tirolsko v Fieberbrunn, kjer je gana.95 Pred njim so poskušali feromangan pri-od dospelih vozičkov ter jo priklopil na pra- 3. januarja 1895 umrl.99 dobiti v različnih metalurških centrih. Oskar Na žalost postopka niso patentirali, temveč so zen voziček, ki je bil usmerjen nazaj h gornji Prieger iz Bonna je leta 1861 delal poskuse v obiskovalcem gostoljubno razlagali skrivnosti postaji.98 Pantz je dal poleg edine rudniške žič- grafitnih loncih. Svojevrsten postopek z vpiho- tehnološkega postopka. Izdelavo feromanga- nice postaviti še štiri gozdne za prevoz oglja in vanjem kalcijevega fluorida je razvil Wil iam na je KID prenesla tudi na Savo. Za pridobitev hlodov. Leta 1876 je začela obratovati prva v 96 RJAZANCEV 1959a, str. 170. 95 RJAZANCEV 1959b, str. 217, 218. 97 Prav tam, str. 171–173. 98 RJAZANCEV 1958b, str. 284, 285. 99 RJAZANCEV 1959b, str. 221. 38 39 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Dosežki slovenske jeklarske industrije Slika 36: Litografija Slika 39: Pogodbo o ustanovitvi Železarne na Prevaljah iz Slovenskih železarn so 15. 9. 1969 leta 1877, avtor Vincenc na Gospodarski zbornici v Ljubljani Pernikarz (Koroški podpisali predstavniki železarn z pokrajinski muzej, Muzej Jesenic (Franc Kobentar, mag. Peter Ravne na Koroškem) Kunc), Raven na Koroškem (Franc Hrastnik, Gregor Klančnik) in Štor (Franc Štarlekar, Tugomer Voga). 1838 so v Železarni Prevalje (1835– 1872 je Lambert pl. 1890 so na Jesenicah postavili 1969 so železarne v Štorah, na Ravnah, 2015 so v družbi SIJ 1896) za kurjenje pudlovk začeli Pantz na Javorniku Siemens-Martinovo jeklarno, ki je na Koroškem in Jesenicah ustanovile Acroni na Jesenicah uporabljati rjavi premog iz bližnjega iznašel postopek postala največja na Slovenskem. skupno podjetje Slovenske železarne. razvili brezkislinsko premogovnika Leše. Na Prevaljah je pridobivanja Obratovodja jeklarne Ciril Rekar je Združenemu podjetju so se pridružile čiščenje toplo in hladno bila valjarna železniških tirnic in od leta feromangana v v 30. letih 20. stoletja posodobil tovarne Veriga Lesce, Plamen Kropa, valjanih pločevin.106 1877 Bessemerjeva jeklarna.100 plavžu. jeklarno. Tovil Ljubljana in Žična Celje.104 1838 1869 1872 1875 1881 1890 1940 1963 1969 1973 2015 2016 1869 je bila ustanovljena 1875 so na 1881 so v Guštanju Letna proizvodnja 1963 so na Jesenicah 1973 so prvič podelili 2016 so v Sankt Kranjska industrijska Jesenicah odprli (danes Ravne na je tik pred izdelali jeklo za Pantzovo nagrado. Prejel jo Peterburgu splovili družba, ki je pospešila prvi industrijski Koroškem) postavili drugo svetovno magnete Evropskega je prof. dr. Marin Gabrovšek, Arktiko, takrat največji razvoj slovenske jeklarske laboratorij na prvo Siemens- vojno znašala centra za nuklearne pobudnik ustanovitve ledolomilec na svetu. industrije. Slovenskem. Martinovo peč.101 135.000 ton jekla. preiskave v Ženevi.103 Raziskovalnega oddelka Jeklo zanj so izdelali Proizvajali so ga Železarne Jesenice.105 v družbi SIJ Acroni na v petih Siemens- Jesenicah.107 Martinovih pečeh in od leta 1940 v elektropeči.102 100 ODER 2020, str. 6–13. 101 OITZL 2019a, str. 140. 102 MUGERLI 2021, str. 19. Slika 37: Delnica Kranjske industrijske družbe s podpisoma Slika 38: Jeklarna grofa Thurna pred prvo svetovno 103 Jeklo…, str. 12. Slika 40: 104 GMJ, arhiv Delavsko gibanje, serija III, t. e. 20. prvega predsednika družbe Michelangela Zoisa in prvega vojno (Koroški pokrajinski muzej) Pantzova diploma 105 BENEDIČIČ et al. 2019, str. 24. generalnega direktorja Karla Luckmanna, 1869 (Gornjesavski 106 Prav tam, str. 25. (Gornjesavski muzej muzej Jesenice) 107 Prav tam, str. 27. Jesenice) 40 41 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 42: Inž. Ignacij Haiser se je rodil leta 1869 v Pančevu. Po študi- Haiser (1869–1938) ju kemije na tehniški visoki šoli na Dunaju se je s 23 leti zaposlil na Jesenicah. Njegovo delovno mesto ni bilo več na Savi, ampak v leseni ba- raki v bližini Siemens-Martinove jeklarne. Ker je bilo dela veliko, so mu pomagali laboranti. Prva sta bila Pius König in Valentin Jakelj. Od prvih domačinov je bil posebno znan Anton Markizeti.111 KID je Haiserja vključila tudi v la- boratorijsko delo v Škednju. Tam je delal med letoma 1897 in 1916 in s presledki še pet let po prvi svetovni vojni. Od 1931 do 1938 je ostal na Jesenicah. Umrl je 1. septembra 1938 v Lju- bljani. Na Jesenicah ga je v letih 1896 in 1900 nadomeščal Viljem Vakonig iz Litije. Ta je od- šel na Moravsko, od tam v Nemčijo h konstruk- torju kotlovnih naprav Peotterju, od koder so ga premestili v Bilbao (Španija). Tam je postal veleindustrialec in generalni konzul Avstro- -Ogrske vse do leta 1936. V španski državljan- ski vojni so ga na begu v tujino ustrelili. Med letoma 1904 in 1912 je v laboratoriju delal Friedrich Napp, za njim pa Kurt Hoffmann. Za Haiserjem je leta 1938 prišel France Strojin.112 zvrstili Hugo Kutschera, Ivan Križaj, Hintereg- ger, Pol antz, Herter in Aleksander Poech. Kri- Leta 1905 je KID kupila stavbo nekdanjega je- žaj je bil po rodu Slovenec in je k plavžu na Savo seniškega kolodvora, jo podrla in jo po istem prišel 20. maja 1879 kot prostovoljec oziroma načrtu zgradila nasproti Kazine, ob nekdanjem Laboratorij praktikant in kmalu napredoval v plavžarskega glavnem vhodu v Železarno Jesenice. V spo- bila odvisna prodajna cena. Upravni svet KID Slika 41: Kemijski asistenta. Hinteregger je skupaj z rudarskim dnjih prostorih so namestili laboratorij in pi-je 30. decembra 1874 naročil generalnemu di- laboratorij Kranjske strokovnjakom Heinrichom Fesslom dokazal, sarno, v nadstropju pa stanovanje kemijskega Postopki preiskav rude, grodlja, jekla in žlin-rektorju Luckmannu, naj zaposli primernega industrijske družbe da je siderit iz Savskih jam vedno slabše kako-inženirja. S pomočjo laborantov so kontrolo dre so se skozi razvoj metalurgije spreminjali. kemika. Januarja naslednje leto je za poskusno leta 1892 vosti in da ni mogoče povečati proizvodnje pri materiala opravljali še v hitrem analitskem la- Vse do 19. stoletja so prevladovale metode, ki dobo šestih mesecev vzel Arthurja Sieberja. plavžih. Zaradi tega je KID vse več rude uvaža- boratoriju ob martinarni, po prvi svetovni voj- so vključevale uporabo magneta in preizkus Namenili so mu 84 goldinarjev mesečne plače, la od drugod.110 V začetku devetdesetih let 19. ni v obratnem laboratoriju v tovarni elektrod materiala v kovačnici. S hitrim razvojem jek- službeno stanovanje, kurjavo in kočijo za pre- stoletja je kemik Herter uvedel kemijske meto- na Blejski Dobravi in z meritvami mehanskih larske industrije je rasla potreba po kakovo- voz med Savo in Javornikom. Prostor za labora- de v Siemens-Martinovi jeklarni. lastnosti v valjarnah. Organizacijsko je kemijski stnih fizikalnih in kemijskih analizah surovin torij je dobil na Stari Savi, v nekdanji Ruardovi laboratorij sodil pod okrilje martinarne.113 Ker in proizvodov. Sprva so analize opravljali na hiši št. 8, kjer je bila do takrat pisarna geome-Najdlje je v kemijskem laboratoriju ostal inž. se je z izgradnjo plavžev in razširitvijo jeklarne znanstvenih institucijah in šolah, kasneje pa tra. Stavbe se je kasneje prejelo ime Vilmanova Ignacij Haiser. Med letoma 1892 in 1938 je obseg dela povečal, so se leta 1938 odločili za tudi v jeklarskih podjetjih. Zoisi in Ruardi so hiša. Po preteku poskusne dobe so mu določili razširil delo laboratorija na ugotavljanje kako-ukinitev posameznih oddelkov in okrepitev vzorce rude pošiljali na Rudarsko akademijo 1200 goldinarjev letne plače. Njegova naloga vosti jekla, grodlja, goriv, rud in plinov. Uvedel centralnega kemijskega laboratorija, ki je do- v Leoben in v cesarsko-kraljevi centralni pre- je bila predvsem analiza surovin in feromanga- je metalografske preiskave. S kemično analizo bil svojega obratovodjo. Število zaposlenih izkuševalni urad na Dunaj. Tako je bilo tudi s na.109 je dokazal, da je bilo pranje praženega siderita so povečali na 19. Po letu 1941 so mu dodali Kranjsko industrijsko družbo.108 v Savskih jamah nepotrebno. Pri KID so posto- metalurški oddelek, ki je bil opremljen s trgal- Arthur Sieber ni dolgo ostal na Jesenicah. Nje- pek izvajali do konca 19. stoletja. nimi stroji in drugimi aparaturami za ra ziskave Ko pa so začeli s prodajo feromangana, so želeli govi nasledniki na delovnem mestu kemika imeti kakovostno in hitrejšo analizo. Od nje je so se hitro menjavali. Od 1877 do 1892 so se 111 RJAZANCEV 2000, str. 6. 112 RAZINGER 2000, str. 141. 108 RJAZANCEV 1960, str. 16. 109 KONOBELJ 1996, str. 2. 110 RJAZANCEV 1960, str. 17. 113 KONOBELJ 1996, str. 3. 42 43 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 43: Jemanje zmanjšali oksidacijo preiskovane snovi. Meto- vzorcev grodlja da je bila uporabna za analiziranje mangana v (Foto: Slavko rudah in feromanganu. Oksidacijo je povzroči- Smolej) lo dodajanje oziroma titracija permanganata.118 Pri elektroanalizi se na elektrodi iz raztopine izločajo kovine. Ob tem se spremlja napetost in moč električnega toka ter temperatura. Na ta način se v spojinah analizira predvsem vred- nosti bakra, srebra, niklja in aluminija. Posto- pek je točen, enostaven, a ne dovolj hiter. Na osnovi elektrolize je delovala tudi polarogra- fija, ki so jo zaradi prepočasnosti opustili. V elektrolitski celici so merili odvisnost jakosti toka od elektrodnega potenciala. Na podlagi meritev se je izrisala krivulja in iz njene višine so izračunali koncentracijo iskane snovi.119 Pri kolorimetriji so primerjali barvo raztopine znane in neznane koncetracije. Upošteva se izdelkov. Delovne prostore so razširili v prvo pH, polarografije, plinskih analiz, določanja Beer-Mabertov zakon, po katerem sta ab sorb-nadstropje, leta 1951 pa še v nov pri zidek.114 ogljika in žvepla do uporabe atomskega ab- cija svetlobe oziroma jakost barve sorazmerni Takrat je kot kemik delal znani alpinist Miro sorbcijskega spektrofotometra, emisijskega in debelini sloja obarvane snovi. Starejši kolori-Dermelj. V laboratoriju se je zaposlil že leta rentgenskega kvantometra in ostalih aparatur. metri so bili primerni predvsem za določevanje 1941. Med vojno so v laboratoriju pomagali Razvoj analitičnih metod je bil od 19. stoletja bakra in titana. Na podobnem principu deluje tudi prisilni delavci. Leta 1943 je po nalogu dalje usmerjen v zagotavljanje čim hitrejših in tudi fotometrija, pri kateri merijo jakost svet-Arbeitsamta iz Berlina prišel ruski kemik dr. natančnejših meritev. lobe, ki prehaja skozi obarvano raztopino in se Nikolaj Trubeckoj, ki je z Dermeljem in osta- nato v fotocelici spremeni v električni tok, ki je limi zaposlenimi v laboratoriju razvijal in izde- Najstarejša metoda kemijske analize gravi- sorazmeren s koncentracijo iskanega elementa. loval tri nujno potrebne kemikalije za analizira- metrija je bila potratna in počasna. Potre- Vzorce jekla je treba raztopiti v različnih kisli- nje mangana, fosforja in žvepla. Slika 44: Titracija 115 bovali so velike količine vzorca in kemikalij. merili s termometri, električnimi in optičnimi nah. Z dodatkom specifičnih reagentov za vsak mangana leta 1977 v Na rezultate je bilo treba čakati tudi nekaj pirometri.117 element posebej so na različne načine dobili glavnem kemijskem Po vojni so ustanovili Oddelek tehnične kon- dni. Preiskovano snov so najprej raztopili, barvne raztopine različnih jakosti, ki so jih nato laboratoriju trole Železarne Jesenice in vanj vključili kemij- z dodajanjem reagenta povzročili obarjanje Raztapljanje je sestavni del volumetrije. Anali- merili na fotometrih. ski oddelek (glavni laboratorij, hitri laboratorij oziroma nastanek usedline, ki so jo filtrirali zirano snov neznane sestave so najprej raztopili v martinarni, laboratorij za goriva in maziva, in stehtali. Pri analizi so uporabljali različne in s pipeto prenesli v posodo, kamor so s po-V laboratorijih Železarne Jesenice je bila foto- laboratorij v šamotarni in priprava vzorcev), steklene posode, filter in tehtnico. Tehtanje sebnimi pripravami (biretami) dodajali tekoče metrija ena najbolj razširjenih analiznih metod. metalurški oddelek (trgalnica, fizikalni labora- so sprva izvajali z lekarniškimi in analitskimi reagente. Tako imenovani postopek titracije se Za večino elementov v jeklih (silicij, mangan, torij, kalilnica in mehanična delavnica) ter od- tehtnicami z različnimi sistemi dodajanja uteži, je končal, ko sta bila reagent in analizirana snov fosfor, krom, nikelj, molibden, titan, vanadij, delek kontrole proizvodov.116 kasneje z elektronskimi tehtnicami. Gostoto v kemijskem ravnotežju. Pri tem so se pojavile volfram, aluminij ipd.) so uporabljali postop- tekočin so merili s piknometri in areometri. usedlina, spremembe električnega potencia- ke, ki so bili enostavni, natančni, predvsem pa Pri kemijski analizi materialov (kat. št. 58) Pri nekaterih analitičnih metodah so morali la ali barve. Med volumetrične analize sodita hitri. Na osnovi merjenja svetlobe, ki jo absor-so uporabljali različne postopke, od tehtanja, vzorce pred tem raztopiti v vodi, kislinah, nevtralizacija in oksi-redoksi. S prvo so na pri-birajo atomi vzorca v vzbujenem stanju, deluje raztapljanja, gravimetrije, volumetrije, elektro - posebnih raztopinah, organskih topilih ali pa mer z dodajanjem kisika vzorcu jekla povzro- metoda z uporabo atomskega absorbcijskega analize, kolorimetrije, fotometrije, merjenja jih z dodajanjem kemikalij staliti v različne čili nastanek žveplene kisline. Z njeno nevtra-spektrofotometra. Vsak atom ima specifičen spojine. Za segrevanje vzorca so imeli različne lizacijo so določili količino žvepla v jeklu. Pri spekter. Količina svetlobe, ki jo atomi absor-načinu oksi-redoksi so enkrat povečali, drugič 114 Prav tam, str. 4. peči (električne in novejše visokofrek venčne). birajo, je merilo za koncentracijo iskane snovi. 115 RAZINGER 2000, str. 143. 116 KONOBELJ 1996, str. 5. Temperaturo vzorca in njegovega okolja so 118 Prav tam. 117 RAZINGER 1996, str. 7–11. 119 RAZINGER 1996, str. 8, 9. 44 45 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Slika 45: Analiza vsako šaržo analizirali ogljik, mangan in fosfor plinov leta 1969 od leta 1925, žveplo pa od leta 1932. Za mer- jenje ogljika so še pred drugo svetovno vojno uporabljali Stroehleinovo aparaturo. Najprej so v peči s pomočjo kisika sežigali vzorce jekla. Nastalo mešanico kisika in ogljikovega dioksi- da so skozi merilno plinsko bireto usmerjali v absorbcijsko posodo s kalijevim lugom. Iz ab- sorbiranega ogljika so z upoštevanjem zračne- ga pritiska in temperature izračunali količino ogljika v vzorcu. Z uvedbo novejših postop- kov in z uporabo elektronike ter računalniške opreme se je čas določanja na primer ogljika in žvepla spustil pod minuto.122 Na Oddelku tehnične kontrole so se ukvarjali tudi z raziskovanjem in vpeljavo novih metod v proizvodnji in predelavi jekla. Te naloge je leta 1963 prevzel Raziskovalni oddelek. Pri prei- skavah materiala so uporabljali številne sodob- ne aparate in merilce. Leta 1974 so kot prvo podjetje v državi kupili Philipsov elektronski mikroskop. Kot vir osvetlitve uporablja elek- tronski snop, ki zaradi majhne valovne dolžine Meritve so hitre, enostavne in natančne, na ta iskane snovi. Potenciometrija je uporabna tudi omogoča visoko ločljivost in povečavo. način pa analizirajo različne komponente v je- za določanje vsebnosti mangana.120 klih, aluminiju, cinku, rudah, legurah in surovi- Raziskovalni oddelek so sestavljali strokov- nah za izdelavo elektrod. V času, ko so gorilnike Siemens-Martinove na knjižnica, fizikalni, metalografski, defek- peči ogrevali z generatorskim plinom, ki so ga toskopski laboratorij in laboratorij za toplotno Emisijski kvantometer zazna jakost spektral- dobili z uplinjanjem premoga, so pogosto op- obdelavo. V fizikalnem laboratoriju so opravlja- nih črt, ki nastajajo na uklonski mrežici, ka- ravljali plinske analize z aparaturami Orsat. De- li vse preiskave fizikalnega značaja. Naloge me- mor pada svetloba iz obrušenega in na visoki lovale so na osnovi absorbcije plinov v različ- talografskega laboratorija so bile strukturne temperaturi segretega vzorca jekla. Intenziteta nih raztopinah. Na ta način so merili predvsem mikroskopske in makroskopske preiskave, ki Slika 46: Delo na elektronskem spektralne črte se registrira za vsak element ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, kisik, mikroskopu leta 1977 so bile potrebne pri osvajanju postopkov iz- posebej. Jakost spektralne črte je sorazmerna s dušik in ogljikovodike. Aparature so bile sesta- delave in predelave novih kakovostnih jekel koncentracijo iskanega elementa v vzorcu. Za vljene iz merilne plinske birete ter ene, dveh ali ter pri iskanju vzrokov za napake pri izdelkih. rentgenski kvantometer pripravijo vzorec jek- več absorbcijskih posod z različnimi raztopina- Defektoskopski laboratorij je pri svojem delu la z ravno površino. Njegove atome vzbudijo s mi za vsako vrsto plina posebej.121 uporabljal predvsem aparat za preiskavo z ul- svetlobo iz rentgenske cevi, da sevajo svetlobo, trazvokom in industrijski rentgen. Vse preiska- značilno za posamezni element. Ravno tako V proizvodnji jekla so pomembni podatki o ve, vezane na toplotno obdelavo, je opravljal kot pri emisijskem kvantometru izmerijo kon- vsebnosti ogljika, mangana, fosforja in žvepla. laboratorij za termično obdelavo. centracijo iskanega elementa z jakostjo svetlo- Sprva so ogljik v jeklih določali kolorimetrič- be oziroma spektralne črte. Aparatura je zelo no, kar je bilo zelo zamudno. Vzorce jekla so natančna in hitra, rezultate dobijo že po 30 do razkrojili v solitrni kislini in nastalo rjavo barvo 40 sekundah. Pri potenciometriji so upoštevali primerjali z znanim vzorcem. Analitične meto- dejstvo, da ima vsaka kemijska spojina, razto- de so se v 20. stoletju že izpopolnile in omogo- pljena v vodi, svoj značilen električni potencial čale analizo za vsako šaržo. Na Jesenicah so za in da se z dodatkom reagenta ta potencial spre- minja. Iz porabe reagenta so izračunali količino 120 Prav tam, str. 8–10. 121 Prav tam, str. 9. 122 Prav tam, str. 9, 12. 46 47 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Sideritna železova ruda Davyjeva varnostna svetilka Mere: 5 × 8 cm Pločevina, steklo Čas nastanka: Karbon Mere: 32 × 8,2 cm Kat. št.: 1 Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž-0004394 Kat. št.: 19 Provenienca: Rudo je muzej pridobil leta 1960 Inv. št.: GMJ; Ž-0000365 v času terenskega ogleda Savskih jam. Provenienca: Muzej je svetilko pridobil leta 1963 Foto: Silvo Kokalj pri družini Fenc v Planini pod Golico. Njen član jo je uporabljal pri delu v Savskih jamah. Foto: Katja Žvan Rudarsko varnostno svetilko je leta 1815 izumil angleški kemik sir Humphry Davy (1778–1829), ki je v letih 1819, 1827 in 1828 potoval po slovenskih deželah in prenočeval tudi v poštni postaji v Podkorenu. Rudarska svetilka ima kovinsko mrežico, ki preprečuje širitev plamena zunaj svetilke. Ob povečani koncentraciji metana je ugasnila. V Savskih jamah so varnostne svetilke Siderit je iz Savskih jam nad Jesenicami. Ruda sodi med tudi drugi minerali, zlasti limonit, kalcit, ankerit, galenit, sfalerit, začeli uporabljati šele po nesreči, ki se je zgodila karbonatne minerale, kar pomeni, da se železo nahaja v pirit, realgar in kremen. 4. 12. 1883 v Karlovem rovu. Takrat je rudarje ob 123 Za gospodarsko izkoriščanje je bil spojini skupaj z ogljikom in kisikom. Karbonatni minerali so v zanimiv siderit. Doba intenzivnejšega rudarjenja se je začela že prihodu na delovišče presenetil metan in zahteval primerjavi z oksidnimi minerali, kamor sodijo železove rude v času ortenburških grofov v 14. stoletju in se razmahnila v času tri smrtne žrtve. Na širšem območju Jesenic se je hematit, magnetit in limonit, težje reduktivni. Zaradi tega so fužinarskih rodbin Bucelleni in Ruard. Po podatkih iz rudarske najhujša nesreča z metanom zgodila pri kopanju jo začeli uporabljati po iznajdbi postopka praženja rude. Rudo knjige iz 1861 so letno odkopali približno 6900 ton rude. Konec karavanškega železniškega predora. 21. novembra so pražili v posebnih pražilnih pečeh, ki so jim v okolici Jesenic 19. stoletja so pri Kranjski industrijski družbi ugotavljali, da 1904 je prišlo do eksplozije plina, za posledicami rekli roštance ali gromedle. Pri tem so karbonati razpadli na je ruda iz Savskih jam vedno slabše kakovosti, kar je vodilo v katere je umrlo 15 delavcev. Za razsvetljavo so železov oksid in ogljikov dioksid. Praženo rudo so spustili njihovo zaprtje. bile še vedno v splošni uporabi leščerbe na loj ali 124 repično olje.125 v pralna korita in jo pripravili za prevoz k talilnim pečem ali plavžem. Lit.: RAZINGER 1995, str. 265–270; VIDRIH 1994, str. 232. Lit.: BENEDIČIČ 2004, str. 161. Sideritno orudenje v Savskih jamah se nahaja v sedimentnih kamninah, ki so nastale v zgornjem karbonu z združevanjem 123 VIDRIH et al. 1994, str. 227–240. razpadlih drobcev različnih kamnin. Na območju se nahajajo 124 MUGERLI 2008, str. 49, 57. 125 GMJ, arhiv KID, t. e. 29, a. e. 76. 48 49 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Nadomestni denar Žirgelj – mera za oglje Železna pločevina Les, jeklo Mere: 2,2 × 2,5 cm Mere: 60 × 85 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Kat. št.: 35 Kat. št.: 21 Inv. št.: GMJ; Ž-0001486 Inv. št.: GMJ; Ž-0000359 Provenienca: Gornjesavski muzej Jesenice je predmet Provenienca: Muzej je predmet našel leta 1951 v prevzel leta 1961 v Muzeju Železniki. Kovinski bon je kovačnici družine Hribar, po domače Peredl, v Planini pred tem pripadal družini Globočnik. Sredi 19. stoletja pod Golico. Njen član je bil rudar v Savskih jamah. ga je dal izdelati fužinar Janez Plavec.Fužino z vsem Restavriran: Stane Staš Beton (2014) orodjem in drobnim materialom je v drugi polovici Foto: Katja Žvan 19. stoletja kupila družina Globočnik. Foto: Silvo Kokalj Iz ohranjenih računskih knjig iz 18. in 19. stoletja je razvidno, da in 10 krajcarjev. V ostalih gorenjskih krajih so kovali kovinske Oglje se je uporabljalo pri vseh metalurških procesih, tako po domače Peredl. Podoben je merniku za žito, vendar je večji. so fužinarji svoje delavce plačevali delno v hrani in blagu, delno bone. Na njih so lahko začetnici imena in priimka fužinarja, za redukcijo železove rude, rafinacijo in oblikovanje jeklenih Količina je ustrezala štirim prostorninskim čevljem ali 126,2 litra v denarju. Nekatere fužine na Slovenskem so bile v primerjavi s znamenja in simboli. Razstavljen primerek je kovinski bon iz izdelkov. Fužinarji so imeli zaposlene svoje oglarje. Ker je (0,1262 m³). Žirgelj oglja je tehtal 38 kg. V Zoisovem plavžu na konkurenčnimi obrati v zahodnih in severnih deželah zastarele. Železnikov. Na pločevini sta odtisnjena številka štiri in črka poraba presegala količino, ki so jo uspeli pridobiti v lastni režiji, Javorniku so po podatkih iz leta 1784 dnevno porabili 232 žirgljev Njihovi lastniki so se zadolževali. Da bi imeli denar za tekoče omega. Kovinski bon je dal kovati Janez Plavec, ki je bil član so oglje tudi kupovali. Ker so lahko oglarji pri prodaji na težo oglja (29,3 m³). S to porabo oglja so reducirali 5432 kg železove poslovanje in za nujne investicije, so delavcem delno plačevali fužinarske družine s štiristoletno železarsko tradicijo. Sredi goljufali z vlažnim ogljem, so fužinarji uporabljali prostorninsko rude in pridobili 2800 kg grodlja.126 v nadomestnem denarju. Takšni primerki so se ohranili iz 19. stoletja je zašla v krizo in svojo fužino prodala Globočnikom, mero žirgelj. Žirgelj je lesen mernik z železnima obročema in 19. stoletja v Kamni Gorici, Kropi, Železnikih in na Jesenicah. takrat najmočnejši fužinarski družini v Železnikih. kovanima ročajema. Razstavljeni žirgelj so leta 1951 našli na Lit.: BENEDIČIČ 2014, str. 94. Kranjska industrijska družba je po soglasju deželne oblasti leta podstrešni domače kovačnice v Planini pod Golico. Lastnik 1870 začela izdajati papirnate bone za 5 goldinarjev, 1 goldinar Lit.: PREŠERN 1985, str. 438–443. kovačnice je bil nekdanji rudar pri Savskih jamah Anton Hribar, 126 HACQUET 1784, str. 36–38. 50 51 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Samotežne sani Bukov, jesenov in drenov les, kovina Mere: 70 × 80 × 225 cm Čas nastanka: 19. stoletje Kat. št.: 22 Inv. št.: GMJ; Ž 0001457 Provenienca: Muzej je predmet prevzel leta 1960 iz zasebne zbirke v Poljšici pri Gorjah. Zbiratelj ga je dobil od Petra Peternelja, nekdanjega oglarja in drvarja fužine v Radovni. Restavrirane: Stane Staš Beton (2022) Foto: Silvo Kokalj Prevoz oglja s kopišč do fužin so najpogosteje vršili pozimi s samotežnimi sanmi. Čeprav so ponekod v bližino kopišč speljali vozne poti in gozdne žičnice, je prevoz oglja s sanmi ostal v veljavi vse do konca obratovanja fužin. 4. junija 1960 je muzej od zbiratelja v Poljšici pri Gorjah prevzel predmete iz nekdanje fužine v Radovni. Nekaj predmetov je dobil od oglarja in drvarja Petra Peternelja, med drugim tudi sani za prevoz oglja. Fužina v Radovni je prenehala z delovanjem na prehodu v 20. stoletje, ko se je na Jesenicah uveljavil Siemens-Martinov postopek izdelave jekla. Sestavni deli sani so krivine, kozolci in opleni. Krivina je bila navadno iz bukovega lesa. Pri izdelavi krivin na Gorenjskem lesa niso krivili. Izdelovalec je v gozdu poiskal drevo, ki je raslo iz pobočja vodoravno, nato pa se je dvignilo navpično. Da je bila krivina za sani dovolj vbočena, je kmet pogosto odkopal del debla v zemlji. Ker je krivina pri prevozu najbolj obremenjena, je izdelovalec zanjo poiskal les, ki ni bil grčav in ne vejnat. Les se je moral sušiti na soncu in dežju, lahko pa so ga dajali pod peč ali v dimnik. Potem so ga precepili v dva dela, obtesali in pooblali. Če krivin niso okovali, so jih obtesali tako, da so bile precej višje kot širše. Ker so se pri vožnji obrabile, so jih znova pooblali in so tako postajale vedno tanjše. Razstavljene sani imajo okovane krivine. Štirje kozolci so na krivine pritrjeni poševno in se nagibajo na notranjo stran. Po dva in dva nasprotna kozolca sta povezana z oplenoma. Kozolci, opleni in drugi sestavni deli sani so bili iz jesenovega, javorjevega in macesnovega lesa. Krivino, kozolce in oplena so pritrjevali z drenovim ali macesnovim cvekom. Po možnosti so sani za prevoz oglja podaljšali z drogovoma. Prva konca sta bila pritrjena na zadnji oplen sani, zadnja konca drogov pa sta drsela po tleh. Za posamezne dele sani imajo na Jesenicah in v Gornjesavski dolini svoje izraze. Kozolcu rečejo »strame« ali »štrame«, oplenu »oplina« ali »uoplena«, krivini »snine« ali »k rvine, sanem pa »sni«, »s ni« ali »seni«.127 Lit.: BENEDIČIČ 2014, str. 93, MUGERLI 2017, str. 16. 127 ŠARF 1956, str. 145–149. 52 53 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Voz za prevoz rude Les, kovina Mere: 75 × 110 × 267 cm Čas nastanka: 19. stoletje Kat. št.: 23 Inv. št.: GMJ; Ž-0000271 Provenienca: Muzej je leta 1959 voz prevzel v dveh delih. Spodnji del je z domačije Jerič, rudna truga pa z domačije Adamč v Planini pod Golico. Restavriran: Stane Staš Beton (2021) Foto: Katja Žvan Iz Savskih jam do fužine na Savi so vozove, naložene z rudo, vlekli manjši voli – terci. Vole so v krajih pod Karavankami navezali na glavo oziroma na roge. Uporabljali so jarem, izdelan iz bukovega lesa. Na njegovem koncu so bili kovani nastavki za ojnice. Pod jarem so na glavo podložili usnjeno platneno blazino, polnjeno s konjsko žimo. Z jermenom so jarem trdno zvezali čez čelo in okoli rogov. Takšna namestitev jarma je bila primerna in preizkušena skozi več stoletij v vožnji po strmih pobočjih. Vprežni del – ojnice so bile največkrat v trdni vezi s prednjim delom voza. Na podoben način so narejeni enoosni kmečki vozovi – kurte. Pozimi so namesto prednjega dela voza uporabljali rtiče (kratke sani za spravljanje lesa v dolino). Na oplenu voza ali rtiča so bile približno tri metre dolge žlajfe, ki so se zadaj vlekle po tleh in zavirale. Žlajfe so v kamnu na najbolj strmem delu stare rudne poti čez Pejce izdolble kanale – glajžne. Včasih je bilo potrebno zavreti tudi s prednjim delom voza. Pri tem so si pomagali s kovanimi coklami, ki so jih podstavili pod kolo in pripeli z verigo. Tako se kolo ni več vrtelo, ampak je drselo po tleh. Ko so rudo vozili z rtiči, so zavirali z močno, debelo in ostrorobo verigo – »rajsom«, ki so jo pripeli na stramo prednjega oplena in podvili pod krivino sani. Na žlajfah je bila nameščena »rudna truga«, lesen zaboj brez pokrova. Razstavljen voz ima trugo dolžine 200 cm, širine 60 cm in višine 30 cm. V trugo so lahko naložili od 200 do 500 kg rude. Prevoznik je moral prazen voz v Planini pod Golico zapeljati na lesen mostiček, ki je bil vpet na krajše roke decimalne tehtnice. Na daljši vzvod so potem naložili uteži, da sta se obe roki tehtnice poravnali. Težo voza so dobili tako, da so maso uteži pomnožili z deset. Ko so voz naložili, je moral zopet na tehtanje. Od teže polnega voza so odšteli težo praznega in dobili težo rude. Tehtalci so rezultat zapisali na listek, ki ga je prevoznik imel s seboj do fužine na Savi, kjer ga je predal kontrolorju na mestu razkladanja. Za prevoz rude je Viktor Ruard leta 1868 zgradil novo cesto, ki je stari poti sledila od Savskih jam do vasi Planina pod Golico, potem je šla po novi trasi skozi naselje vse do tehtnice pod vasjo. Od Prihodov je šla zopet po novi trasi, ki je identična z današnjo glavno dovozno cesto z Jesenic. Nova cesta, ki so jo domačini poimenovali gverkovska cesta, je bila namenjena za potrebe fužine. Ostali uporabniki so morali do leta 1890 plačevati cestnino.128 Razstavljen voz za prevoz rude je sestavljen iz ostankov dveh vozov iz 19. stoletja, najdenih leta 1959 pri dveh domačijah v Planini pod Golico. Lit.: BENEDIČIČ 2014, str. 91; MUGERLI 2017, str. 17; NOVAK 2019, str. 232. 128 NOVAK 2019, str. 215–218. 54 55 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Feromangan Medalja s svetovne industrijske razstave Zlitina mangana in železa Mere: 5 × 6 cm Bron Čas nastanka: 19. stoletje Mere: R = 7 cm Kat. št.: 5 Čas nastanka: 1873 Inv. št.: GMJ; Ž-0002149 Kat. št.: 32 Provenienca: Muzej je feromangan našel leta 1962 na mestu Inv. št.: GMJ; Ž-0000482 nekdanjega plavža na Javorniku. Kranjska industrijska družba Provenienca: Kranjska industrijska družba je medaljo ga je proizvajala med letoma 1871 in 1904. dobila na Dunaju leta 1873. Njena naslednica Železarna Foto: Katja Žvan Jesenice je medaljo podarila muzeju. Foto: Silvo Kokalj S feromanganom je Kranjska industrijska družba omogočila je izvajal v javorniškem plavžu. Vzorce je pošiljal na kemijsko Žirija svetovne industrijske razstave na Dunaju je leta 1873 oddelka je bil zadolžen avstro-ogrski diplomat slovenskega uveljavitev postopkov za proizvodnjo tekočega jekla in s analizo v Leoben. Rezultati, na katere je bilo treba čakati več medaljo podelila Kranjski industrijski družbi za njeno iznajdbo rodu Jožef Švegel (1836–1914). Na področju rudarstva in tem pripomogla, da je jeklo postalo najbolj razširjen kovinski tednov, so bili spodbudni. Pantzu je uspelo iznajti postopek za postopka pridobivanja feromangana v plavžu. S svetovnimi plavžarstva je svoje izdelke razstavila Kranjska industrijska material na svetu. V 19. stoletju so izumili Bessemerjev pridobivanje feromangana v plavžu. Za ta dosežek je Kranjska razstavami so začeli v času industrijske revolucije. Prva družba. Žirija in plavžarski strokovnjaki so bili navdušeni nad konvertor in Siemens-Martinov postopek izdelave tekočega industrijska družba dobila številna priznanja in, kar je še bolj je bila leta 1851 v Londonu. Na svetovnih razstavah so njenim feromanganom, pridobljenim v plavžu. Podelili so ji jekla. Čeprav sta omogočila večjo proizvodnjo, sta bila pomembno, veliko naročil. Feromangan z več kot 37-odstotno bili predstavljeni presežki na različnih področjih človeške medaljo, ki sta jo izdelala Josef Hermann Tautenhayn z Dunaja pomanjkljiva. Jeklo je pri visokih temperaturah oksidiralo, kar vsebnostjo mangana so proizvajali v plavžih na Javorniku dejavnosti in ustvarjalnosti. Na njih so na primer predstavili (1837–1911) in Karl Schwenzel (1843–1904) iz Löwensteina v je oteževalo nadaljnjo predelavo. Rešitev so videli v dodajanju in Savi. Pantzov postopek ni dolgo ostal v tajnosti. Tudi Eifflov stolp, telefon, pisalni stroj in do tedaj največji razstavni Nemčiji. feromangana, zlitine železa in mangana. V prizadevanja za konkurenca je na podlagi javorniških izkušenj začela proizvajati paviljon. Premer okroglega paviljona – rotunde, ki so jo proizvodnjo zlitine z večjo vsebnostjo mangana se je vključila feromangan. Z dodajanjem feromangana in drugih legur v postavili v dunajskem parku Prater, je znašal 110 metrov. Lit.: BENEDIČIČ 2007, str. 64; BENEDIČIČ 2014, str. 85; ODER 2009, tudi Kranjska industrijska družba. Delniška družba je za to tekoče jeklo so vplivali na njegovo kakovost. Proizvodnja jekla Leta 1873 je bil osrednji del razstaviščnega prostora, ki je v str. 75; OITZL 2019, str. 126; MIŠKEC 2021, str. 23; MUGERLI 2017, pomembno nalogo angažirala dotedanjega upravitelja Zoisovih različnih kakovosti je omogočila njegovo široko uporabnost. celoti obsegal 2,5 km². Na razstavi so prikazali presežke s 26 str. 15. fužin v Bohinju viteza Lamberta pl. Pantza in ga povišala v področij.129 Za organizacijo tako imenovanega orientalskega tehničnega ravnatelja. Poskuse za proizvodnjo feromangana Lit.: RJAZANCEV 1959, str. 239. 129 ŠOLMAJER, 1973, str. 1–16. 56 57 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Tabla kemijskih analiz Tehtnica za tehtanje denarja Pločevina Medenina, jeklo Mere: 50 × 80 cm Mere: 13 × 7 cm Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Kat. št.: 58 Kat. št.: 55 Inv. št.: GMJ; Ž-0001864 Inv. št.: GMJ; Ž-0000379 Provenienca: Muzej je tablo našel leta 1989 ob Provenienca: Predmet je muzeju leta 1963 podarila terenskem ogledu opuščene Siemens-Martinove družina Fenc s Planine pod Golico. jeklarne na Jesenicah. Predmet so uporabljali, ko je bila Foto: Katja Žvan lastnica jeklarne Železarna Jesenice. Povsem verjetno je, da so ga imeli že v času njene predhodnice Kranjske industrijske družbe. Restavrirana: Marko Mirtič (2010) Foto: Katja Žvan V zbirki laboratorijske opreme in merilnih naprav Gornjesavskega so bile majhne tehtnice za zlato, srebro ter lekarniške in muzeja Jesenice je tudi večje število tehtnic in uteži. Večina je analitične tehtnice. V škatlici je dvanajst uteži za določeno Pri proizvodnji tekočega jekla so iz Siemens-Martinove peči z varivost, korozijsko obstojnost in sposobnost strojne obdelave. iz Oddelka tehnične kontrole Železarne Jesenice, nekaj pa jih je vrsto kovanca z oznakami: zajemalko jemali vzorce – probe in jih ulili v pravokotne modele. Mangan povečuje trdnost in sposobnost strojne obdelave. tudi iz časa Kranjske industrijske družbe in savskih fužinarjev. 1 DUCAT, 2 DUCAT, 4 DUCAT, 20 FRANK, 2 IMPERIAL, 1 FRID, Pomočnik topilca je vzorec odnesel v kemijski laboratorij na Fosfor v jeklu zmanjšuje varivost in preoblikovalnost. Žveplo Prvi kemijski laboratorij Kranjske industrijske družbe je bil v 1 SOUVRA NEU, ½ SOUVRA NEU, ½ SOUVRA, ½ SONNE DOPPIE, analizo. V jeseniški jeklarni so od konca petdesetih let povečuje krhkost jekla in zmanjšuje korozijsko obstojnost. neposredni bližini Bucelleni-Ruardove graščine na Stari Savi. ½ PHILIPSTHALER, ½ REIGSTHALER. Ni znano, kako je tehtnica 20. stoletja vzorce pošiljali tudi z zračno pošto. Po analizi so Kositer zmanjšuje preoblikovalnost, varivost in povečuje krhkost. V stavbi so našli uteži za denar, ki izvirajo iz časa fužinarske prišla v rudarsko družino Fenc oziroma v Planino pod Golico. v jeklarno sporočili kemijsko sestavo jekla. Vzorce so pošiljali, Baker povečuje korozijsko obstojnost, povečuje pa krhkost. Na družine Ruard. Najstarejša tehtnica, ki jo hrani muzej, je iz 19. Največ so tehtnico za denar uporabljali trgovci. Tehtnica je dokler ni imelo jeklo želene sestave. Sledil je prebod peči. Na lastnost jekla zelo dobro vplivata krom in nikelj, saj povečujeta stoletja. Železna tehtnica z dvema medeninastima posodicama verjetno povezana z železarsko dejavnostjo v Savskih jamah, na tabli so označeni elementi, ki vplivajo na lastnosti jekla: ogljik, trdnost, preoblikovalnost in korozijsko obstojnost. je spravljena v leseni škatlici z napisom proizvajalca: Jos. Stari Savi in s prodajo jekla. Lahko bi izvirala iz časa Ruardov. mangan, fosfor, žveplo, krom, baker, nikelj in kositer. Ogljik Florenz, Wien. Tovarno tehtnic in uteži Josef Florenz je leta 1768 povečuje trdoto in krhkost, zmanjšuje pa preoblikovalnost, Lit.: MUGERLI 2010, str. 8. ustanovil Anton Kühne. Ime je dobila po njegovem pomočniku in Lit.: MUGERLI 2018, str. 9. nasledniku, ki je tovarno prevzel leta 1807. Posebnost tovarne 58 59 Z L ATA D O B A F U Ž I N A R S T VA Aljaž Pogačnik VZPON SAVSKIH FUŽINARJEV 60 61 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Slika 47: Fužinarsko Slika 49: Družinsko naselje Stara Sava na drevo rodbine Jesenicah 2010 Bucelleni. Napis spodaj: Grof Auersperg, Karl grof Lichtenberg, plemeniti Seyfrid Gussich in plemeniti Karel Leopold Rossetti sporočajo Leopoldu Nepomuku Bucelleniju rodovnik in grbe do generacije njegovih praprastarih staršev, 17.12.1772 v Ljubljani. Pergament, 59 × 46 cm. (Vir: Melk, Stiftsarchiv Urkunden (1075–1912) 1772 × II 17, monasterium.net, https://www.monasterium. net/mom/AT–StiAM/ MelkOSB/1772_× II_17/ Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jedro fužinarskega naselja poleg gospodarskih charter?_lang=slv, 2. 10. Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanisti- obratov tako predstavlja fužinarska graščina, 2020) čnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodo- dvorec, ki spada v posebno zvrst grajskih stavb. vinskega pomena razglašeno za kulturni Z oblikovnimi značilnostmi se približujejo spo menik državnega pomena.130 Danes je manjšim plemiškim dvorcem brez notranjega začetku 16. stoletja, ko je fužinarstvo doživelo likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali območje namenjeno muzejski, kulturni in tu-dvorišča. Prvi primeri takega tipa stavbne arhi- velik razmah in so se v naših krajih začeli na- in dokumentirane poslikave z renesančno, his- ristični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno tekture se na Gorenjskem začnejo pojavljati v seljevati tujci. Tako so v obsegu belopeškega torično in secesijsko motiviko. ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fuži- gospostva (razen na Stari Savi) nastali dvorci narskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče Slika 48: Julij Friderik še na Slovenskem Javorniku, Plavžu (Jeseni- Naselje Sava je bilo najverjetneje poimeno- predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohra- grof Bucelleni, 1712, ce), v Podklancu ter Spodnji Fužini pri Beli vano po bližnji reki Savi. Zasledimo ga že njeni in prezentirani fužinarski in industrijski bakrorez / jedkanica, Peči. Na Gorenjskem pa jih zasledimo še npr. leta 1381 v Ortenburškem rudarskem redu. objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki papir (Österreichische v Kropi, Bohinjski Bistrici in Stari Fužini v Rodbina Bucelleni je prišla na Kranjsko iz je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje Nationalbibliothek, Bohinju. Sav sko fužinarsko graščino je rodbi- naselja Gromo, severovzhodno od Bergama, večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg ome- Dunaj) na Bucelleni postavila v začetku 16. stoletja. v začetku 16. stoletja. Leta 1526 je z rudniki juje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s Graščina je dobila novo stavbno členitev v času pri Savskih jamah pri vasi Planina pod Golico konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohra- Ruardov proti koncu 18. stoletja. Vhodni por- začel gospodariti Bernard Bucelleni, ki je njene primere skupnih delavskih stanovanj pri tal so poudarili z velikim trikotnim zatrepom. postavil tudi plavž. Izhaja iz območja med jeze-nas. Na severu trga sta dominantni točki fuži- Fasada je razgibana s pilastri, okna pa so na roma Como in Garda, kjer so imeli večstoletno narska Bucelleni-Ruardova graščina iz začet-vrhu dobila ritmično izmenjujoče se polkro- železarsko tradicijo.131 Leta 1538 je z dovolje- ka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega žne in trikotne zaključke. Motiv triglifov pod njem cesarja Ferdinanda I. kupil zemljišče na vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. sto-napuščem je enak, kot ga zasledimo na hiši levem bregu reke Save, ki ga danes poznamo letja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekda-Pod Trančo (Stari trg 2) v Ljubljani, ki je z ar- kot Stara Sava. Na tem mestu je postavil plavž njih treh skladišč oglja. hivskimi viri dokumentirano delo Lepopolda in fužine.132 Največji vzpon je družina dožive-Hoferja (1749–1825) iz leta 1788. Na podlagi la v 17. stoletju, v začetku naslednjega stoletja slogovnih značilnosti Hoferju tako lahko po- pa so zašli v dolgove in začeli počasi prodajati gojno pripišemo tudi klasicistično prezidavo 130 590. Odlok o razglasitvi Fužinarskega naselja Stara Sava na fasade savske graščine. Stavba s centralno vežo 131 MUGERLI 2016, str. 464; ŠORN 1976, str. 70. Jesenicah za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni ima ohranjene različne kakovostne stavbne in 132 RESMAN 1978, str. 10. list Republike Slovenije, št. 14, 8. 3. 2019, str. 1281‒1283. 62 63 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V svoja posestva. Prezadolženost in pomanjkanje Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja surovin sta v 18. stoletju grofa Pavla Bucelleni- ja pripeljala do tega, da je moral svoje obrate in svetega Roka na Stari Savi prodajati in oddajati zakupnikom.133 Slika 51: Cerkev Bucellenijem je bilo v času protireformacije, Marijinega ko je deželo leta 1628 zapustilo okoli 800 pri- vnebovzetja in padnikov starih plemiških družin, ki se luteran- svetega Roka na Stari stvu niso hotele odpovedati, najverjetneje lažje Savi na Jesenicah, priti med plemstvo.134 Tako so bili leta 1632 ok. 1880 povzdignjeni v plemiški stan in dve leti kas- neje sprejeti med kranjske stanove. Leta 1651 so bili povišani v barone Reichenberg, 1686 pa so dosegli še grofovsko čast.135 Plemstvo je v času od 16. do 18. stoletja ostajalo glavni spodbujevalec umetnosti in kulture.136 Zbira- nje umetnin je bilo eno od sredstev za izkazo- vanje družbenega položaja in okusa. Vsaj nekaj prostorov, največkrat tudi na podlagi zadolže- vanja, je moralo biti reprezentančno opremlje- nih s pohištvom, slikami in knjižnico, da so bili primerni družbenemu, političnemu in kultur- nemu statusu lastnika. Na podlagi ohranjenih umetniških del in premičnin Bucellenijev lah- ko sklepamo o njihovih ambicijah. Vsaj pribli- Nepogrešljivi del podobe ohranjene fužinar- za posvetitev.139 Dediča savske fužine, Horacij žen vtis o razgledanosti, kulturi in umetniških ske naselbine na Stari Savi je nedvomno cerkev (1598–1664) in Pavel Bucelleni, sta želela cer- delih nam poda tudi popis premoženja Pavla Marijinega vnebovzetja in svetega Roka, kate- kev postaviti tudi v Planini pod Golico, v zah- Nikolaja Bucellenija (1677–1750, slika št. 50) re nastanek je povezan z rodbino Bucelleni. V valo, ker so našli bogato rudišče.140 Fužinarji so iz leta 1750, iz katerega izvemo, da je njegova 17. stoletju, ki je bilo zaznamovano s kmečki- s cerkvami ob fužinah poskrbeli med drugim za knjižnica hranila nemške, latinske in italijanske mi upori, kugo, sušo in protireformacijo, poz- navezanost in pripadnost svoje delovne sile na knjige s teološko, geografsko in zgodovinsko namo predvsem spomenike cerkvene, grajske kraj delovišča. Gradnja cerkve v času protire-tematiko. Med popisom premoženja zasledi- in meščanske (dvorec, graščina) arhitekture. formacije je najverjetneje pripomogla k hitre-mo tako posvetna kot sakralna umetniška dela, dokument ne razkriva tudi časa nastanka in Slika 50: Popis Verska komisija z ljubljanskim škofom Toma-mu napredovanju Bucellenijev na družbeni le- in sicer šest slik portretov družinskih članov, avtorjev likovnih del. Različne politične, pred-premoženja Pavla žem Hrenom je v tem obdobju odstranjevala stvici oziroma vzpenjanju po plemiški lestvici. posamezna portreta cesarja Leopolda in av- vsem pa gospodarske in geografske okoliščine Nikolaja Bucellenija luteranske stavbe in obeležja. Svojo zavzetost strijskega nadvojvode, dve sliki s portretom (oziroma sama bližina Benetk) so pripomogle, iz leta 1750 (Vir: SI AS za katoliško vero je z gradnjo cerkve, posvečene V umetnostnozgodovinsko literaturo je savsko španskega kralja, tri slike z bojnimi prizori, da so se znašla v savski cerkvi likovna dela ne 309, šk. 11, št. 59) Marijinemu vnebovzetju in svetemu Roku na cerkev leta 1969 prvi uvedel Nace Šumi, ki jo je štiri slike Marije z detetom, tri slike Kristuso-samo kranjskih, ampak tudi beneških umetni- Savi, pokazal tudi savski fužinar Julij Bu celleni označil kot enega prvih primerkov novega tipa vega rojstva, slike Gospodovega trpljenja, sv. kov. Ravno ta posamezna naročila beneških (ok. 1550–pred 1616). Z bratom Oktavijem sakralne umetnosti pri nas.141 Slabo desetletje Janeza Krstnika in sv. Antona Padovanskega del, ki so svojčas krasila oltarje savske cerkve, se je zavezal, da bosta skrbela za bogoslužje in še štiri slike z biblijskimi prizori.137 Žal nam opozarjajo na bogato in ambiciozno zastav- in vzdrževanje cerkvene stavbe, šele nato je 139 O tem priča tudi vzidana spominska plošča v severni steni ljeno umetnostno politiko takratnih lastnikov 15. septembra 1606 Tomaž Hren izdal nakna- glavne ladje. Napis v kapitali se glasi: D.O.M. / DIVEQ. 133 MUGERLI, 2016, str. 468-469; MEKE 2017, str. 309. dno dovoljenje za njeno gradnjo.138 Ustanovno MARIE VIRGINI ASSV-MPTE ET / SANCTO ROCCO 134 RESMAN 1978, str. 10; REISP 1968, str. 25. savskih fužin. DICATVM AB / ILLMO AC RMO THOMASIO 135 MUGERLI, 2016, str. 468-469; MOHORIČ 1969, str. 83. listino je skupaj z blagoslovljenim oljem, kadi- KHREN EPSCO / LABACEN: CONSACRATV S VB 136 ŠTUHEC 2005, str. 97-100; MEKE 2017, str. 33. lom, vinom in novci vložil v temelje cerkve in DIE / XXVI MEN: NOVEMBRIS MDCVI / N. D. D. 137 Mugerli navaja, da so iz popisa razvidna mdr. knjižna IVLLIVS ET OCTAVIVS FRATRES / DE BUCELLENIS dela: Janez Ludvik Shönleben, Carniola antiqua et nova 26. novembra istega leta je bila že pripravljena AERE SVO A FVNDA / MENTIS EREXERVNT AC in Dissertatio polemica de prima origine Aug. in Domus ORNA VE / RVNT. Habspurgo-Austriacae; Janez Vajkard Valvasor, Slava 140 RESMAN str. 9-18; NšAL: ŠAL/viz I/1 (prepis; original vojvodine Kranjske; Jožef Flavij, Zgodovina starih judov; 138 RESMAN 1978, str. 13; NšAL: ŠAL/viz I/1 (prepis; se nahaja v Nadškofijske arhivu v Zagrebu), str. 165-167, Luca Assarino, Delle Guerre e successi d‘Italia; MUGERLI original se nahaja v Nadškofijske arhivu v Zagrebu), str. 178-179. 2008, str. 24; SI AS 309, šk. 11, št. 59. 165-167, 178-179. 141 ŠUMI 1969, str. 11-17. 64 65 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Slika 55: Andrej Trost, Sava, 1689, bakrorez, 12,4 cm × 15,7 cm (Vir: Die Ehre dess Hertzogthums Crain, III. knjiga, str. 393) Slika 54: Dve izmed štirih segmentno zaključenih odprtin, ki odpirajo pogled v emporo nad severno stransko ladjo v cerkvi Marijinega vnebovzetja in svetega Roka na Stari Savi na Jesenicah. Slika 52: Notranjščina cerkve Marijinega vnebovzetja in svetega Roka na Stari Savi na Jesenicah, 1946–1954 kasneje je Blaž Resman predstavil podrobno glavne ladje. Stranski ladji sta nižji in obokani stavbno zgodovino, med drugim pa je v pris križno grebenastim obokom. Na vzhodu pre- spevku navedel podatke iz Hrenovih proto- ide ladja preko plitvega slavoloka v enako širok kolov v škofijskem arhivu o gradnji cerkve in in visok prezbiterij. Slednji obsega štiri obočne stanju ob posameznih vizitacijah.142 Ne sme-pole. Približno do polovice prezbiterija segata mo spregledati prispevka Nike Leben, ki je leta še stranski ladji, v kateri sta bili naknadno pre- 2006 predstavila zelo podrobno zgodovino biti arkadi. Prezbiterij je obokan in pokrit z gre-restavratorsko-konservatorskih posegov na sa- benasto mrežo, v katero sta vstavljena pravoko- vski cerkveni stavbi, ki so potekali v zadnji tre- tna, na enem delu okroglo profilirana okvira in tjini 20. stoletja.143 medaljon z božjim jagnjetom. Lebnova je obok označila kot delo istega štukaterja, ki je sode- Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska loval pri ladijskih obokih v cerkvi sv. Križa v obokana dvorana z emporami nad stranski-Planini pod Golico in pri sv. Duhu v Ribčevem ma ladjama, ki je bila kasneje barokizirana. Lazu.144 Stranski ladji sta skupaj z glavno zajeti v eno- ten stavbni lok ter zato brez zunanjih opor. Nad vzhodno steno prezbiterija se dviguje nizek S cerkvenimi ladjami je z enotno dvokapno cerkveni stolp s polkrožnimi okni in piramidal-streho pokrit tudi enako visok prezbiterij. Da no streho. Prezbiterij ima na severni in južni se stavba navezuje na starejša obdobja, kažejo steni po eno pravokotno okno, medtem ko je zlasti poligonalna oblika stebrov s kvadrasto na vzhodni steni nad streho zakristije vzidano Slika 53: Obok prezbiterija cerkve Marijinega vnebovzetja in svetega bazo med glavno in stranskima ladjama ter polkrožno. V zgornjem delu severne in južne la-Roka na Stari Savi na Jesenicah, prepreden s štukaturno mrežo, ki šilasto zaključena področja banjastega oboka dijske stene sta vzidani po dve lunetni okni. imitira rebrovje, vmes pa so s štukom oblikovani medaljonski okviri. 142 RESMAN 1978, str. 9-18. 143 LEBEN 2006, str. 21-27. 144 LEBEN 2006, str. 22. 66 67 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Zahodna fasada je med restavratorskimi deli v Slavi vojvodine Kranjske (Slika 55. 2.9-U). Prvotni štirje, po formatu stranski oltarji z le- sredi 60. let pa do konca 70. let 20. stoletja do- Ta nam prikaže pogled na cerkev od jugozaho- senimi nastavki s črno-belo in rjavo polihro - živela največ sprememb, saj so jo restavratorji da. Tloris cerkve je v tem času skoraj kvadrat, macijo,151 se niso ohranili. Resman na podlagi želeli približati videzu, ki ga je dokumentiral dvokapna streha pa je nad fasado zaključena podatkov vizitacij sklepa, da je bil v glavni ladji Valvasor. Tako ima cerkev danes na zahodni na čop. Z nje lahko razberemo, da je imela v ob posvetitvi majhen lesen nastavek, medtem fasadi portal s trikotnim čelom. Levo in desno tem času že empore nad stranskima ladjama. ko sta bila v stranskih ladjah najverjetneje že sta vzidani pravokotni okni. Simetrično v osi Dostop do južnih empor je bil najverjetneje okoli leta 1655 postavljena kamnita oltarja, sta z njima poravnani okni nad njima, ki od- prvotno zasnovan kot zunanje stopnišče, med- posvečena sv. Jožefu ter svetima Petru in Pavlu. pirata pogled v emporna hodnika. Med njima tem ko je bil dostop do severnih preko lesenega Na podlagi ohranjenega kamnitega grba grofov je simetrično s portalom na sredini poravnano mostovža. Pred portalom stoji lopa na stebrih. Bucellenijev (kat. št. 108), ki je bil prvotno na- ovalno okence, ki se v manjši različici ponovi Iz prvega nadstropja graščine vodi lesen pokrit meščen v atiki, lahko sklepamo, da gre prav za še v trikotnem fasadnem čelu.145 Po teh resta- hodnik, ki se končuje nekje v višini strehe, nad njihovo naročilo. Izbira prvovrstnih kamnose- vratorskih postopkih se nam je razodela stav- severno ladijsko steno. Cerkev je, kakor je raz- kov kaže na njihov prefinjeni okus, s katerim so bna zgodovina, ki savsko cerkev uvršča v bolj brati iz bakroreza, imela namesto pravega zvo- želeli utrdili svoj družbeni status. konservativno smer, ki je še vedno navezana na nika strešni stolpič nad zahodnim delom ladje. tradicijo dvoranske cerkve pozne gotike. Njena Stranski ladji sta bili na vzhodnem delu podalj- Poleg izbranih oltarnih slik152 je bila bogata prvotna ladja je bila bolj kvadratnega tlorisa, šani v prvotni prostor stranskih zakristij iz ok. tudi preostala oltarna oprema. V atiki so bili zaradi česar njena vzdolžnost, značilna za sku- 1685, mogoče že 1766 za časa fužinarja Valen- štirje iz marmorja izklesani angeli, dva poseda- pino poznorenesančnih oziroma protireforma- tina Ruarda148 ali pa šele za Leopolda Ruarda joča na segmentnih pristreških in dva manjša, cijskih cerkva, ni mogla biti poudarjena. leta 1828, ko je bila spremenjena tudi fasada in tik pod obokom, ki sta držala Bucellenijev grb. prizidana današnja zakristija.149 Prostor na levi in desni strani med stebroma pa O tem, kakšna naj bi bila cerkev ob posveti- je bil namenjen lesenima kipoma sv. Valentina tvi, ne vemo veliko. Prvotno je bila grajena (kat. št. 106) in sv. Nikolaja (kat. št. 105), ki sta kot stopnjevana dvorana, prekrita z enotno Cerkvena oprema pripisana Valentinu Vrbniku (1714–1799).153 dvokapno streho. Glavna ladja ni imela svoje Sklepamo lahko, da si je kip sv. Valentina pot osvetlitve. V času posvetitve je imela cerkev savske cerkve na oltar savske cerkve izboril zaradi relikvij, ki le en oltar in verjetno manjšo ladjo, ki so jo jih na tem oltarju omenja že Valvasor.154 Kip povečali pred letom 1655. Slednja ob vizita- Cerkvena oprema fužinarske cerkve Marijine- sv. Nikolaja pa bi lahko, kot imenskega zave- ciji generalnega vikarja ljubljanske škofije Fi- ga vnebovzetja in svetega Roka na Stari Savi se tnika, povezali z Nikolajem Pavlom grofom lipa Terpina leta 1668 še ni bila posvečena.146 je ohranila iz obdobja 18. in 19. stoletja. Danes pl. Bucellenijem. V tem primeru bi zavetnik Terpin poleg tega poroča, da je bila t. i. kapela jo hrani Gornjesavski muzej Jesenice. Naj- na oltarju izražal spomin na moškega pripa- nekoč posvečena in da je trenutno ohranjen le imenitnejši je veliki baročni marmorni oltar, ki dnika rodbine Bucelleni. Ob ukinitvi cerkve del starega prezbiterija, ladja pa je povečana se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjeba-sv. Barbare na Plavžu v času jožefinskih reform tako, da potrebuje novo posvetitev. Cerkev je ročni beneški tip marmornih oltarjev. Gre za v osemdesetih letih 18. stoletja so bile v savsko v tem času imela tri oltarje, od katerih dva še črno-beli kamniti oltar, ki je obogaten z razno-Slika 56: Delavnica mnenju je najverjetneje nastal že okoli 1700 in cerkev prenesene relikvije sv. Pelegrina, ki so nista bila posvečena. Ob vizitaciji leta 1685 barvnimi inkrustracijami na oltarni menzi, na Luke Misleja, kaže sorodnosti z oltarji nasledstva ljubljanske tako našle mesto poleg relikvij sv. Valentina. pa je ljubljanski stolni prošt Oktavij Bucelleni podstavkih zunanjega para stebrov, v okvirjih glavni oltar v kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa, Ostanke obeh svetnikov so v piramidastih relimed drugim zapisal, da je cerkev vsa obokana, oltarnih podob in z notranjima paroma ste- cerkvi Marijinega 1657–1699), kot so stranski oltarji na Bledu kviarijih postavili nad oltarna obhoda.155 da je posvečena in da ima kar dve zakristiji: eno brov ter frizi v rdečkastih in rumenih barvnih vnebovzetja in ter glavni oltar v Žabnicah v Kanalski dolini, za shranjevanje liturgičnih oblačil, drugo pa za tonih. Kot posebnost savskega oltarja lahko iz- svetega Roka na Stari kamor je prišel z Višarij. Po analogijah ga lahko V umetnostnozgodovinski literaturi zlatarske duhovnika.147 postavimo inkrustirani školjki v interkolumni- Savi na Jesenicah v z veliko verjetnostjo pripišemo delavnici Luke predmete naštevajo le kot dodatek k cerkveni jih, saj najdemo podobne šele v dvajsetih letih postopku restavracije Misleja (1658–1727).150 opremi, zato nimajo podrobneje opredelje- Poleg vizitacijskih zapiskov pa nam vizualno 18. stoletja na Contierijevem velikem oltarju v ne oziroma določene delavniške ali mojstrske predstavi cerkev iz konca 17. stoletja bakrore- kolegiatni cerkvi na Reki in Robbovem oltar- zna upodobitev celotne Save Andreja Trosta ju sv. Antona na Vranskem. Po Resmanovem 150 Cf. RESMAN (a) 2006, str. 29-31; Lebnova, ki se 151 Gorenjec, št. 24. 8. 1940, str. 3; ŠERBELJ 2006, str. 41. sklicuje na zapis hranjen pri INDOK centru, omenja, 152 Za predstavitev slik v glavnem oltarju Savske cerkve glej 145 Več o sami rekonstrukciji fasade glej RESMAN 1978, str. da so v predelano in povečano cerkev leta 1684 postavili poglavje o Umetniški zbirki na str. 71-79. 14. 148 MUGERLI 2016, str. 470. nov glavni oltar iz karanskega marmorja, ki je bil po 153 RESMAN (b) 2006, str. 186. 146 HÖFLER 2017, str. 41-42. 149 RESMAN 1978, str. 9-18; ŠUMI 1969, str. 11-17; LEBEN pripovedovanju kupljen za Marijino cerkev na Višarjah. 154 VALVASOR (2) 1689, str. 719-720. 147 RESMAN 1978, str. 13; NšAL: ŠAL/viz V/8, str. 169; 2006, str. 21-26; Upravna enota Jesenice… 2011, str. 153, Ker pa je bil za omenjeno cerkev previsok, ga je grof kupil 155 Prav tam; Gorenjec, št. 24.8. 1940, str. 3; ŠERBELJ 2006, NšAL: ŠAL/viz V/8, str. 169. 155. za savsko cerkev - LEBEN 2006, str. 23-24. str. 41. 68 69 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Slika 57: Delavnica Luke Misleja, kapitel Slikarska dediščina glavnega oltarja v cerkvi fužinarjev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka na Stari Zbirka umetniških del 17., 18. in 19. stole- prefinjeni okus in ambicijo na predovati na Savi na Jesenicah v tja nudi dragocen vpogled v takratno stanje v družbeni lestvici. postopku restavracije Gornjesavski dolini, saj vsako ohranjeno delo priča o takratnih gospodarskih, duhovnih in Italija je s svojo umetnostjo skozi zgodovi-umetnostnih razmerah. Vsa umetniška dela no pomembno vplivala na razvoj umetnosti v zbirki, ki so bila v preteklosti sestavni del evropskih držav. Dela italijanskih mojstrov so premoženja fužinarjev – lastnikov železarskih bila ves čas priljubljena med naročniki in zbiral-obratov, prihajajo s širšega območja Jesenic. ci tako v preteklih kot tudi novejših obdobjih. Mnoga od njih pa so prišla v muzej leta 1951 Pri njih so dela naročali plemiči in predstavniki iz bližnje Marijine cerkve na Savi. Slikarska de-najvišjih cerkvenih ter posvetnih oblasti. Zara- diščina, ki jo hrani muzej, po številu del sicer di geografske lege je bil vpliv Italije ves čas pri-ni najobsežnejša, je pa dober pokazatelj okusa soten tudi na ozemlju današnje Slovenije in v lastnikov. Konec 17. in predvsem v 18. stoletju nekaterih obdobjih bolj izrazit kot v drugih.158 Slika 58: Horacij je število umetniških zbirk na ozemlju dana- Bucelleni baron Reichenberg, šnje Slovenije naraslo, saj je bilo med plemiči Eno najzgodnejših in hkrati največjih slik po bakrorez/jedkanica, tudi vse več povzpetniških meščanov, trgovcev formatu v zbirki predstavlja likovno delo ne- papir (Österreichische in bogatih fužinarjev. Ti so za svoje graščine znanega slikarja poznega 17. stoletja z moti-Nationalbibliothek, in zasebne cerkve z naročili umetniških del vom Poklon svetih treh kraljev (kat. št. 81), ki je signature in izvora. Ker gre za predmete, ki na z vzbrstelo palico, v desnem kraku pa sv. Niko-Dunaj) pri priznanih umetnikih skušali poudariti svoj prvotno visela v grajski kapeli Zoisove graščine svojevrsten način odsevajo slogovne spremem-laja z zlatimi jabolki in mitro. Svetnika v levem na Slovenskem Javorniku. Stilno bi jo lahko na be, jih lahko vrednotimo z umetnostnozgodo- in spodnjem kraku križa pa za enkrat ostajata podlagi razporeditve figur in orientalskih obla- vinskimi merili in jim določamo mesto v splo- neidentificirana. čil kraljev s spremstvom uvrstili v vplivno ob- šnem razvoju likovne umetnosti in obrti. Gre močje beneškega umetnostnega izročila, mor- za devocionalije – predmete, ki so imeli pred- Ob oltarju in beneškem križu velja izpostaviti da furlansko produkcijo lokalnega značaja.159 vsem uporaben verski namen. To so med dru- še precej poškodovan lesen kip sedeče Marije z gim svečniki, cerkvene svetilke, kadilnice, keli- detetom (kat. št. 104) mojstra Trbojske Marije Prvotni slikarski okras savskega marmornega hi in predmeti cerkvenega tekstila. Ti predmeti iz okoli leta 1510. Mariji manjkata roki, roglji oltarja (slika št. 56), delo ljubljanske kamnose- so služili izključno v liturgične namene. Eden krone in dete v naročju. Marija ima zelo spe- ške delavnice Luke Misleja iz začetka 18. stole- najstarejših in najkakovostnejših cerkvenih li- cifično obliko velikih izbuljenih oči, visoko in tja, katerega arhitektonska zasnova predvideva, turgičnih predmetov je beneški procesijski križ široko čelo, spodaj pa njen obraz zaključujejo da ga v nastavku in atiki dopolnjujeta sliki, ni (kat. št. 115) iz prve polovice 18. stoletja. Na za spoznanje širša lica ter poudarjena čeljustna ohranjen. Med letoma 1730 in 1740 so za sav-križu so vidni vtisnjeni žigi Beneške republike kost s širokim podbradkom. Zanimiva sta ušesko cerkev nastale slike beneškega slikarja Ni- v podobi krilatega leva, žig nadzornika beneške sasto privzdignjen zavihek draperije in obliko- cole Grassija (1682–1748), ki imajo izjemno kovnice Zuanne Cottini z motivom inicial Z C, vanje glave z dolgim, detajlno izrezljanim pra- umetniško vrednost, naročene pa so bile prav med katerima je stolp (v uporabi med 1712 in menom las čez ramo, ki ga lahko primerjamo s za oltar Marijine cerkve na Savi, kar je za naš 1736)156 in velika iniciala R, ki označuje avtor- podobnimi švabskimi in porenskimi vzori, na prostor še posebnega kulturnega pomena in ra- ja. Površina srebrne pločevine križa je okrašena kar je opozorila že Vesna Velkovrh-Bukilica.157 zodeva želje naročnikov. z rastlinskim ornamentom. Na sprednji strani Mojster Trbojske Marije je te vzore najverje-je motiv križanega Jezusa, na koncu krakov tneje prevzel po neki predlogi grafičnega lista Gre za dve glavni oltarni podobi z motivoma pa so upodobljeni štirje evangelisti. Na hrbtni mojstra E. S. (ok. 1420–ok. 1468). Čeprav je Marijinega vnebovzetja (kat. št. 83) ter Marije strani je v sredini motiv Marije Brezmadežne, jeseniški Marijin kip precej poškodovano delo, Rožnega venca s svetim Dominikom in Fran-na koncu krakov pa so upodobljeni štirje sve- je umetnostno pomemben primerek pozne čiškom Asiškim (kat. št. 84), v atiki pa je bila tniki. V zgornjem kraku prepoznamo sv. Jožefa gotike gornjesavskega območja. manjša slika z motivom sv. Antona puščavnika 158 MEKE 2017, str. 417-421. 156 PAZZI 1992, str. 51-52, 145. 157 VELKOVRH-BUKILICA 1995, str. 189. 159 ŠERBELJ 2003, str. 16. 70 71 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V apostolov na jeseniški sliki lahko primerjamo z apostoli z Grassijeve slike Prihod sv. Duha (slika št. 61) iz okoli 1738. Kljub drugačnemu ikonografskemu motivu sta si kompoziciji zelo podobni, saj se ponovita vlogi gledalcu najbliž- jih apostolov, na obeh likovnih delih je tudi po- udarjena podobna izpoved rok.161 Nicolo Grassija so predvsem v starejši litera- turi obravnavali kot predstavnika furlanske umetnosti. Veliko bolj pravilno in jasno podo- bo o Grassijevi umetniški produkciji dobimo, če ga umestimo v okvir takratnega največjega umetnostnega središča Benetke, kjer je nav- sezadnje tudi živel in tesno sodeloval s tam- kajšnjimi velikimi mojstri. Z domačo Karnijo oziroma Furlanijo je ohranil stike tako zaradi družinskih vezi kot tudi zaradi številnih naro- čil. Kot slikar je bil uspešen tudi izven meja Be- neške republike, kar potrjujejo ohranjene slike v Nemčiji in Sloveniji oziroma na Jesenicah.162 Nastanek Grassijeve slike Rožnovenska Mati Božja s sv. Dominikom in sv. Frančiškom Asiškim, ki je glavni oltar krasila le občasno, bi lahko povezali z bratovščinskim naročilom v sodelo- Slika 59: Združevanje grbov rodbin Bucelleni, pl. Reichenberg in pl. Weidegg 15. 2. 1647. Bratje Horacij vanju z rodbino Bucellenijev. Pri savski cerkvi Bucelleni von Reichenberg, svetovalec cesarjev, Pavel, rudarski uradnik na Kranjskem, in Janez Andrej, je že od leta 1623 delovala bratovščina rožnega burggraf gradu Laibach, združujejo svoj grb z grbom svoje matere, zadnje iz družine von Weidegg, za venca, ki sta jo ustanovila Julij in Oktavij Bu-Horacija in njegovega prvorojenega sina Palatinata. (Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj) celleni. Iz besedila bratovščinskega statuta je razvidno, da so ob ustanovitvi člani zahtevali z antičnim mučencem (kat. št. 85). Obe glavni 18. stoletja. Nicola Grassi je samosvoja in trdno sliko s podobo Marije, ki izroča rožni venec sv. podobi v oltarnem nastavku sta se izmenjavali. izoblikovana slikarska osebnost, saj je poleg Dominiku, ter 15 spremljajočih skrivnosti.163 Večino časa je bila v njem podoba Vnebovzete, odličnega portretista Sebastiana Bombel ija ki ji je cerkev posvečena. Za praznik sv. rožnega (1635–1719) ter vedutista in bakrorezca Luca Prvo ustrezno likovno podobo, ki se je uje- venca in najbrž tudi za druge cerkvene slove- Carlevarijsa (1663–1730) nedvomno najpo- mala z zahtevami omenjenega statuta, sta kot snosti pa so jo zamenjali z Roženvensko.160 membnejši furlanski umetnik med beneškimi ustanovnika bratovščini najbrž podarila Julij in slikarji 18. stoletja. Slika 60: Sebastiano luči daje vtis prehajanja iz zemeljskega v nad- Oktavij Bucelleni. Kljub temu je v 30. letih 18. Nicoli Grassiju umetnostnozgodovinska stro- Ricci, Marijino naravni, duhovni svet. Motiv Marijinega vne- stoletja Nicola Grassi za Marijin oltar na Savi ka priznava ugledno mesto med beneškimi Grassi je prostor na savski sliki Marijinega vnebovzetje, 1734, bovzetja z apostoli je v baroku oziroma času napravil novo sliko, na kateri sv. Dominik spre-olje, platno, 690 × slikarji 18. stoletja. V Grassijevi umetniški iz- vnebovzetja razdelil na apostole, zbrane okoli protireformacije doživel velik razmah ter bil v jema rožni venec, dodal pa je še sv. Frančiška 370 cm, Karlskirche, povedi se je posrečeno združila slikarska kul- praznega sarkofaga, in na dvigajočo se Marijo. beneškem slikarstvu razmeroma pogost. Ned- Asiškega, ki že nosi rožni venec za pasom.164 Dunaj. tura Benetk z alpsko slikovitostjo in liričnostjo Obe figuralni skupini ustvarjata trikotno kom- vomno je na Grassijevo kompozicijo vplivalo Menaše poudarja, da je slikar z dodanim likom slikarjevega karnijskega rodu, ki mu je bil vse-pozicijo s težkim zemeljskim delom, živimi delo Sebastiana Riccia (1659–1734) z istim sv. Frančiška obudil tradicijo kužnih podob skozi zvest. Te razsežnosti pa so kakovosti, s apostoli in lahkotnim Marijinim vzpenjanjem motivom v cerkvi Karlskirche na Dunaju iz leta 161 ŠERBELJ 1992, 27-33. katerimi se je Grassijevo slikarstvo zapisalo v nebo. Dinamiko in plastičnost figur je avtor 1734. Grassijevo Marijino vnebovzetje najverje-162 LUCCHESE 2016 str. 80. kot pomemben člen v slikarsko kulturo Benetk dosegel s hitrimi potezami šrafur in tako izpo- tneje temelji na njegovi pripravljalni risbi (slika 163 ŠERBELJ 1992, 33; MEKE; 2017, str. 312. 164 Lavričeva je opozorila, da Valvasor navaja ustanovitveni vedal vlogo luči in senčnih partij v oblikova- št. 60), ki je danes del newyorške zbirke Scholz datum bratovščine 16. oktobra 1624, ki pa je bila sicer v Morgan Library & Museum. Kompozicijo 160 ŠERBELJ 2006, str. 38-42. nju prizora. Marija v paleti svetlih barv in igre ustanovljena že 9. februarja 1623: LAVRIČ 2016, str. 123. 72 73 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V na navedene datacije Grassijevih slik savske izvemo, da se je prvotno nahajala v Zoisovi cerkve lahko predvidevamo, da je bil poleg graščini.172 Delo lahko postavimo ob bok ol-Roženvenske bratovščine naročnik Grassijevih tarni sliki, ki jo je po naročilu cesarice Eleono- slik Nikolaj Pavel grof Bucelleni. Bucelleniji re, vdove Leopolda I., za veliki oltar križniške so imeli trgovske povezave z bližnjo Italijo, kot cerkve v Ljubljani leta 1716 naslikal Johann tudi gornjesavski povzpetniški plemič Matevž Michael Rottmayer (1656‒1730). Leta 1857 je pl. Segalla, ki je v začetku 18. stoletja postal la-pogorela in od nje se je ohranil samo fragment stnik belopeške posesti s sedežem na današnjih s podobo svete Eleonore. Danes ga hrani Na- Jesenicah v Kosovi graščini.169 Mekejeva je rodna galerija v Ljubljani.173 Slikar jeseniške opozorila, da na podlagi zapuščinskega inven-Marijine milostne podobe je Rottmayerjevi va- tarja Julija Andreja grofa Bucellenija (1704– rianti zvesto sledil predvsem v zgornjem delu. 1770) iz leta 1765 in zapuščinskega inventarja Spodnja kompozicija, kjer so upodobljeni Elizabete grofice Bucelleni iz leta 1776 lahko pomoči potrebni, pa se bistveno razlikuje, od-sklepamo, da je družina Bucelleni ves čas svoje- sotna pa je tudi upodobitev cesarice Eleonore. ga lastništva na Savi ostala povezana s cerkvijo Kljub očitnim kompozicijskim podobnostim z in njeno opremo in da je bila ločnica med cer- Rottmayerjevo sliko avtorstvo jeseniške vari- kveno in zasebno lastnino zelo tanka.170 Prav ante še ni razrešeno. Šerbelj je opozoril, da je tako je v svoji disertaciji izpostavila morebitno zaradi tipike bolnikov in zamolkle barvitosti z povezanost naročil Grassijevih slik za savsko rjavim naglasom potrebno avtorja iskati pred-cerkev s trgovcem Antonijem Grassijem, ki je vsem v eni izmed domačih slikarskih delavnic v 18. stoletju deloval v Trstu, po rodu pa izha-druge polovice 18. stoletja.174 ja iz Karnije. Omenjeni trgovec je bil skupaj z Slika 62: Nicola Grassi, Prihod sv. Duha, okoli 1738, olje, platno, Michelangelom Zoisom podpisan pod kratkim V zbirki so zajeta tudi dela glavnih predstav- 81 × 68 cm, Mestni muzej, Padova. (Musei Civici agli Eremitani, potrdilom z dne 12. septembra 1759 o prodaji nikov poznobaročnega cerkvenega slikarstva zanj Comune di Padova) koroškega jekla v Trstu. Antonia Grassija zara- na Kranjskem Andreja Herrleina, Janeza Po- di pomanjkanja ohranjenega arhivskega gradi- točnika in Leopolda Layerja, v katerih še od- Slika 61: Nicola Grassi, Marijino vnebovzetje, va ne moremo neposredno povezati z Nicolo mevajo slikarske sheme za dobro generacijo okoli 1738, olje, platno, 21,2 × 13,3 cm. (Zbirka Grassijem, čeprav se ime Antonio pojavlja v starejših umetnikov Valentina Metzingerja J. Scholz, The Morgan Library & Museum, New ožjem slikarjevem sorodstvu.171 Bucelleniji so (1699–1759) in Antona Cebeja (1722–1774). York) kot pomembni fužinarji na ozemlju takratne Slednja sta izoblikovala prepoznavno regional-Kranjske sodelovali z vsemi pomembnimi tr- no likovno izraznost t. i. ljubljanskega baroč- govci, kot sta bila npr. že omenjena Michelan- nega slikarstva. To obdobje zrelega baroka po- oziroma vizije sv. Dominika, po kateri naj bi privilegija leta 1737, ki dovoljuje članom gelo Zois in Matevž pl. Segalla. Teorija o more-meni drugi vrhunec umetnosti na Slovenskem, Bog zaradi obeh svetnikov prizanesel grešne- bratovščine ob maši umrlih članov popolni bitni povezavi med fužinarji in trgovci se tako saj je ob naklonjenosti cerkvenih in plemiških mu svetu.165 Ikonografsko gre za redek motiv, odpustek. Sprašuje se, ali ni morda ravno pape-mogoče v prihodnosti na podlagi kakih novo naročnikov umetniško ustvarjanje cvetelo v saj sv. Dominik običajno nastopa v družbi sv. ški privilegij spodbudil želje za novi okras veli-odkritih zapisov v arhivskih virih lahko izkaže stabilnem političnem okolju in v ugodnih go-Katarine Sienske; v tem primeru rožni venec kega oltarja savske cerkve ali pa je bilo naročilo za pravilno oziroma za ključno pri razširjanju spodarskih razmerah. Trgovske priložnosti so sprejemata oba, eden od Marije (ta je po tipu povod za pridobitev papeškega privilegija.167 beneških likovnih del na Kranjskem. spodbudile naglo gospodarsko rast, ki je po- lahko različna), drugi od Jezusa, pri čemer se sledično pripomogla k številnim umetniškim delilca menjavata glede na otrokovo pozicijo v Primarna vloga verskih bratovščin je bila V drugo polovico 18. stoletja sodi tudi delo naročilom. materinem naročju. Razširjena svetniška druž- priprava članov na posmrtno življenje, a so bile Marija pomagaj (kat. št. 86), ki je prišla v mu-ba v prizorih izročanja rožnega venca ni pogo- s svojimi člani in delovanjem močno vpete tudi zej iz savske cerkve, toda iz starejše literature Seveda pa so na ozemlju Kranjske konec 18. sta.166 v politično, gospodarsko in kulturno življenje stoletja delovali tudi tuji umetniki, ki so pri- svoje dobe. Zelo priljubljene so bile tudi med hajali iz notranjosti Avstrije, na primer Mar- Šerbelj se za časovno orientacijo naročila kranjskimi plemiči, ki jih pogosto najdemo 169 GOLEC 2016, str. , str. 413-440; MEKE 2017, str. 151-152. 170 Julij Andrej grof Bucelleni je med popisom zapuščinskega tin Johann Kremser Schmidt (1718–1801). Roženvenske in s tem posledično tudi drugih na seznamu članov bratovščinskih knjig in so inventarja leta 1765 trdil, da številni popisani predmeti dveh naslanja na papeževo podelitev oltarnega vidno prispevali k ugledu bratovščine.168 Glede za prodajo, med katerimi so bil tudi številni relikviariji, steklena svetinjica in tri slike, pripadajo cerkvi. MEKE 172 UČAK 1934, str. 26. 2017, str. 312-313; SI AS 309 ZI, šk. 13, lit. B, št. 80; SI AS 173 Cf. MENAŠE 1994, str. 143; ZERI; ROZMAN 1983, str. 165 MENAŠE 1994, 136, 142, 185. 167 ŠERBELJ 1992, str. 44. 309 ZI, šk. 13, lit. B, št. 92, str. 6. 54. 166 LAVRIČ 2016, str. 123. 168 BONIN 2011, str339-344; MEKE 2017, str. 257. 171 Cf. MEKE 2017, str. 312-313; LUCCHESE 2018, str. 385. 174 ŠERBELJ 2003, str. 26. 74 75 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Njegova umetnostna produkcija na Kranjskem prikazujejo skupinice poplesujočih angelskih je dala novih vzpodbud tudi domači delavnici glavic. V spodnjem, zemeljskem delu je prika- Leopolda Layerja (1752–1828), ki se je, lah- zana Marija, ki v tradicionalnem rdečemodrem ko bi rekli, študijsko posvetil temu slikarstvu. dvodelnem oblačilu sedi pred gozdno kuliso. To namreč dokazujejo številne pripravljalne V naročju drži Jezuščka. K njemu se od desne študije za velike oltarne podobe, ki so nastale pred drevesom, na katerem rastejo hruške, na- po Kremser Shmidtovih slikah. V zgodnjem giba skrbni Jožef, ki na tej sliki ni sivolas starec, obdobju Layerjevega delovanja še lahko opa-temveč mož srednjih let. Z desnico Jezusu po- zimo Metzingerjeve vplive, v začetku 19. sto- nuja hruško, simbol večnosti in neizmerne bož- letja pa se že popolnoma nasloni na Kremser je ljubezni do človeškega rodu.176 V levici drži Schmidtovo likovno poetiko. Lastniki fužinar- lilijo in palico, na katero se opira. Pod glavnim ske savske cerkve so najverjetneje že konec 18. prizorom v ospredju je slikar razprostrl razno stoletja postavili v oltarni nastavek novo podo- tesarsko orodje: od sekir, obliča do različnih bo Marijinega vnebovzetja (kat. št. 92), ki jo je dlet. Med Jožefom in Jezusom je vzpostavljen Šerbelj pripisal Leopoldu Layerju.175 Slika je vizualni kontakt, medtem ko Marija z rahlo polkrožno zaključena in se dobro prilega oltar- nagnjeno glavo gleda v levo, neposredno v gle- nemu nastavku, kar priča, da je bila narejena dalca. Figuralna skupina je še posebej v domi- prav za ta oltar. Layer je v zgornjem delu upo- nantni Jožefovi postavi na ozkem platnu kom- dobil trenutek Marijinega vzpenjanja v nebo, pozicijsko monumentalizirana. Čeprav figure v spodnjem pa apostole, zbrane okoli prazne- na likovnem delu zaradi tega delujejo nekoliko ga sarkofaga. Obe figuralni skupini ustvarjata togo, saj sta se baročna vznesenost in dramatič- trikotno kompozicijo s težkim zemeljskim nost že umirili, pa je uspelo Potočniku ustvariti delom. Ob snovanju apostolov okoli sarkofaga zelo poduhovljeno, domačnostno, toplo sliko na jeseniškem Marijinem vnebovzetju je Layer očetovske ljubezni. Iz intimnega družinskega nedvomno poznal bakrorezni list Marijinega prizora veje simbolično naglašen Jožefov oče- vnebovzetja ljubljanskih jezuitov, za katerega tovski odnos do otroka, ki je razumljiv in do- je risbo pripravil Janez Valentin Metzinger, leta stopen preprostemu človeku. 1750 pa je podobico vrezal Gottlob Rugendas (1711–1772). Zgornji, nebeški del z Marijo, Na sliki Sveti Janez Nepomuk je Potočnik upo-obdano z angeli, je zelo podoben Layerjevi ski- dobil svetnika kot duhovnika v ječi. Nepomuk ci (slika št. 63), ki jo hrani Narodni muzej Slo- kleči na stopnici, desnico polaga na prsa, z venije, le da sta na njej v ospredju sv. Frančišek levico pa kaže proti razpelu, ki ga drži angel. Asiški in sv. Rok. Okoli glave ima atribut petih zvezd, ki naj bi po svetniški legendi pokazale najditeljem mes- V levi stranski ladji savske cerkve sta bila oltarja to njegovega trupla. Pred svetniško figuro je posvečena sv. Janezu Nepomuku in sv. Barbari, je za stranski oltar prispeval Andrej Herrlein Slika 63: Leopold Layer, Slika 64: Valentin intonacija. Temno zelena draperija, ki prek- razprostrto orodje njegovega mučeništva. Ja- v desni stranski ladji pa sv. Družini in sv. An- (1738–1817). Slikar je upodobil svetnika kot Marijino vnebovzetje Metzinger, Sv. Janez riva dobršen del rjave mizice, nekoliko omili nez Potočnik se je na tej sliki podpisal na od-tonu Padovanskemu. Podobo Sv. Antona Pado- mladega frančiškanskega redovnika. Motiv sle- s svetima Frančiškom Nepomuk, 1744, enobarvnost celote, kar že kaže na poudarjene prti knjigi pod figuro velikega angela z razpe- vanskega z Jezuščkom (kat. št. 93) iz leta 1793 di številnim baročnim upodobitvam. Svetnik Asiškim in Rokom, olje, platno, 198 × neoklasicistične vplive, ki počasi izpodrivajo lom. Poleg je tudi napis v bohoričici: »Iest sim kleči z desnim kolenom na stopnici, z rokama lavirana risba s tušem, 115 cm. (Župnišče, baročno likovno govorico. Kakor en mutez, Kateri svoje vusta ne odpre, papir, 32,6 × 21 cm Ribnica) 175 Šerbelj jo je, zaradi bolj lokalne stilske naglašenosti in pa časti dete Jezusa, ki stopa z oblaka na rdeče inu Kateri odgovara v svojih vustih nima.« Su- navezave na ljubljanska slikarja Valentina Metzingerja platnice knjige. Na mizi poleg knjige leži lilija, (Narodni muzej Slovenije, Za potrebe ostalih stranskih oltarjev pa je slike gerira na svetnikovo spovedno molčečnost, po in Antona Cebeja, v eni izmed zgodnejših objav pripisal Ljubljana) loškemu slikarju Janezu Antonu Tušku (1725-1798). splošno sprejet simbol čistosti. Prostor dogaja- Sveta družina (kat. št. 95), Sveti Janez Nepomuk drugi strani pa na poistovetenje avtorja s svojo Kasneje pa je v Narodnem muzeju Slovenije naletel na nja ni jasno definiran. Nakazan je le s stopnico (kat. št. 94), obe iz leta 1804, in Sveta Barbara Layerjevo lavirano skico z upodobitvijo Vnebovzete Matere Božje, kjer pa sta v ospredju sveta Frančišek in kamnitim tlakom, ozadje pa je nasičeno s (kat. št. 96) iz leta 1805 prispeval Janez Po- 176 V literaturi zasledimo tudi, da pisci pišejo, da na tej sliki Asiški in Rok. Glede na stilne in oblikovne sorodnosti kopami oblakov, prežetih s svetlobo. Z izrazito točnik (1749–1834). Kroparski slikar je sliko Jožef daje Jezusu jabolko, čeprav po sami obliki in peclju je jeseniško Vnebovzetje povezal z Layerjem, skupaj lahko prepoznamo sadež kot hruško. Simbolni pomen z njegovima vnebovzetjema v Braslovčah (1776) in umirjeno kompozicijsko postavitvijo je slikar Sveta družina razdelil na zemeljski in nebeš- jabolka in hruške je v tem primeru podoben. Razumeti ga v Velesovem (1750). Vsa tri naj bi sodila v t. i. prvo poudaril čustveno intimno povezavo svetnika ki pas. Slednji je nakazan z rumenorjavkasto moramo kot simbol večnosti in neizmerne božje ljubezni Layerjevo obdobje, ko je najbolj zaznaven vpliv Valentina do človeškega rodu. LEVI D‘ANCONA 1977, str. 296– ožarčenim ozračjem, v katerem se skozi oblake Matzingerja. ŠERBELJ 2011, str. 214. z Jezusom. Prevladuje predvsem rjava barvna 298. 76 77 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V gluhonemostjo. Delo je verjetno nastalo po gorato rudarsko okolje z vhodom v rudniški pod Golico in potemtakem tudi naročnikom Jeseniška umetniška zbirka potrjuje, da je bil vzoru Metzingerjeve slike Sv. Janez Nepomuk v jašek. V ospredju rudarsko panogo nakazuje bandera, na kar je že opozoril tudi Šerbelj.183 tudi severozahodni del današnje Slovenije v ječi iz leta 1744 (slika št. 64), ki se danes nahaja tudi različno kopaško orodje ter z rudo naložen obdobju baroka dojemljiv za estetske vredno- v župnišču v Ribnici.177 Metzingerjeva upodo- rudarski voziček. Jeseniško območje je bilo vse V sklopu umetniške zbirke ne smemo pre- te, ki niso prihajale samo iz deželnega središča bitev prikazuje svetnika, kateremu se prikaže do začetka 20. stoletja znano po pridobivanju zreti številnih anonimnih, bolj baročno po-Ljubljane, ampak tudi iz raznih umetnostnih Marija in s prstom pokaže na veliko razpelo, železove rude za potrebe železarstva, zato je ol-dobarsko usmerjenih likovnih del 18. in 19. središč današnje Italije. Predvsem likovna dela ki ga drži angel. Potočnik je Metzingerjevo tarna podoba svete Barbare v Marijini cerkvi na stoletja,184 ki so pomembna za razumevanje Nicole Grassija skušajo zapolniti vrzel v pozna-kompozicijo poenostavil tako, da je odstranil Savi čisto razumljiva, sploh če vemo, da je prva ljudske kulturno-zgodovinske religioznosti, in vanju slikarskega vpliva Beneške republike na element Marije. Zgornji del – nebeško sfero li-adventna svetnica zavetnica rudarjev ter raznih pa posvetnih motivov, kot so portreti, krajine severozahodnem delu današnjega slovenskega kovnega dela je zapolnil z drobnimi angelskimi tehniških in gradbenih poklicev. in vedute. Med slednjimi zlasti izstopata deli ozemlja. Nedvomno so naročila italijanskih glavicami, v levem spodnjem kotu pa Nepo-Antona Karingerja (1829–1870) Fužina v gor- likovnih umetnikov na naših tleh sprožila in muk spoveduje češko kraljico. Kompozicijsko Janez Potočnik je tako pripadnik poznobaroč- ski dolini (kat. št. 100) in Heinricha Wettacha pospešila razcvet na vseh umetnostnih področ- je sliko uravnotežil še s putom, ki svetnika kro- nega slikarstva na Kranjskem, ki je časovno (1858–1929) Plavž na Savi (kat. št. 102). Kajih ter vplivala na razvoj domače ustvarjalnosti. na z vencem rož. vpeto v dogajanje med sredino 18. stoletja in ringerjevo likovno delo je nastalo kot rezultat prvo četrtino 19. stoletja, ko je ta lepotni kanon enega izmed slikarjevih študijskih popotovanj Viktor Steska sredi 20. let 20. stoletja v pregle- zlasti pri cerkvenih naročnikih dokončno začel po Tirolskem jeseni 1867 in 1868.185 Slika je du Potočnikovih del iz cerkve Marijinega Vne- izgubljati svoj primat, čeprav se je v smislu po- prežeta z romantičnim razpoloženjem. Le-tega bovzetja in svetega Roka na Savi na Jesenicah dobarstva nadaljeval še vse do konca stoletja.181 soustvarja napol propadli industrijski objekt, omenja sliki Sveti Janez Nepomuk in Sveta Dru-Potočnika lahko uvrstimo med srednjeevrop- ki ga prerašča vsemogočna moč večne narave. žina, ne omenja pa slike Sveta Barbara,178 med-ske slikarje z nedvomnim izhodiščem t. i. lju- Sliko Plavž na Savi je v Ljubljani delujoči av-tem ko jo omenja v podobnem času v svojih bljanskega baročnega slikarstva, predvsem z strijski slikar Wettach naslikal v začetku 90. let terenskih zapiskih France Stele, obširneje pa močno naslonitvijo na Metzingerja in Cebeja. 19. stoletja. Delo nam v kvalitetnem risarskem se je o njej razpisal kronist v časopisu Gorenjec zapisu akademskega realizma konca 19. stole-leta 1940.179 Potočnik je motiv svete Barbare Barok se je na Slovenskem obdržal zelo dolgo. tja predstavi ugašajoč plavž na današnji Stari komponiral monumentalno, saj je svetnico To lahko razberemo tudi iz zelo kakovostnega Savi,186 kjer mu je avtor s svetlo barvno lestvico središčno umestil v dominanto slike. Svetost likovnega dela Sv. Barbara (kat. št. 98) Franza vdahnil romantično razpoloženje. trenutka nakazujeta skupinici angelskih glavic Kurza zum Thurna und Goldsteina (1807– in dva puta – prvi jo krona z vencem iz cvetja, 1878) iz sredine 19. stoletja.182 Slikar je v zgor- drugi pa v drži molitve zbrano pogleduje kelih njem delu dvodelnega prizorišča naslikal sveto s hostijo. Potočnik se je pri tem delu oprl na v Barbaro, spodaj pa rudarsko pokrajino. Kurz je slikarstvu že dolgo ustaljeno postavitev svetni-upodobil sveto Barbaro kot klečečo kraljično ške figure, ki kleči na eni nogi in z atributi v z odprto knjigo, zaprto v grajski stolp, ki se ji rokah lovi kompozicijsko ravnotežje. Šerbelj je med molitvijo prikazala vizija keliha s hos-odpira možnost, da se je Potočnik pri slikanju tijo, obdanega s sijočimi oblaki. V spodnjem sv. Barbare zgledoval zlasti po Cebeju, saj spo-delu slike, ločene z nizom belo sivih puhastih minja na njegovo Sveto Apolonijo v Dobravljah oblakov, se je slikar približal upodobitvi enega na Vipavskem iz leta 1768, le da je svetnica izmed rovov v Savske jame v Planini pod Go-na jeseniški sliki izgubila že precej rokokojske lico, kjer so kopali železovo rudo. Na rudarski gracilnosti in živahne barvitosti.180 Krajina, v hiški, za katero sta naslikana vhoda v rudniška katero je umeščena svetnica, ni več baročno rova, je nad vrati monogram VR, ki ga lahko idealizirana, ampak si jo je slikar zamislil kot povežemo z Viktorjem Ruardom, takratnim lastnikom jeseniških plavžev in rudišča v Planini 183 ŠERBELJ 2003, str. 49. 184 Sem prištevamo predvsem slike Marija Pomagaj s sv. 177 Metzinger je zelo podobno variacijo istega ikonografskega Forjanom in Miklavžem, Ecce Homo! (kat. št. 87), Žalostna motiva upodobil na delu Vizija svetega Janeza Nepomuka iz 181 POGAČNIK 2018, str. 3-4. Mati Božja (kat. št. 88), Brnska Mati Božja (kat. št. 82), Sv. leta 1750, ki se nahaja danes v Narodni galeriji v Ljubljani. 182 Slika je nastala kot podoba za bandero z obojestransko Barbara (kat. št. 97). Za več glej CEVC 2000, str. 214, 397 upodobitvijo. Med restavratorskim posegom je bila 185 VRHUNC 1984, str. 67. 178 Cf. STESKA 1924, str. 74–83; STESKA 1927, str. 157; podoba sv. Barbare nalepljena na novo platno. S tem 186 Plavž je na Savi prenehal z obratovanjem leta 1897. ŠERBELJ 2003, str. 42. je bila stran z motivom dveh celopostavnih lebdečih Leta 1895 so mu zamenjali streho. Ker je na Wettachovi 179 Cf. STELE 1925; STELE (b) 1929; Nekaj zanimivosti o angelov, ki v monštranci častita hostijo Svetega rešnjega upodobitvi vidna še prvotna streha, lahko sklepamo, da savski cerkvi na Jesenicah, Gorenjec, 24. 8. 1940 str. 3. telesa žrtvovana. - Arhiv GMJ: Restavratorski kartoni, Tone je delo nastalo še pred letom 1895. – ŠERBELJ 2003, str. 180 ŠERBELJ 2003, str. 42. Demšar 1963. 34‒35. 78 79 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Nicola Grassi, Marijino vnebovzetje Olje, platno Mere: 161 × 110 cm Čas nastanka: 1735–1740 Inv. št.: GMJ; Ž–0000015 Kat. št.: 83 Provenienca: Gornjesavski muzej Jesenice je delo pridobil iz cerkve Marijinega vnebovzetja in svetega Roka na Savi, Jesenice. Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (1992) Foto: Srečo Habič Trenutek Marijinega vnebovzetja je razdeljen na apostole, zbrane okoli praznega sarkofaga, in na dvigajočo se Marijo. Obe figuralni skupini ustvarjata trikotno kompozicijo s težkim zemeljskim delom, živimi apostoli in lahkotnim Marijinim vzpenjanjem v nebo. Dinamiko in plastičnost figur je Grassi dosegel s hitrimi potezami šrafur in tako izpovedal vlogo luči in senčnih partij v oblikovanju prizora. Marija v paleti svetlih barv in igre luči daje vtis prehajanja iz zemeljskega, ki ga predstavljajo apostoli, v nadnaravni, duhovni svet. Delo v Grassijevem slikarstvu zapolnjuje vrzel ikonografskega motiva, kakršnega so popularizirali protireformacijski programi in je v baroku doživel velik razmah ter bil v beneškem slikarstvu razmeroma pogost. Lit. : ŠERBELJ 1992, str.: 35-36; RIZZI 1993, str. 84-85; LUCCHESE 1999, str. 232; RUGERRI 2002, str. 186; ŠERBELJ 2003, str.: 56; Upravna enota Jesenice… 2011, str. 104-106; LUCCHESE 2014, str. 129; KLEMENČIČ 2016, str. 150; LAVRIČ 2016, str. 122-123; LUCCHESE 2016, str. 80; LUCCHESE 2018, str. 384-385. 80 81 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Nicola Grassi, Rožnovenska Mati Božja s sv. Dominikom in sv. Frančiškom Asiškim Olje, platno Mere: 161 × 110 cm Čas nastanka: 1735–1740 Inv. št.: GMJ; Ž–0000025 Kat. št.: 84 Provenienca: Gornjesavski muzej Jesenice je delo pridobil iz cerkve Marijinega vnebovzetja in svetega Roka na Savi, Jesenice. Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (1992) Foto: Srečo Habič Nicola Grassi je hkrati z Vnebovzetjem naslikal tudi oltarno sliko istih mer Marija z Otrokom in svetima Dominikom in Frančiškom Asiškim. Slika je ikonografsko zanimiva, saj ni ujeta v utečene predstave motiva rožnovenske Marije z obveznima dominikanskima prvakoma sv. Dominikom in sv. Katarino Siensko ter z običajnim ciklusom petnajstih prizorov rožnega venca. Zaradi manjšega števila figur je rožnovenska podoba kompozicijsko izraziteje trikotniška in v primerjavi z ostalimi slikarjevimi deli monumentalnejša. Toda kljub taki sestavi, ki jo je narekoval motiv, je rožnovenska slika z gestikulacijami figur in njihovimi duševnimi stanji dinamična. Ta vtis je Grassi dosegel s pretanjeno obdelavo draperij, še posebej Marijine, ter z mično, rokokojsko igro luči in plastičnega pojemanja v difuzno atmosfero v ozadju, ki se s skupino putov in angelskih glavic zliva v toplo žarenje nebeške luči. V primerjavi s habitoma je draperija Marijine rdeče obleke in modrega ogrinjala bohotno nagubana v širok in nemiren ritem gub. Njene bleščeče barve so kot zrcalo, ki reflektira intenzivno luč. Lit. : ŠERBELJ 1992, str.: 35-36; RIZZI 1993, str. 84-85; LUCCHESE 1999, str. 232; RUGERRI 2002, str. 186; ŠERBELJ 2003, str.: 56; Upravna enota Jesenice… 2011, str. 104-106; LUCCHESE 2014, str. 129; KLEMENČIČ 2016, str. 150; LAVRIČ 2016, str. 122-123; LUCCHESE 2016, str. 80; LUCCHESE 2018, str. 384-385. 82 83 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Nicola Grassi, Sv. Anton Andrej Herrlein, Sv. Anton Puščavnik z neznanim Padovanski z Jezuščkom antičnim mučencem Olje, platno Olje, platno Mere: 204 × 125 cm Mere: 97,5 × 62 cm Čas nastanka: 1793 Čas nastanka: 1735–1740 Kat. št.: 93 Inv. št.: GMJ; Ž–0000026 Inv. št.: GMJ; Ž–0000020 Kat. št.: 85 Provenienca: Gornjesavski muzej Provenienca: Gornjesavski muzej Jesenice je delo pridobil iz cerkve Jesenice je delo pridobil iz cerkve Marijinega vnebovzetja in svetega Marijinega vnebovzetja in svetega Roka Roka na Savi, Jesenice. na Savi, Jesenice. Restavrirana: Anton Demšar (1961); Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (2003) Štefan Hauko (1992) Foto: Katja Žvan Foto: Srečo Habič Tretje Grassijevo delo je slika iz atike velikega oltarja cerkve na Savi. Predstavlja sv. Antona Puščavnika in neznanega antičnega mučenca, ki bi bil lahko sv. Julij. To osebno ime je bilo namreč pomembno povezano Slikar je upodobil svetnika z naročniki Bucelleniji – v 16. in kot mladega frančiškanskega 17. stoletju ga je nosilo več moških redovnika. Motiv sledi številnim potomcev, ki so utrdili ugled te baročnim upodobitvam. Svetnik družine. Grassi je upošteval položaj kleči z desnim kolenom na slike v atiki oltarnega nastavka, zato stopnici, z rokama pa časti dete sta obe figuri zajeti s pogledom od Jezusa, ki stopa z oblaka na rdeče spodaj navzgor, svetnika pa gledata platnice knjige. Na mizi poleg na cerkveni prostor pod sabo. knjige leži lilija, splošno sprejet Ker je bilo sliki torej namenjeno simbol čistosti. Prostor dogajanja mesto visoko v oltarju, je umetniku ni jasno definiran. Nakazan je le dovoljevala, da jo je obravnaval z s stopnico in kamnitim tlakom, bolj sproščenimi, hitrimi potezami ozadje pa je nasičeno s kopami čopiča ter trepetavimi barvnimi oblakov, prežetih s svetlobo. lisami, s katerimi je dosegel slikovit Z izrazito umirjeno kompozicijsko učinek starčevske bradate glave. postavitvijo je slikar poudaril Starčevska glava elegantnih obrisov čustveno intimno povezavo in mladeničeva deška pojava sta svetnika z Jezusom. Prevladuje zgovorni predstavnici Grassijevega predvsem rjava barvna intonacija. rokokojskega slikarstva. Temno zelena draperija, ki prekriva dobršen del rjave mizice, Lit. : ŠERBELJ 1992, str.: 35-36; RIZZI nekoliko omili enobarvnost 1993, str. 84-85; LUCCHESE 1999, str. celote, kar že kaže na poudarjene 232; RUGERRI 2002, str. 186; ŠERBELJ neoklasicistične vplive, ki počasi 2003, str.: 56; Upravna enota Jesenice… izpodrivajo baročno likovno 2011, str. 104-106; LUCCHESE 2014, govorico. str. 129; KLEMENČIČ 2016, str. 150; LAVRIČ 2016, str. 122-123; LUCCHESE Lit. : STESKA 1927, str. 168; ŠERBELJ 2016, str. 80; LUCCHESE 2018, str. 2003, str.: 56. 384-385. 84 85 V Z P O N S AV S K I H F U Ž I N A R J E V Mojster R, neznana beneška Mojster Trbojske Marije, Sedeča srebrokovaška delavnica, Marija z otrokom procesijski križ Lipov les z ostanki polihromacije Srebrna pločevina Mere: 90 × 48,5 × 20,2 cm Mere: 61 × 31,5 × 12 cm Čas nastanka: ok. 1510 Čas nastanka: ok. 1712–1736 Inv. št.: GMJ; Ž–0000027 Inv. št.: GMJ; Ž–0000853 Kat. št.: 104 Kat. št.: 115 Provenienca: Kip naj bi izhajal iz Žig: Beneška republika (Lev sv. Marka), iniciali Z C, med fužinarske cerkve sv. Barbare na Plavžu na katerima je stolp (več odtisov po vseh delih križa), iniciala R današnjih Jesenicah. Cerkev je bila podrta okoli v kvadratu. 1780-90. V tem obdobju je bil prenesen na Provenienca: Gornjesavski muzej Jesenice je delo pridobil bližnjo kmetijo pri Žvagnu. na Plavžu. V času med iz cerkve Marijinega vnebovzetja in svetega Roka na Savi, obema vojnama je zaveden med inventarjem Jesenice. fužinarske cerkve Marijinega vnebovzetja in Restavriran: Christoph Steidl Porenta (2022) svetega Roka na današnji Stari Savi. V šestdesetih Foto: Katja Žvan letih je bil ob restavracijskih postopkih na cerkvi prenesen v muzej. Eden najstarejših in najkakovostnejših cerkvenih Restavrirana: Zavod za spomeniško varstvo liturgičnih predmetov iz cerkve Marijinega Ljubljana (1954, 1972) vnebovzetja in svetega Roka na Stari Savi na Foto: Silvo Kokalj Jesenicah je beneški procesijski križ iz prve polovice 18. stoletja. Gre za umetelno srebrokovaško delo Leseni kip sedeče Marije z detetom Mojstra zaenkrat neznane beneške delavnice. Na križu Trbojske Marije iz okoli leta 1510 je precej so vidni vtisnjeni žigi Beneške republike v podobi poškodovan. Mariji manjkata roki, roglji krilatega leva in žig nadzornika beneške kovnice krone in Dete v naročju. Marija ima zelo Zuanne Cottini z motivom inicial Z C, med katerima specifično obliko z velikimi izbuljenimi je stolp. V podobi velike črke R v kvadratu je viden žig očmi, visokim in širokim čelom, spodaj avtorja. Površina srebrne pločevine križa je okrašena pa njen obraz zaključujejo za spoznanje z rastlinskim ornamentom. Na sprednji strani je širša lica ter poudarjena čeljustna kost motiv križanega Jezusa, na koncu krakov pa so s širokim podbradkom. Zanimiva sta upodobljeni štirje evangelisti s svojimi simboli: Matej ušesasto privzdignjen zavihek draperije s krilatim človekom (angelom), Marko s krilatim in oblikovanje glave z dolgim, detajlno levom, Luka s krilatim bikom in Janez z orlom. Na izrezljanim pramenom las čez ramo, ki ga hrbtni strani je v sredini motiv Marije Brezmadežne, lahko primerjamo s podobnimi švabskimi in na koncu krakov pa so upodobljeni štirje svetniki. V porenskimi vzori. Mojster Trbojske Marije zgornjem kraku prepoznamo sv. Jožefa z vzbrstelo je domnevno imel delavnico v Ljubljani, palico, v desnem kraku pa sv. Nikolaja z zlatimi deloval pa je od konca 70. let 15. stoletja do jabolki in mitro. Svetnika v levem in spodnjem drugega desetletja 16. stoletja. Zasilno ime kraku križa zaenkrat ostajata neidentificirana. Dela je dobil po svojem delu Mariji iz Trboj, ki je italijanskih srebrokovaških mojstrov so bila ves čas danes v Narodni galeriji v Ljubljani. Delavnica priljubljena med naročniki in zbiralci tako v preteklih Trbojskega mojstra je v svoje delo zgnetla kot tudi novejših obdobjih. Pri njih so dela naročali zelo raznorodne vplive. Poleg že omenjenih plemiči in predstavniki najvišjih svetih ter posvetnih švabskih in porenskih vzorov je mogoče slutiti oblasti. Ravno ta posamezna naročila beneških del, določeno poznavanje koroškega kiparstva, ki so svojčas krasila oltarje savske cerkve, opozarjajo predvsem starejše beljaške delavnice, ki jo na bogato in ambiciozno zastavljeno umetnostno je v Beljaku najverjetneje vodil slikar Tomaž politiko takratnih lastnikov savskih fužin. Beljaški. Čeprav je jeseniški Marijin kip precej poškodovano delo, je umetnostno pomemben Lit.: neobjavljeno primerek pozne gotike tega območja. Lit. : Cevc 1958, str. 20; Cevc 1967, str. LXII; Cevc 1970, str. 167; Cevc 1973, str. 163; ŠERBELJ 2003, str. 56. 86 87 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Špela Smolej Milat BLIŠČ IN BEDA RODBINE RUARD NA SAVI 88 89 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Bucelleni-Ruardova graščina, častitljiva gospo-podjetnike, zlasti trgovce. S tem namenom sta kmet in rudar Luka Korošec z ranocelnikom darica Stare Save, nosi imeni dveh rodbin, obe prišla na Dunaj tudi brata Ruard. Trgovec na Willomitzerjem, 26. avgusta 1778 dosegli celo ponos jeseniškega fužinarstva in železarstva, ki velike razdalje je bil samo Ivan; leta 1742 je vrh Triglava,198 kar štejemo za prvi dokumenti- ju je na koncu doletel bridek propad. postal privilegirani grosist ali tako imenovani ran pristop na najvišji slovenski vrh. skladiščnik ‒ s tem, da je z manjšo finančno Zgradila jo je kranjska družinska veja Bucel- pomočjo prijatelja izkazal 30.000 goldinarjev Dve leti po nakupu fužine je Ruard na Savi vpe- lenijev, ki so po fužinah v Planini pod Golico čistega dobička. Že čez štiri leta pa sta tudi ljal novo, zelo obetajočo manufakturo za noga-zgradili še fužini na Savi in na Plavžu. Zase- brez prijateljskih pologov Ruarda podpisala vice na angleški in holandski način. Oba načina dali so pomembne položaje na cesarskem družabniško pogodbo za ustanovitev skupne sta zahtevala nov pribor ali novo orodje, ki ga tu dvoru in si s tem prislužili grofovski naziv.187 trgovske firme za 12 let, nakar bi Valentin vodil še niso poznali in ga je moral Ruard uvoziti.199 A je fužinsko podjetje Bucellenijev v začetku trgovske posle v svojem imenu.192 18. sto letja zašlo v krizo. Nekaj imetja so uspeli Leta 1775 je od Zoisa odkupil še cajnarico – prodati, nekaj so jim ga zarubili. Zapuščinski predelovalno fužino na Plavžu in fužino v Moj- inventar Pavla Nikolaja (slika št. 50), enega Valentin Ruard strani s tremi ognji in tremi kladivi. Ruardove zadnjih Bucellenijev, kaže, kako globoko je (1713–1789) fužine je opisoval tudi Balthasar Hacquet v zabredla nekdaj mogočna družina fužinarjev: svoji Oryctographii Carniolici, kjer opozarja ostalo jim je nekaj gotovine in nakita, po soba- Službeno se je precej mudil v Trstu in na Kranj- na prekomerno trošenje oglja in pustošenje nah graščine nekaj cenenega posodja, ogledalo, skem. V Ljubljani je spoznal trgovca Josipa gozdov. Predlagal je omejitev svobodnega iz- več kosov pohištva, v omarah pa ponošen suk- Desselbrunnerja, s katerim je leta 1762 kupil koriščanja gozdov in že takrat napovedal raz- njič, spalna srajca, nekaj srajc in nogavic. Edi- manufakturo sukna na Selu pod Ljubljano. 193 cvet fužin ob morskih pristaniščih.200 no, ne zanemarljivo vrednost so predstavljala umetniška dela in knjige.188 Ob uradni cenitvi Že takrat je bilo nujno trgovati preko Trsta O zasebnem življenju prvega izmed Ruardov savskih fužin leta 1756 je obrat obsegal plavž z zaradi prekomorske trgovine. Tam je izvedel, na Savi vemo malo, a zagotovo je poleg posla dvema pihaloma, dva kolperna in štiri kladiva, da so naprodaj Bucellenijeva fužina na Savi. mislil tudi na dobro svojih delavcev in okolja. kajti petega zaradi dotrajanosti niso upoštevali. Pozimi leta 1766 je za 60.000 goldinarjev kupil Med drugim je pred zaprtjem rešil cerkev Sve- Na Savi je tedaj delalo 23 fužinskih delavcev, fužino z vsemi delavci, rudarsko posestjo, goz-tega Križa v Planini pod Golico. Financiral je 59 rudarjev, 200 oglarjev in gozdnih delavcev, dovi in graščino ter se preselil na Savo.194 Fuži-Slika 65: Martin van montažo morali opraviti domači delavci.195 obnovo, na zahodni strani so prizidali zvonik, 4 faktorji189 ter večje število tesarjev in voz- no so prejšnji lastniki zapustili v žalostnem sta- Meytens, Valentin na južni pa majhno zakristijo in popravili stre- nikov, vsega skupaj torej stalno 286 mož.190 nju, a je na srečo z njo dobil sposobne vodilne Ruard, 1770, olje, Železovo rudo so kopali v Savskih jamah, na ho.201 Premoženje družine Bucelleni na Savi je bilo može. Upravitelj Anton Deiller in drugi ljudje platno, 115 × Begunjščici in v okolici Tržiča. Iskali so nova prodano na licitaciji leta 1764. Za 55.000 gol- v fužini so Valentinu pomagali, da je izdelal 87 cm. nahajališča na Mežakli, v okolici Bleda in Graščina, ki jo je Valentin Ruard kupil s fužina-dinarjev so ga dobili upniki iz Trsta, takrat že načrt za povečanje in modernizacijo podjetja. (Österreichiesche Kranjske Gore. Od leta 1793 so rudo iskali mi, je bila leta 1766 verjetno še v stanju, kot jo Galerie Belvedere. dobro znano podjetje Brentano, Cimaroli in Leto dni pozneje je že dokupil zemljišča in dru-tudi v Vratih.196 Velik Ruardov konkurent, Žiga vidimo na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1689 Dunaj) Venino, ki je med drugim kupčevalo s sloven- ge nepremičnine okrog fužine: mlin na šest ko- Zois, je bil zelo dobro obveščen o rudokopnih (slika št. 55). Vsak novi lastnik želi po nakupu skim žitom in bilo delničar prve tržaške zavaro- les, žago, parcelo Hrenovco in drugo; vse to je dejavnostih svojih »sosedov«. Njegov rudar- novo nepremičnino obnoviti, ji dati svoj pečat, valne družbe, ustanovljene leta 1766.191 ležalo na fužinski strani Save, torej na njenem ski nadzornik v rudišču Lepene v Javorniškem kar je storil tudi Valentin Ruard pred vselitvi- levem bregu, ki so mu po domače rekli Na kra- Rovtu in v rudišču Belščica pod karavanškim jo.202 Predelava graščine je bila izjemno temelji-Tega leta je fužino kupil Valentin Ruard, čeprav jo. Na desnem bregu reke je dokupil njivico in Stolom, Luka (Lukas) Polc, je med drugim zbi- ta in obsežna: objekt so razširili, etaže povišali, sta z bratom Ivanom imela povsem drugačne še nekaj nepremičnin. ral ter preučeval vzorce rud in mineralov z Ju- prostore delno na novo obokali, na novo izde- načrte. Avstrija prve polovice 18. stoletja je lijcev in Karavank, tudi iz Ruardovih rudnikov lali strešno konstrukcijo in streho.203 namreč, da bi gospodarsko hitreje napredova- Sezidati je dal nov plavž, kar je bilo relativno v Savskih jamah v Planini pod Golico. Torej je la, širokopotezno vabila na svoje ozemlje tuje poceni, saj so glavni gradbeni material pripelja- šlo za pravo (verjetno prvo dokumentirano) Z vsemi vlaganji v fužine in v splošno korist je li iz neposredne okolice. A eno samo težko kla-industrijsko vohunjenje na Kranjskem.197 V v osemdesetih letih 18. stoletja zabredel v hude 187 MUGERLI 2019, str. 51-55. divo je bilo trikrat do štirikrat dražje od peči. tekmi za nova rudišča v Triglavskem pogorju dolgove. Dodaten finančni udarec so bile dote 188 Prav tam str. 64. Kupovali so jih na Koroškem in Štajerskem, 189 Faktor (iz nem. der Factor) poslovodja; Zlasti v industrijskih so po Zoisovem naročilu trije domačini, kmet okrožjih in tovarnah oseba, zadolžena za komunikacijo med pripeljali razstavljene, nato pa so zahtevno in lovec Štefan Rožič, rudar Matevž Kos ter 198 MIKŠA 2013, str. 398. delodajalcem in delavci (z oddajo naročil, dostavo materiala 199 ŠORN 1978, str. 86. itd.). Brockhaus’ Conversations-Lexikon, 13. izdaja, 1887, 200 MOHORIČ 1969, str. 119. 6. zvezek, str. 532. 192 ŠORN 1976, str. 72. 195 ŠORN 1976, str. 73. 201 MUGERLI 2016, str. 470-471. 190 METERC 1985, str. 28. 193 Prav tam, str. 72. 196 MUGERLI 2016, str. 470. 202 AVGUŠTIN 2019, str. 70. 191 ŠORN 1970, str. 13 in 16. 194 MUGERLI 2016, str. 470. 197 SCHMIDT 2015, str. 17-18. 203 Prav tam, str. 80. 90 91 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I in odpravnine otrok Martina, Vincenca in Te-Slika 67: Vezenina rezije. Zato je bil leta 1784 primoran prodati z upodobitvijo Save svoje deleže pri suknarni na Selu. Poročil se je pred letom 1831 trikrat, zadnjič leta 1761 z Ivano grofico Pac- cassi. Ta mu je povila najmlajšega sina Leopol- da leta 1766, pri njegovih triinpetdesetih letih. Tri mesece pred smrtjo leta 1789 mu je zapus- til tri fužine, vse rudnike in ostala posestva.204 Leopold Ruard (1766–1834) Nadaljeval je očetovo tradicijo, takoj pljunil v roke ter se lotil širitve in posodabljanja proi- zvodnje. Ko je spoznal pomen premoga za ra- zvoj industrije, je leta 1795 zaprosil za podeli- tev rudarskih pravic na področju Gamberškega gospostva pri Zagorju ob Savi.205 Novo premo- gokopno dejavnost v Zagorju je uvedel dvorni dopis 27. novembra 1795. V njem se navajajo dobri uspehi taljenja železove rude s premo- gom drugod v dednih deželah; premog se pri- fužine obratovale vse do konca z ogljem in frankofilsko in bil v dobrih odnosih s Fran-poroča tudi zaradi varčevanja z gozdovi. Na tej premoga. Na Savi je pričel eksperimentirati že v Slika 66: Neznani avtor, vodnimi pogoni, pač v dejstvu, da je sicer go- cozi. Tako so ga leta 1809 postavili za župana osnovi je rudarski urad v Ljubljani spodbujal začetku leta 1796. Poskus je uspel, a je Leopold Leopold Ruard, 1820, spodarsko zelo napredni gorenjski kot dobil Jesenic. V graščini so za 1384 Jeseničanov vo-Leopolda Ruarda, takrat že enega najmočnej- vseeno dvomil, da ima taljenje z razžveplanim olje, platno, 1820, 81 × železniško zvezo s svetom leta 1870, torej sko- dili evidenco vojaških obveznikov in matične ših fužinarjev na Slovenskem, naj vpelje pre- premogom vidne prednosti pred taljenjem z 66 cm (Österreichische raj takrat, ko je zaživela KID. To se je dogajalo knjige. V zahvalo Francozom je v noči s 5. na mog v svoj proizvodni postopek. Fužinar je že ogljem. Kot nerentabilen se je izkazal pred- Galerie Belvedere, v času, ko so imele železarne Štore, Prevalje in 6. september 1813 povedel dva bataljona gar- 19. decembra odgovoril, da je odkril premog vsem zaradi stroška prevoza: Desselbrunner-Dunaj) nekateri obrati drugih panog že po nekaj par- dnih lovcev čez Kočno in Medji dol naravnost pod Čemšeniškim hribom pri Zagorju ob Savi. ja v Ljubljani je ista količina stala kar trikrat nih strojev, tudi lastne industrijske tire, lastne Avstrijcem za hrbet. Prisiljeni so bili v umik pri Prosil je tudi za podelitev tega kopa v rudarsko manj kot Ruarda, magistratno opekarno pa premogovnike, v Prevaljah pa še svoj lastni mo- Bistrici v Rožu. Kmalu so Avstrijci znova prev- last. Podelitveno pismo za ta kop je prejel 23. celo desetkrat manj.207 Kratek čas blagostanja derni plavž, v katerem so železovo rudo talili s zeli oblast in tega mu niso oprostili. Za pokoro decembra 1795, za nek drug kop pa 16. janu- je nastopil, ko so leta 1800 centralne dunajske pomočjo koksa.209 je moral na hrbtu nesti skozi cele Jesenice ogro- arja 1796. Okoliški kmetje so mu v vsem letu politične moči zapovedale obvezno ogrevanje men, kot cent težak križ, poleg tega pa so še leta 1796 nakopali 152,9 tone premoga. Fužinar javnih in državnih zgradb s premogom. A žal Leta 1807 se je Leopold Ruard poročil z Ma-zahtevali denarno odškodnino. Tudi Ruardove ga je sam potrošil 12,7 tone v obratu na Savi, vse večjih naročil ni mogel dolgo zadovoljeva-gdaleno Siegert, hčerjo dunajskega podjetnika vloge za plemiški naziv so bile zaman.211 ključavničarjem, kovačem in drugim kupcem v ti, saj so njegove premogokopne sile nezadržno Boštjana Siegerta, in tako leta 1811 v last dobil Ljubljani ga je prodal 4,6 tone, Janezu Dessel- pešale.208 obrat v Beli Peči. Ta je obsegal eno laško kla- Leopold Ruard je razumel pomen izobrazbe brunnerju,206 lastniku suknarne v istem mestu, divo z dvema ognjiščema, štiri kladiva za jeklo, in omogočil učitelju Jerneju Bobularetu, ki je pa 18,6 tone. Iz tega sledi, da mu je ostalo ko- Eksperimentiranje s premogom v savskem petnajst kovnic žebljev, žičarno, planino Zapo- stanoval v kasarni na Savi, da je leta 1794 po- nec leta na zalogi še 117 ton ali skoraj 77 % plavžu in fužinskih ognjiščih leta 1796 je jasen tok in gozdove pri starem gradu Bela Peč, na učeval otroke v učilnici v prvem nadstropju. dokaz o tem, kakšno smer razvoja je Leopold Macesnovcu in v Planici.210 Isti učitelj je imel nato učilnico v Ruardovem 204 ANDREJKA 1940, str. 1. Ruard predvidel za svoje fužine. S svojim ino- 205 VALENČIČ 2003-2020, https://www.biographien. mlinu na Plavžu.212 Železo se je takrat sijajno vatorstvom je bil daleč pred časom, a je na Savo ac.at/oebl/oebl_R/Ruard_Leopold_1766_1834. Kot vpliven industrialec se ni mogel izogni- prodajalo in splošne razmere na trgu so bile xml;internal&action=hilite.action&Parameter=ruard*. premog za potrebe plavžev pripeljal šele vlak v ti političnim vodam, skozi katere je spretno ugodne. Tako je Leopold Ruard leta 1817 206 Josip Desselbrunner je suknarno kupil z Valentinom času Kranjske industrijske družbe. Prav gotovo Ruardom leta 1762 in njegov delež izplačal leta 1777. Leta krmaril. V času Ilirskih provinc se je usmeril 1781 je v družabništvo vzel sinova, Josipa ml. in Janeza. je vzrok za to, da so tako Ruardove kot Zoisove 211 ANDREJKA; MOHORIČ 2013, http://www.slovenska- Po smrti očeta in zaradi rahlega zdravja Josipa ml. je Janez biografija.si/rodbina/sbi523337/#slovenski-biografski-leta 1792 prevzel celotno suknarno. (SLOKAR 1962, str. 207 ŠORN 1964, str. 28. 209 ŠORN 1976, str. 73-74. leksikon. 70–74). 208 Prav tam, str. 29-30. 210 MUGERLI 2016, str. 471. 212 KOKOŠINEK 2016, str. 5. 92 93 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I zgradil predilnico in v njej zaposlil še 60 Jeseni-Razkošje dóma na Savi čanov. Z verižnim mostom je Savo povezal z Je- senicami, a ga je leta 1851 odnesla narasla reka. družinskega stanovanja in prostori za posle, v Leta 1828 je obnovil cerkev na Savi. Takrat je Vsakemu mimoidočemu je graščina na Savi dobi razsvetljenstva pa se postopno začnejo bila nekoliko spremenjena fasada in prizidana kazala jasno sliko o statusu njenih prebivalcev. ločevati prostori po namembnosti. Funkcijska današnja zakristija. Še vedno je bila z mostovž- Številčna Ruardova družina je doma uživala ločitev prostorov za pripravo hrane, prostorov em povezana s savsko graščino. Po prenovi je bogastvo v prostorni, pred kratkim obnovljeni za spanje in sploh stanovanjskega območja se imela pet oltarjev. graščini. Ko so se Ruardi pojavljali v javnosti, 213 Čez tri leta je obnovil še je popolnoma uveljavila šele v 19. stoletju, če je graščino. Takrat je bilo prizidano zahodno kri- so enako sporočali z oblačilnim videzom in arhitektura stavbe to dopuščala.221 lo, dvojna vhodna vrata so predelali v enojna, manirami; ko so obiskovalci vstopali v njiho- nad zadnji vhod pa so vklesali letnico 1831, ki vo domovanje, je o tem govorila oprema in V graščini na Savi sta bila poslovni in bivalni je vidna še danes. stavbno pohištvo. Pritličje je bilo namenjeno 214 poslovnemu delu: desno od vhoda so bile pi- del strogo ločena. Slednji je bil v prvem nad- stropju: s salonom in dvanajstimi sobanami. Leta 1834 je Leopold umrl brez oporoke. Hči sarne, blagajna, registratura in klet. Levo je bila Opremljeno je bilo, kot se za graščino boga- Kristina Terezija, rojena leta 1810, in sin Vik- trgovina z mešanim blagom, ki so jo verjetno tega fužinarja spodobi, z masivnim stilnim tor Benjamin, rojen leta 1814, sta se sporazum-odprli po letu 1847, ko so urejali prostore v pohištvom iz najboljših vrst lesa, stene so kra-no dogovorila, da obrat v Beli Peči pripade njej, spodnjem delu in gradili predelne stene.220 sila umetniška dela in portreti rodbine, visoka Viktor pa je pri rosnih dvajsetih nadaljeval dru- okna pa so zastirale težke volnene zavese na žinsko fužinarsko tradicijo na Jesenicah. Predindustrijska stanovanjska skupnost ni 215 poznala ne prostorske ločitve prebivanja kot pozlačenih karnisah.222 tudi ne prostorskega ločevanja gospode in Viktor Ruard poslov. Stanovanjski prostori so bili – tudi v Stanovanjski del graščine s hodniki je bil sko- (1814–1886) mestnih gospodinjstvih – predvsem vsena- rajda v celoti poslikan. Nekatere izmed sten so menski prostori, v katerih so družina in posli poslikane v več plasteh, najstarejše poslikave skupaj živeli, delali, jedli in spali … Sprva so se segajo še v čas prvih lastnikov, Bucellenijev.223 Čez dve leti se je Viktor poročil z Ano Atzl, v 17. stoletju začeli počasi diferencirati prostori Spreminjale so se glede na trenutne modne hčerko graščinskega oskrbnika Jožefa Atzla iz Tržiča. Tastu je leta 1840 prodal graščino Gamberk pri Ržišah in premogovnike v Slika 69: Zagorju ter se posvetil izključno gorenjskim Razglednica fužinam. Do takrat so njegovi predniki letno Save, poslana pridelali največ 17.000 centov surovega železa. leta 1900, Viktor je do leta 1841 to količino podvojil, do detajl leta 1858 pa potrojil ter dodatno pridelal še skoraj 10.000 centov (1 cent = 56 kg) jekla. V Ruardovih fužinah, rudnikih in gozdovih V času največjega razcveta, leta 1858, je za Slika 68: je takrat stalno delalo 500 delavcev. Večino 150.000 goldinarjev218 Viktor Ruard kupil Viktor Ruard, surovega železa je prodal v Trst in Italijo, bre-gospostvo Bled, stari fevd briksenških ško- 80. leta ščansko jeklo216 so izvažali v Italijo, Španijo in fov: blejski grad z jezerom, obsežna zemljišča 19. stoletja. Francijo, t.i. acalonsko jeklo217 pa v Turčijo. ter ogromne gozdne komplekse na Mežakli, (Original hrani Pokljuki, Jelovici in v Bohinju. Z nakupom je Janez Sterle) pridobil še ribiške pravice na Blejskem jezeru, v Radovni, na Savi Bohinjki … Blejski grad je 213 MUGERLI 2016, str. 472. postal središče slovitih Ruardovih zabav, kate- 214 KOS 1995, str. 70-71. rih se je udeleževala plemiška gospoda s celot- 215 ANDREJKA 1940, str. 2. 216 Breščansko jeklo = obdelano - tezano, tračno in palično ne Kranjske.219 jeklo, to se pravi, železo, ki je bilo vlečeno v obliko traku ali palice. (ŠORN 1978, str. 246). 217 Acalonsko jeklo pod oznako Zois kvalitete »accialon 218 To je bila vsota, ki je bila enaka četrtini ustanovnega biancho« in »accialon marchia« so proizvajali v fužini v kapitala 10 let pozneje ustanovljene Kranjske industrijske 221 STUDEN 1999, str. 296-297. Radovni. Iz tega jekla so izdelovali caglje, klade namenjene družbe. (KRESAL 1997, str. 216). 222 KOS 1995, str. 69-79. za nadaljnjo obdelavo (RJAZANCEV 1997, str. 47). 219 ANDREJKA 1940, str. 2-3. 220 MUGERLI 2016, str. 472. 223 AVGUŠTIN 2019, str. 74-75. 94 95 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Slika 70: Lončena peč in gospodarskih razmerah, ženske pa so kram- renesansa, imenovana tudi staronemški stil oz. v Ruardovi graščini ljale ob vezenju. Ob manj uradnih priložnostih altdeutsch.230 Nastal je v drugi polovici 19. stoje kdo razvlekel meh velike harmonike, da se je letja v Nemčiji kot iskanje izvornosti naroda, družba sproščeno zavrtela. 227 kmalu pa se je razširil tudi v dežele avstroogr- ske. Zanj so poleg renesančnih značilni gotski, Inventar podrobneje opisuje še opremo štirih zaradi vračanja h koreninam pa tudi kmečki sob za tujce. Tako imenovana škofova soba elementi. mogoče nosi to ime še iz časa Bucellenijev, ko se je na Savi mudil ljubljanski škof Tomaž Večina opreme Ruardove graščine sledi tej Hren, ki je leta 1606 v čast Marijinega vnebov-modi in tudi izvirno pohištvo po sobanah je zetja in svetega Roka posvetil tamkajšnjo cer- bilo bolj ali manj slogovno usklajeno. Nekaj kev.228 Drugi dve sobi nimata posebnih imen, a kosov je bilo celo izdelanih v bližnji mizarski glede na opremo sta gostom nudili vse ugodje delavnici v Mojstrani, kjer so posebej izraženi in udobje. V četrti, tako imenovani rdeči sobi, podeželski elementi. Kabinet Viktorja Ruarda je bilo poskrbljeno predvsem za zabavo go-je bil verjetno slogovno še najmanj skladen. stov: poleg obvezne, seveda razkošne opreme Urejen je bil v duhu delovne sobe, predvsem za bivanje, je bil tam še klavir (kat. št. 159), na funkcionalno torej. Še redki estetski elementi, katerem so največkrat mladenke dokazovale likovna dela, ki so krasila stene kabineta, so ga svoje veščine, mladeniči pa so se pomerili ob spominjali na njegovo poslanstvo (kat. št. 100-karambol biljardu. 103). Viktor je verjetno večino časa preživel ob delu Slika 71: Miza za karambol biljard (brez lukenj Zgodba Bucelleni- v svojem kabinetu. Poleg pisarniške opreme z bogato knjižno omaro (kat št. 133) je tu le- oziroma žepov) s pripadajočim kompletom Ruardove graščine in gel v počivalnik k dnevnemu počitku, soba pa krogel in palic. Proizvajalec: Heinrich Seifert und Söhne Vienna-Budapest-Triest, leto izdelave njenih lastnikov mu je služila tudi kot spalnica z vso potrebno opremo: posteljo, nočno omaro, šifonjero ozi- 1890. Konec 19. stoletja je bila ta vrsta biljarda roma predalnikom za perilo in umivalnikom priljubljena salonska igra bogatejšega sloja. Na stalni razstavi v Slovenskem železarskem z nepogrešljivim pljuvalnikom (kat št. 170). muzeju z bivanjsko opremo treh prostorov Izobrazba je bila v visokih krogih izredno ce-graščine skušamo prikazati delček življenja njena, nenazadnje je bilo prav znanje tisto, ki smernice in okus lastnikov. Bogatejši meščani so sprejemali in stregli goste. Takratno meščan-zadnjih Ruardov, ko so bile fužine še na vrhun- je omikani gospodi dajalo pravi ugled.231 Če je so poslikave naročali pri mojstrih poslikav, ki stvo je seveda kar največ pozornosti namenilo cu slave. Žal se je po odprodaji premoženja in lastnik fužin želel v korak s časom, je bilo nei-so delovali v svojih slikarskih in tako imeno- opremi salona – osrednjemu družabnemu pro- kasnejši preureditvi graščine v delavska sta- zogibno, da je bil opremljen z vso razpoložljivo vanih podobarskih delavnicah, katerih prvi storu. To je bil prostor, ki naj bi navzven kazal novanja večina inventarja porazgubila.229 Prav literaturo. Police Ruardove knjižne omare (kat. naročniki sta bili cerkev in fevdalstvo, v 19. doseženo blaginjo družine. Tu so gojili kulturo tako oprema kabineta, salona in spalnice ne št. 178) so se šibile pod mesečnikom Stahl stoletju pa jih je zamenjalo meščanstvo, pa tudi obiskov.225 Iz popisa inventarja iz leta 1871226 sledi popisu iz zapuščinskega inventarja. Kljub und Eisen Zeitschrift. Ta je bil vse od leta 1881 bogatejši kmetje.224 Razen statusne simbolike izvemo, da je bilo v jedilnici kar devet miz, šest temu je predstavljena bivalna kultura v duhu nepogrešljiva periodična publikacija o proi-je bila oprema soban v prvi vrsti namenjena omar in dvanajst stolov. Poleg stenskih slik so tistega časa in primerna stanu jeseniškega in-zvodnji in predelavi železa in jekla. Za pravna udobju družine. Mednje sodijo tudi lončene, gostje lahko občudovali dragoceno posodje, dustrialca. vprašanja je imel Viktor na voljo priročnik Das umetelno okrašene peči, kakršna se je ohrani- porcelanaste servise in kristal za barvnimi stekli Österreichische Recht. Večinoma se je sporazu-la v Anini spalnici. Poleg ogrevanja in estetske vitrin. Ta prostor je bil tudi najbolje razsvetljen: Najvidnejša značilnost 19. stoletja je bila oži-meval v nemškem jeziku, slovensko je verjetno podobe daje občutek topline in domačnosti z osmimi pozlačenimi stenskimi svečniki za pet vljanje starejših slogov, kar je privedlo do poznal le za silo. Pri razumevanju jezika bi si lahko doma. sveč ter velikim pozlačenim lestencem z dva- java tako imenovanih historizmov: neogotike, pomagal recimo s Pleteršnikovim nemško-slo-najstimi svečami. Večja družba je rada pokra- neorenesanse in neobaroka. Pri provincial- venskim in slovensko-nemškim slovarjem. V V stanovanjskem delu sta bila reprezentančna mljala v bogato in udobno opremljenem salonu. nem pohištvu pri nas prednjači staronemška knjižnih zbirkah tedanjega časa pa niso sme-prostora, salon in velika jedilnica (Saal), kjer Moški so verjetno debatirali o tekočih političnih le manjkati niti bolj poljudne enciklopedije. 227 Prav tam, str. 74. 225 STUDEN 1999, str. 298. 228 KOS 1995, str. 70. 230 ROŠKAR; ŠTEFANIČ 2014, str. 163. 224 CEVC 1952, str. 205. 226 KOS 1995, str. 69-79. 229 Prav tam, str. 70-71. 231 MUGERLI 2018, str. 9-10. 96 97 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Temeljni deli sta bili Brockhausova in Meyer-Slika 72: Družabnost 19. stoletja in prosti čas sova, po katerih so se zgledovale vse kasnejše Ana Ruard po svetovne enciklopedije. Tako imenovani kon- letu 1866, vplivnega industrialca verzacijski leksikoni so vsebovali vse splošno 70. leta znanje svojega časa, ki ga je omikanec potrebo- 19. stoletja. Z industrializacijo družbe v 19. stoletju so ljud- do ostrejše ločitve med javnim in zasebnim, val v družabnih pogovorih. (Original hrani 232 Janez Sterle) je pridobili dragocen prosti čas, ki so se ga tru- so se oblikovale nove, moderne oblike dru- dili čim bolj kakovostno preživeti. Nove oblike žabnosti, ki so bile izključno vezane na prosti V različnih zapisih spominov mnogi Jeseničani družabnosti so gospodi nudile priložnost za čas. Nosilci »organiziranega prostega časa« so Viktorja Ruarda omenjajo kot sicer resnega, a dokazovanje prefinjenosti in omikanosti. postala nastajajoča društva, ki so imela nalogo dobrodušnega in priljudnega. S svojimi ura- zadovoljiti potrebo po družabnosti v prostem dniki je na dvorišču graščine rad kegljal.233 Mali Družabno življenje zajema vse plasti prebival- času.241 Pred tem so bile edine možne oblike biljard, ki ga zapuščinski inventar omenja v eni cev v mestih in na podeželju ter je pomemben organizacije čitalnice, kjer so se ob recitacijah, od sob za goste, t. i. rdeči sobi, smo prestavili v del socialne strukture in kulture. Med obli- branju in gledaliških točkah izobraževali v slo- njegov delovni kabinet, da pokažemo tudi nje- ke družabnega življenja sodi obiskovanje na venskem jeziku in narodni zavesti.242 Kasneje gov manj poslovni obraz. domu, jour-fixi,239 plesi, obiskovanje gledali- so v čitalnicah prirejali skromne zabave, po ko- šča, kabarejev, varietejev, koncertov in kina, silu pa igrali karte ali domine.243 Svojo spalnico je v tem nadstropju imela tudi promenada, druženje ob sobotah in nedeljah, gospa Ana, soproga Viktorja Ruarda. Prav izleti in počitnice, veselice, igre in tekmovanja Ker temeljitejšega dela na temo družabnega »območje spanja« je pri prostorski diferenci- (npr. kartanje ali balinanje), pikniki, šport, lov življenja v Sloveniji ni, za osnovo lahko vzame- aciji stanovanj doživelo največje spremembe. in ribolov, literarni krožki, godovanja in rojstni mo delo Damjana Ovsca Oris družabnega živ- V relativno kratkem času se je spalnica iz osre- dnevi, pustovanje, glavni cerkveni prazniki in ljenja v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja dnjega družabnega prostora v rokokoju spre-procesije itn. Družabno življenje poučno ozna- do druge svetovne vojne ob predpostavki, da se menila v najbolj varovano intimno območje čuje določene posebnosti dobe, v kateri oblike je moda oblikovala v večjih centrih in se širila 19. stoletja.234 Popolnoma običajno je bilo za družabnega življenja nastajajo in se razvijajo. na periferijo. Družabno življenje na Jesenicah tedanji čas in stan družine, da sta zakonca spala sicer na posel ni spoznala, a je pri vsem imela To velja zlasti za preteklost, ko so družabno živ- pa opisuje tudi Tjaša Rotar, ki ugotavlja, da v ločenih spalnicah. Anina spalnica je bila eden glavno besedo.236 Se ji je zdelo potrebno doka- ljenje spremljale številne šege in navade oziro- prav ta sfera Jesenice dela mesto že na prelomu najbogatejše opremljenih prostorov v graščini, zovati, saj je prihajala iz nižjega stanu, ni zaupa- ma natančna pravila ravnanja in je bilo družab- iz 19. v 20. stoletje.244 Ljubljana kot središče čeprav je večino časa raje uživala na blejski po- la v soprogove sposobnosti ali pa je le preveč- no življenje tudi sestavina družbenega ugleda. tedanje Kranjske in kasnejše Slovenije je bila sesti. Kljub temu je Ana v okusno opremljeni krat delavnik predčasno zaključil na kegljišču Najbolj je bilo razčlenjeno ravno meščansko seveda tudi center družabnega življenja. Avtor spalnici imela dve postelji (kat št. 146) z noč- na dvorišču graščine? Kakorkoli, v svoji spalni- družabno življenje. Pomembna vsebina dru- ljubljansko meščanstvo deli na Nemce in do- no omarico (kat. št. 139), več omar in predal- ci si je sredi napornega dne lahko odpočila na žabnega dogodka je bila povezana s pogosti- mače, pri čemer poudarja, da so na prelomu iz nikov (kat. št. 155) za drago perilo. Za damo udobnem gugalniku (kat. št. 150). tvijo. Pravila vedênja, komuniciranja, zabave in 19. v 20. stoletje najvišje položaje zasedali iz- njenega družbenega sloja ni smela manjkati kulinarike, povezana s trdnostjo meščanskega ključno Nemci, Slovenci pa so se po modi in toaletna mizica (kat. št. 144) z ličili in ne tako V resnici pa lahko le ugibamo, koliko časa je gospostva, so bila natančno določena.240 obnašanju zgledovali po njih. Nemški sloj je ugledna, a nič manj nujna nočna posoda (kat. Ana preživela v domači graščini. Viktorja je živel po svoje in se je zgledoval po centrih mo- št. 185). pogosto spremljala na poslovnih poteh na Cerkev in državne oblasti so v vseh oblikah narhije – Dunaju in tudi Gradcu. Kdor je imel Dunaj in v Gradec, kjer se je spretno smukala družabnosti videle nekoristno in nemoralno dovolj pod palcem, se je šel tja obleč pomladi Dama, v meščanskih družinah imenovana tudi med tamkajšnjo elito in skrbela, da je bila na zapravljanje časa (cerkev je na primer stalno in jeseni. Z modo in načinom življenja tam so milostljiva, je razporejala delo poslov, bila go-tekočem z najnovejšimi evropskimi modnimi opozarjala, da je »plesišče deviške čistosti mo- bili dodobra seznanjeni.245 stiteljica in nosilka reprezentativnih nalog v smernicami in ne nazadnje dobro poročila eno rišče«) in so že v 16. stoletju poskušale pose-družini, kar je dosegala s sposobnostjo, izo- od svojih hčera z avstrijskim generalom Schmi- gati v red dela in zabave. Ko sta se v teku (zgo- Veliko manir je gospod Ruard zagotovo pobral brazbo, izbranim oblačilnim videzom in dru- gorjem.237 Še raje pa je dolge tedne preživela na dnje) industrializacije »sfera dela« in »sfera neposredno na Dunaju ali v Gradcu. Tam je bil žabno uglajenostjo. S tem je krepila možev blejskem posestvu. Blejski grad, ki je bil v lasti zabave« vedno ostreje diferencirali in je prišlo reden gost zaradi poslov. V obeh mestih je imel ugled.235 Poleg vseh teh nalog je Ana želela v Ruardov, je na koncu zamenjala za neko preza-razkošna stanovanja, kjer je prirejal velike dru- rokah držati tudi poslovne niti. Pravijo, da se dolženo stanovanje na Dunaju.238 239 Jour fixe (fr., določeni, stalni dan) = do 2. svetovne vojne stalni sprejemni dan za goste. Največkrat so se na jour žabne sprejeme, katerih so se udeleževali celo fixih družile ženske, ki so se enkrat na teden, vsakič pri 232 PREECE; COLLISON 2016, https://www.britannica. drugi gostiteljici, dobivale ob kavi, kakavu, čaju ali likerju 241 CVIRN 1995, str. 28-29. com/topic/encyclopaedia. in slaščicah. Ob klepetu, ročnih delih, listanju revij in 242 POGAČNIK 2014, str. 8. 233 RIZZOLI 1939, str. 5. 236 RIZZOLI 1939, str. 5. izmenjavi kuharskih receptov so preživljale popoldanske 243 ŽMUC 1998, str. 37. 234 STUDEN 1999, str. 296-297. 237 Prav tam, str. 5. ure (OVSEC 2004, str. 194). 244 ROTAR 2009, str. 15. 235 BOGATAJ; OVSEC 2004, str. 74. 238 BERNHARD 1937, str. 4. 240 OVSEC 2004, str. 101. 245 OVSEC 1979, str. 15. 98 99 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I generali in druge odlične osebnosti.246 Ne naSlika 73: Gospodična Slika 74: zadnje si je tudi njegova soproga verjetno tam Leitner, guvernanta Reambulančni privoščila garderobo po zadnji modi. pri Ruardovih, ki z kataster za Kranjsko oblačili prav nič ne (1867–1882), izsek. Razširjena oblika družabnosti tedanjega časa zaostaja za takratno Na katastru je levo je bilo obiskovanje na domu. Ob tem so veljala avstroogrsko modo, od graščine viden nekatera ohlapnejša, za večje dogodke pa na- 80. leta19. stoletja. park, kjer je bil nekaj (Original hrani Janez časa urejen Ruardov tančna pravila, ki so določala oblačilni kodeks, Sterle) zasebni živalski vrt. vrednost daril in kdo komu darilo izroči, čas (ARS) trajanja obiska, vrste vizitk za različne prilož- nosti … Bolj uradne večerje je navadno sprem- ljal najeti pianist, medtem ko so popoldanske čajanke v ponos materam popestrili glasbeni nastopi domačih otrok.247 Zagotovo so take »domače« prireditve prire- jali tudi Ruardovi. Iz zapuščinskega inventarja izvemo, da je bil v graščini pravi grajski salon 19. stoletja, kakršen se spodobi za bogato pod- jetniško družino. Da ni bil namenjen le ožji Viktor se je pogosto v družbi prijateljev, opre- družini, dokazuje oprema: kar šest zof (kat. št. mljen z lovsko puško, podal v gozd. Manj zna- 149), petnajst stolov in sedem foteljev. Ker je no je, da ga je občasno spremljal dr. France bil prostor namenjen klepetu, debatam in bra- imenovane salonske skladbe so bile oblikovane Prešeren. Pesnik je namreč skrbel za Ruardove nju, je bil opremljen z manjšimi mizicami, ki so po meri prevladujočega glasbenega okusa, nak- pravne posle, očitno pa sta se zbližala tudi na služile odlaganju čtiva ali pijače.248 V rdeči sobi lonjenega tehnično popolni virtuozni izvedbi. zasebni ravni. O njunih prisrčnih odnosih go- si lahko predstavljamo, da so se moški smukali Poleg Pariza je bilo glavno žarišče salonske vori Prešernov rodoslovec Tomo Zupan, ki je okrog biljarda, medtem ko so »nežne« ženske glasbe na Dunaju, od koder se je širila po dru- ohranil zanimivo pričevanje pesnikove sestre ročice igrale na klavir, ki ga je izdelal A. Hackel gih deželah monarhije.250 Alenke: »Ali vam kaj manjka?« je neka Kranji- na Dunaju.249 ca vprašala Katro, pesnikovo gospodinjo, saj je Za salonsko glasbo je bilo značilno, da je lahka vedela, kako bolni dohtar težko dela in zavoljo Klavir v Ruardovem salonu ima dunajsko me- za izvajanje in »posluhu dopadajoča«. Izva- tega malo zasluži. »Ne — so Ruardovi s Save haniko: udarci od tipk do strun se prenašajo jali so jo diletanti – neakademski glasbeniki, dali za tožbo,« je Katra odvrnila. Na njene očit-neposredno, za razliko od angleške mehanike, v zasebnih salonih torej kar mlade plemkinje ke, da sploh še ni izdelal tožbe in še ni zaslužil kjer tipka sproži poseben sistem vzvodov, ki oziroma bogatašinje. A kljub današnjemu ne-denarja, ji je Prešeren odvrnil: »Od tega pa le povzroči zven strune. Izdelal ga je C. Stein. gativnemu prizvoku je bilo takrat diletantsko tiho bodi. Ruard že ve, zakaj mi je dal vnaprej in Izvira iz Zoisove graščine na Javorniku, med izvajanje glasbe sila modno in so diletanti na-da jaz potrebujem. Jaz res še njegovega denarja drugimi je bil lastnik tudi Karl Noot, direktor stopali tudi na javnih koncertih.251 Ob tem pa nisem zaslužil, pa ga še bom. Zato ne smeš ne Kranjske industrijske družbe (kat. št. 159). je treba razlikovati take koncerte od manj zah- ljudem ne meni o tem govoriti.« Alenka Pre- tevnega repertoarja, ki je bil namenjen razve- šeren je imela za jeseniškega fužinarja le dobre Druženje v salonih je vključevalo branje lepo- drilu manj veščih ljubiteljskih pianistov v za- besede: »Ruard je bil sila prijazen mož. Je v bo- slovja in dnevnega časopisja z razpravljanjem sebnem krogu.252 lezni doktorja obiskal. To pa vem, da Ruardovi o aktualnih novicah. Vsak spodoben salon je Slika 75: Tudi sprehodi strasten kegljač. Večkrat je prišel k uradnikom v denarja za tožbo niso nič nazaj zahtevali.«254 kot dokaz omikanosti imel klavir, na katerega Čeprav se Jeseničani Viktorja Ruarda spomi-ob sončnih vikendih pisarne in jih vprašal, kaj delajo. »Ah, to lahko je ob večjih dogodkih zaigral najeti pianist, ob njajo kot resnega moža, je rad izkazoval svojo so bili takrat družaben počaka do jutri, gremo kegljat …« Kegljišče je čajankah pa so nanj zaigrale mlade bogatašinje družabno plat tako, da je družbo zabaval s svoji- dogodek: Otto Ruard bilo na vrtu graščine, kjer se je dobilo tudi kaj v ponos svojim materam. Takrat modne, tako mi malimi žepnimi coprnijami. Poleg tega je bil v družbi sprehajalcev, za pod zob. Uradniki niso nikoli »potegnili ta začetek 20. stoletja. 246 RIZZOLI 1939, str. 5. kratke«. Oh, kako lepi družabni odnošaji!253 247 OVSEC 1979, str. 21-25. 250 CIGOJ KRSTULOVIĆ 2013, str. 6. (Original hrani Janez 248 KOS 1995, str. 74-75. 251 PREDA-SCHIMEK 2008, str. 4. Sterle) 249 Prav tam, str. 77. 252 CIGOJ KRSTULOVIĆ 2013, str. 6. 253 RIZZOLI 1939, str. 5. 254 ZOREC 1980, str. 9. 100 101 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Igra – vzgojiteljica Slika 77: Iz kosti odločno za stalno odpravimo. Igri so namreč ne morejo jezditi ali iti na lov, a se kljub temu za staro in mlado izdelana igralna kocka. lastne tudi funkcije pomirjevanja, izglajevanja želijo zabavati in tolažiti z neko aktivnostjo in (Muzej in galerije mesta in vzgajanja v družabno bitje.259 ni treba, da so nedejavni.«262 Ljubljane, foto: Matevž Le kako so se Ruardovi kratkočasili v deževnih Paternoster) Med najstarejše rekvizite za igro sodijo kocke, Oblasti, sploh cerkev, igram niso bile tako nak-ali kratkih zimskih dnevih? Poleg mize za ka- ki so sprva služile kot pripomoček za napo- lonjene kot kastiljski kralj. Vseeno Ivan Vesel v rambol biljard podobne opreme zapuščinski vedovanje prihodnosti, z metanjem kock so prvem slovenskem bontonu Olikani Slovenec inventar ne omenja. A verjetno ne bomo zgre-povpraševali bogove o težavnih odločitvah. igro, seveda z določenimi manirami, zagovar- šili, če bomo rekli, da so se Ruardi na svojih Naslednji korak so bile figure, ki so označevale ja, celo spodbuja. Pravi, da ni prav od starejših, poslovnih potovanjih po Evropi navadili mode trenutni položaj. Te premikajoče se figure so da pozabljajo svojo mladost in obsojajo mla-oblačenja, manir in družabnosti tedanje Av- asociirale na prave dirke in razvile so se prve dostniško igrivost ter od mladine pričakujejo stro-Ogrske. namizne igre, ki so jih poznale že najzgodnejše in zahtevajo resnost in modrost. V poglavju civilizacije.260 Kako se je vesti s krasnim spolom med drugim Z igro največkrat povezujemo otroško razve-izpostavi, kakšno je primerno obnašanje za drilo, a le redko razmišljamo o njej kot o eni Kastiljski kralj Alfonz X. z vzdevkom Modri je igralno mizo z gospico: »Pri igri bodimo priza- najstarejših človekovih dejavnosti in njeni reli- med drugim vse športne igre, na naši razstavi Slika 76: Beseda igra v 13. stoletju naročil spisati slavno Knjigo iger nesljivi; igralna miza bodi kratkočasna, z mič- giozni vlogi v življenju prvih civilizacij. pa se lahko preizkusite v biljardu, dami, mlinu je včasih označevala (Libro de los juegos), prvo knjigo, ki sistema-nimi ugovori prepletena, ne grajajmo igralke in šahu. Take igre ustvarjajo umetno bojno po- ples. (Zasebna zbirka tično opiše šah ter druge namizne igre. Kralj zarad slabega igranja, ne kregajmo se, če zgu-Neverjetna, a zelo resnična trditev nizozemske- lje, ki nasprotnikom(a) omogoča idealne po- Emilija Makovec) je igram očitno naklonjen, saj v uvodu zapi- bimo. Kako grdo je, ako gleda igralec na vsak ga teoretika iger Johana Huizinguja pravi, da je goje. O zmagi odločajo določene vrline, v kate- še: »Ker je Bog hotel, da je človek srečen na sold, ki ga more vjeti, in ga pohlepno spravi na igra starejša od kulture. Kultura po definiciji rih se je mogoče izuriti. Pri teh igrah je enakost vse mogoče načine, kajti samo tako se lahko zavarovan kraj, da mu zopet ne uide; lepše je, namreč vedno za izhodišče postavlja človeško pogojev bistvena. Kot alea so definirane igre na zoperstavi tegobam in težavam, ki bi ga lahko če pustimo slabejemu spolu dobiček, tako se družbo, a živali zagotovo niso čakale človeka, srečo: loterija, ruleta, kockanje …, torej igre, doletele. Zato si je človek izmislil načine, kako ve, da ne spoznajo. Ženski spol je sploh manj da bi se od njega naučile igranja.255 na katerih izid igralec nima nobenega vpliva, popolnoma osvojiti to srečo. In tako je iznašel pazljiv pri igri, igra le, da si dolgičas odganja, da rezultat kroji edinole usoda. Edinstveno pri-mnoge vrste iger, v katerih uživa.«261 Nato iz- je nekolike premembe v družbenem življenji, Igro v njenem bistvu lahko definiramo kot svo- vlačnost igre predstavlja muhavost sreče, zani- postavi prednosti namiznih iger: »Igre, ki jih redko je korist namen igranju.«263 bodno – njena privlačnost je v neobveznem so- kajo pa delo, potrpljenje in izkušnje. Takih iger igramo sede, so vsakdanje, lahko jih igramo delovanju. Igra je samostojna, omejena v nap- pri nas ne boste igrali, spoznali pa jih boste ne- podnevi in ponoči, ker jih lahko igrajo ženske Prav podrobno se igranju namiznih iger pri nas rej opredeljenem prostoru in času. Je negotova, kaj, ki so mešanica prve in druge kategorije. To in starejši, oslabeli možje in tudi zaporniki ali avtorji niso posvečali. Tudi Damjan Ovsec, ki saj poteka ne moremo določiti, rezultata ne so backgammon, bridž in domino, torej igre, ki ujetniki, ali tam, kjer je slabo vreme in ljudje oriše meščansko družabno življenje v Ljubljani predvideti. Igra je neproduktivna – ne ustvar-zahtevajo veliko mero znanja in izkušenj, kljub konec 19. stoletja, jih sicer omeni, a jih podrob- ja dobrin, bogastva ali kakršnih koli drugih vsemu pa nam bo srečna roka pri kocki ali žre-Slika 78: Igra neje ne predstavi, saj se niso manifestirale v šir- novih elementov, razen izmenjave imetja med bu v veliko pomoč.257 nekakšne astrološke ši javnosti.264 Razširjene pa so bile povsod po igralcema, katero je na koncu enakovredno za- table za sedem Sloveniji pri vseh plasteh prebivalstva in so v četnemu. V igri vladajo določena pravila, ki ne Bistvena je vzgojna vloga iger – otroci se sko- igralcev. Detajl z miniature v Knjigi iger. enakih oblikah ali novejših različicah še prilju- upoštevajo običajnih zakonov, in za trenutek zi igro učijo upoštevanja pravil, prevzemanja Najstarejši rokopis bljene.265 V salonu Ruardovih predstavljamo ustvarja svojo edino veljavno zakonodajo. In odgovornosti, razvijanja določenih strategij in hrani Biblioteca družabne namizne igre, ki so se v tistem času ne nazadnje je igra namišljena, sproža zaveda- predvidevanja, sodelovanja in tistega najtežje- Monasterio del igrale pri nas (šah, domino, dama in mlin) ter nje neke druge resničnosti kot nasprotje real- ga – sprejemanja tako poraza kot zmage.258 A Escorial, Madrid, širše po Evropi (backgammon in bridž). nemu življenju.256 tudi ko igramo z odraslimi, je igra pronicljiv Španija (Vir: https:// pokazatelj prave človekove nravi. Pri igri brž commons.wikimedia. Cail ios igre glede na osnovne principe deli v ugotovimo, kdo vedno več ve in zna kot drugi, org/wiki/File:Alfonso_ štiri kategorije: agon ali tekmovanje, bitka, alea kdo kvari igro, kdo je preskromen, kdo kar nap- LJ_97V.jpg) ali kockanje, mimikrija ali oponašanje in ilinx rej užaljen. Še več: marsikatera igra ne odkrije ali vrtinec. Na stalni razstavi Zgodba Bucelleni-samo te ali one slabe ali dobre poteze v znača- -Ruardove graščine predstavljamo prvi dve, zato ju, marveč je tudi čudovito primerna za to, da jih bomo podrobneje opisali. V agon spadajo lahko prav to potezo obzirno, vendar dovolj 262 ALFONZ X 2003, str. 3-4. 259 GÖÖCK 1967, str. 12. 263 VESEL 1868, str. 68. 255 HUIZINGUA 1949, str. 1 257 Prav tam, str 14-36. 260 KING 2003, str. 7. 264 OVSEC 1979, str. 130. 256 CAILLOIS 2001, str. 9-10. 258 KING 2003, str. 5. 261 ALFONZ X 2003, str. 3. 265 RAMOVŠ, CVETKO 2004, str. 353. 102 103 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Družabne igre Slika 81: Judith Šah je v srednjeveški Evropi postal ena naj več- v Ruardovem salonu Leyster: Partija jih strasti in slavni romani so polni opisov o triktraka, olje, smrtonosnih sporih ali ljubezenskih romancah, lesena plošča, okoli vse ob partiji šaha.277 Izjemna najdba tako imenovane kraljevske igre 1631 (Worcester Art iz Ura, sumerske lesene igralne plošče, ki datira Museum, vir: https:// Kot vsaka igra, se je skozi zgodovino šah razvi- med 2600 in 2400 let pred našim štetjem, do- commons.wikimedia. jal, pravila izpopolnjevala in takega, kot ga poz- kazuje, da so namizne igre poznale že prve ci- org/wiki/File:Judith_ namo danes, so v Italiji in Španiji začeli igrati vilizacije.266 Čeprav se zapis pravil ni ohranil, je Leyster_A_Game_ okoli leta 1510. Že takrat so z dvora na dvor mogoče način igranja izpeljati iz oblike plošče of_Tric_Trac.jpg) potovali sloviti velemojstri šaha in razkrivali Leyster_A_Game_of_ in iz ohranjenih podobnih iger. Igra iz Ura je Puff) je v poglavju Iz babičine igralne skrinje Slika 79: Igralna umetelnosti te zapletene igre.278 V 18. stoletju Tric_Trac.jpg) najstarejša ohranjena prednica backgammo- opisana igra, skoraj enaka starorimski »igri plošča za Kraljevo so šahovski mojstri potovali že po celem sve-na.267 dvanajsterih črt«. Vendar ne vemo, ali je preva- igro iz Ura, tu in šah je postal mednaroden. V času razsve- jalec in urednik Slavko Krušnik res pobrskal po 2400–2600 pr. Kr. tljenstva se pojavijo prvi šahovski klubi, ki so V Indiji je, neznano kdaj, modrec Qaflàn izna- skrinji svoje babice ali je opis in pravila igre le (British Museum, organizirali dvoboje med slavnimi igralci v uži- šel igro, ki ponazarja eno leto: 24 polj na igralni prevedel iz nemškega originala. London) 271 tek gledalcem. Ti dvoboji v 19. stoletju doseže- plošči so ure dneva, dve kocki sta za dan in noč, jo neverjetno popularnost, konec stoletja pa se seštevek očesc na nasprotnih ploskvah kocke Če je bil backgammon kraljeva igra v Uru, pa pojavijo prvi mehanični šahisti. je sedem dni v tednu, 30 igralnih kamenčkov danes ta častni naziv nosi šah. Legenda govori, dnevi v mesecu, 12 polj vsake polovice plošče da si je igro izmislil nek vezir indijskega kralja. čaturunga , 273 kar v sanskrtu pomeni štiri rodo- Šahovska pravila so morda ena najbolj splošno pa meseci v letu.268 Kralju je bila igra všeč in pozval je vezirja, naj ve armade – slone, konje, vozove in pešake.274 znanih pravil na svetu, zato je šah ena najbolj si izbere nagrado. Vezir je prosil za zrno riža na razširjenih iger. Po Cailloisovi klasifikaciji iger V Perziji in na Bližnjem vzhodu so backgam- prvo polje šahovnice, na drugo dve, na tretje Slika 80: Šah srečamo Iz Indije se je šah razširil v Perzijo, v Evropo so je šah čisti agon – usoda igralčeve vojske je po- mon poznali pod imenom nard. Od tam so ga tudi v slovenski štiri, na naslednje osem in tako naprej, vse do ga prinesli Arabci, ko so osvajali Španijo, Skan- polnoma odvisna od njegove veščine igranja in umetnosti. V komediji Arabci prinesli v Španijo, podrobno pa ga je zadnjega, štiriinšestdesetega polja. Kralj je brez dinavci pa so ga prinesli s svojih trgovskih poti ne pozna odvisnosti od sreče. Čeprav so pravi- Franceta Bevka Partija opisal kastiljski kralj Alfonz X. Modri v svoji oklevanja ukazal izpolniti na videz skromno v Perzijo. Perzijski vpliv je še danes prisoten v la igre zapletenejša od pravil večine namiznih šaha, ki se dogaja v Knjigi iger leta 1283. Ostala Evropa je »igro željo, toda kaj kmalu se je izkazalo, da v vsem imenu igre: šah je namreč nekdanji perzijski iger, jih zlahka osvojimo. A največji mojstri meščanskem salonu, dvanajsterih črt«, zelo podobo nardu, pode- kraljestvu ni dovolj riža, da bi bila želja lahko partija šaha na koncu vladar, šah-mat (perzijsko shah-mat) pa pome- šaha morajo biti vrhunski strategi, ki osvajajo dovala od starih Rimljanov, ki so jo v 1. stole- izpolnjena.272 odloča o življenju ni vladar je mrtev.275 Tudi figure so se prilagaja- partije z izkušnjami, domišljijo, zbranostjo in tju n. št. poimenovali tabula (plošča) in so jo in smrti. (Ikonoteka le kulturnemu prostoru in času in tako je per- daljnovidnostjo. Zaradi vseh potrebnih veščin kot tables vse do srednjega veka igrali po vsej Ne vemo, ali je legenda resnična, a verjetno SLOGI – Gledališki zijski šah v Evropi postal kralj, vezir pa kraljica in vrlin dobrega šahista je morda med vsemi Evropi, medtem ko so jo Francozi poimenovali se je šah razvil iz indijske strateške bojne igre muzej) oziroma dama. igrami najbolj sladka prav zmaga v šahu.279 Ali triktrak.269 Današnje ime backgammon ji je na-poraz najbolj boleč? V srednjem veku so na- del angleški kler v 18. stoletju, potem ko je cer- Kastiljski kralj Alfonz X. v svoji Knjigi iger (Li-mreč morali mladi plemiči posebej vaditi sa- kev končno prenehala preganjati igranje. Izvira bro de los juegos) iz 13. stoletja šahu posveti moobvladovanje in koncentracijo pri šahu.280 iz načina igranja, saj se figure pogosto morajo večino vsebine. Obravnava kar 103 šahovske vračati na izhodišče, nazaj (ang. back = nazaj in situacije. V uvodu zapove, »naj bo napisana Vprašanje, ali se je šah razvil iz dame ali obra-staroang. gammon = igra).270 knjiga, v kateri govorimo o tistih igrah, ki so tno, med zgodovinarji neti stalen spor. Mnogi narejene najlepše, kot so šah, kocke in table menijo, da je dama le poenostavljen šah oziro-O razširjenosti backgammona pri nas nismo (namizne igre). In ker je šah izmed njih najbolj ma njegova trivialna izpeljanka. A prav zaradi našli podatkov, a nedvomno je bogatejši sloj imeniten, ga bomo predstavili najprej.«276 enostavnosti bi lahko sklepali, da se je dama pri nas sledil sodobnim evropskim trendom, razvila prej in se šele naknadno, po srečanju s med katere je v 19. stoletju sodilo druženje ob šahom, preselila na šahovsko desko. Zdi se, da namiznih igrah. Pod imenom puf (iz nemškega bomo prej našli odgovor na to, ali je bila prej kura ali jajce. 266 BRITISH MUSEUM (https://www.britishmuseum.org/ collection/object/W_1928-1009-378#object-detail-data) 267 GRUNFELD 1993, str. 57. 273 GÖÖCK 1967, str. 81. 277 GRUNFELD 1993, str. 65. 268 Prav tam, str. 150. 274 GRUNFELD 1993, str. 63-64. 278 GRUNFELD 1993, str. 66. 269 Prav tam, str. 150. 271 GÖÖCK 1967, str. 227. 275 Prav tam. 279 KING 2006, str. 24. 270 Prav tam, str. 150. 272 KING 2003, str. 6. 276 ALFONZ X 2003, str. 4. 280 GÖÖCK 1967, str. 81. 104 105 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I mlinska igra. Določene, predvsem angleške uporabljali v igri kot karte in je zmagovalec tisti in francoske različice imena ( merels, marelle, z največ vzetki. V Evropi pa igramo domine s mérelles) izvirajo iz latinske besede ‚marellus‘, sestavljanjem. ki je pomanjševalnica za maris – mož in lahko pomeni možička ali igralno figuro. Drugod po Legenda o izvoru imena domina pravi, da je Evropi pa smo prevzeli latinski izraz za vojaka nekoč prior v celico dal zapreti dva meniha be- – miles, ki se je v nemščini prelevil v Mühle in nediktinskega samostana Monte Cassino, ker posledično mlin.283 Pri nas ga poznamo še pod sta prekršila postno postavo. Iz dolgčasa sta si imenom špana, ki v poteku igre označuje tri fi- izdelala igro s polaganjem ploščic, sestavljenih iz gure v vrsti. igralnih kock. Vsakič, ko je prior skozi lino celice prišel preverit, če se grešnika vneto kesata, sta Po Caillosovi klasifikaciji iger mlin spada v ta dva, sklonjena nad igro začela recitirati prvo agon, je torej igra, ki ustvarja umetno bojno po-vrstico psalma večernic: »Doxit dominus …« lje in nasprotnikoma omogoča idealne pogoje. (= Gospod je učil …). In tako naj bi domina O zmagi odločajo izključno določene vrline dobila ime.286 posameznika, v katerih se z igranjem izpopol- njuje. Ne glede na to, ali smo v Evropo igro uvozili ali se je tu razvila neodvisno od drugega sveta, se Slika 82: Louis-Léopold Boilly: Družina igra damo, 1803, olje, Slika 83: Mlin, vklesan v nagrobnik. Arheološka najdba iz Igralne kocke, nepogrešljiv pripomoček pri je domina v Evropi pojavila v sredini 18. stole-platno. (Zasebna zbirka, vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/ zgodnjesrednjeveškega grobišča v Možbergu (Moosburgu) na mnogih namiznih igrah, so nekje v 12. stoletju tja. Preko Italije in Francije jo je Evropa prevze- File:Boilly-Checkers-1803.jpg) Južnem Koroškem datira v dobo Karolingov (približno 750– na Daljnem vzhodu združili v domine. Kitaj- la z navdušenjem, kljub temu da so jo nekateri 900 n. š.). (Foto: Hubertl, vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/ skemu cesarju Huizongu Songu naj bi igro leta zaničevali, češ da je otročja. 287 File:AT-12944_Fr%C3%BChmittelalterliches_Gr%C3%A4berfeld_ 1120 predstavil eden od državnikov, cesar pa je und_Kirche,_Moosburg_(Carinthia)_18.jpg po licenci CC-BY-SA 4.0.) igro in njena pravila zaklenil v cesarsko zaklad-Tudi pri nas je imela domina bolj kot ne ozna- ko otroške igre, a je svoje čase zanimala tudi Zagotovo pa je dama potomka igre alquerque, bile morda v uporabi tudi igralne plošče drugih nico in tam je ostala sedem let, vse do vladavi-ali predvsem odrasle. Slovenski etnografski ki so jo v Španijo prinesli Arabci. Pod imenom dimenzij. ne njegovega naslednika Kao-tsunga.284 muzej hrani komplet domin v škatlici, ki naj bi El-Quirkat jo najdemo v Knjigi pesmi ( Kitab al-Gustav Schlegel285 trdi, da so Evropejci do- služila kot kratkočasna zabava v eni od ljubljan- -Aghani) iz 10. stoletja, a naj bi jo v Egiptu in na Tudi špana oziroma mlin je bil pri nas priljub-mino uvozili s Kitajske, sicer brez elementov skih gostiln v začetku 20. stoletja. Že materiali Srednjem vzhodu igrali že tisočletja. Današnja ljen pri starih in mladih. Med preprostim pre- filozofije in astronomije, a je težko najti vzpo- (kost, les obdan z medenino, slonovino ali bi- različica dame izvira iz 12. stoletja. Tako kot bivalstvom tudi zaradi dostopnosti igre, med rednice med kitajsko verzijo, kjer so domine serovino) pričajo o gosposkosti igre. druge igre in kot se za damo spodobi, je menja- višjimi sloji pa verjetno deloma zaradi evrop- la preobleke. Najprej recimo med pravili igre ni skih modnih trendov in navdušenja nad sicer bilo obveznega jemanja. Poleg tega po svetu še preprosto, a strateško presenetljivo zahtevno Slika 84: V leseni danes igrajo različne izpeljanke te igre.281 Raz- igro. puščici z lesenim like so v številu polj na igralni plošči, postavitvi pokrovom je 45 plošče, se figure oziroma žetoni lahko premi- Ni zanesljivih virov, od kod igra izvira in koliko domin. Domine so kajo po belih, črnih ali vseh poljih. Sultan Ra- je stara, a vklesane sheme za mlin so našli med obložene s slonovo kostjo. Domnevno so trout opisuje 15 različic. Ena od bolj znanih je drugim pri izkopavanjih, ko so iskali antično bile v rabi v gostilni poljska dama, ki se igra na plošči s stotimi polji. Trojo. Najdba na grobišču iz bronaste dobe na Krapež v Ljubljani, Dama je bila stoletja priljubljena namizna igra Irskem je znanstvenike napeljala na domnevo, kasneje – med obema žensk iz višjih družbenih krogov. da so na sever Evrope igro prinesli feničanski vojnama – so služile in grški trgovci.282 Dve verziji igre, s kocko ali otrokom za igranje. Pri nas se je damo igralo po vaseh in po mes- brez, opisuje tudi kastiljski kralj Alfonz X. v Št. neg. 20477, inv. tih, med mladimi in starimi, najpogosteje na znameniti Knjigi iger iz leta 1283. št. 14769. (Slovenski šahovski deski. A glede na zapis v Slovarju etnografski muzej) slovenskega knjižnega jezika, da je dama igra, Igro mlin že od srednjega veka igramo po ki se igra na damovnici, lahko sklepamo, da so vsej Evropi, večinoma pod imenom mlin ali 283 BERGER 2004, str. 15-16. 284 CULIN 1895, str. 531. 286 GÖÖCK 1967, str. 101. 281 GRUNFELD 1993, str. 38. 282 GRUNFELD 1993, str. 59. 285 PO CULIN 1895, str. 530 287 GRUNFELD 1993, str. 104. 106 107 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Slika 85: Poslikana panjska končnica Žalosten konec Kvartopirci, olje na les, 26,5 x 12 cm, inv. Za časa Viktorja Ruarda je tovarna uživala svoj žalostno. Bil je nepoboljšljiv alkoholik. Njegov št. ČM 64. (Muzeji največji sijaj. Železo se je zelo dobro prodajalo, skrbnik ravnatelj Luckmann se je trudil, da bi radovljiške občine, največ v Turčijo in Italijo, a kljub Ruardovim ga poboljšal: poslal ga je v prisilno vzgojeva-foto: Miran Kambič) uspehom in podjetnosti premalo za razkošno lišče v Ljubljano, mu dal zaposlitev v zavijalnici in razsipno Ruardovo gospodarstvo. Čeprav je ter priskrbel hrano in stanovanje v tovarniški Viktor Ruard slovel kot vljuden, ljubezniv in kazini. A mu ni bilo pomoči. V kantini je pil skromen gospod, so bili njegovi otroci vsi po ostanke piva po mizah in celo odkapno pivo vrsti lahkomiselni razsipneži, ki niso bili spo-pod pipo. Po večerji je kantiner Fritza zapiral sobni prevzeti očetove zapuščine. Nekateri, ki v sobo, kjer je nekoč izpil celo petrolej iz sve-so se jih še spominjali, celo pravijo, da je za pro- tilke. Nekega dne so ga našli v zapuščeni šupi pad kriva gospa Ruard s svojim vmešavanjem v Mojstrani mrtvega. Umrl je zastrupljen od v posle in zanemarjanjem vloge matere v dru-alkohola.294 O njegovi smrti na nedeljo, 1. sep- žini.292 tembra 1901, je poročal Slovenski narod: »Ro- Med drugimi so v poznejši dobi čitalništva kot Kljub mnogim priročnikom, spletnim stranem dovina Ruard je nekdaj slovela po Kranjskem. družabne dejavnosti poleg branja omenjeni in aplikacijam se igre s kartami iz generacije v Železarska industrija na Kranjskem je po letu Stari gospod Ruard je bil brez dvoma najbo-tudi igranje na klavir, petje in deklamacije. Po generacijo že stoletja prenašajo z ustnim izroči-1859 vse bolj nazadovala. Deloma so bile krive gatejši meščanski človek v deželi. Velikanska letu 1892 (v Ljubljani, ko so čitalnico preselili v lom. Zaradi tako imenovanih »hišnih pravil« vojne, še bolj pa tuja konkurenca in nezmožnost posestva, ki so sedaj last verskega zaklada in Pongračevo hišo) so prirejali skromne zabave, poznamo mnoga odstopanja od pravil igre, ki prilagajanja novim gospo darskim razmeram. Kranjske industrijalne družbe, s fužinami vred po kosilu pa igrali domine ali karte.288 znajo biti povod za precej burne razprave in Proizvodnja surovega železa in jekla na Savi je so bila v njegovih rokah. Četvero otrok je imel zaplete med igro.290 po letu 1866 začela strmo padati. 31. decembra pokojni g. Ruard, a sinovi so z vdovo vred vse Daljne prednice današnjih igralnih kart, stebla 1871 je bil Viktor Ruard primoran prodati pognali. Silno premoženje se je raztopilo v nji-puščic ali paličice z oznakami, so uporabljala že Bridž je relativno mlada igra s kartami. Izvira večino posesti: blejsko gospostvo z 28.758 hovih rokah in nazadnje je prišlo tako daleč, da prastara ljudstva za prerokovanje in kot pripo-iz vista ( whist), katerega korenine segajo v 16., hektari gozdov, plavže in železarne na Savi, v so ti razvajeni ljudje še kruha stradali. Kranjska moček pri pomembnih odločitvah. ime pa v 17. stoletje. Pravila ruskega vista, ime- Mojstrani in Radovni, mlin na Plavžu, cajnarico industrijalna družba, ki je jako lepo ravnala s novanega birič, slovensko klicar, napovedova-v Globokem, rudnike v Savskih jamah in na to rodovino, se je večkrat usmilila starejšega Najstarejše ohranjene zapise o igralnih kartah lec, so prvič zapisali leta 1886 in velja za očeta Begunjščici, na koncu pa še ribolovne pravice sina Frica Ruarda in nazadnje ustanovila zanj najdemo na Kitajskem iz časa dinastije Tang modernega bridža. Še vedno je prihajalo do na Bohinjskem jezeru. Kranjska industrijska sinekuro, da je bil vsaj za silo preskrbljen. Fric (7.–10. stoletje). Od tam so se hitro razširile sprememb in dopolnitev pravil, leta 1932 pa so družba je za vse to odštela 780.000 goldinarjev. Ruard se je bil že prej udal pijači in se nazad- po Orientu, do nas pa so verjetno prišle (po- sprejeli prva mednarodna pravila bridža.291 Čez 11 let je dunajski veletrgovec Adolf Muhr nje lotil žganja. Mož, kateremu v mladih letih dobno kot druge družabne igre) z arabskimi od njega odkupil še blejski grad z jezerom in noben šampanjec ni bil dovolj dober, je sedaj osvajanji preko Španije in južne Italije v drugi Bridž so v Sloveniji začeli igrati šele v obdobju otokom ter vsemi Ruardovimi dolgovi. Viktor popival najslabše žganje in vzel tudi žganjarski polovici 14. stoletja. Že v 15. stoletju so posta-med obema vojnama. In zakaj ga igramo tudi Ruard je odslej z rodbino bival v zelo skromnih konec. Predvčerajšnjim se je v neki žganjarni v le priljubljena zabava med vsemi sloji prebival- pri Ruardovih, če je vendar jasno, da te igre razmerah v svoji nekdanji graščini na Savi, kjer Mojstrani295 napil jeruša.296 Nekaj ur pozneje stva.289 niso mogli spoznati? V sklop naših družabnih je 19. januarja 1886, star 72 let, umrl.293 so ga v nekem cestnem jarku našli mrtvega.«297 iger smo želeli vključiti vsaj eno igro s kartami. Gospa Ruardova je živela kot obubožana užit- Danes je najbolj razširjen komplet kart tako In bridž se nam je zdel ravno prav prefinjen in Od enajstih otrok ga je preživelo devet. Kam karica v nekdaj njeni graščini na Savi vse do imenovani francoski, ki se je iz nemških kart zahteven, a v naših kraji precej slabo znan, da točno so se porazgubili, ne vemo. Večina se je smrti, 6. maja 1890. razvil konec 15. stoletja. V vsaki od štirih barv, bi tudi Viktor, če bi le imel možnost, z veseljem razkropila po Štajerskem, Moravskem in Du- srcu, kari, piku in križu, je po 13 kart, po vred- pozimi partijo kegljanja zamenjal za partijo bri- naju. Maks in Leon sta šla k vojakom, Leon Spomin na Viktorja Ruarda je zaradi njegove nosti so razvrščene od dvojke do desetke, nato dža. je kasneje storil samomor. Ludvik je bil šef dobrosrčnosti med Jeseničani ostal še dolgo so tri vrhovne karte s podobami fanta/poba, železniške kurilnice v Gradcu. Od obeh hčera živ. Velikodušen je bil sploh do vseh revežev. V dame/kraljice in kralja ter v večini iger najmoč- vemo le, da se je ena dobro poročila z avstrij- nejši as. skim generalom Schmigorjem. Še največ vemo 294 RIZZOLI 1939, str. 5. o najmlajšem Fricu, ki pa je končal najbolj 295 Verjetno gre za skoraj pozabljeno ledinsko ime v Kurji vasi na mestu današnjega pomožnega nogometnega igrišča 290 KING 2003, str. 38-39. poleg hale Podmežakla. 288 ŽMUC 1998, str. 37. 291 WIKIPEDIA 2021 (https://en.wikipedia.org/wiki/ 292 SUŠNIK 1952, str. 8. 296 Jeruš = umetno žganje iz špirita in vode. (SSKJ) 289 GRUNFELD 1993, str. 114-115. Contract_bridge). 293 ANDREJKA 1940, str. 3. 297 Žalosten konec 1901, str. 3. 108 109 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I graščinski kuhinji na Savi so jim vsak dan kuha-Ruardi poleg Zoisov zagotovo zavzemajo po- li in postregli v jedilnici, namenjeni prav zanje. membno mesto v slovenski gospodarski zgo- Na sprehodih je siromakom delil v papirčke dovini, predvsem Viktor pa je pomembno pri-zavite kovance. Ko so na pobudo jeseniškega speval h kulturnemu in družbenemu razvoju župnika leta 1847 predstavniki občine odlo-Jesenic. Ne nazadnje so mu Jeseničani posvetili čili, da zaradi slabih razmer v najetih prostorih trg na Stari Savi, ki je ime Ruardov trg nosil od potrebujejo novo šolsko zgradbo, se je Viktor leta 1930 do 1941. Dandanes pa na rodbini obvezal, da bo prispeval 300 goldinarjev za železarjev spominja ime Bucelleni-Ruardove učiteljevo plačo.298 V vojnih letih 1859 in 1866 graščine, kjer ponosno kot nekdaj savski fuži- (druga in tretja italijanska vojna za neodvi- narji zdaj Slovenski železarski muzej. snost) je uredil bolnišnico za ranjence, ki jih je tudi bogato nagradil. Na njegovo pobudo so na Savi ustanovili tovarniško šolo (Werksschule), ki so jo obiskovali tudi otroci od drugod, zlasti z Jesenic, saj svoje niso imeli.299 Slika 86-91: Otto Ruard, Leon Ruard, Fritz Ruard, Rudolf Ruard, Ludwig Ruard in Marija Ruard, 70. leta 19. stoletja. (Original hrani Janez Sterle) 298 MUGERLI 2016, str. 15. 299 ANDREJKA 1940, str. 3. 110 111 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Anton Karinger: Fužina v gorski dolini Klavir Olje, lepenka Les, jeklena žica, medenina Mere: 41 × 58 cm Proizvajalec: C. Stein Čas nastanka: 1868 Mere: 130 × 180 × 85 cm Inv. št.: GMJ; Ž–0000628 Čas nastanka: 2. polovica 19. stoletja Kat. št.: 100 Inv. št.: GMJ; Ž–0004328 Provenienca: 18. 4. 1869 je bila namenjena za srečelov Kat. št.: 159 štajerskega umetnostnega društva, kasneje najdena Provenienca: Lastnik je bil Karel Noot, generalni direktor Kranjske industrijske družbe, ki je živel v času službovanja v v Zoisovi graščini na Javorniku, muzej jo je pridobil od t. i. Zoisovi graščini na Slovenskem Javorniku. V času med obema vojnama je klavir odkupil Aleš Bizjak, dirigent godbe Železarne Jesenice. DPD Svoboda Javornik - Koroška Bela, ki je živel v t. i. hiši Trebež na Slovenskem Javorniku. Njegova hči Marija Pušavec Restavrirana: Štefan Hauko (2003) ga je 2007 podarila jeseniškemu muzeju. Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Slikar ni navedel naslova motiva in nekaj časa je veljalo, da gre za tonalnost brez vsakršnih ostrih obrisov. S tem se je približal Klavir v Ruardovem salonu ima dunajsko mehaniko: udarci od Glasba 19. stoletja se je oblikovala po meri prevladujočega upodobitev Stare Fužine. Polona Vrhunc je dokazala, da je motiv optičnemu vtisu narave v prosojni svetlobi. tipk do strun se prenašajo neposredno, za razliko od angleške glasbenega okusa. Salonska glasba je bila lahka za nastal na enem od slikarjevih študijskih potovanj po Tirolskem v Krajinsko in kulturno mikavna upodobitev ima vse lastnosti mehanike, kjer tipka sproži poseben sistem vzvodov, ti pa izvajanje in »posluhu dopadajoča«. Izvajali so jo diletanti jeseni leta 1867 in 1868, kar je jasno iz gmot granitnih skladov, romantičnega doživljanja izbranega motiva. Tedanja salonska povzročijo zven strune. – neakademski glasbeniki, ki so nastopali tudi na javnih kakršnih v naših krajih ne srečamo. družba je prej te lepote spoznavala skozi literaturo, sedaj pa koncertih in diletantsko izvajanje glasbe je bilo takrat sila V izrazito diagonalni kompoziciji z gorskim skladom in dolino se na platnih samotnim gradovom in razpadajočim hišam Iz popisa Ruardovega inventarja ob prodaji imetja Kranjski modno. V krogu zasebnih salonov pa se je izvajal manj se odpre pogled na središče z žago in mlinom. Izpod njega se pridruži industrijski pejsaž. industrijski družbi izvemo, da je bil v Ruardovi graščini v rdeči sobi zahteven repertoar, ki je bil namenjen razvedrilu manj veščih belo razpenjena voda izliva v miren potoček, kamor je pastirica klavir, ki ga je izdelal A. Hackel na Dunaju. Vsak spodoben salon ljubiteljskih pianistov. prignala napajat kravi. Lit.: Hammerwerke in Krain, Laibacher Tagblatt, št. 77, 1869, str. 89; takratnega časa je kot dokaz omikanosti imel klavir, na katerega Umirjen kolorit lahno prehaja od svetlo zelene v ospredju do MUNDA-ZEPIČ-ZUPAN, 1965, str. 163; KOZAK 1969, 2. barvna slika; je ob večjih dogodkih zaigral najeti pianist, ob čajankah pa so nanj Lit.: neobjavljeno vijoličasto sive v ozadju. Barvni sestav je skrčil na svetlo sivo VRHUNC 1984, str. 67; ŠERBELJ 2003, str. 50-51. zaigrale mlade bogatašinje v ponos svojim materam. 112 113 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Brockhaus Conversations-Lexikon Klečalnik Mere: 17 × 25,5 × 6 cm Les, orehova intarzija, kovinsko okovje Čas nastanka: 1887 (13. izdaja) Neobarok Založba: F. A. Brockhaus Leipzig Mere: 74 × 60 × 93 cm Vsebuje: 16 zvezkov, 15.300 strani, 1016 snopičev, 411 tabel in Čas nastanka: druga polovica 19. stoletja 114 zemljevidov. Vsebuje še dodaten, 17. zvezek. Inv. št.: GMJ; Ž–0001030 Jezik: nemški Kat. št.: 155 Inv. št.: GMJ;KNJ-0001489 Provenienca: Predalnik s klečalnikom je Kat. št.: 178 našla Marija Torkar v Ruardovi graščini. Provenienca: Publikacija izhaja iz knjižnice Kranjske industrijske družbe, ki jo je po vojni prevzela Muzej ga je odkupil leta 1965. Železarna Jesenice. Ob ustanovitvi Tehničnega muzeja železarne Jesenice (predhodnik Gornjesavskega Konserviran: Stane Staš Beton (2022) muzeja Jesenice) 1951 so jo prenesli v muzejsko knjižnico. Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Bogata knjižnica Gornjesavskega muzeja je dobro založena po videzu podobni današnjim, sta Cyclopaedia ali Univerzalni tako s sodobno, aktualno strokovno literaturo, ki nam je v slovar umetnosti in znanosti (1728) in Encyclopédie avtorjev nepogrešljivo pomoč pri strokovnem delu, kot tudi s knjižnimi Denisa Diderota in Jeana le Ronda d‘Alemberta. V več izdajah antikvitetami, ki jih prikazujemo v kabinetu Viktorja Ruarda na pa se je v drugi polovici 18. stoletja pojavila tudi Encyclopaedia stalni razstavi Zgodba Bucelleni-Ruardove graščine in njenih Britannica, ki je postala model za enciklopedije v angleško lastnikov. govorečem svetu. Gre za enega redkih predmetov v zbirki Gornjesavskega spodaj podaljša v klečalno desko. V spodnjem delu je še en nizek Enciklopedija je (knjižno) delo, ki sistematično in celovito Nemški avtorji uvedejo pojem ‚konverzacijski leksikon‘ muzeja Jesenice, za katerega lahko skoraj zagotovo trdimo, predal. podaja informacije o vseh področjih človekovega znanja. Znanje (Konversationslexikon). Ti so vsebovali vse splošno znanje da je bil v lasti družine Ruard. Ostalo imetje se je namreč podaja v geselskih sestavkih, ki so razporejeni po abecedi in so svojega časa, ki ga je omikanec potreboval v družabnih porazgubilo po odprodaji Ruardovega premoženja Kranjski Klečanje ob molitvi se je v krščanstvu sicer pojavilo šele v 16. praviloma daljši od tistih v leksikonih in slovarjih. pogovorih. Temeljni deli sta bila Brockhausov in Meyersov industrijski družbi in kasnejši preureditvi graščine v delavska stoletju. Klečalniki so nekakšne nizke klopi z oporo za roke. konverzacijski leksikon, po katerih so se zgledovale vse stanovanja. Najdemo jih v cerkvah in kapelah, v preteklosti pa so bili pogosto Enciklopedije obstajajo že vse od antike, a oblika, ki jo poznamo kasnejše svetovne enciklopedije. oprema zasebnih domovanj. danes, tako imenovana moderna enciklopedija, se je začela Klečalnik sestavlja plitek predalnik s tremi predali, ki se razvijati v Evropi v 18. stoletju. Prvi dve enciklopediji, ki sta Lit.: neobjavljeno Lit.: neobjavljeno 114 115 B L I Š Č I N B E D A R O D B I N E R U A R D N A S AV I Jedilni servis Pisalni stroj Versajski porcelan lito železo, kovina, umetna masa Mere: Mere: 40 × 24,5 × 31 cm omačnica s pokrovom: 25 × 17,5 × 12,5 cm Čas nastanka: december 1919 oval: 46 × 27 × 4,3 cm Inv. št.: GMJ; E-0003455 jušnik: 31 × 22 × 12,5 cm Kat. št.: 166 Čas nastanka: 1905 Provenienca: Darovalka ga je rešila pred odpisom in Inv. št.: GMJ; E-0003458 odpadom pri Socialnem zavarovanju, Cesta maršala Kat. št.: 191 Tita 73 na Jesenicah sredi 20. stoletja. Provenienca: Darovalka je servis podedovala od Konserviran: Stane Staš Beton (2022) mame, ki ga je dobila za poročno darilo od neke Foto: Katja Žvan ljubljanske židovske družine, ko je kot šivilja hodila šivat po hišah. Foto: Katja Žvan Pisalni stroj znamke Underwood, model št. 5, s serijsko številko Prvi poizkusi izdelave »pisalne naprave« segajo v 16. stoletje, 1277604, je bil izdelan po patentu iz 8. maja 1917. Glede na a do 19. stoletja niso uspeli s strojem prehiteti rokopisa. serijsko številko je bil izdelan decembra 1919. Andreja Marija Pravzaprav naj bi pisalni stroj služil kot pripomoček, s katerim bi Bernard, ki je bila v sredini 20. stoletja zaposlena na takratnem lahko pisali slepi. Popolnoma uporaben pisalni stroj pa je razvil Socialnem zavarovanju, je pisalni stroj našla v kleti med Peter Mitterhofer z Južne Tirolske leta 1867. Porcelan je mešanica kaolina, kamene strele in apnenca, ki se žge Servis iz leta 1905 so izdelali v tovarni porcelana Pfeiffer und neuporabnimi predmeti. Na njeno prošnjo so ga odpisali in ji ga na znatno višji temperaturi od lončevine. O tej žlahtni keramiki je s Löwenstein v Ostrovu (tedanji Schlackenwerth) na Češkem, kjer poklonili, sicer bi verjetno žalostno končal na smetišču. A takrat pisalni stroji še niso bili v splošni rabi. Še leta 1914 Kitajske poročal že Marko Polo, a so Evropejci potrebovali še stoletja, je bilo tudi nahajališče kaolina. Izdelan je v versajskem stilu, ročno je bil recimo pisalni stroj Okrajne drevesnice v Ratečah daleč da so odkrili skrivnost recepta te fine, prozorno bele snovi. Takoj so se poslikan, s pozlačenimi obrobami, bogato reliefno okrašenimi ročaji Pisalni stroj Underwood št. 5 je eden izmed najširše in najdlje najdražja naprava v njihovi lasti. odpirale tovarne porcelana po vsej Evropi, saj je to imenitno posodje hitro in čipkastimi robovi. uporabljanih pisalni strojev. Izdelovali so ga od leta 1899 do izpodrinilo »navadno« lončevino z miz bogatih zasebnih salonov. 1933, izdelano je bilo preko 3.800.000 primerkov. Lit.: neobjavljeno Lit.: neobjavljeno 116 117 S K R B Z A L J U D I Marko Mugerli SKRB ZA LJUDI 118 119 S K R B Z A L J U D I Slika 92: Bolnišnica V bolnišnici so izvajali tudi porode in obravna- bratovske skladnice vali ginekološke primere. Leta 1931 je v rado- KID leta 1923 vljiškem okraju, kamor so sodile tudi Jesenice, 94,6 odstotka porodov potekalo ob pomoči izšolanih babic.306 Gornjesavski muzej Jesenice hrani diplomo babiške šole, ki jo je 27. 2. 1875 prejela Lena Škantar iz Bohinja. Koristne informacije o negi dojenčkov in ot- rok so matere dobile v posvetovalnici na Je- senicah. Ustanovila jo je Angela Boškin, ki je na Jesenicah 3. februarja 1919 dobila prvo de- lovno mesto skrbstvene sestre na Slovenskem. S tem se je začel razvoj zdravstvene nege pri nas. Angela Boškin se je rodila 6. junija 1885 v Pevmi pri Gorici. Pri dvajsetih je odšla na Dunaj k bratu, kjer so ji pozornost vzbudi- le šolane negovalke bolnikov. Zaradi modrih oblek so jim rekli »plave sestre«. Odločila se je, da se jim pridruži. Šolala se je na dunajski »Reichsanstalt für Mütter- und Säuglingsfür- Slika 93: Dolgoletni vodja sorge«. Izobraževala se je za skrbstveno sestro Zdravstvena služba v avstro-ogrski monarhiji letih 1895 in 1896 na Jesenicah zgradila bolni-obratne ambulante in leta 1918 diplomirala na tečaju za socialno je bila organizirana hierarhično po občinah, di- šnico za svoje člane. To je bila manjša bolnišni- dr. Milan Čeh zdravstveno delo skrbstvenih sester. Za poklic striktih, okrajih in deželah. Jesenice so sodile v ca z 18 posteljami in z enim redno zaposlenim so se iz Slovenije izobraževale še Olga Cvahte, kranjskogorski zdravstveni distrikt in radovlji- zdravnikom.303 Jožica Bezlaj in Pavla Bones. Do leta 1919 tega ški okraj.300 Kranjski zdravniki so imeli od leta poklica pri nas še ni bilo. Nego bolnikov so kot 1862 svojo strokovno organizacijo Društvo Med obema vojnama so na Jesenicah zdra-del verskih dolžnosti izvajale usmiljene sestre zdravnikov, kjer so zdravniki izmenjavali svoje vstveno službo izvajali občinski zdravnik, za- (redovnice).307 izkušnje in se izpopolnjevali v svoji stroki.301 sebne zdravstvene ordinacije ter bolnišnica bratovske skladnice. Ker je število zaposlenih Boškinova je delo skrbstvene sestre opravljala Poleg javne zdravstvene mreže so obstajale v Kranjski industrijski družbi naraščalo, so bol-na Koroški Beli, Javorniku, Savi in na Jesenicah, zdravstvene ustanove, ki so jih ustanavljala pod- nišnico leta 1921 dozidali in ji dodali prostor kjer je 1. avgusta 1919 ustanovila prvo posve- jetja, cerkveni redovi ali posamezniki. Rudar- za osem bolniških sob s petdesetimi postelja- tovalnico za matere in otroke na Slovenskem. ski zakon iz leta 1854 je zahteval od rudarskih mi, dve ordinaciji, kuhinjo, upravo bratovske Matere je učila pravilnega ravnanja z otroki in in fužinarskih podjetij ustanovitev bratovske skladnice in dvosobno stanovanje. Čez osem postopanja v primeru bolezni. Opravljala je skladnice – zavarovanja, ki je zaposlenim omo- let je bil zgrajen še en prizidek za administra- tudi patronažno službo z obiski na domu.308 gočalo pomoč v primeru obolenj in nezgod. cijo in zdravnikovo stanovanje.304 Leta 1938 se Poleg zaposlenih so bili do podpore upravičeni je ambulantno zdravilo 4872 članov bratovske Delo je nadaljevala v Ljubljani, kjer je leta 1922 tudi njihove vdove in sirote ter nekdanji delav- skladnice in 7064 družinskih članov.305 uredila otroško zavetišče. Zaposlena je bila v ci in invalidi. Posebni sta delovali za Ruardo- Zavodu za socialno higiensko zaščito dece, kjer ve in Zoisove fužine.302 Za zavarovance obeh Zaradi naraščajočega dela se je število zdra-so po njenem predlogu januarja 1924 ustano- Slika 94: Diploma je zdravniško službo opravljal Franc Papež. Z vstvenega osebja povečalo. Pritisk na zdravnike babiške šole iz leta vili šolo za sestre.309 Ker je imela Boškinova te- njim je pogodbo za svoje zavarovance skleni- so zmanjšali bolničarji, šolane babice in zašči- 1875 (Gornjesavski žave z nostrifikacijo dunajske diplome, je mo- la Kranjska industrijska družba, ki je leta 1873 tne sestre. muzej Jesenice) rala obiskovati šolo, kjer je bila hkrati učenka združila obe bratovski skladnici. Skladnica je v 303 HAFNER 1964, str. 493. 304 JENSTERLE 1977, str. 5. 306 Rožman, 1997, str. 252. 300 SLAVEC 2017, str. 84. 305 GMJ, arhiv KID, serija Bratovska skladnica, t. e. 1. Pregled 307 KERŠIČ et. al. 2011, str. 6, 7. 301 Prav tam, str. 87. o gibanju bolnikov v bolnici Krajevne bratovske skladnice 308 Mednarodni …, str. 14. 302 JENSTERLE 1977, str. 3. na Javorniku v letih 1937 in 1938. 309 KERŠIČ et. al. 2011, str. 9–27. 120 121 S K R B Z A L J U D I in mentorica.310 Po diplomi leta 1924 je odšla Slika 95: Angela pljučne bolezni v državi.319 Jeseniški dispanzer Zaradi širitve dela so se odločili za gradnjo v Trbovlje,311 kjer je ustanovila Posvetovalni- Boškin (Inštitut za je vodil Tomaž Furlan. Skupaj z zaščitno se- nove jeseniške bolnišnice, ki so jo odprli leta co za matere in otroke. Na tamkajšnji gospo- zgodovino medicine stro sta izvajala preventivne preglede in obiske 1948. Nekdanjo bolnišnico so namenili Obra- dinjski nadaljevalni šoli je poučevala o higieni, Medicinske fakultete bolnikov na domu.320 Pri ugotavljanju novih tni ambulanti Železarne Jesenice, ki je skrbe-negi in prehrani otrok. Leta 1939 je odšla v v Ljubljani) primerov in opazovanju obolelih sta že upora- la za preventivno in kurativno zdravstveno Higienski zavod Ljubljana. Zavod je delal na bljala rentgensko napravo. Bolnike sta pošiljala varstvo železarjev in njihovih svojcev. Po letu treh področjih: bakteriološko-serološki odde- v višinsko klimatsko zdravilišče v Sv. Križ nad 1968 so začeli posamezne oddelke ukinjati, lek, oddelek za preiskovanje vode in živil ter Jesenicami (kasneje Planina pod Golico), kjer leta 1997 še zadnji oddelek – dispanzer za me-higiensko-propagandno-didaktični oddelek. sta priporočala obsevanje na višinskem soncu. dicino dela, ki so ga preselili v Zdravstveni dom Med letoma 1933 in 1935 je bil njegov vodja Napotila sta jih tudi na Golnik. Poročilo o po- Jesenice.322 Karel Petrič (Jesenice 1900–Gorenja Trebuša slovanju jeseniškega dispanzerja za leto 1935 1944), ki je organiziral dve razstavi Tuberkulo- navaja, da so pred tem odkrili 563 tuberkulo- Tudi na Jesenicah se je odprla možnost izo- za ter Mati in dete. S tem delom je nadaljevala znih bolnikov, v letu poročanja pa 96 novih braževanja zdravstvenega kadra. Leta 1962 so Angela Boškin.312 primerov.321 ustanovili Srednjo zdravstveno šolo, v šolskem letu 2007/2008 so začeli z izobraževanjem Med drugo svetovno vojno je delala v dispan- Pred drugo svetovno vojno je imela jeseni- prvih študentov zdravstvene nege. Visokošol- zerju za zdravljenje tuberkuloze v Zdravstve- ška bolnišnica poleg protituberkuloznega di- ski zavod se od leta 2014 imenuje Fakulteta za nem domu v Škofji Loki. Leta 1969 je prejela spanzerja in splošnih ambulant še rentgensko zdravstvo Angele Boškin. najvišje priznanje Zveze društev medicinskih sobo, laboratorij, lekarno in operacijsko sobo. sester Slovenije Zlati znak in visoko državno odlikovanje Red za zasluge za narod s srebrni- mi žarki. Angela Boškin je umrla 28. 7. 1977.313 Šolo, ki so jo ustanovili na njeno pobudo, so leta 1927 preimenovali v Šolo za dečje zašči- Kasneje so otroke pošiljali v počitniški dom na tne sestre in dojenske negovalke. Šolanje je Rakitno. Poklic zaščitnih sester se je leta 1929 sprva trajalo eno leto, od leta 1931 pa tri leta.314 diferenciral. Takrat je začela delovati Šola za Sestre, ki so se v tujini usposobile za poklicno otroške vzgojiteljice in negovalke.317 opravljanje socialne in skrbstvene dejavno- sti, so imenovali skrbstvene sestre. Tiste, ki so Zaščitne sestre so zaposlovali tudi v bolnišni-se izšolale v Sloveniji, so imenovali zaščitne ci bratovske skladnice na Jesenicah. Z njiho-sestre. Njihove naloge so bile: skrb za bolne in vo pomočjo so na primer izvajali aktivnosti pomoči potrebne ljudi, za zdravstveno in soci- v protituberkuloznem dispanzerju, ki so ga alno obravnavo posameznika in družine, izo- ustanovili leta 1933. Bolezen je v začetku 20. braževanje v higieni in preventivi, obiskovanje stoletja zahtevala veliko življenj. Zanjo imamo in svetovanje materam in otrokom.315 Na začet- različna poimenovanja: TBC, jetika, sušica in ku so jih največ zaposlili v šolski polikliniki in bela kuga.318 Polt postane bleda, eden od zna-otroškem dispanzerju Higienskega zavoda, v kov pa je tudi dolgotrajna vročina, ki bolnika zdravstvenih domovih in ambulantah. Vklju-izčrpa in izsuši. Tuberkulozo so najprej zdravili čevali so jih v otroške počitniške kolonije.316 v sanatorijih in dispanzerjih. Sanatorije so gra- Kolonije je organizirala Državna šolska po- dili v klimatsko najugodnejših legah. Bolnikom liklinika. Prva kolonija je bila leta 1925 nasta- so priporočali sprehode, raznovrstno hrano in njena na Dovjem, in sicer v šolskem poslopju. počitek. V Sloveniji sta bila glavna sanatorija v Topolšici in na Golniku. Prvi je bil namenjen 310 KERŠIČ et. al. 2011, str. 27. za zdravljenje otroške tuberkuloze, drugi pa 319 Prav tam. 311 Mednarodni …, str. 14. se je razvil v največjo zdravstveno ustanovo za 320 GMJ, arhiv KID, serija Bratovska skladnica, t. e. 1. Poročilo 312 MUGERLI 2015, str. 25. krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice o 313 KERŠIČ et. al. 2011, str. 9, 10. poslovanju v letu 1933. 314 KERŠIČ et. al. 2011, str. 27. 321 GMJ, arhiv KID, serija Bratovska skladnica, t. e. 1. 315 Prav tam, str. 7. 317 Prav tam, str. 27. Poročilo o poslovanju protituberkuloznega dispanzerja na 316 Prav tam, str. 11. 318 SLAVEC 2009, str. 24. Jesenicah za leto 1935. 322 Prav tam, str. 35, 37. 122 123 S K R B Z A L J U D I Medicinska troblja Jeklo Mere: 16 × 6,4 cm Čas nastanka: 1. polovica 20. stoletja Inv. št.: GMJ; M-0002498 Kat. št.: 40 Provenienca: Gornjesavskemu muzeju Jesenice je predmet podaril Branimir Čeh, zdravnik nekdanje Obratne ambulante Železarne Jesenice, ki je stavbo in del medicinske opreme prevzela od nekdanje Bolnišnice bratovske skladnice. Foto: Katja Žvan Še v obdobju med obema vojnama je večina žensk rojevala doma ob pomoči babic. V težjih primerih so klicali zdravnika. Do njegovega prihoda je minilo toliko časa, da je bilo za uspešen porod velikokrat prepozno. Ko so v Ljubljani v 18. stoletju začeli z babiškimi tečaji (1753), porodnišnico (1789) in kirurškim študijem na liceju (1791), so bile dane možnosti za razvoj ginekologije in porodništva pri nas. Zaradi napredka stroke se je v tridesetih letih 20. stoletja vse več porodnic odločalo za porod v bolnišnici. Leta 1934 je bilo v bolnišnici bratovske skladnice na Jesenicah le enajst porodov,323 leta 1938 pa že 123.324 Takrat so želeli v bolnišnici so odpreti porodniški oddelek, vendar načrta niso izpeljali. Na Jesenicah so oddelek odprli šele leta 1949 v Splošni bolnišnici. Do takrat so ginekološko-porodniške primere prevzemali na kirurškem oddelku. V bolnišnici bratovske skladnice so zdravniki, babice in zaščitne sestre pri pregledovanju nosečnic uporabljali različne pripomočke, med drugim tudi trobljo, ki je bila namenja poslušanju utripa ploda. Po prvi svetovni vojni je bratovska skladnica svojim zavarovankam dajala denarno pomoč dvanajst tednov po porodu. Leta 1922 je prišlo do razširitve njihovih pravic. Nosečnice so bile upravičene do treh četrtin plače dva meseca pred in dva meseca po porodu.325 Lit.: neobjavljeno 323 GMJ, arhiv KID, serija Bratovska skladnica, t. e. 1. Pregled o gibanju bolnikov v bolnici Krajevne bratovske skladnice na Javorniku v letih 1934 in 1935. 324 GMJ, arhiv KID, serija Bratovska skladnica, t. e. 1. Pregled o gibanju bolnikov v bolnici Krajevne bratovske skladnice na Javorniku v letih 1937 in 1938. 325 Mugerli, 2015, str. 29. 124 125 S K R B Z A L J U D I Miza Torba dr. Milana Čeha Les Usnje Mere: 120 × 80 × 47 cm Mere: 35 × 20 × 43 cm Čas nastanka: 1. pol. 20. stoletja Čas nastanka: sredina 20. stoletja Inv. št.: GMJ; M-0002842 Inv. št.: GMJ; M-0002805 Kat. št.: 141 Kat. št.: 48 Provenienca: Gornjesavski muzej Provenienca: Torbo je pri svojem delu Jesenice je mizo prevzel leta 2000 iz uporabljal dr. Milan Čeh, zdravnik bolnišnice Obratne ambulante Železarne Jesenice. bratovske skladnice in obratne ambulante. Foto: Katja Žvan Po njegovi smrti jo je hranil njegov sin dr. Branimir Čeh, ki jo je leta 2000 podaril muzeju. Foto: Silvo Kokalj Mizo so uporabljali za pisanje in urejanje dokumentacije na uporabljale medicinske sestre ali pa radiolog, saj se je nahajala Torba je eden izmed redkih predmetov dr. Milana Čeha zdravnik je pokrival naselja vzhodno od hudournika Ukova, operacijskem oddelku Obratne ambulante Železarne Jesenice. ob rentgenskem aparatu. V bolnišnici bratovske skladnice je (1905–1972), ki jih hrani muzej. Bolnišnica bratovske skladnice dr. Čeh pa zahodno. Na obiskih pri pacientih je pogosto Oddelek so odprli leta 1939, torej v času, ko je bila v stavbi rentgenske preiskave opravljal Ivan Saksida (1889–1956), ki je sprva imela sistemizirano le eno delovno mesto splošnega nosil torbo, v kateri je imel pripomočke za nujno medicinsko še bolnišnica bratovske skladnice. Prvi vodja operacijskega po izobrazbi ni bil radiolog, ampak bolničar. Pri svojem delu si zdravnika, s širitvijo proizvodnje jeseniške železarne pa se je na pomoč, pisalo, blok za pisanje receptov in razkužilo. Po odprtju oddelka je bil dr. Jože Hafner (1907–1972), ki je bil tudi prvi je poškodoval prste. Ker se ni zavedal škodljivosti rentgenskih Jesenicah povečalo število prebivalstva in zdravnik bolnišnice Splošne bolnišnice Jesenice je ostal v stari bolnišnici, ki je bila kirurg na Jesenicah in prvi direktor Splošne bolnišnice Jesenice. žarkov, je preiskave opravljal brez zaščitnih rokavic. Viljem Schwab je imel preveč pacientov. Leta 1933 so v bolnišnici namenjena Obratni ambulanti Železarne Jesenice, in postal Po odhodu v Splošno bolnišnico Jesenice leta 1948 je še vedno odprli delovno mesto še za enega zdravnika. Na Jesenice je njen vodja. Po enem letu vodenja Zdravstvenega doma operiral v stari bolnišnici. Tam je opravljal predvsem operacije Lit.: VIDIC 1985, str. 320–334, MUGERLI 2015, str. 7, 8. prišel dr. Milan Čeh, doma iz Sv. Jurija ob Pesnici pri Mariboru. Jesenice se je leta 1960 vrnil v obratno ambulanto. mandljev, nosnice in žrelnice. Mizo so lahko poleg kirurga Poleg zdravniške oskrbe zaposlenih pri Kranjski industrijski družbi in njihovih svojcev je opravljal dežurno službo. Občinski Lit.: MUGERLI 2015, str. 23. 126 127 S K R B Z A L J U D I Medicinska očala Škatlica z iglami Steklo, plastika, nerjaveče jeklo Steklo, pločevina Mere: 7 × 5 cm Mere: 16 × 25 cm Čas nastanka: sredina 20. stoletja Čas nastanka: 1. pol. 20. stoletja Inv. št.: GMJ; M-0002637 Inv. št.: GMJ; M-0002790 Kat. št.: 42 Kat. št.: 46 Provenienca: Gornjesavski muzej Jesenice Provenienca: Gornjesavski muzej je predmet pridobil iz nekdanje Obratne Jesenice je predmet pridobil iz nekdanje ambulante Železarne Jesenice Obratne ambulante Železarne Jesenice. Foto: Silvo Kokalj Foto: Silvo Kokalj Očala so izdelali v podjetju v Jeni v Nemčiji, ki ga je leta 1847 zdravstveni ustanovi niso imeli. Obratna ambulanta je od 1948 V plastični škatlici s steklenim pokrovom je dvanajst igel iz Dr. Viljam Schwab, zdravnik v bolnišnici bratovske skladnice ustanovil Carl Zeiss (1816–1888). Podjetje je zaslovelo do 1957 delovala v sklopu Zdravstvenega doma Radovljica, nerjavečega jekla. Slovenske zdravstvene ustanove so po med letoma 1912 in 1938, je za določene analize in preiskave po mikroskopih in različnih optičnih instrumentih. Obratna potem pa kot samostojni zdravstveni zavod. Obratna ambulanta večini injekcijske igle kupovale v tovarni v Kobaridu, ki je bila zaprosil inž. Ignacija Haiserja, kemika Kranjske industrijske ambulanta je tam kupovala instrumente. Za opremo so največ je bila leta 1991 priključena Zdravstvenemu domu Jesenice. V ustanovljena leta 1951. Dražjo opremo iz uvoza so si lahko družbe. V tovarniškem kemijskem laboratoriju je analiziral prispevale Železarna Jesenice in delovne organizacije, katerih njenih prostorih je vse do leta 1997 ostal dispanzer za medicino privoščile le redke ustanove, med njimi tudi Obratna ambulanta predvsem urin, zdravila in bakteriološki material. delavce so pri njih pregledovali. dela. Takrat so ga zaprli, osebje pa preselili v Zdravstveni dom Železarne Jesenice. Injekcijske igle je uvažala iz Švice. Igle so bile Jesenice. Del opreme so odstopili muzeju. za večkratno uporabo, zato so jih bolničarke morale prekuhavati v Lit.: MUGERLI 2015, str. 35. Očala so uporabljali za pregled vida pri sistematskih pregledih kromiranih posodah. Obratna ambulanta je imela svoj laboratorij. in v splošnih ambulantah. Očesne ambulante pa v tej Lit.: MUGERLI 2015, str. 35–38. 128 129 V I R I I N L I T E R AT U R A Viri in literatura: Srednji šoli Jesenice (1926–2004). Jeseniški • CVIRN, Janez: Družabno življenje celjskega zbornik, št. 9., Jesenice: Gornjesavski muzej meščanstva v 19. stoletju, To in ono o meščanstvu Jesenice, 2004, str. 97–108. v provinci, Celje: Pokrajinski muzej Celje, 1995. • CAILLOIS, Roger: Man, play and games, • DE VORAGINE, Jacobus; BENZ, Richard: prev. Meyer Barash, Illinois: University Legenda aurea, Gütersloh: Gütersloher of Illinois Press, 2001 [1958]. Dostopno Verlaghaus, 1999. • Viri na: https://voidnetwork.gr/wp-content/ Dr. Milan Čeh 30 let na Jesenicah, Železar, l. 5, • BAJDÈ, Zoja; PIRNAT, Miha st.: Janez Potočnik, uploads/2016/09/Man-Play-and-Games-by- št. 35, 31. 8. 1963, str. 8. • Arhiv GMJ – Gornjesavski muzej Jesenice Marijino rojstvo in smrt sv. Jožefa: raziskovalno Roger-Caillois.pdf (12. 2. 2021). • Faktoreien, Meyers Großes Konversations- • – Arhiv GMJ: Arhiv muzeja, Dopis Tehniški poročilo o konservatorsko-restavratorskih posegih CANKAR (1), Izidor: Potočnikove risbe, Lexikon, 6. izdaja (1902-1908), 6. zvezek, muzej Jesenice (Železarna Jesenice), 850– na sliki, Ljubljana: ZVKDS Restavratorski Zbornik za umetnostno zgodovino, l. IV, št. 3, Leipzig in Dunaj: Bibliografski inštitut, 1903. • MM–im, 18. 7. 1972.AS 471, Ruardov arhiv, center, Ljubljana, 2010. Ljubljana: Umetnostno-zgodovinsko društvo, FIOCCO, Giuseppe: Grassi, Nicola, Allgemeines fasc. 15. • BENEDIČIČ, Irena Lačen et al.: Gozdovi 1924, str. 124–128. Lexikon der Bildenden Kunstler, XIV, Leipzig: E. • – Arhiv GMJ: Arhiv muzeja, Dopis Kranjske industrijske družbe, katalog razstave CANKAR (2), Izidor: Potočnikove risbe, A. Seemann, str. 541–542. • Restavratorski center ZVKDS, 11–26–72– (Jesenice: Muzej kosova graščina, 27. 11. 2014– Zbornik za umetnostno zgodovino, l. IV, št. 4, FIRST, Blaženka: Carlo Maratta in barok na dr–IK, 31. 7. 1972. 23. 1. 2015), Jesenice: Gornjesavski muzej Ljubljana: Umetnostno-zgodovinsko društvo, Slovenskem: pomen z Maratto povezane grafike – Arhiv GMJ: Arhiv Delavsko gibanje, serija III, Jesenice, 2014. 1924, str. 165–175. za baročno religiozno slikarstvo na Slovenskem, • t. e. 20. • BENEDIČIČ, Irena Lačen et al.: Jesenice, CASSIDY–WELCH, Megan: Prison and Ljubljana: ZRC SAZU; Narodni muzej – Arhiv GMJ: Arhiv KID, Serija listine, t. e. 2, 3, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2007. sacrament in the cult of saints: images of St Slovenije, 2000. • 4, 6, 7, 9, 29. • BENEDIČIČ, Irena Lačen: Dediščina Barbara in late medieval art, Journal of Medieval GESTRIN, Ferdo: Slovenske dežele in zgodnji – Arhiv GMJ:Serija Bratovska skladnica, t. e. 1. fužinske cerkve v jeseniškem muzeju, 400 let History, l. 35, št. 4, 2009, 371–384. kapitalizem, Ljubljana: Slovenska matica • – Arhiv GMJ:Osebni arhiv Slavka Smoleja, t. e. Marijine cerkve na Savi; 1606–2006, Jesenice: CEVC, Anica: Slikar Leopold Layer, Zbornik Ljubljana, 1991. • 5. Gornjesavski muzej Jesenice, 2006, str. 43–46. za umetnostno zgodovino, n. v. l. 2, Ljubljana: GOLEC, Boris: Matevž Režen pl. Segalla (1665– – Arhiv GMJ: Arhiv Obratne ambulante, t. e. 7, • BENEDIČIČ, Irena Lačen: Ortenburški rudarski Državna založba Slovenije, 1952, str. 165-208. 1722) – od podložniškega otroka s Sorškega • 30. red, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, CEVC, Anica: Valentin Metzinger, Ljubljana: polja do zgornjesavskega gospoda, Kronika, l. 64, – Arhiv ZVKDS RC – Zavod za varstvo 2021. Narodna Galerija, 2000. št. 3, Ljubljana, 2016, str. 413–440. • • kulturne dediščine, Restavratorski center • BENEDIČIČ, Irena Lačen: Slovensko CEVC, Emilijan: Gotska plastika na Gorenjskem, GÖÖCK, Roland: Štiristo najlepših družabnih – Arhiv ZVKDS RC: Oddelek za štafelajno plavžarstvo 20. stoletja. Jeseniški plavži, Jesenice: katalog razstave (Kranj: Mestni muzej, 20. 3. - iger za staro in mlado, Ljubljana: samozaložba, slikarstvo, PIRNAT st., Miha: Marijino Muzej Jesenice, 1998. 20. 4. 1958), Kranj: Mestni muzej, 1958. 1967. • • rojstvo in Smrt sv. Jožefa, 79,5 × 57,5, rokopis, • BENEDIČIČ, Irena Lačen: Vzponi in padci CEVC, Emilijan: Gotska plastika na Slovenskem, GORTANI, Luigi; GORTANI, Michele: Ljubljana 30. september 2010. jeseniškega železarstva, Jeseniški zbornik, št. 9, katalog razstave (Ljubljana: Narodna galerija, 9. Piccoli maestri del Settecento carnico, katalog 10 - 30. 12. 1973), Ljubljana: Narodna galerija, razstave (Tolmezzo: Museo Carnico delle Arti e • ARS – Arhiv Republike Slovenije Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice 2004, str. 159–167. 1973. Tradizioni Popolari »Luigi e Michele Gortani«, – Arhiv RS: SI AS 309, Zapuščinski inventar, • BENEDIČIČ, Irena Lačen; MUGERLI, • CEVC, Emilijan: Gotsko kiparstvo, Ars 28. 7.2006–31. 3.2007, ur. Giorgio Ferigo), šk. 11, št. 59. Marko; WAGNER, Sara: Od fužin do sodobnega Sloveniae, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967. Udine: Forum, 2006. – Arhiv RS:AS 471, Ruardov arhiv, fasc. 15. jeklarstva. Ob 150. obletnici Kranjske industrijske • CEVC, Emilijan: Poznogotska plastika na • GRUNFELD, Frederic V.: Igre sveta: zgodovina, • NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana družbe. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, Slovenskem, Ljubljana: Slovenska matica, 1970. igre, naredimo sami, Ljubljana: DZS, 1993. • – NŠAL, fasc. 36, Pokornovi zgodovinski 2019. CEVC, Emilijan: Slovenska umetnost, Ljubljana: • HACQUET, Baltazar: Oryctographia Carniolica zapiski. • BERGER, Friedrich: From Circle And Square Glavni odbor Prešernove družbe, 1966. oder Physikalische Erdbeschreibung des • – Poročna knjiga župnije Kropa P 1648–1708. To The Image Of The World: A Possible CIGOJ-KRSTULOVIĆ, Nataša: Herzogthums Krain, Istrien und zum Theil der – Mrliška knjiga župnije Kropa M 1654–1708. Interpretation For Some Petroglyphs Of Merels Glasbenozgodovinsko in glasbenoestetsko benachbarten Länder, Dritter Theil, Leipzig: Boards, Rock Art Research, l. 24, št. 1, 2004, str. ozadje fenomena »salonska glasba« na primeru Johann Gottlob Immanuel Breitkopf, 1784. Literatura 11-25. meščanske glasbene prakse na Kranjskem, • HAFNER, Jože: Naša bolnica. Jeklo in ljudje, • BERNHARD, A.: Nekaj iz zgodovine Muzikološki zbornik, l. 49, št. 1, 2013, str. 5-23. Jeseniški zbornik I. Jesenice. Skupščina občine • 15 let bolnice na Jesenicah, Železar, l. 5, št. 15, železarstva na Jesenicah: Rod Ruardov, • CULIN, Stewart: Chinese Games With Jesenice, 1964, str. 493–514. 13. april 1963, str. 11. Tovarniški vestnik, l. 2, 15. 4. 1937, str. 3–4. Dice And Dominoes, Washington: Gover- • Hammerwerke in Krain, Laibacher Tagblatt, št. • ALFONSO X: Book of Games, prev. Sonja • BINION, Alice: La Galleria scomparsa del ment Printing office, 1895. Dostopno na: 77, 1869, str. 89. Musser Gol aday, 2003 [1283]. Dostopno maresciallo pl. der Schulenburg. Un mecenate nella https://books.googleusercontent.com/ • HASKELL, Francis: Nicola Grassi at Udine, na: http://jnsilva.ludicum.org/HJT2012/ Venezia del Settecento, Milano: Electa, 1990. books/content?req=AKW5Qaclz2CuhxyU- The Burlington Magazine, CIV/704, 1962, str. BookofGames.pdf (12. 2. 2021). • BOGATAJ, Janez; OVSEC, Damjan: Dama, V: AZLtyId0oweFZXe98iXzbNOAw2vZV4JT- 43–44. • AVGUŠTIN, Maja: Novi rezultati raziskav Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: Mladinska 8-RQELVJs9_K8oawGOnitKNMEu- • HÖFLER, Janez: Gradivo za historično v Bucelleni-Ruardovi graščini na Stari Savi, knjiga, 2004, str. 74. 455f0BSZthlO0XnoIPNuOFTS9KmlCCy- topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Jeseniški zbornik, št. 12, Jesenice: Gornjesavski • BONIN, Zdenka: Bratovščine v severozahodni 1-PiRXWp5dV0SnmKkJB9rO4h5n9oN- Kranjska, Ljubljana: Viharnik, 2017. muzej Jesenice, 2019, str. 67-84. Istri v obdobju Beneške republike, Koper: VZ2HxnKPBCagtpqOwG6igXmaQEi- • HUIZINGA, Johan: Homo Ludens: A Study of a • BAJDÈ, Zoja: Sliki neznanega lastništva obstali Pokrajinski arhiv, 2011. RAlxHiLAaokluyKEkZW22WZYqCVqx8a- Play-Element in Culture, London: Routledge & v delu več kot pet desetletij, Janez Potočnik • BORŠTNIK, Ivo: Strokovno, poklicno, srednje r4YkCEbVosLeBLG_xFdlsIfLjohbQQVsI- Kegan Paul, 1980 [1949]. Dostopno na: http:// (1749– 1834): iz depojev Gornjesavskega muzeja in višje izobraževanje kadrov za potrebe FqPVOOPqEqUquzcD4_aKStYzj_0rmqCE- art.yale.edu/file_columns/0000/1474/homo_ Jesenice, Jesenice: Gornjesavski muzej, 2018, str. gospodarskih in splošnih dejavnosti v sedanji U8y7A2YyN1VXgtMv4vBQMYk43J7Fum1L- ludens_johan_huizinga_routledge_1949.pdf 18–24. 7LgXHE88Ll8gT8BewmjKq4 (25. 2. 2021). (12. 2. 2021). 130 131 V I R I I N L I T E R AT U R A • JARC, Tine: Starodavne poti pod Karavankami, • KOS, Mateja; ŽARGI, Matija: Gradovi, • MEKE, Katra: Beneško baročno slikarstvo na • MUGERLI, Marko: Vloga družin Bucelleni in Radovljica: Medium d.o.o., 2004. minevajo, fabrike nastajajo. Industrijsko Kranjskem in Štajerskem: naročniki in zbiralci, Ruard v gornjesavskem fužinarstvu, Kronika, • Jeklo za magnete nuklearnih centrov iz jeseniške oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem, doktorska disertacija, Ljubljana: samozaložba, l. 64, št. 3, Ljubljana, 2016, str. 463–476. železarne, Železar, l. 5, št. 31, 2. 8. 1963, str. 12. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1991. 2017. • MUGERLI, Marko: Zgodovina šolstva na • JENKO, Alojzij: Poročilo o rentgenološkem • KOZAK, Grozdana: Anton Karinger, Fužina • MENAŠE, Lev: Marija v slovenski umetnosti, Jesenicah, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, oddelku, Splošna bolnica Jesenice 25 let, Jesenice: v Stari Fužini, Umetniška mapa: Gorenjsko Celje: Mohorjeva družba, 1994. 2018. Splošna bolnica Jesenice, 1973, str. 33. železarstvo in umetnost železarne Jesenice, • METERC, Janez: Razvoj kolonizacije in • MUGERLI, Marko: Zgodovina zdravstva na • JENSTERLE, Jože: Razvoj zdravstvenega varstva Jesenice: Železarna Jesenice, 1969, 2. barvna železarstva v jeseniški okolici v visokem Jesenicah, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, delavcev Železarne Jesenice, Jesenice: Železarna slika. srednjem veku, Železar, 1. 8. 1985, str. 26-28. 2015. Jesenice, 1977. • KRESAL, France: Gozdna veleposest ob • MIKŠA, Peter: Prvi raziskovalci slovenskih • MUGERLI, Marko: Žar jekla, Jesenice: • Jeruš, Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKJ, likvidaciji agrarne reforme 1933 in problem gora in prvi dokumentirani pristopi nanje, Gornjesavski muzej Jesenice, 2010. druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. socialne varnosti njenih nameščencev, Zgodo- Zgodovinski časopis, l. 67, št. 3/4, 2013, str. • MUGERLI, Marko: Železarska dediščina Dostopno na: https://fran.si/133/sskj2-slo- vinski časopis, l. 51, št. 2, 1997, str. 205–220. 390–405. na Jesenicah, Jesenice: Gornjesavski muzej var-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4483269/ • LANZI, Luigi: Storia pittorica della Italia dal • MIŠKEC et al., Alenka: Zlata sled ob 200-letnici Jesenice, 2017. jerus?page=1302&Query=*&All=*&Filtered- Risorgimento delle Belle Arti fin presso AL fine prvega muzeja na Slovenskem, Ljubljana: • MUGERLI, Marko; TAHIR, Zdenka Torkar; DictionaryIds=133&View=2 (7. 10. 2021). del XVIII secolo, Bassano: Presso Giuseppe Narodni muzej Slovenije, 2021. BENEDIČIČ, Irena Lačen: Karavanke – prostor • KERŠIČ, Irena; MAGAJNE, Milojka; ĐURĐA, Remondini e Figli, 1809. • MOHORIČ, Ivan: Dva tisoč klet železarstva na povezav in razhajanj, Jesenice: Gornjesavski Sima; LESKOVEC, Ivana: Medicinske sestre • LAVRIČ, Ana: Velike Marijine bratovščine Gorenjskem, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969. muzej Jesenice, 2018. skozi čas, katalog razstave (Idrija: Cerkljanski na Slovenskem. Ikonografija bratovščin • MORASSI, Antonio: Il pittore Nicolo Grassi • MUNDA, Jože; ZEPIČ, Ludvik; ZUPAN, muzej, 20. maj - 30. oktober 2011), Društvo pod okriljem mendikantskih redov, Acta in una mostra ad Udine , Pantheon, 2, 1962, str. France: Gore v besedi, podobi in glasbi, Ljubljana: medicinskih sester, babic in zdravstvenih historiae artis Slovenica, l. 21, št. 2, Ljubljana: 105–108. Planinska zveza Slovenije, 1965. tehnikov Ljubljana, Ljubljana: Društvo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta • MORENZ, Siegfried: Die Geschichte pl. Joseph • NOVAK, Luka: Uporaba vprežne živine v vaseh medicinskih sester, babic in zdravstvenih Steleta ZRC SAZU, 2016, str. 119–166. dem Zimmermann, Berlin: Akademie–Verl., pod Golico, Jeseniški zbornik, št. 12, Jesenice: tehnikov, 2011. • LEBEN, Nika: Kulturni spomenik Marijina 1951. Gornjesavski muzej Jesenice, 2019, str. 213– • KING, Daniel: Igre: od backgammona do cerkev na Savi, 400 let Marijine cerkve na Savi: • Mostra di Nicola Grassi, katalog razstave, 233. blackjacka - naučite se igrati najpopularnejše igre (1606– 2006), Jesenice: Gornjesavski muzej (Udine: Chiesa di San Francesco, 25. 6.–15. 10. • ODER, Karla, et al.: Tri tisočletja železarstva na svetu, Radovljica: Didakta, 2003. Jesenice, 2006, str. 21–26. 1961), Udine: Doretti, 1961. na Slovenskem, Ravne na Koroškem: Koroški • KLEMENČIČ, Matej: Nicola Grassi in • LEVI D‘ANCONA, Mirel a: The garden of • MUGERLI, Marko: 140 let Kranjske industrijske pokrajinski muzej, 2008. izgubljene slike z gradu Mirna, Acta historiae the renaissance. Botanical simbolism in Italian družbe, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, • ODER, Karla: Sijaj jeklarske tradicije. Od artis Slovenica, IX, 2004, str. 71–85. painting, Firenze: L. S. Olschki, 1977. 2009. koroškega fužinarja do ravenskega jeklarja. • KLEMENČIČ, Matej: Nicola Grassi in • LUCCHESE, Enrico: Episodi di pittura • MUGERLI, Marko: Bucelleniji, prvi prebivalci Publikacija ob 400-letnici železarstva in jeklarstva izgubljene slike z gradu Mirna, Grad Mirna med veneziana in Istria e Dalmazia, Arte in Friuli Arte graščine na Savi, Jeseniški zbornik, št . 12, v Mežiški dolini, Ravne na Koroškem: Koroški včeraj, danes in jutri, Mirna: Studio 5, 2016, str. a Trieste, št. 18-19, 1999, str. 225-236. Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2019, str. pokrajinski muzej, 2020. 141–161. • LUCCHESE, Enrico: Il pittore del Settecento 50–65. • OITZL, Gašper: Med »fužinarstvom in • KOKOŠINEK, Nataša: Kratek oris zgodovine veneziano Nicola Grassi e il suo raggio • MUGERLI, Marko: Cerkvene razmere v industrializacijo. Temeljni poudarki metalurgije šolstva na Jesenicah, Kako so se na Jesenicah d’influenza fuori dai confi ni del a Repubblica ljubljanski škofiji v času škofa Otona Buchheima na Slovenskem v dolgem 19. stoletju, Ko zapoje včasih izobraževali? , Jesenice: Ljudska univerza di San Marco, Zbornik za umetnostno zgodovino, (1641–1664), doktorska disertacija, Ljubljana: kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem, Jesenice, 2016. n. v. l. 2015 [2016] , Ljubljana: Slovensko Filozofska fakulteta 2011. razstavni katalog (Ljubljana: Narodni muzej • KOKOŠINEK, Nataša: Ob 50-letnici stalne umetnostnozgodovinsko društvo, 2016, str. • MUGERLI, Marko: Gozdna posest Kranjske Slovenije, 10. 12. 2019–3. 5. 2020, ur. Jernej železarske zbirke na Jesenicah, Jeseniški zbornik, 73-92. industrijske družbe. Gozdovi Kranjske Kotar, Tomaž Lazar, Peter Fajfar), Ljubljana: št. 9, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, • LUCCHESE, Enrico: Nicola Grassi (1682– industrijske družbe. Jesenice: Gornjesavski muzej Narodni muzej Slovenije, 2019, str. 119–165. 2004, str. 221–232. 1748), Treviso: Zel, cop., 2018. Jesenice, 2014, str. 11–17. • OITZL, Gašper: Obuditev in razvoj metalurških • KOKOŠINEK, Nataša: Zgodovina fužine • LUCCHESE, Enrico: Nicola Grassi ritrattista • MUGERLI, Marko: Jesenice pred drugo dejavnosti. Metalurgija na Slovenskem v v Radovni , Jeseniški zbornik, št. 7, Jesenice: (Tolmezzo: Museo Carnico delle Arti e svetovno vojno, Božidar Jakac – Jeseniški cikel, srednjem veku, Ko zapoje kovina. Tisočletja Muzejsko društvo Jesenice, 1995, str. 185–196. Tradizioni Popolari »Luigi e Michele Gortani«, katalog razstave (Jesenice: Muzej kosova metalurgije na Slovenskem, razstavni katalog • KONOBELJ, Tone: Ob razstavi, Muzejski 23. 9.–27. 11.2005, ur. Enrico Lucchese, graščina, 19. 11. 2020-22. 3. 2021, ur. Aljaž (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 10. časopis, l. 6, posebna številka, Jesenice: Muzej Marialisa Valoppi Basso), Tolmezzo: 2005, str. Pogačnik), Jesenice: Gornjesavski muzej 12. 2019–3. 5. 2020, ur. Jernej Kotar, Tomaž Jesenice, 1996, str. 1–6. 19–20, 86–89. Jesenice, 2021, str. 17–23. Lazar, Peter Fajfar), Ljubljana: Narodni muzej • KONOBELJ, Tone: Potovalna skrinja in njena • LUCCHESE, Enrico: Novita su Nicola Grassi, • MUGERLI, Marko: Plavljenje lesa, Gozdovi Slovenije, 2019, str. 58–80. pripoved, Jeseniški zbornik, št. 6, Jesenice: Arte Veneta, LXIII, 2006 [2007], str. 84–95. Kranjske industrijske družbe, katalog razstave • OITZL, Gašper: Vpeljava plavžev in vzpon Skupščina občine Jesenice, 1991, str. 317. • LUCCHESE, Enrico: Precisazioni per Nicola (Jesenice: Muzej kosova graščina, 27. 11. 2014– idrijskega rudnika. Metalurgija na Slovenskem • KONOBELJ, Tone: Raziskovalna dejavnost Grassi e Giovanni Visentin, allievi di Nicolo 23. 1. 2015), Jesenice: Gornjesavski muzej v zgodnjem novem veku, Ko zapoje kovina. v Železarni Jesenice, Jeseniški zbornik, št. 9, Cassana, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. Jesenice, 2014, str. 61–64. Tisočletja metalurgije na Slovenskem, razstavni Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2004, str. l. 2014 [2015], str. 129–144. • MUGERLI, Marko: Savski fužinarji – znani katalog (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 169–179. • MAGOLIČ, Miloš; SMOLEJ, Slavko; Evropejci, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice 10. 12. 2019–3. 5. 2020, ur. Jernej Kotar, Tomaž • KOS, Marija: Oprema stanovanjskih prostorov TERSEGLAV, Vasilij: 90 let Železarne Jesenice, 2008. Lazar, Peter Fajfar), Ljubljana: Narodni muzej v graščini na Savi leta 1871, Jeseniški zbornik, št. Jesenice: Železarna Jesenice, 1959. • MUGERLI, Marko: Valjarna, Jesenice: Slovenije, 2019, str. 86–116. 7., Jesenice: Muzejsko društvo Jesenice, 1995. • Mednarodni dan medicinske sestre, Železar, l. Gornjesavski muzej Jesenice, 2012. • OROSZY, Karel: Varjenje, Tovarniški vestnik, 15, št. 20, 18. 5. 1973, str. 14. l. 4, št. 12, 1. 6. 1940, str. 2. 132 133 V I R I I N L I T E R AT U R A • OVSEC, Damjan J.: Družabno življenje, prezentacijo cerkvene opreme, diplomsko delo, • RJAZANCEV, Aleksander: Kemija in • RUDOLF, Andrejka; MOHORIČ, Ivan: Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: Mladinska Ljubljana: samozaložba, 2007. laboratorij v službi železarstva, (priloga), Ruard, Slovenska biografija, Ljubljana: knjiga, 2004. • PRISTOV, Tjaša: Poročilo o restavratorsko Železar, l. 3, št. 3, maj 1958, str. 1–6. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, • OVSEC, Damjan J.: Jour fix, Slovenski etnološki konservatorskih posegih na tabernaklju iz • RJAZANCEV, Aleksander: Na vrsti je Studor, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. cerkve marijinega vnebovzetja na Savi na Železar, l 10, št. 1, 1961, str. 12–16. Dostopno na: http://www.slovenska-biografija. • OVSEC, Damjan J.: Oris družabnega življenja v Jesenicah, 400 let Marijine cerkve na Savi; 1606– • RJAZANCEV, Aleksander: Nevralgije so skoraj si/rodbina/sbi523337/#slovenski-biografski- Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do druge 2006, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, ozdravljive, Železar, l. 15, št. 10, 9. 5. 1973, str. 9. leksikon (29. 10. 2020). svetovne vojne, Ljubljana: Društvo arhitektov 2006, str. 32–47. • RJAZANCEV, Aleksander: Od fužin do • RUGERRI, Ugo: Rivelazione di Nicola Grassi, Ljubljane, 1979. • RAMOVŠ, Mirko; CVETKO, Igor: Namizna železarne. Jesenice: Muzejsko društvo Jesenice, Arte Documento, št. 16, 2002, str. 185-189. • PALLUCCHINI, Rodolfo: La pittura nel Veneto. igra, Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana: 1997. • SCHAUBER, Vera; SCHINDLER, Hanns Il Settecento, I, Milano: Electa, 1995. Mladinska knjiga, 2004. • RJAZANCEV, Aleksander: Odkritje starega Michael: Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan • PAZZI, Piero: I Punzoni dell‘argenteria e • RAZINGER, Borut: 125 let kemijskega plavža KID na Savi, Železar, leto 7, št. 6, junij v letu, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. oreficeria veneta, tomo I, Pula: Pietas Julia Pola laboratorija na Jesenicah, Jeseniški zbornik, št. 8, 1958, str. 174–175. • SCHMIDT, Goran: Slovenska pisma rudarskega 1992. Jesenice: Muzejsko društvo Jesenice, 2000, str. • RJAZANCEV, Aleksander: Po stari rudni poti nadzornika Lukasa Polca Sigismondu (Žigu) • PFLAUM, Veronika: »Plavž svete Heme«. 139–147. na Begunjščico, Železar, l. 7, št. 10, 1958, str. Zoisu v letih od 1789 do 1798 , Scopolia, št. 85, Livarna železa pri Nomenju v Bohinju. Kronika, • RAZINGER, Borut: Metode kemijske analize. 283–285. 2015, str. 1–142 . l. 64, št. 3, 2016, str. 451–462. Muzejski časopis, l. 6, posebna številka, Jesenice: • RJAZANCEV, Aleksander: Prehladne nalezljive • SEMLAK, Rajko: Tanka pločevina, Tovarniški • PHILIPP, brat; RÜCKERT, Heinrich: Muzej Jesenice, 1996, str. 7–16. bolezni, Železar, l. 28, št. 14, 12. 4. 1979, str. vestnik, l. 4, št. 7, 15. 3. 1940, str. 5. Bruder Philipps des Carthäusers Marienleben, • RAZINGER, Borut: Tri rude z Gorenjskega, 1–7. • SLOKAR, Ivan: Ljubljanska suknarna, Quedlinburg; Leipzig: G. Basse, 1853. Jeseniški zbornik, št. 7, Jesenice: Muzejsko • RJAZANCEV, Aleksander: Preteklost v senci Zgodovinski časopis, l. 16, 1962, str. 55–79. • PHILIPP, brat; ZEMLJIČ; Matija: društvo Jesenice, 1995, str. 255–271. Karavank, Jeseniški zbornik, št. 2 , Jesenice: • STELE (1), Franc: Politični okraj Kamnik: Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje, • REISP, Branko: Oris zgodovinskega razvoja Skupščina občine Jesenice, 1969, str. 13–32. topografski opis, Ljubljana: Umetnostno- Maribor: samozaložba Matija Zemljič, 1904. v 17. stoletju na Slovenskem, Umetnost XVII. • RJAZANCEV, Aleksander: Spomini na prvega zgodovinsko društvo, 1929. • PHILIPP, der Bruder, Katalog der stoletja na Slovenskem I, katalog razstave tehničnega ravnatelja KID, viteza Lamberta • STELE (2), France; Terenski zapiski Franceta Deutschen Nationalbibliothek, Deutsche (Ljubljana: Narodna galerija, 10. 10.–15. 12. Pantza, Železar, l. 8, št. 9-10, 1959, str. 217– Stelet a, P.c. Marijinega Vnebovzetja na Nationalbibliothek, Leipzig, Dostopno na: 1968, ur. Anica Cevc), Ljubljana: Narodna 221. Savi pri Jesenicah, XLIV, 25. 4. 1929: ZRC http://d–nb.info/gnd/118791834 (12. 9. galerija, 1968, str. 25. • RJAZANCEV, Aleksander: Vodič po SAZU (UIFS); Dostopno na: http://gis. 2018). • RESMAN (1), Blaž: O oltarni opremi cerkve Tehničnem muzeju železarne, Železar, l. 7, št. 6, zrc–sazu.si/zrcgis/doc/stele/skenogram. • PHILIPP, der Bruder: Marienleben; Der na Savi, 400 let Marijine cerkve na Savi: (1606– 6. 2. 1965, str. 9–10. aspx?id=SAVA,%20p.%20c.%20Marijinega%20 Magezoge, 1346, Universitätsbibliothek 2006), Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, • RJAZANCEV, Aleksander: Zakaj je pri Vnebovzetja%2001.jpg, (12. 9. 2018). Heidelberg, Cod. Pal. germ. 394. 2006, str. 29-31 Železarni nastala tehnična kontrola in njeni • STELE, Franc: Bizantinske in po bizantinskih • POGAČNIK, Aljaž: Janez Potočnik (1749– • RESMAN (2), Blaž: Kiparstvo poznega baroka kemiki, Železar, l. 9, št. 1, 1960, str. 16. posnete Marijine podobe med Slovenci, 1834): iz depojev Gornjesavskega muzeja Jesenice, na Gorenjskem, Ljubljana: SAZU, 2006. • RJAZANCEV, Aleksander: Zdravljenje Razprave, II., Ljubljana: SAZU; Folozofsko Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2018. • RESMAN, Blaž: Fužinarske cerkve iz začetka želodčnih obolenj z akupunkturo, Železar, l. 15, filološki-historični razred, 1944, str. 367-397. • POGAČNIK, Aljaž: Jeseniška Talija: Gledališka sedemnajstega stoletja na Jesenicah, Kronika, l. št. 30, 27. 7. 1973, str. 11. • STELE, France: Spomeniško varstvo v dejavnost na Jesenicah, Jesenice: Gornjesavski 26, št 3, Ljubljana, 1978, str. 9–18. • RJAZANCEV, Aleksander: Železar – že vedno Jugoslaviji, Jugoslovenski istorijski časopis, l. muzej Jesenice, 2014. • RIHTER, Andreja; CIGLENEČKI, Marjeta: tudi gasivec, Železar, l. 4, št. 21, 25. 5. 1962, str. 2, 1936, Beograd: Savez društava istoričara • POGAČNIK, Aljaž: Župnijska cerkev sv. Vodnik po slovenskih muzejih, Ljubljana: 13. Jugoslavije, str. 49–100. Ingenuina in sv. Albuina na Koroški Beli, Skupnost muzejev Slovenije in Založba • ROŠKAR, Boštjan; ŠTEFANIČ, Tatjana: • STELE, France; Terenski zapiski Franceta Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2021. Mladinska knjiga, 2001. Razkošje na podeželju: pohištvo v Ptujskem gradu, Stelet a, P.c. Marijinega Vnebovzetja na Savi Dostopno na: https://www.gmj.si/vec/, (29. • RIZZI, Aldo: Nicola Grassi, razstavni katalog, Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, 2014. pri Jesenicah, XXVII, 31. 8. 1925: ZRC 10. 2021). (Tolmezzo: Palazzo Frisacco, 4. 7.–7. 11. 1982) , • ROTAR, Tjaša: Družabno življenje na Jesenicah SAZU (UIFS); Dostopno na: http://gis. • PREDA-SCHIMEK, Haiganuş: Music in The Udine: Istituto per l‘enciclopedia del Friuli- od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne, zrc–sazu.si/zrcgis/doc/stele/skenogram. Salons of Central and South-Eastern Europe: Venezia Giulia, 1982. Jeseniški zbornik, št. 10., Jesenice: Muzejsko aspx?id=SAVA,%20p.%20c.%20Marijinega%20 Preliminary Considerations for Cross-Regional • RIZZI, Aldo: Shede per Antonio Carneo e društvo Jesenice, 2009, str. 15-25. Vnebovzetja%2001.jpg, (12. 9. 2018). Research, 2008. Dostopno na: http://www. Nicola Grassi, Arte Documento, št. 7., Udine, • ROŽMAN, Irena: Zgodovinski oris babištva • STESKA, Viktor: Črtica o križarski cerkvi v kakanien-revisited.at/beitr/fallstudie/HPreda- 1993, str. 83–85. na Slovenskem in porodna pomoč v fari Velike Ljubljani, Drugo izvestje »društva za krščansko Schimek1.pdf (2. 3. 2021). • RIZZOLI, Alojz: Iz mojih spominov. Od Brusnice na Dolenjskem od 1840 do 1945, umetnost« v Ljubljani, Ljubljana: Društvo za • PREECE, Warren E.; COLLISON, Robert L.: paromlina do velike železarske podjetnosti, Etnolog, l. 58, št. 7, 1997, str. 241–288. krščansko umetnost, 1898. Encyclopaedia, Encyclopedia Britannica, 2016. Tovarniški vestnik, l. 4., št. 18, 15. 9. 1939, str. • RUDOLF, Andrejka: Najstarejše ljubljanske • STESKA, Viktor: Slikar Janez Potočnik, Zbornik Dostopno na: https://www.britannica.com/ 5-6. industrije, Kronika slovenskih mest, l. 1, št. 1, za umetnostno zgodovino, l. 4, št. 2, Ljubljana: topic/encyclopaedia (25. 5. 2021). • RJAZANCEV, Aleksander: En dan pod Golico, 1934, str. 58-59. Dostopno na:http://www.dlib. Umetnostno-zgodovinsko društvo, 1924, str. • PREŠERN, Dušan: Nadomestni denar Železar, l. 8, št. 4, 1959, str. 115–116. si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AFICYQAY/ 74–83. gorenjskih fužinarjev, Jeseniški zbornik, št. 5, • RJAZANCEV, Aleksander: Feromangan iz ddb16242-3fbc-49ef-9cde-5ed7209206a2/PDF • STESKA, Viktor: Slovenska umetnost I. Jesenice: Kulturna skupnost Jesenice, 1985, str. javorniškega plavža, Železar, l. 7, št. 9, 1958, str. (30. 9. 2021). Slikarstvo, Prevalje: Družba sv. Mohorja, 1927. 431–444. 239. • RUDOLF, Andrejka; Doneski k zgodovini naše • STESKA, Viktor; STELÈ, Francè; LUKMAN, • PRISTOV, Tjaša: Cerkev Marijinega vnebovzetja • RJAZANCEV, Aleksander: Ferromangan – železarske industrije, Trgovski tovariš, l 37, št. Franc Ksaver: Potočnik, Janez, Slovenski na Savi na Jesenicah, restavratorska izhodišča za Komu pripada slava, Železar, l. 8, št. 6–7–8, 1-2, 1940, str. 1-4. biografski leksikon, Slovenska akademija 1959, str. 169–173. znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni 134 135 V I R I I N L I T E R AT U R A center SAZU, 2013. Dostopno na: http://www. • The Royal Game of Ur. Dostopno na: https:// • VIDRIH Renato; BEDIČ, Jože; MIKUŽ, Vasja: • ZERI, Federico; ROZMAN, Ksenija: Tuji slovenska–biografija.si/oseba/sbi452142/, (12. www.britishmuseum.org/collection/object/ Minerali in rude južnih Karavank na širšem slikarji od 14. do 20. stoletja, Narodna galerija: 9. 2018). W_1928-1009-378#object-detail-data (22. 2. območju Jesenic, Proteus, l. 56, št. 7. Ljubljana: Ljubljana, 1983. • STUDEN, Andrej: Svetovi socialne neenakosti 2021) Prirodoslovno društvo Slovenije, str. 227–242. • ZOREC, Črtomir: Klient in prijatelj, Glas – spalnic in spanja. K zgodovini postelje na • TUNNER, Peter: Gemeinfassliche Darstellung • VILFAN, Sergij: Prispevki k zgodovini mer na glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za Slovenskem v 19. in 20. stoletju, Etnologija der Stabeisen und Stahlbereitung in Frischherden. Slovenskem s posebnim oziroma na ljubljansko Gorenjsko, l. 33, št. 64, 15. 8. 1980, str. 9. spalnice, Ljubljana: Optima, 1999, str. 291-340. Gradec: Verein zur Beförderung und mero (XVI.–XIX. Stoletje), Zgodovinski časopis, • ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka: Tuberkuloza – • SUŠNIK, Matija: Nekdaj hlapci danes Unterstützung der Industrie und Gewerbe in l. VIII, Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev kuga 19. in 20. stoletja na Slovenskem na primeru gospodarji, Železar, št. 4, april 1952, str. 7-10. Innerösterreich, 1846. Slovenije, 1954, str. 27–86. sanatorija Golnik 1921–1998, Ljubljana: Inštitut • Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski • TURK, Peter; LAHARNAR, Boštjan; • VILMAN, Vladimir: Kranjska industrijska za zgodovino medicine Medicinske fakultete, standardni prevod, Ljubljana: Društvo ISTENIČ, Janka; PAVLOVIČ, Daša: Začetki družba, Gozdovi Kranjske industrijske družbe. 2009. Svetopisemska družba Slovenije, 1996. metalurgije, Ko zapoje kovina. Tisočletja Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, 2014, str. • ZUPANIČ SLAVEC, Zvonka: Zgodovina • ŠARF, Fanči: Sani v hribovskih predelih metalurgije na Slovenskem, razstavni katalog 7–9. zdravstva in medicine na Slovenskem. Medicina Gorenjske, Slovenski etnograf, l. 9, Etnografski (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 10. • VILMAN, Vladimir: Lambert pl. Pantz in skozi čas, javno zdravstvo, farmacija, Ljubljana: muzej Ljubljana: Ljubljana, 1956, str. 137–168. 12. 2019–3. 5. 2020, ur. Jernej Kotar, Tomaž delavstvo Kranjske industrijske družbe, Ljubljana: Slovenska matica, 2017. • ŠERBELJ, Ferdinand: Izzvenevanje nekega Lazar, Peter Fajfar), Ljubljana: Narodni muzej tehnični muzej Slovenije, 2003. • Žalosten konec, Slovenski narod, 3. 9. 1901, str. 3. obdobja. Oris poznobaročnega slikarstva na Slovenije, 2019, str. 26–54. • VILMAN, Vladimir: Tehnične značilnosti • ŽARGI, Matija: Železarna na Dvoru ob Krki Kranjskem, Ljubljana: Narodna galerija, 2011. • UČAK, Valerijan: Marija pomočnica v Pantzovih samotežnih žičnic v Bohinju, 1795–1891, Novo mesto: Dolenjska založba, • ŠERBELJ, Ferdinand: Nicola Grassi. Tri oltarne Križankah, Vestnik križniškega reda, l. IV, št. 4, Gozdovi Kranjske industrijske družbe, Jesenice: 2000. podobe. Tre pale d‘altare, razstavni katalog, Ljubljana 1934, str. 26. Gornjesavski muzej Jesenice, 2014, str. 69–73. • ŽMUC, Irena: Al' prav se piše čitavnica al' (Ljubljana, Narodna galerija, giugno–agosto • Upravna enota Jesenice. Občine Jesenice, Kranjska • VRHUNC, Polonca: Anton Karinger, 1829- bravnica? Narodna čitalnica v Ljubljani in vloga 1992), Ljubljana, 1992. Gora in Žirovnica, Umetnostna topografija 1870, katalog razstave (Ljubljana: Narodna Franca Ksaverja Souvana, Jedilnica - srce doma • ŠERBELJ, Ferdinand: Slikarski okras savske Slovenije, (ur. Blaž Resman), Ljubljana: ZRC galerija, 12. 9. - 18. 11. 1984), Narodna galerija: in družine = The dining room - heart of home cerkve, 400 let Marijine cerkve na Savi; 1606– SAZU, 2011, str. 153, 155. Ljubljana, 1984. and family: drobci iz bivalne kulture in življenja 2006, Jesenice: Gornjesavski muzej Jesenice, • VALENČIČ, V.: Ruard, Leopold (1766- • Wikipedia contributors: Contract bridge, ljubljanske meščanske družine = fragments from 2006, str. 41–42. 1834), Industrieller, Österreichisches Wikipedia, The Free Encyclopedia, 2021. the residential culture and life of a Ljubljana • ŠERBELJ, Ferdinand: Umetniška zbirka Biographisches Lexikon, 2003-2020. Dostopno Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/ middle-class family, katalog razstave, (Ljubljana: Gornjesavskega muzeja Jesenice, Jesenice: na: https://www.biographien.ac.at/oebl/ Contract_bridge (3. 3. 2021). Kulturno informacijski center Mestnega muzeja, Gornjesavski muzej Jesenice, 2003. oebl_R/Ruard_Leopold_1766_1834. • Založništvo, Slovar slovenskega knjižnega jezika, 16. 12 1998 - 27. 2. 1999, ur. Ferle Mojca), • ŠMITEK, Janez: Fužinski, cajnarski in vigenjski xml;internal&action=hilite. SSKJ, druga, dopolnjena in deloma prenovlje- Ljubljana: Mestni muzej, 1998. mehovi in pihala, Jeseniški zbornik, št. 7, action&Parameter=ruard* (29. 10. 2020). na izdaja. Dostopno na: https://www.fran. • ŽVEGELJ, France: Nekaj podatkov in Jesenice: Muzejsko društvo Jesenice, 1995, str. • VALVASOR (1), Janez Vajkard: Die Ehre dess si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezi- ugotovitev na osnovi letnega poročila Obratne 173–182. Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, ka-2/4549948/zaloznistvo?View=1&Query=- ambulante, Železar, l. 5, št. 15, Jesenice 13. 4. • ŠOLMAJER, France: Poročilo o Dunajskej und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit zalo%c5%beni%c5%a1tvo (4. 10. 2021). 1963, str. 6. svetovnej razstavi 1873, Ljubljana: dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen • ZANETTI, Anton Maria: Della Pittura Landwirthschaft Gesel schaft, str. 1–16. Erblandes, III. Knjiga, (1. del), Nürenberg: zu Veneziana e delle Opere Pubbliche de’ Veneziani • ŠORN, Jože: Bucelleniji in Ruardi na Savi pri finden bey Wolfgang Moritz Endter, 1689. Maestri Libri V, Benetke: Nel a stamperia di Jesenicah, Kronika, l. 24, št. 2, 1976, str. 69–74. • VALVASOR (2), Janez Vajkard: Die Ehre dess Giambatista Albrizzi ..., 1771. • ŠORN, Jože: Delovanje komerčnih konsesov, Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, Zgodovinski časopis, l. 24, št. 1–2, 1970, str. 1–20. und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit • ŠORN, Jože: Kmečka in obrtniška proizvodnja dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen ter založništvo, Zgodovinski časopis, l. 32, št. 1–2, Erblandes, VIII. Knjiga, Nürenberg: zu finden 1978, str. 61-99. bey Wolfgang Moritz Endter, 1689, 719–720. • ŠORN, Jože: Premogovništvo na slovenskem • VELKOVRH-BUKILICA, Vesna: Prispevek ozemlju do sredine 19. stoletja, Zgodovinski k problemu filiacije slovenskih rezbarskih časopis, l. 18, št. 1–2, 1964, str. 7–74. delavnic v pozni gotiki: Dva študijska primera • ŠORN, Jože; MATIJEVIČ, Meta; ŽARGI, in nekaj opažanj o metodologiji primerjav, Matija: Železarna na Dvoru pri Žužemberku, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega Novo mesto: Dolenjski muzej Novo mesto, 1980. prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom, akti • ŠTUHEC, Marko: O kranjskem plemstvu v mednarodnega simpozija (Ljubljana: Narodna času Almanachovega delovanja na Kranjskem, galerija, 20. - 22. 10. 1994), Ljubljana: Narodna Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja galerija, 1995, str. 183-200. na Kranjskem, Ljubljana: ZRC SAZU, 2005, str. • VESEL, Ivan: Olikani Slovenec. Ljubljana: 97-100. Matica slovenska, 1868. Dostopno na: http:// • ŠUMI, Nace: Arhitektura 17. stoletja na www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc- Slovenskem, Ljubljana: Slovenska matica, 1969. 1ZLXO9B0 (2. 3. 2021). • TAHIR, Zdenka Torkar: Oglarstvo, Gozdovi • VIDIC, Jože: Zvesti Hipokratovi prisegi, Jeklo in Kranjske industrijske družbe. Jesenice: ljudje, Jeseniški zbornik, št. 5. Jesenice: Kulturna Gornjesavski muzej Jesenice, 2014, str. 81–84. skupnost Jesenice, 1985, str. 317–357. 136 137 K ATA L O G P R E D M E T O V KATALOG PREDMETOV 138 139 K ATA L O G P R E D M E T O V 1. Sideritna železova ruda 5. Feromangan 6. Vzorec jekla Železova ruda Zlitina železa in mangana Jeklo Mere: 5 × 8 cm Mere: 5 × 6 cm Mere: 3 × 10 cm Čas nastanka: Karbon Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 1912 Inv. št.: GMJ; Ž 0004394 Inv. št.: GMJ; Ž 0002149 Inv. št.: GMJ; Ž 0000519 Foto: Silvo Kokalj Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 2. Limonitna železova ruda – bobovec Železova ruda Mere: 5 × 7 cm Čas nastanka: Trias Inv. št.: GMJ; Ž 0004385 Foto: Silvo Kokalj 3. Žlindra Mere: 3 × 4 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0004380 Foto: Katja Žvan 7. Rudarski pik Les, jeklo Mere: 30 × 62 cm Čas nastanka: 19. stoletje 4. Grodelj Inv. št.: GMJ; Ž 0001987 Restavriran: Stane Staš Beton (2021) Surovo železo Foto: Katja Žvan Mere: 13 × 16 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000979 Foto: Katja Žvan 140 141 K ATA L O G P R E D M E T O V 8. Vreča za smodnik 9. Vedro za dvigovanje rude iz jaškov 11. Leščerba 12. Leščerba Usnje, jeklo Les, železna pločevina Železna pločevina Železna pločevina Mere: 13 × 38,5 cm Mere: 36,5 × 26 cm Mere: 8 × 13 cm Mere: 7 × 14 × 58 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000524 Inv. št.: GMJ; Ž 0001397 Inv. št.: GMJ; M 0000301 Inv. št.: GMJ; Ž 0000527 Restavriran: Stane Staš Beton (2021) Foto: Katja Žvan Restavriran: Stane Staš Beton (2021) Restavriran: Stane Staš Beton (2021) Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 13. Leščerba 14. Leščerba 10. Rudarski voziček - hunt Železna pločevina Železna pločevina Les Mere: 10,4 × 6,8 × 9,3 cm Mere: 12 × 8 × 12 cm Mere: 70 × 41 × 90 cm Inv. št.: GMJ; Ž 0000302 Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 2. polovica 20. stoletja Restavriran: Stane Staš Inv. št.: GMJ; Ž 0000304 Inv. št.: GMJ; Ž 0000299 Beton (2021) Restavriran: Stane Staš Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Beton (2021) Foto: Katja Žvan 142 143 K ATA L O G P R E D M E T O V 15. Leščerba 16. Leščerba 19. Davyjeva varnostna 20. Vahtovnica svetilka Železna pločevina Železna pločevina Jeklo Mere: 23,5 × 8 × 9 cm Mere: 10 × 8,5 × 13 cm Železna pločevina, steklo Mere: 11,2 × 37 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Mere: 32 × 8,2 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000659 Inv. št.: GMJ; M 0001948 Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000759 Restavriran: Stane Staš Beton Restavriran: Stane Staš Beton (2021) Inv. št.: GMJ; Ž 0000365 Foto: Katja Žvan (2021) Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 17. Leščerba 18. Leščerba Železna pločevina Železna pločevina Mere: 12 × 50 cm Mere: 17 × 10,50 cm 21. Žirgelj – mera za oglje 22. Samotežne sani Čas nastanka: Čas nastanka: 19. stoletje začetek 20. stoletja Inv. št.: GMJ; Ž 0000708 Les, jeklo Les – bukev, jesen, dren Inv. št.: GMJ; Ž 0001364 Restavriran: Stane Staš Beton (2021) Mere: 60 × 85 cm Mere: 70 × 80 × 225 cm Restavriran: Stane Staš Foto: Katja Žvan Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Beton (2021) Inv. št.: GMJ; Ž 0000359 Inv. št.: GMJ; Ž 0001457 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 144 145 K ATA L O G P R E D M E T O V 23. Voz za prevoz rude 26. Sekira Les, jeklo Mere: 18 × 41 cm Mere: 75 × 110 × 267 cm Čas nastanka: 1904 Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000397 Inv. št.: GMJ; Ž 0000271 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 27. Sejalnik za oglje Les Mere: 85 × 80 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000360 Restavriran: Stane Staš Beton (2014) 24. Tolka 25. Oglarske grablje Foto: Silvo Kokalj Les Les Mere: 22,5 × 120 cm Mere: 59 × 126 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000932 Inv. št.: GMJ; Ž 0000363 Restavriran: Stane Staš Beton Restavriran: Stane Staš Beton (2014) (2014) Foto: Katja Žvan Foto: Silvo Kokalj 28. Vodno kolo Les Mere: 115 × 100 cm Čas nastanka: 1841 Inv. št.: GMJ; Ž 0000576 Foto: Katja Žvan 146 147 K ATA L O G P R E D M E T O V 29. Kovaška šoba 32. Medalja s svetovne industrijske razstave Jeklo Mere: 10 × 18,50 cm na Dunaju Čas nastanka: 19. stoletje Medenina Inv. št.: GMJ; Ž 0001440 Mere: 7 cm Foto: Silvo Kokalj Čas nastanka: 1873 Inv. št.: GMJ; Ž 0000482 Foto: Silvo Kokalj 30. Model za ulivanje jekla Jeklo Mere: 5 × 10 × 26,50 cm Čas nastanka: 20. stoletje 33. Medalja s svetovne Inv. št.: GMJ; Ž 00001869 industrijske razstave Foto: Katja Žvan v Filadelfiji Medenina Mere: 7 cm Čas nastanka: 1876 Inv. št.: GMJ; Ž 0000483 Foto: Silvo Kokalj 31. Kos železa – cajn Jeklo Mere: 3,5 × 57 cm Inv. št.: GMJ; Ž 0001727 Foto: Katja Žvan 34. Kopija medalje z Notranjeavstrijske razstave leta 1844 v Ljubljani Medenina Mere: 4 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000479 Foto: Silvo Kokalj 148 149 K ATA L O G P R E D M E T O V 35. Nadomestni denar 38. Rudarska paradna palica 39. Rudarska paradna sablja Železna pločevina Les, medenina Jeklo Mere: 2,2 × 2,5 cm Mere: 11 × 101 cm Mere: 13 × 93 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0001486 Inv. št.: GMJ; Ž 0000317 Inv. št.: GMJ; Ž 0000513 Foto: Silvo Kokalj Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 36. Rudosledni znak Železna pločevina Mere: 63 × 51 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000290 Foto: Katja Žvan 37. Rog nočnega čuvaja Bron Mere: 11 × 16 × 60 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000699 40. Medicinska troblja Foto: Katja Žvan Jeklo Mere: 16 × 6,4 cm Čas nastanka: 1. polovica 20. stoletja Inv. št.: GMJ; M 0002498 Foto: Katja Žvan 150 151 K ATA L O G P R E D M E T O V 41. Škatla z injekcijskimi brizgalkami 45. Porodniške klešče 46. Medicinska očala Jeklo, steklo Jeklo Plastika Mere: 17 x 8,50 cm Mere: 37 cm Mere: 16 x 25 cm Čas nastanka: sredina 20. stoletja Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; M 0002557 Inv. št.: GMJ; M 0002715 Inv. št.: GMJ; M 0002790 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Foto: Silvo Kokalj 42. Škatlica z iglami 43. Kladivce za ugotavljanje refleksov Plastika, jeklo, steklo Mere: 5 × 10 cm Guma, jeklo Čas nastanka: 20. stoletje Mere: 20 cm Inv. št.: GMJ; M 0002637 Čas nastanka: 20. stoletje Foto: Silvo Kokalj Inv. št.: GMJ; M 2493 Foto: Silvo Kokalj 47. Pinceta Jeklo Mere: 20 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; M 0002542 Foto: Katja Žvan 48. Torba dr. Milana Čeha 44. Zvonec za klicanje pacientov Usnje Mere: 35 × 20 × 43 cm Železna pločevina Čas nastanka: sredina 20. stoletja Mere: 11 × 10 × 15 cm Inv. št.: GMJ; M 0002805 Čas nastanka: 20. stoletje Foto: Silvo Kokalj Inv. št.: GMJ; M 0002793 Foto: Silvo Kokalj 152 153 K ATA L O G P R E D M E T O V 49. Vakuumski aspirator 51. Maketa Pantzove žičnice v Podkoritu–Zgornja postaja Steklo, železna pločevina Mere: 90 × 32 × 54 cm Les Čas nastanka: 20. stoletje Mere: 39 × 58 × 66 cm Inv. št.: GMJ; M 0002840 Čas nastanka: 2014 Foto: Katja Žvan Inv. št.: GMJ; Ž 0004613/1 Foto: Silvo Kokalj 50. Kovačnica 19. stoletja Večino predmetov, vključno s kladivom - repačem, je iz Varlove kovačnice iz Most pri Žirovnici. Rekonstrukcija kovačnice je dopolnjena s predmeti iz zasebnih zbirk iz Kamne Gorice, Kamenj v Bohinju, Planine pod Golico, Poljšice pri Gorjah in Smokuča. 52. Maketa Pantzove žičnice Lutke kovača, dodajalca vode in pomočnika kovača v Podkoritu–Izogibališče so delo kiparja Vinka Ribnikarja. Nekaj predmetov je Les bilo izdelanih v Železarni Jesenice. Mere: 39 × 48 × 80 cm Foto: Katja Žvan Čas nastanka: 2014 Inv. št.: GMJ; Ž 0004613/2 Foto: Silvo Kokalj 53. Maketa Pantzove žičnice v Podkoritu–Spodnja postaja Les Mere: 60 × 75 × 106,3 Čas nastanka: 2014 Inv. št.: GMJ; Ž 0004613/3 Foto: Silvo Kokalj 154 155 K ATA L O G P R E D M E T O V 56. Analitska tehtnica Les, steklo, keramika Mere: 49 × 26 × 48 cm Čas nastanka: 1. polovica 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002630 Foto: Silvo Kokalj 57. Medicinska tehtnica Železna pločevina Mere: 130 × 54 × 47,5 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; M 0002828 Foto: Silvo Kokalj 54. Maketa plavža na Savi Les, baker, steklo Mere: 150 × 118 × 132 cm Čas nastanka: 1967 Inv. št.: GMJ; Ž 000007 Foto: Silvo Kokalj 58. Tabla kemijskih analiz Železna pločevina Mere: 50 × 80 cm 55. Tehtnica za tehtanje denarja Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0001864 Jeklo, medenina Restavrirana: Marko Mirtič (2010) Mere: 13 × 7 cm Foto: Katja Žvan Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000379 Foto: Katja Žvan 156 157 K ATA L O G P R E D M E T O V 59. Laboratorijski žlički 63. Lijak z ventilom in merilno skalo 64. Merilna bučka Jeklo Steklo Steklo Mere: 3 × 18 cm, 2 × 14 cm Mere: 5 × 29 cm Mere: 18,50 × 30 cm Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002679 Inv. št.: GMJ; Ž 0004007 Inv. št.: GMJ; Ž 0003942 Foto: Silvo Kokalj Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 60. Laboratorijske klešče Jeklo Mere: 10 × 59 cm, 11 × 46 cm, 9,70 × 25,20 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002677 Foto: Katja Žvan 61. Pinceti Jeklo Mere: 2 × 20 cm, 1,70 × 13,20 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002678 Foto: Silvo Kokalj 65. Erlenmajerica Steklo Mere: 500 ml 62. Dvojna bučka Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0003935 Steklo Foto: Katja Žvan Mere: 5 × 19 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0004006 Foto: Katja Žvan 158 159 K ATA L O G P R E D M E T O V 66. Absorbcijska 70. Mikrometer za žico posoda Jeklo Steklo Mere: 2 × 10 cm Mere: 41 cm Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002560 Inv. št.: GMJ; Ž 0003983 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 71. Charpyjevo kladivo Jeklo Mere: 20 × 105 cm Čas nastanka: okoli 1930 Inv. št.: GMJ; Ž 0002539 67. Stojalo za epruvete 68. Mikrometer za merjenje debeline pločevine Foto: Silvo Kokalj Les Jeklo Mere: 16 × 7 × 30 cm Mere: 13 × 20 cm Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002675 Inv. št.: GMJ; Ž 0002566 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 72. Strojček za pregibni preizkus hladnovaljane pločevine Jeklo Mere: 14 × 32 cm Čas nastanka: 20. stoletje 69. Mikrometer za merjenje debeline pločevine Inv. št.: GMJ; Ž 0002538 Foto: Silvo Kokalj Jeklo Mere: 27 × 45 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002555 Foto: Katja Žvan 73. Strojček za pregibni preizkus žice Jeklo Mere: 15 × 32 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002536 Foto: Silvo Kokalj 160 161 K ATA L O G P R E D M E T O V 74. Merilec trdote 75. Voltmeter 77. Ph-meter Jeklo Les Guma Mere: 150 × 51 × 52 cm Mere: 20 × 23 cm Mere: 10,5 × 22 cm Inv. št.: GMJ; Ž 0002485 Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 20. stoletje Foto: Katja Žvan Inv. št.: GMJ; Ž 0002468 Inv. št.: GMJ; Ž 0002384 Foto: Silvo Kokalj Foto: Katja Žvan 78. Določevalec viskoznosti olj 79. Stojalo za epruvete Železna pločevina Les Mere: 18 × 43 cm Mere: 22 × 12 × 41 cm Čas nastanka: 20. stoletje Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002375 Inv. št.: GMJ; Ž 0002433 Foto: Silvo Kokalj Foto: Katja Žvan 76. Aparat za volumetrično določanje ogljika v jeklu Les, steklo Mere: 37 × 90 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002652 Foto: Katja Žvan 80. Epruveta Steklo Mere: 16 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0003991 Foto: Katja Žvan 162 163 K ATA L O G P R E D M E T O V 81. Poklon svetih treh kraljev 82. Brnska Mati Božja 83. Marijino vnebovzetje 84. Rožnovenska Mati Božja s sv. Dominikom in sv. Frančiškom Asiškim Olje, platno Olje, platno Olje, platno Mere: 205 × 135 cm Mere: 83 × 48 cm Mere: 161 × 110 cm Olje, platno Čas nastanka: konec 17. stoletja Čas nastanka: 1. pol. 18. stoletja Čas nastanka: 1735–1740 Mere: 161 × 110 cm Avtor: neznan slikar Avtor: neznan slikar Avtor: Nicola Grassi Čas nastanka: 1735–1740 Inv. št.: GMJ; Ž–0000022 Inv. št.: GMJ; Ž–0000012 Inv. št.: GMJ; Ž–0000015 Avtor: Nicola Grassi Restavrirana: Tomaž Kvas (1961); Štefan Restavrirana: Štefan Hauko (2003) Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (1992) Inv. št.: GMJ; Ž–0000025 Hauko (2003) Foto: Srečo Habič Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (1992) Foto: Srečo Habič 85. Sv. Anton Puščavnik z 86. Marija pomagaj neznanim antičnim mučencem Olje, platno Olje, platno Mere: 249 × 150 cm Mere: 97,5 × 62 cm Čas nastanka: Čas nastanka: 1735–1740 2. pol. 18. stoletja Avtor: Nicola Grassi Avtor: neznan slikar Inv. št.: GMJ; Ž–0000026 Inv. št.: GMJ; Ž–0000021 Restavrirana: Tomaž Kvas, Miha Pirnat (1961); Restavrirana: Anton Demšar Štefan Hauko (2003) (1961); Štefan Hauko (1992) 164 165 K ATA L O G P R E D M E T O V 87. Ecce Homo! 88. Žalostna Mati Božja 90. Marijino darovanje ob rojstvu 91. Smrt sv. Jožefa (Marijino rojstvo) Olje, platno Olje, platno Olje, platno Mere: 113 × 80 cm Mere: 113 × 79 cm Olje, platno Mere: 79,5 × 57,5 cm Čas nastanka: 2. pol. 18. stoletja Čas nastanka: 2. pol. 18. stoletja Mere: 79,5 × 57,5 cm Čas nastanka: konec 18. stoletja Avtor: neznan slikar Avtor: neznan slikar Čas nastanka: konec 18. stoletja Avtor: neznani mojster Inv. št.: GMJ; Ž–0000014 Inv. št.: GMJ; Ž–0000013 Avtor: neznani mojster Inv. št.: GMJ; Ž–0004762 Restavrirana: Miha Pirnat st. (1961); Štefan Hauko (2003) Restavrirana: Štefan Hauko (2003) Inv. št.: GMJ; Ž–0004762 Restavrirana: Miha Pirnat st. (2010); Zoja Bajdè (2010) Foto: Silvo Kokalj Foto: Silvo Kokalj Restavrirana: Miha Pirnat st. (2010); Zoja Bajdè (2010) Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 89. Marija Pomagaj s sv. Florjanom in Miklavžem Olje, platno Mere: 80 × 187 cm Čas nastanka: konec 18. stoletje Avtor: neznani mojster Inv. št.: GMJ; Ž–0000018 Restavrirana: Anton Demšar. (1961); Štefan hauko (2003) Foto: Silvo Kokalj 166 167 K ATA L O G P R E D M E T O V 92. Marijino vnebovzetje 93. Sv. Anton Padovanski z Jezuščkom 94. Sv. Janez Nepomuk 95. Sveta družina Olje, platno Olje, platno Olje, platno Olje, platno Mere: 207 × 97 cm Mere: 204 × 125 cm Mere: 210 × 120 cm Mere: 204 × 120 cm Čas nastanka: 1775-80 Čas nastanka: 1793 Čas nastanka: 1804 Čas nastanka: 1804 Avtor: Leopold Layer Avtor: Andrej Herrlein Avtor: Janez Potočnik Avtor: Janez Potočnik Inv. št.: GMJ; Ž–0000017 Inv. št.: GMJ; Ž–0000020 Inv. št.: GMJ; Ž–0000023 Inv. št.: GMJ; Ž–0000016 Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (2003) Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (1992) Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (2003); Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Hauko (2003) Foto: Silvo Kokalj Foto: Katja Žvan Stane Staš Beton (2018) Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 168 169 K ATA L O G P R E D M E T O V 96. Sv. Barbara 97. Sv. Barbara 98. Sv. Barbara 99. Bandera sv. Barbare in sv. Jožefa Olje, platno Olje, platno Olje, platno Olje, platno, vezeno blago Mere: 208 × 126 cm Mere: 100 × 74 cm Mere: 92 × 76 cm Mere: bandera: 315 × 226 cm, slika: 200 × 180 cm Čas nastanka: 1805 Čas nastanka: 1. polovica 19. Čas nastanka: sredina 19. stoletja Čas nastanka: bandera: 1777, slika sredina 19. stoletja Avtor: Janez Potočnik stoletja Avtor: Franz Kurz zum Thurn und Avtor slike: Matija Bradaška Inv. št.: GMJ; Ž–0000024 Avtor: neznan avtor Goldenstein Avtor bandere: neznan Restavrirana: Anton Demšar (1961); Štefan Inv. št.: GMJ; Ž 0000011 Inv. št.: GMJ; Ž–0000019 Inv. št.: GMJ; Ž–0000594 Hauko (2003) Foto: Katja Žvan Restavrirana: Anton Demšar (1961); Foto: Silvo Kokalj Foto: Katja Žvan Štefan Hauko (2003) Foto: Silvo Kokalj 170 171 K ATA L O G P R E D M E T O V 100. Fužina v gorski dolini 103. Baron Jožef Švegel Olje na lepenki Olje na platnu Mere: 41 × 85 cm Mere: 104 × 70 cm Čas nastanka: 1868 Čas nastanka: konec 19. stoletja Avtor: Anton Karinger Avtor: Karl Raiss Inv. št.: GMJ; Ž–0000628 Inv. št.: GMJ; Ž–0002161 Restavrirana: Štefan Hauko, 2003 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 101. Zoisova graščina in fužine v Bohinjski Bistrici Olje na platnu Mere: 39 × 50 cm Čas nastanka: 1870-1880 Avtor: Neznan slikar Inv. št.: GMJ; Ž–0000859 Restavrirana: neznan restavrator (1979), Štefan Hauko, 2003 Foto: Katja Žvan 102. Plavž na Savi Olje na platnu Mere: 81 × 68 cm Čas nastanka: 1870 Avtor: Heinrich Wettach Inv. št.: GMJ; Ž–0001332 Restavrirana: Štefan Hauko, 2003 Foto: Katja Žvan 172 173 K ATA L O G P R E D M E T O V 104. Sedeča Marija z otrokom 105. Sv. Nikolaj 106. Sv. Valentin 107. Mati božja z Jezusom 108. Skrinjica za blagoslovljeno olje, kadilo, vino in novce Lipov les z ostanki polihromacije Lipov les Lipov les Les, polihromacija, blago Mere: 90 × 48,5 × 20,2 cm Mere: 168 × 60 × 60 cm Mere: 153 × 62 × 60 cm Mere: 111 × 45 × 58 cm Kamen Čas nastanka: ok. 1510 Čas nastanka: tretja četrtina 18. stoletja Čas nastanka: tretja četrtina 18. stoletja Čas nastanka: 19. stoletje Mere: 17,5 × 35 × 27 cm Avtor: Mojster Trbojske Marije Avtor: neznan avtor Avtor: neznan avtor Avtor: neznan avtor Čas nastanka: 1606 Inv. št.: GMJ; Ž–0000027 Inv. št.: GMJ; Ž–0000910 Inv. št.: GMJ; Ž–0000911 Inv. št.: GMJ; Ž–0000895 Avtor: neznana delavnica Glej stran ?. Restavriran: Stane Staš Beton (2022) Restavriran: Stane Staš Beton (2022) Restavriran: Stane Staš Beton (2022) Inv. št.: GMJ; Ž–0004891 Restavrirana: ZVKDS (1954, 1972, 2022) Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 109. Grb družine grofov Bucelleni 110. Zoisov grb Zeleni tuf Lito železo Mere: 51 × 40 × 21 cm Mere: 51 × 43 cm Čas nastanka: ok. 1700 Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž–0000858 Inv. št.: GMJ; Ž 0000808 Foto: Silvo Kokalj Foto: Silvo Kokalj 174 175 K ATA L O G P R E D M E T O V 111. Tabernakelj 112. Moštranca 115. Procesijski križ Les, kovina Pozlačena srebrna pločevina Srebrna pločevina, les Mere: 95 × 60 × 34 cm Mere: 55 × 21 cm Mere: 61 × 31,5 × 12 cm Čas nastanka: ok. 1700 Čas nastanka: druga polovica 18. stoletja Čas nastanka: ok. 1712-1736 Avtor: neznana delavnica Avtor: Neznana delavnica Avtor: Mojster R, Neznana Beneška delavnica Inv. št.: GMJ; Ž–0004207 Inv. št.: GMJ; Ž–0000921 Žig: Beneška republika (Lev sv. Marka), , iniciala R Restavriran: neznan mojster (1905), Tjaša Pristov (2006) Foto: Silvo Kokalj v kvadratu in iniciali Z C med katerima je stolp (več Foto: Silvo Kokalj odtisov po vseh delih križa), ki jih je med 1712 in 1731 uporabljal nadzornika beneške kovnice Zuanne Cottini. Inv. št.: GMJ; Ž–0000853 Restavriran: Christoph Steidl Porenta (2022) Foto: Katja Žvan 116. Kadilnica 117. Pušica Pločevina Pločevina, blago Mere: 32 × 13,5 × 13,5 cm Mere: 9 × 9 × 41 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Avtor: Neznana delavnica Avtor: Neznana delavnica Inv. št.: GMJ; Ž–0000913 Inv. št.: GMJ; Ž–0000854 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 113. Kelih s pateno 114. Patena Pozlačena pločevina Pločevina Mere: kelih: 26,3 × 7,65 cm, Mere: 20 × 17 cm patena: R = 17 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: Avtor: Neznana delavnica začetek 18. stoletja Inv. št.: GMJ; Ž–0000903 Avtor: Neznana delavnica Foto: Silvo Kokalj Inv. št.: GMJ; Ž–0000922 Foto: Silvo Kokalj 176 177 K ATA L O G P R E D M E T O V 118. Kropilnik za blagoslovljeno vodo 122. Okrasni nastavek obešala za bandero Bakrena pločevina Mere: 44 × 32 × 20 cm Železo Čas nastanka: 1649 Mere: 16 × 36 cm Avtor: Neznana delavnica Čas nastanka: druga polovica 18. stoletja Inv. št.: GMJ; Ž–0000898 Avtor: Neznana delavnica Foto: Silvo Kokalj Inv. št.: GMJ; Ž–0000850 Foto: Silvo Kokalj 119. Zvonec z veznim trakom 123. Okrasni nastavek obešala za bandero Les, kovina, blago Mere: zvonček: 41 × 28 × 31 cm, trak: 41 × 28 × 31 cm Železo Čas nastanka: 19. stoletje Mere: 29 × 90 cm Avtor: Neznana delavnica Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž–0000902 Avtor: Neznana delavnica Foto: Silvo Kokalj Inv. št.: GMJ; Ž–0000852 Foto: Silvo Kokalj 124. Okrasni nastavek obešala za bandero 120. Kotliček za blagoslovljeno vodo Železna pločevina 121. Raglja Mere: 20 × 27 cm Bakrena pločevina Čas nastanka: 19. stoletje Les, kovina Mere: v = 15 cm, R = 30 cm Inv. št.: GMJ; M 0000378 Mere: 11 × 58,5 × 26,8 cm Čas nastanka: sredina 17. stoletja Foto: Katja Žvan Čas nastanka: 19. stoletje Avtor: Neznana delavnica Avtor: Neznana delavnica Inv. št.: GMJ; Ž–0000923 Inv. št.: GMJ; Ž–0000855 Foto: Silvo Kokalj Restavriran: Stane Staš Beton (2022) 125. Okrasni nastavek obešala za bandero s posvetilom Ane Ruard Železo, pločevina Mere: 18,5 × 41 cm Čas nastanka: sredina 19. stoletja Avtor: Neznana delavnica Inv. št.: GMJ; Ž–0000851 Foto: Silvo Kokalj 178 179 K ATA L O G P R E D M E T O V 126. Oltarni svečnik 127. Oltarni svečnik 128. Oltarni svečnik 129. Oltarni svečnik 130. Namizni svečnik Srebrna pločevina Bron Medenina Medenina Cinkova litina Mere: 81 × 20 × 20 cm Mere: 61 × 18 × 18 cm Mere: 42 × 12 × 12 cm Mere: 40 × 12 × 12 cm Mere: 13 × 14 cm Čas nastanka: prva polovica 18. stoletja Čas nastanka: začetek 19. stoletja Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: začetek 20. stoletja Avtor: Neznana delavnica Avtor: Neznana delavnica Avtor: Neznana delavnica Avtor: Neznana delavnica Inv. št.: GMJ; Ž–0000866 Inv. št.: GMJ; Ž–0000872, GMJ; Ž–0000873, Inv. št.: GMJ; Ž–0000877, GMJ; Inv. št.: GMJ; Ž–0000883, GMJ; Inv. št.: GMJ; Ž–0000879, GMJ; Foto: Katja Žvan GMJ; Ž–0000876 Ž–0000878 Ž–0000884 Ž–0000881 Restavrirano: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Restavriran: Stane Staš Beton (2022) Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 131. Svečnik 132. Svečnika Medenina Posrebreno steklo Mere: 9 × 15 cm Mere: 9,5 × 21 cm Čas nastanka: prva polovica Čas nastanka: prva polovica 20. stoletja 20. stoletja Inv. št.: GMJ; E–0002824 (2 kosa) Inv. št.: GMJ; E–0001875 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 180 181 K ATA L O G P R E D M E T O V 133. Knjižna (vitrinska) omara 136. Garderobna omara Masiven orehov les, okovano barvno steklo Masiven les Staronemški stil, izdelano v severni Italiji Staronemški stil PREDMET JE V Mere: 210 × 190 × 64 cm Mere: 160 × 70 × 75 cm Čas nastanka: konec 19. stoletja Čas nastanka: 2. polovica 19. stoletja RESTAVRIRANJU Inv. št.: GMJ; E–0003454 Inv. št.: GMJ; Ž–0003131 Restavrirana: Karel Nastran (2020) Restavrirana: Stane Staš Beton (2022) 137. Velika sobna kredenca Masiven orehov les, marmor Staronemški stil PREDMET JE V 134. Knjižna omara 135. Sobna (knjižna) kredenca Mere: 150 × 210 × 65 cm RESTAVRIRANJU Čas nastanka: konec 19. stoletja Masiven les, marmor Masiven hrastov les, steklo Inv. št.: GMJ; E–0003130 Secesija Imitacija staronemškega stila Restavrirana: Stane Staš Beton (2020) Mere: 154 × 250 × 64 cm Mere: 104 × 204 × 54 cm Čas nastanka: 1901 Čas nastanka: 1925-1935 Inv. št.: GMJ; E–0002260 Izdelava: hišna delavnica Franca Mraka iz Mojstrane Konservirana: Stane Staš Beton (2022) Inv. št.: GMJ; E–0002322 Konservirana: Stane Staš Beton (2022) 138. Umivalna omara Masiven les, marmor, ogledalo Staronemški stil PREDMET JE V Mere: 120 × 88 × 60 cm Čas nastanka: konec 19. stoletja RESTAVRIRANJU Inv. št.: GMJ; E–0003129 Restavrirana: Stane Staš Beton (2022) 182 183 K ATA L O G P R E D M E T O V 139. Nočna omarica 142. Pisalna miza Masiven orehov les Masiven orehov les, medeninasto okovje Staronemški stil PREDMET JE V Staronemški stil PREDMET JE V Mere: 120 x 40 x 40 cm Mere: 160 × 75 × 70 cm Čas nastanka: konec 19. stoletja RESTAVRIRANJU Čas nastanka: 19. stoletje RESTAVRIRANJU Inv. št.: GMJ; E–0003127 Inv. št.: GMJ; Ž–0000599 Restavrirana: Stane Staš Beton Konservirana: Stane Staš Beton (2022) (2020) 140. Omara za medicinsko opremo in inštrumente 143. Klubska miza Les, steklo Mere: 179 × 36,5 × 85,5 cm Masiven orehov les, orehova korenina Čas nastanka: 20. stoletje Staronemški stil Inv. št.: GMJ; M 0002840 Mere: 120 × 55 × 50 cm Foto: Katja Žvan Čas nastanka: konec 19. stoletja Inv. št.: GMJ; E–0002477 141. Miza Les Mere: 120 × 47 × 80 cm Čas nastanka: 20. stoletje Inv. št.: GMJ; M 0002842 Foto: Katja Žvan 144. Toaletna mizica Les, orehova intarzija Secesija Mere: 155 x 85 x 65 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž–0001012 Restavrirana: Stane Staš Beton (2022) 184 185 K ATA L O G P R E D M E T O V 145. Skrinja 148. Zibelka Les, furnir, srebrn okov Masiven bukov in macesnov les Meščanski stil Poslikano kmečko pohištvo Mere: 122 × 53 × 50 cm PREDMET JE V Mere: 90 × 50 × 48 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 1859 Inv. št.: GMJ; Ž–0001013 RESTAVRIRANJU Inv. št.: GMJ; E–0001360 Restavrirana: Stane Staš Beton, 2022 Restavrirana: Marko Mirtič (2003 ?), Stane Staš Beton (2022) 146. Postelja 149. Zofa Masiven lipov/javorov les PREDMET JE V Smrekov les (ogrodje), masiven PREDMET JE V Staronemški stil hrastov les, tkanina (žamet) Mere: 150 × 109 × 190 cm RESTAVRIRANJU Staronemški stil RESTAVRIRANJU Čas nastanka: konec 19. stoletja Mere: 200 × 173 × 83 cm Inv. št.: GMJ; E–0001383 Čas nastanka: 1900 Restavrirana: Stane Staš Beton (2022) Inv. št.: GMJ; E–0001926 Restavrirana: Jože Perčič (2022) 147. Otroška posteljica 150. Gugalnik - Thonetovo pohištvo Kovina Mere: 120 × 71 × 139 cm PREDMET JE V Krivljen bukov les, ratanske vitre PREDMET JE V Čas nastanka: začetek 20. stoletja Mere: 200 × 173 × 83 cm Inv. št.: GMJ; E–0001686 RESTAVRIRANJU Čas nastanka: okoli 1900 RESTAVRIRANJU Konservirana: Stane Staš Beton (2022) Inv. št.: GMJ; E–0001563 Restavriran: Karel Nastran (2022) 186 187 K ATA L O G P R E D M E T O V 151. Stol 153. Naslonjač Masiven orehov les, usnje Masiven orehov les, žamet Imitacija empira Staronemški stil PREDMET JE V Mere: 65 × 92 × 55 cm Mere: 51 × 81 × 55 cm Čas nastanka: 19. stoletje RESTAVRIRANJU Čas nastanka: konec 19. stoletja Inv. št.: GMJ; Ž–0000601 Inv. št.: GMJ; E–0002478 (dva kosa) Restavriran: Stane Staš Beton, Jože Perčič (2022) Kat. št. 3.17-E 152. Stol Masiven orehov les, usnje PREDMET JE V Staronemški stil Mere: 42 × 94 × 42 cm RESTAVRIRANJU Čas nastanka: konec 19. stoletja Inv. št.: GMJ; E–0003126 154. Kanape Restavriran: Stane Staš Beton (2022) Masiven orehov les, žamet Staronemški stil Mere: 146 × 89 × 65 cm Čas nastanka: konec 19. stoletja Inv. št.: GMJ; E–0002479 155. Predalnik s klečalnikom Les, orehova intarzija, kovinsko okovje Neobarok Mere: 74 × 93 × 60 cm Čas nastanka: druga polovica 19. stoletja Inv. št.: GMJ; Ž–0001030 Konserviran: Stane Staš Beton (2022) Foto: Katja Žvan 188 189 K ATA L O G P R E D M E T O V 156. Otroški voziček 159. Klavir Kovano železo, les, šibje Les, kovina, umetna masa Mere: 50 × 90 × 105 cm Klavir z dunajsko mehaniko Čas nastanka: okoli leta 1900 Mere: 130 × 85 × 180 cm Inv. št.: GMJ; E–0000566 Čas nastanka: 2. polovica 19. stoletja Restavriran: Marko Mirtič (1995), Proizvajalec: C. Stein Stane Staš Beton (2022) Inv. št.: GMJ; Ž–0004328 Foto: Katja Žvan Konserviran: Stane Staš Beton (2022) Foto: Katja Žvan 157. Kovan lestenec 158. Lestenec Kovano železo Steklo, kovina, pozlata Mere: premer 100 cm Secesija 160. Ura iz fužine v Radovni 161. Stenska ura Čas nastanka: 1. polovica 20. stoletja Mere: 55 × 55 × 130 cm Les, svinec Les, steklo, medenina Inv. št.: GMJ; Ž–0003278 Čas nastanka: okoli leta 1900 Mere: 35,2 × 25,1 × 81,5 cm Mere: 25 × 55 × 13 cm Konserviran: Stane Staš Beton (2022) Inv. št.: GMJ; E–0002411 Čas nastanka: 1647 Čas nastanka: prva polovica 20. stoletja Konserviran: Stane Staš Beton (2022) Inv. št.: GMJ; Ž 0001456 Inv. št.: GMJ; E–0002221 Foto: Katja Žvan Izdelava: Junghans Konservirana: Stane Staš Beton (2022) PREDMET JE V RESTAVRIRANJU 190 191 K ATA L O G P R E D M E T O V 162. Stenska ura 165. Namizni globus 166. Pisalni stroj Lužen les, steklo, medenina Les, medenina, lepenka, papir Lito železo, pločevina Dunajska secesija Mere: 30 × 45 cm Mere: 40 × 24,5 × 31 cm Mere: 31 × 98 × 16 cm Čas nastanka: 1880 Čas nastanka: 1919 Čas nastanka: 19. stoletje PREDMET JE V Inv. št.: GMJ; E–0001956 Avtor: Franz X. Wagner (izumitelj), Underwood Inv. št.: GMJ; Ž–0001014 Foto: Katja Žvan Typewriter Company (proizvajalec) Konservirana: Stane Staš Beton (2022) RESTAVRIRANJU Inv. št.: GMJ; E–0003455 Foto: Katja Žvan 163. Stensko ogledalo 164. Stensko ogledalo Steklo, mavec, les, pozlata Steklo, les, pozlata Mere: 77 × 114 × 6 cm Mere: 47 × 57 × 5 cm Čas nastanka: konec 19. stoletja Čas nastanka: konec 19. stoletja Inv. št.: GMJ; E–0002965 Inv. št.: GMJ; E–0000085 Restavrirano: Stane Staš Beton (2022) Konservirano: Stane Staš Beton (2022) PREDMET JE V RESTAVRIRANJU 167. Namizni okvir za sliko Srebro Mere: 23 × 33,5 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž–0000598 Foto: Katja Žvan 192 193 K ATA L O G P R E D M E T O V 168. Blagajna 171. Železna ulita vaza 172. Rogač za sezuvanje Železo Lito železo Lito železo Mere: 41,5 × 25,6 × 20,5 cm Mere: 12,5 × 9 cm Mere: 8 × 13,2 × 30 cm Čas nastanka: sredina 19. stoletja Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž–0002886 Inv. št.: GMJ; Ž 0001478 Inv. št.: GMJ; Ž 0000623 Foto: Katja Žvan Pripomoček za sezuvanje Foto: Katja Žvan 169. Možnar za drobljenje 170. Pljuvalnik orehov Železo (siva litina) Lito železo Mere: 25 × 40 cm Mere: 13,50 x 13 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Izdelava: livarna v Bohinjski Bistrici Inv. št.: GMJ; Ž 0000230 Inv. št.: GMJ; Ž–0000475 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 173. Likalnik 174. Likalnik Lito železo Lito železo Mere: 14 × 10,50 × 21 cm Mere: 19 × 5 × 20 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0001163 Inv. št.: GMJ; Ž 0001164 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 194 195 K ATA L O G P R E D M E T O V 175. Kovana zeljnata glava 176. Okenska mreža z okenske mreže Jeklo Jeklo Mere: 48 × 66,50 cm Mere: 9 × 22 cm Čas nastanka: 1741 Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002017 Inv. št.: GMJ; Ž 0000682 Foto: Katja Žvan Foto: Silvo Kokalj 178. Strokovna knjižnica Viktorja Berg- und Hüttenwesen Ruarda periodična publikacija Mere: 28,4 x 24 x 5,8 cm Čas nastanka: 19. -20. stoletje Čas nastanka: 1889 Inv. št.: GMJ;KNJ–1489 – GMJ;KNJ–0001494 (več del) Založba: F. Mauz Foto: Katja Žvan Jezik: nemški 177. Ključavnica Inv. št.: GMJ;KNJ-0001494 Brockhaus Conversations-Lexikon, več avtorjev Jeklo Mere: 17 × 25,5 × 6 cm Das Österreichisches Recht, več avtorjev Mere: 13 × 35 cm Čas nastanka: 1887 (13. izdaja) Mere: 25 x 18 x 7,5 cm Čas nastanka: 19. stoletje Založba: F. A. Brockhaus, Leipzig Čas nastanka: 1906 (2. izdaja) Inv. št.: GMJ; Ž 0000416 Vsebuje: 16 zvezkov, 15.300 strani, 1.016 snopičev, Založba: Nemška založba Bong in Co. 1906, Dunaj, Foto: Silvo Kokalj 411 tabel in 114 zemljevidov. Vsebuje še dodaten, 17. Berlin, Leipzig, Stuttgart zvezek. Vsebuje: 5 zvezkov Jezik: nemški/gotica Jezik: nemški/gotica Inv. št.: GMJ;KNJ-0001489 Inv. št.: GMJ;KNJ-0001492 Meyers Großes Konversations-Lexikon, več avtorjev Pleteršnikov slovensko-nemški in nemško-slovenski Mere: 16,8 x 25,3 x 5,5-7 cm slovar Čas nastanka: 1903 (6. izdaja) Mere: 28,4 x 24 x 5,8 Založba: Bibliografski inštitut, Leipzig in Dunaj Čas nastanka: 1894/1860 Vsebuje: 20 zvezkov, 18.600 strani, 150.000 člankov Založba: Josef Blaznik, Ljubljana ter 16.831 ilustracij, zemljevidov in načrtov v besedilu Vsebuje: 4 zvezke ter 1.522 ilustriranih prilog Jezik: slovenski, nemški Jezik: nemški/gotica Inv. št.: GMJ;KNJ-0001493 in GMJ;KNJ-0001494 Inv. št.: GMJ;KNJ-0001490 196 197 K ATA L O G P R E D M E T O V 179. Posoda za vodo – jempa 183. Umivalna posoda – lavor Les Emajlirana pločevina Mere: 29 × 40 × 47 cm Mere: 43 × 23 cm Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: začetek 20. stoletja Inv. št.: GMJ; Ž 0001458 Inv. št.: GMJ; E–0000042 Restavriran: Stane Staš Beton (2014) Foto: Silvo Kokalj Foto: Silvo Kokalj 180. Petrih za vodo Les 184. Vrč za vodo za umivanje Mere: 26,5 × 19 × 21,5 cm Čas nastanka: 1840 Keramika Inv. št.: GMJ; Ž 0001463 Mere: 13,5 × 24 cm Foto: Silvo Kokalj Čas nastanka: 1879 - 1910 Izdelovalec: R.D.Z. = Rudolf Ditmar Znaim Inv. št.: GMJ; E–0001778 Foto: Silvo Kokalj 181. Posoda za skuto – skutarca Les Mere: 10,5 × 9,3 × 18 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000312 Restavriran: Stane Staš Beton (2014) Foto: Silvo Kokalj 185. Nočna posoda Keramika Mere: 19 × 12 cm Čas nastanka: 1879 - 1910 182. Lesena skleda - grebarca Izdelovalec: R.D.Z. = Rudolf Ditmar Znaim Inv. št.: GMJ; E–0001777 Les Foto: Silvo Kokalj Mere: 17 × 42 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000477 Foto: Silvo Kokalj 198 199 K ATA L O G P R E D M E T O V 186. Trinožna kozica 187. Deža za mleko 189. Čajni servis Jeklo Les Porcelan Mere: 13 × 41 cm Mere: 24 × 15 cm Mere: krožnik 14,5 × 2 cm; Čas nastanka: 19. stoletje Čas nastanka: 19. stoletje skodelica 8 × 5,7 cm; Inv. št.: GMJ; Ž 0000384 Inv. št.: GMJ; Ž 0000380 sladkornica 17 × 11 × 12 cm; Foto: Silvo Kokalj Restavriran: Stane Staš Beton (2014) čajnik 23 × 11 × 17 cm Foto: Katja Žvan Čas nastanka: 1934–1945 Izdelovalec: Chodau H&C Inv. št.: GMJ; E–0002990 (več kosov) Foto: Katja Žvan 190. Kovinski pladenj Ponikljana kovina Mere: 32 cm Čas nastanka: 1. polovica 20. stoletja 188. Kavni servis iz alpaka srebra Inv. št.: GMJ; E–0001883 Konserviran: Stane Staš Beton (2022) Posrebrena alpaka (tudi novo srebro, argentan; zlitina bakra, niklja in cinka) Foto: Katja Žvan Mere: krožniček 10 cm; skodelica 5,5 × 5 cm; sladkornica 9,5 × 4 cm; ročka za kavo 15 × 17,5 cm; ročka za mleko 11 × 11 cm Čas nastanka: 1895–1918 Izdelovalec: Szandrik, Madžarska Inv. št.: GMJ; E–0002807 (več kosov) Konserviran: Stane Staš Beton (2019) Foto: Katja Žvan 191. Jedilni servis Porcelan Mere: omačnica s pokrovom: 25 × 17,5 × 12,5 cm; oval: 46 × 27 × 4,3 cm; jušnik: 31 × 22 × 12,5 cm Čas nastanka: okoli 1905 Izdelovalec: tovarna porcelana Pfeiffer und Löwenstein, Ostrov (Schlackenwerth), Češka Inv. št.: GMJ; E–0003458 (več kosov) Foto: Katja Žvan 200 201 K ATA L O G P R E D M E T O V 192. Jedilni servis 194. Nož Porcelan Les, jeklo Mere: krožnik (plitek in jušni) 24,7 cm; Mere: 36 cm desertni krožnik 19,7 cm; skleda 25,5 cm; Čas nastanka: 1730 omačnica 21 × 4 × 7 cm Inv. št.: GMJ; Ž 0002029 Čas nastanka: 1922–1945 Foto: Katja Žvan Izdelovalec: MZ Altrolau, Češka Inv. št.: GMJ; E–0002989 (več kosov) Foto: Katja Žvan 195. Nož Les, jeklo Mere: 28 cm Čas nastanka: 1844 Inv. št.: GMJ; Ž 0000381 Foto: Katja Žvan 193. Jedilni pribor Medenina, posrebrena kovina Mere: vilica 1,5 × 17,1 cm; nož 1,6 × 19,2 cm Čas nastanka: 1880–1920 Izdelovalec: neznana italijanska delavnica (V.M.) Inv. št.: GMJ; E–0003456 (več kosov) Konserviran: Stane Staš Beton (2022) 196. Vilica Foto: Silvo Kokalj Les, jeklo Mere: 1,50 × 13 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0002011 Foto: Katja Žvan 197. Žlica Les Mere: 4,50 × 26 cm Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; Ž 0000624 Foto: Katja Žvan 202 203 K ATA L O G P R E D M E T O V 198. Šivalni pribor 200. Rudarska paradna čepica Usnje, jeklo Mere: 3,5 × 21 cm Klobučevina Čas nastanka: 19. stoletje Mere: 13 × 15 × 23 cm Inv. št.: GMJ; Ž 0001472 Čas nastanka: 19. stoletje Foto: Katja Žvan Inv. št.: GMJ; Ž 0000297 Foto: Katja Žvan 199. Posteljno pregrinjalo 201. Rudarski suknjič Brokat Sukno Mere: 195 × 260 cm Mere: 60 × 80 cm Čas nastanka: okoli 1910 Čas nastanka: 19. stoletje Inv. št.: GMJ; E–0002363 (2 kosa) Inv. št.: GMJ; Ž 0001286 Foto: Katja Žvan Foto: Katja Žvan 204 205 FeNOMEN Katalog k novi stalni razstavi v Slovenskem železarskem muzeju na Jesenicah Glavna in odgovorna urednica: Irena Lačen Benedičič Tehnični urednik: Aljaž Pogačnik Besedila: Irena Lačen Benedičič, Marko Mugerli, Aljaž Pogačnik, Blaž Račič, Špela Smolej Milat Jezikovni pregled: Katja Žvan Obdelava fotografij: Katja Žvan Oblikovanje: Studio Aleja d.o.o., Barbara Bogataj Kokalj Izdal Gornjesavski muzej Jesenice, zanj Aljaž Pogačnik Elektronska izdaja Leto: 2022 Pravice za uporabo posameznih fotografij, ki niso last Gornjesavskega muzeja Jesenice, so navedene pod fotografijami oziroma v sprotnih opombah. Avtorji posameznih fotografij so navedeni pod fotografijami. Fotografija na str. 10: Fužina na Savi konec 19. stoletja. Fotografija na str. 60: Andrej Trost, Sava, detajl, 1689, bakrorez, 12,4 cm × 15,7 cm (Vir: Die Ehre dess Hertzogthums Crain, III. knjiga, str. 393) Fotografija na str. 88: Ruardovi otroci, 70. leta 19. stoletja. (Original hrani Janez Sterle) Fotografija na str. 118: Pred bolnišnico Bratovske skladnice okoli leta 1930. CIP - Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 115237379 ISBN 978-961-6467-64-3 (PDF) 206