V-r.a tHlt >f Ali—^ K naš tednik LETO XXXVI. Številka 39 Cena 7.- šil. (15 din) Četrtek, 27. septembra 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt mm BH ti Mašia SueinE KEL/ALK NASI Karel Smolle Bistrica v Rožu Karl Palle Steinfeld Franc Smrtnik Korte Fric Kert Nonča vas Valentin Kargl Bače Mag. Alojz Dolinar Celovec Elizabeta Nobel Voglje Dr. Pavel Apovnik Velikovec Dr. Matevž Grilc Celovec lise VVagner Vetrinj Marija Artač Celovec Dr. VVolfgang Holzinger, Vetrinj Frida Marketz Kršna vas Emilia Leitner Celovec Franc Janežič Podrožca Dr. Janko Zerzer Celovec Martin Hribernik Vinogradi Michael Kmolniger Radenthein Jožef Krasnik Mlinče Miha Zablatnik Bilnjovs Margit Lesjak Breg Walter Egger Lendorf Breg Hanzi Užnik Sele-Kot Janez Hudi Mala vas Mag. Filip VVarasch Djekše Manfred Bacher Brucki Ivanka Kronavvetter Spittal / Drau Štefan Hudi Podturje Mirko Draže Sele Cerkev STRAN o ČETRTEK, O 27. septembra 1984 KEL/ALK Izjava Narodneaa sveta koroških Slovencev k volitvam: KEL/ALK edina! skupi- na. ki v celoti nodni- raNSKShZSO Kaj je obljubil Wagner Heimatdienstu (str. 4/5) Narodni svet koroških Slovencev poziva vse člane in somišljenike, da v nedeljo, 30. septembra 1984, podprejo volilno skupnost KEL/ALK in v zaupanju v lastno moč volijo tiste kandidate, • ki se v besedi in dejanju zavzemajo za enakopravnost slovenščine; • ki zahtevajo delovna mesta tam, kjer živi slovenska narodna skupnost; • ki prihajajo iz vrst manjšine in večine in si prizadevajo za dejansko enakopravno sožitje obeh narodov na Koroškem. Volilna skupnost med Koroško enotno listo in Alternativno listo je edina skupina, ki v celoti podpira brez pridržkov obe osrednji organizaciji v boju za dosego narodnih pravic ter nastopa s širokim programom, v katerem se izreka za več pravic na družbenem, gospodarskem in narodnem področju. Odločno se zavzema za skupno šolo južnokoroških šolarjev. Za vsakega zavednega pripadnika slovenske narodne skupnosti mora biti Prav zadržanje večinskih strank v vprašanju šolstva merilo, ki ga naj upošteva pri oddaji glasu. Koroški Slovenci ne moremo podpreti tistih strank, • ki v tesnem sodelovanju na podlagi trostrankarskega pakta izvajajo protimanjšinsko politiko; • ki odkrito zahtevajo skrčenje območja dvojezičnega šolstva, kot to zahteva OVP ali pa tisto stranko; • ki se o naših pravicah pogaja s Heimatdienstom, kot je to priznala SPO. Vsak glas za volilno skupnost KEL/ALK pomeni torej hkrati naš skupni protest proti nedemokratičnemu in krivičnemu ravnanju večinskih strank s slovensko manjšino v deželi. andidati KEL so v dvojezičnih občinah imeli več krajevnih sestankov ovsod so pozdravili samostojen nastop KEL/ALK, pa tudi diskusije s< bile živahne (slika: KS v Bilčovsu s Smolletom in dr. Zerzerjem). Zakaj kandidiramo pri deželnozborskih volitvah za KEL/ALK? s,oičke in-^°p2trreš^ 2 v raJ bolj ohla * J Sarfio če _ ' Ker KEL-alk • 61astno. Se 2 r°bnih kra Jasno zahtevata l. , konkret- ** 3- Ker sta e!ane načrte. ‘mata zat, lovnih „ 86 PrSV KEl in a, K sb;rški » ohranitei ° Vse ostale s, ’ V boroveljski orgendorf/5tih, Je p—> gon/;a;ke aii s-e iaL :;;rni med,em k° 7L naSeii,Vi -ovarnePaGoŽe k,ec"de. * delavci KEL ■ ^ Un^' " ^ ’k°he in s„ se „.Dr "ad 600 ,ju 4' delavci KEL «*■»V okolje ,n s„ se Za nad 1 (KOSTMANN, Kj"rZlrah PraVo ljudski11'"10 P°stav‘U z '5- Ker v kel " ^ ^ V .... " ~'to,.„r#l /Za mirno, sk, S'n° m°6‘ Odločite [KEL-ALK, Pn° in Prav,čnejšo Kl ^ * 3°' =ep,emb _______ Koroško. Odda ir 3 19č glas z dr. Pavle Apovnik /M / • o Karel Smolle Mirko Kert J c Andreas Schulz dr. Manfred Moser Karl Palle It&CclC Vu/■ Valentin Kargl - /1 -toV z4tZ(.,v k-V mag. Lojze Dolinar Tednikov komentar PIŠE JOŽE VVAKOUNIG Ne moremo obljubljati ne služb ne posojil, ne podpor ne gradov. Edino, kar lahko obljubimo, je delo za skupnost. Tako delo pa mora biti nesebično. Računati moramo s tem, da bo pridelovanje uspehov na političnem polju čedalje težavnejše in napornejše. Razmere se ostrijo, krizni pojavi zahtevajo svoj davek in vsiljujejo nove zakonitosti v javnem življenju. Tekmovanje ali, če hočete, konkurenčni pine, ki bi mogla dati patentne rešitve za vse zahteve in potrebe vsakokratnih razmer. Politična gibanja, brez katerih si danes ne moremo predstavljati sveta, so bila pred sto leti še utopija oz. v plenicah. Če hočejo ta gibanja še naprej najti primerne odgovore na zahteve časa, se bodo morala prilagoditi tako vsebinsko kakor predvsem po človekovi plati. Za nekatera je dvom povsem upravičen, Za demokratično pravico in dolžnost boj med nastopajočimi se preusmeri v skupna prizadevanja za ohranitev oblasti, če se je treba postaviti v napad proti nekomu, ki tudi hoče aktivno sooblikovati in sousmerjati politično življenje. Nihče nima pravice, da se pritožuje zaradi razvoja v politiki, če se sam ne potrudi, da bi sooblikoval in sousmerjal politiko. Taka mogočnost se nudi, če volimo eno izmed ustaljenih strank, ali pa če izkažemo zaupanje skupini, ki smo si jo izbrali sami, ki smo jo ustanovili sami. Kot demokrati zagovarjamo večstrankarsko družbeno ureditev v republiki Avstriji. Kot demokrati hočemo in tudi moramo sodelovati v političnem dogajanju. Najslabše, za kar bi se mogli odločiti, bi bilo politično mrtvilo. Jasna odločitev, pa čeprav ne kaže na prvi pogled veliko upov na tako imenovani vidni uspeh, je gotovo najboljša odločitev. Časi v svojem razvoju in svojih spremembah zahtevajo vedno novih idej, prijemov in političnih gibanj. Ni je stranke oz. politične sku- ker so se preveč oddaljila od človeka in njegovih tegob, ker so se merodajni preveč zaprli v svoje trdnjave, čeprav skušajo dokazovati in na videz celo dokazujejo svojo povezanost z ljudstvom, čeprav imajo, kakor vedno spet čujemo, uho pri ljudstvu. V nedeljo, 30. septembra, nas čaka važna odločitev. Vemo, da po vsej verjetnosti še ne moremo računati z oprijemljivim uspehom, z zastopnikom v koroškem deželnem zboru. Prepričani pa smo, da je naša pot politične samostojnosti pravilna. Zato smo se zanjo znova odločili. Z volilno zvezo KEL z ALK se je ustvaril vidni dokaz enakopravnega političnega sodelovanja mimo in onstran narodnih mej na Koroškem. Ne moremo obljubljati tega, s čimer se lahko postavljajo drugi. Mi lahko samo obljubimo trdo, vestno, in nepretrgano delo za skupnost. Volilke in volilce pa prosimo, da nam v nedeljo, 30. septembra 1984, podarijo čim več zaupanja. Hvaležnost bomo izkazali predvsem z dejanji. STRAN c ČETRTEK, O 27. septembra 1984 Wagner imel »tajen “Pogovor s Feldnerjem: Kaj je predsednik koroške SPO obljubil jfeimatdienstu? Deželni glavar Wagner je tako v nedeljski televizijski diskusiji predsednikov koroških večinskih strank kot v pogovoru z Avstrijsko tiskovno službo (ARA) priznal, daje imel 17. februarja 1984 pogovor s predsednikom KHD Feldnerjem. Nadalje je VVagner dejal, da mu je Feldner povedal, daje bil KHD pripravljen odreči se referendumu ter zato v pogajanjih iskati spremembo zakona o dvojezičnem šolstvu. Očitno Feldner v tem pogovoru z VVagnerjem ni samo „tožil“, da stoji „pod pritiskom Haiderja". Predvsem je moral VVagner predsedniku KHD obljubiti spremembo manjšinskošolskega zakona, s katero bi se strinjal tudi Feldner. Kako drugače si moremo razlagati pripravljenost Heimatdiensta, odreči se referendumu? Predsedstvo RK SZDL Slovenije je prejšnji teden obravnavalo nevarnosti posledic referenduma KHD. V izčrpni analizi na tej seji je predsednik Štefan Cigoj z ogorčenjem zavrnil načrte nacionalističnih sil in dejal: „V izvedbi referenduma vidimo novo fazo v uresničevanju načrta koroških nacionalističnih sil, da radikalno zožijo ali celo dokončno ukinejo institucijo dvojezičnega šolstva, ki daje — čeprav je že močno okrnjena — naši narodnostni skupnosti vendarle prepotrebnih življenjskih sokov v njenem težkem boju za narodnostno ohranitev v krajih, kjer živi že tisoč in več let.“ Ob zaključku svojega poročila pa je Cigoj še izpostavil: „Poudarjamo, ureditev manjšinskega šolstva ni in ne more biti notranja zadeva Avstrije, saj je predmet drugega odstavka sedmega člena avstrijske državne pogodbe, torej njena mednarodna obveznost." Ta razgovor med VVagnerjem in Feldnerjem pa ponovno dokazuje dejstvo, da vidi deželni glavar ustreznega pogovornega partnerja o naših vprašanjih v nemškonacional-nem Heimatdienstu, ne pa v zastopnikih prizadete narodne skupnosti. To je tudi poudaril predsednik NSKS dr. Matevž Grilc v izjavi za tisk. VVagnerja je upravičeno ogorčenje predsednika NSKS zelo razburilo, čemur se niti ne čudimo: saj je s svojim razgovorom s Feld- Zur Erinnerung: Die wenig-sten Freiheitlichen haben trotz Parteia ufruf in Oberkarn ten unterschrieben. In Unterkarn-ten wiederum, wo die Beteili-gung betrachtlich hoher lag, unterstiitzten sowohi FPler als auch Sozialisten und VP-Wah-ler das Begehren. KEL/ALK 9°70 KUgcnfun. FVdcmuuigmc 23'8 9020 KUgcnfun. Hcimgancnwcg 11/41 9170 Fcriach. Hubcnmwcg 9 9020 KUgcnfun. Flcachfaenkgmc 2 9062 Mootburg. Ralzrncgg 9020 KUgcnfun. Hcuhtiuganc 43 nngcsicme 9020 KUgcnfun. Sirindbergjirafle 4 9020 KUgcnfun. MicOukr Sirafk 23 1946. UniveniUUldnonn/ 9073 Vikiring. Ehlocr Gane 7 *95ZA^atellicr 9163 Unicrbcrgen. ^ induch-Bic.berg 36 1950. Angcsielltc 9°M Hachcldorf. Luaendorf 97 »ssasr- 9?» KUgcnfun. *4rawuikenbfick5tra(3c 45« 1935. Prof«*cr'profc*x Umi 9064 Pochetdorf/Škofji dvor. teorija in praksa Objavljamo faksimile volilnega razglasa Urada koroške deželne vlade. Kot lahko ugotovite, „bor-°ena“ gpQ s/cer govori o dvoješčnosti, a je uradno ne prakticira. Zanjo je pač uradno Celovec Kla-genfurt, Škofji dvor Pischeldorf, Slovenji Plajberk pa VVindisch Uleiberg — medtem ko KEL/ALK dosledno upoštevata dvojezična Krajevna imena. So slovenskim Korbunistom slovenska krajevna 'mena dveta briga? nerjem spet enkrat nazorno dokazal, da je propaganda „Volite VVagnerja, če nočete koristiti Haiderju" iz trte zvita. Zato bomo vsi, ki se zavzemamo med drugim za skupno dvojezično šolo, podprli KEL/ALK. Ta volilna skupina je edina, ki brez vsakršnih najmanjših pridržkov zagovarja ohranitev skupne šole — kaj šele, da bi se pogajala s Hei-matdienstom o takoimenova-nih kompromisih. To je dobesedni citat iz socialističnega predvolilnega „Wir in Karnten am Sonn-tag“. Socialisti torej sami priznajo, da so podprli referendum KHD. Toliko v spominsko knjigo slovenskim volilcem SPO. „The Times" se je pogovarjala s predsednikom KEL Te dni se je na Koroškem mudil urednik svetov-noznanega londonskega časnika „The Times" Richard Bassett, ki sta ga v prvi vrsti zanimali vprašanji dvojezičnega šolstva ter de-želnozborskih volitev. Med drugim je imel daljši pogovor s predsednikom KEL K. Smolletom. Pogovor je tekel predvsem o volilnem zadržanju koroških Slovencev, ter v tej zvezi tudi o samostojni kandidaturi Slovencev na deželni in občinski ravni. Urednika „The Times", ki je bil zelo dobro informiran o položaju koroških Slovencev, pa je tudi predvsem zanimal poizkus revizije državne pogodbe zaradi grozeče skrčitve dvojezičnega šolskega teritorija. V nedeljo je generalni vikar krške škofije Kirchner na trgu pred celovško stolnico blagoslovil tri zvonove ulrichsberške druščine. Že sama imena zvonov „Europaglocke“, „Karntnerglocke" in „Ka-meradenglocke“ dokazujejo prepotentnost te organizacije, pa tudi usmerjenost v preteklost. Evropska ideja je prišla pod kolesa kameradov in včerajšnjikov. Zbor kameradov, rjavogvantnikov, zastopnikov občine, policije in vojske ter navzočnost visokih in najvišjega koroškega cerkvenega dostojanstvenika, škofa Kapeiiari-ja, naj bi blagoslavljanju zvonov dala veličasten okvir. Vse to pa ni moglo zabrisati dejstva, da se v ulrichsberški druščini slej ko prej zbirajo reakcionarni krogi, da je včlanjena tudi SS in da visijo venci te zločinske organizacije poleg drugih vencev na spominski svečanosti ulrichsberške druščine na Vrhu (Ulrichsbergu). Enostranski pa je bil tudi zgodovinski oris te gore. Z nobeno besedo generalni vikar ni omenil Slovencev, in človek si dobil vtis, da je „mons Carantanus“ „nemška“ gora. Zaključna tiskovna konferenca KEL/ALK KEL/ALK je danes imela zaključno tiskovno konferenco, pri kateri je sodeloval tudi predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc. Dr. Grilc je med drugim zavzel stališče k jutrišnji razpravi koroške deželne vlade o referendumu KHD. V tej zvezi je poudaril, da smo koroški Slovenci tako v dobi referenduma kot tudi v volilnem boju KEL dosledno upoštevali načelo „Skupno za mirno Koroško". „Mi ne iščemo konfrontacije, zato apeliramo tudi na Koroške in-državne politike, da ne iščejo zaostritve na Koroškem, do katere bi s poslabšanjem dvojezičnega šolstva brez dvoma prišlo," tako dr. Grilc. Predsednik KEL Smolle, je med drugim zavzel tudi stali- šče k VVagnerjevi trditvi da ZSO ne podpira KEL/ALK. Smolle: „Na številnih volilnih zborovanjih, ki sem jih imel v zadnjih tednih, so naši ljudje vedno spet poudarili nujnost enotnega nastopanja — tudi v zvezi z volilno odločitvijo. Sicer pa je tudi iz izjave ZSO razvidno, da naj slovenski vo-lilci pri svoji volilni odločitvi upoštevajo predvsem zadržanje volilnih skupin do utemeljenih in življenjsko nujnih pravic naše narodne skupnosti." Pri tiskovni konferenci sta sodelovala tudi dr. Apovnik in dr. Manfred Moser. »Dejstvo, da je ženska dopisnica Dela na Dunaju, za slovenske novinarje na Koroškem pač ni spodbudno." Janko Messner, komunist in „borec za enakopravnost žensk", v zadnji številki Slovenskega vestnika. Karel Smolle, predsednik Koroške enotne liste: ..Nedeljski glasovi so baza za občinske volitve 1985!“ „ Msilim, da KEL, če dobi čimveč glasov, poveča tudi moč in vplivnost pozitivnih sil v drugih strankah, predvsem tudi Slovencev v SPO. S tem namreč prisilimo predvsem tudi lokalne politične dejavnike v večinskih strankah, da vsebinsko razpravljajo o slovenskem vprašanju. Stranke se v diskusijah slovenskega vprašanja večinoma najrajši izogibajo: bodisi da rečejo, saj tega problema ni, ali pa, da reče ta ali oni socialistični ali OVP-jevski Slovenec, daje bolje, če smo tihi. “ Tako predsednik KEL in kandidat KEL/ALK za nedeljske volitve Karel Smolle v daljšem pogovoru z Našim tednikom, ki ga je vodil Janko Kulmesch. Naš tednik: KEL kandidira tretjič za deželnozborske volitve, Ti pa jo vodiš že 5 let. Možnosti za mandat praktično ni. Vendar Te poznamo kot izredno optimističnega slovenskega politika. Kje črpaš svoj zdravi optimizem? K. Smolle: Mandat, ki si ga bomo pri teh volitvah pridobili, je treba videti iz dveh vidikov: jasno je, da zaradi krivičnega in protislovenskega volilnega reda (s katerim so večinske stranke razkosale dvojezično ozemlje na 4 volilna okrožja predvsem tudi zato, ker so hotele škodovati KEL) ne bomo mogli doseči dovolj glasov za samostojnega deželnega poslanca. Vendar daje jasna opredelitev volilcev za slovensko volilno skupino KEL slovenskim funkcionarjem pravico in dolžnost, da zastopajo interese južnokoroške-ga prebivalstva. Ugotavljamo namreč, da predstavniki večinskih strank ne zastopajo južnokoroške regije. Kako si naj drugače razlagamo npr. iniciative večinskih strank proti dvojezičnosti ali proti dvojezični šoli? Za nas pa je dvojezičnost med drugim vir kulturnega in tudi gospodarskega bogastva. NT: V čem vidiš dvojezičnost kot vir gospodarskega bogastva? K. Smolle: V našem programu, ki je žel v koroški in avstrijski javnosti velik ter pozitiven odmev, smo jasno zapisali, da vidimo bodočnost južnokoroškega gospodarstva samo v močnejšem pospeševanju obrobnih pokrajin. To pa s pomočjo finančnih sredstev ter še bolj s tem, da zahtevamo pametno gospodarsko politiko. Znano je, da se že več let zavzemamo za odprto gospodarstvo sodelovanja s sosednimi deželami Slovenije in Italije v obliki posebne regionalne pogodbe. NT: In kaj zahtevate v zvezi s kulturno politiko? K. Smolle: Tu zastopamo močno notranjo kulturno izmenjavo, ki pa seveda zahteva pirmerne finančne dotacije. Neposredni kontakti med ljudmi lahko namreč veliko prispevajo k temu, da bi bilo narodnostno vzdušje boljše. S tem pa bi bili tisti, ki danes merodajno oblikujejo vzdušje v deželi, prisiljeni, da spremenijo svojo politiko apartheida med obema koroškima narodoma. NT: Pet let vodiš KEL in se boriš za Slovence, ne da bi bil zastopan v deželnem zboru. Lahko kljub temu govoriš o pozitivnejših premikih? K. Smolle: Slovenci se kaj radi podcenjujemo. Mi pri KEL seveda nismo domišljavi in tudi ne mislimo, da bo KEL obličje Koroške sama spremenila. Vendar so ravna zadnja leta dokazala, da lahko z jasno besedo in doslednim zadržanjem dosežeš, da te jemljejo resno. Slovenci ne nazadujemo samo takrat, ko imamo opravka s premočnim nasprotnikom, marveč pogostokrat zato, ker nismo dosledni v svojem zadržanju. NT: Kaj dosežeš, če si dosleden? K. Smolle: KEL je uspelo, da je postala v koroški javnosti važen faktor. Naša prizadevanja za delovna mesta na Koroškem so šele prisilila odgovorne politike, da so se začeli zanje brigati. Konkretno mislim npr. na Austria-Draht v Borovljah: KEL je sprožila o celi vrsti problemov boroveljskih podržavljenih podjetij javno razpravo in danes so se vse stranke priključile iniciativi KEL za obstoj teh podjetij. Podobno velja tudi za Pli- berško pivovarno. Vendar ta prizadevanja za nas še niso končana, kajti sedanji minister za promet Lacina nam še ni predložil končnega koncepta za rešitev Austria-Draht. Hočem pa poudariti, da se resni ljudje na Dunaju in v Celovcu zavedajo tega, da so nas naši volilci legitimirali za zastopstvo interesov južne Koroške. Priznali so torej KEL javni politični mandat. NT: Vendar imaš tudi nekatere Slovence, ki ravno po referendumu pravijo, da je treba voliti Wag-nerja, če nočeš koristiti Haiderju. K. Smolle: Že večkrat je bilo poudarjeno, da zaradi tristran-karskega pakta ni bistvenih razlik med SP, VP in FP. Bomo podprli ravno ta tristrankarski pakt — in ne naših ljudi naših osrednjih organizacij? In če nekateri pravijo, da moramo voliti VVagnerja, ker bi sicer koristili Haiderju, jih vprašam: kdo pa je rešil FPO pred razpadom? Mar ne socialisti s spremembo volilnega reda tako na državni kot deželni ravni? Če ne bi prišlo do te spremembe, bi FPO predvsenrv državnem zboru — ne bilo več. Medtem pa so nas na Koroškem skušali razbiti na štiri volilne konce. Takšna je resnica in „ne hecimo se“, kot bi k temu rekli Rožani. NT: Ti torej praviš, da sta v resnici VVagner in Knafl rešila Haiderja. K. Smolle: Koroške stranke so imele edinstveno možnost, da bi napravile konec nemškonacional-nemu strašilu — v zvezi z gonjo proti dvojezični šoli. Kot vemo, bi KHD sam težko dobil dovolj podpisnikov referenduma. In kaj so naredili funkcionarji VP in SP? V zadnjih dneh so letali, zlasti funkcionarji VP, da bi rešili KHD in Haiderja pred grozečim porazom. VVagner pa se je s KHD-jem že pogajal — in vprašam se, kaj mu je že obljubil... NT: KEL kandidira pri deželno-zborskih volitvah prvič skupno z alternativci. Kaj od tega pričakuješ! K. Smolle: Leta 1975 in 1979 smo naše sodelovanje s pripadniki večinskega naroda gradili zelo na posameznikih. Letos pa to sodelovanje gradimo že na prijateljskih strukturah in organizacijah, ko t je to ALK. Koroški alternativci so znali pametno premostiti marsikatere negativne pojave, ki jih morda opažamo v nekaterih Frica Kerta, ki kandidira v velikovškem okraju oz. volilnem okrožju II na prvem mestu, ni treba posebej predstavljati: sodeluje med drugim v številnih organizacijah, imenujemo ga lahko dušo res uspešnega in zanimivega „Pliberškega časopisa", vodi frakcijo pliberške EL, poje pri MePZ „Podjuna", kot glavnošolski učitelj se vestno trudi za čimboljšo izobrazbo učenk in učencev — skratka, poznamo ga kot človeka, ki jemlje vsako funkcijo (in teh ni malo!) stoodstotno resno. Kljub temu ga poznamo tudi kot nadvse ljubeznivega in skrbnega družinskega očeta, pa čeprav mu preostane le malo časa za ženo Nežko in otroke. Naš prvi kandidat v velikovškem okraju že dolga leta deluje za interese domačinov in je lahko že v številnih primerih posredoval konkretno pomoč. Vedno pa se zaveda, da velja za nas v prvi vrsti načelo „ V samostojnosti je moč“! Tudi kandidaturo KEL z ALK pripisuje temu, da „po pretresu dosedanje bilance sodelovanja z ostalimi strankami pod črto ostane za koroške Slovence le to, kar si sami priborimo". Zanj je KEL skupno z ALK nekaj, kar obeta za bodočnost mirnejše in pravičnejše sožitje. Zato bomo v nedeljo zaupali ljudem, ki so že dosedaj dokazali, da so pripravljeni žrtvovati svoje moči za obstoj in razvoj naroda ter, ki kljub raznim napadom naših nasprotnikov ne klonejo. Za Frica Kerta in druge kandidate KEL/ALK delo za narodov blagor ni prazna beseda, temveč izraz neustrašenosti in idealizma. Tudi zato zaslužijo našo podporo! drugih zveznih deželah. Zlasti pa ®.e Je ALK znala že precej uveljavili kot pravi resni partner za izgraditev sožitja med obema narodoma. prav vgraditev duhovnih sil (npr. celovške UNI in drugih izobražencih ustanov) nas potrjuje v pravnosti poti, da je treba na eni etrani graditi enotnost koroških Slovencev, na drugi strani pa skupnost s pripadniki večinskega naroda dobre volje. Treba ju bo 9raditi proti oportunizmu večin-skih strank — ter za boljši ”m°rgen/jutri“. NT: Za konec še to: kakšne bodo Posledice izida nedeljskih voli-t6v za bodoče delo? K- Smolle: V nedeljo se morajo vsi naši ljudje zavedati, da tisti glasovi, ki jih bomo pridobili sedaj, predstavljajo bazo za občinske volitve v prihodnjem letu. Nedeljski glasovi so nam spomladi sigurni. Eden izmed namenov našega nastopa je ravno tudi ta, zbrati namreč določeno jedro naših ljudi. Jesensko delo pa bomo še posebno posvetili zgraditvi, izgraditvi in poenotenju občinskih list. Dvigniti moramo udarnost organizacijskih struktur. Volilni boj za občinske hiše se začne torej z močnim nastopom pri nedeljskih deželnozborskih volitvah. NT: Hvala za pogovor. Univ, doc. Manfred Moser: ..Slovenci se nai postavijo na lastne noae!“ „Že zato, ker na Koroškem živijo Slovenci, pouk slovenščine ne more biti prisila," je dejal 18. septembra na diskusiji v Velikovcu (Gospodinjska šola Št. Rupert) ravnatelj šmohorske gimnazije Norbert Cencig. Diskusijo na temo „Sporazum ima prednost — Verstandigung bat Vorrang" sta priredila PD. Velikovec in celovška univerza, diskutirali pa so direktor Norbert Cencig, dir. HAK Velikovec dr. Peter Aistleitner in univ. doc. dr. Manfred Moser, dr. Pavel Apovnik pa je bil preudaren diskusijski vodja. Dr. Aisleitner je zavrnil vsakršno segregacijo in dejal, da je sedanja ureditev dvojezičnega šolstva za večino v vsakem primeru sprejemljiva, vrhu tega pa hajmat-dinst sploh ni upravičen govoriti v imenu vseh nemškogovorečih Korošcev. Docent Moser se je uvodoma zahvalil šolskim sestram za prostore in nadaljeval, da Slovenci nimamo sreče velike številke in da nikoli ne smemo odstopiti od določil člena 7, kajti avstrijska državna pogodba je podlaga državni suverenosti. Slovenci ne smejo priznati preštevanj, ki nam jemljejo pravice. Že v svetem pismu stoji, da ne smeš svojega naroda pustiti preštevati. Ravnatelj Cencig je obžaloval ljudi, ki so proti dvojezičnosti, ker ne vedo, kakšen zaklad s tem zametujejo. „Na Koroškem je večina ubožnejša, a prepotentna.“ Slovenci kot manjšina si morajo pomagati sami in morajo napadu hajmatdinsta na dvojezično šolstvo odgovoriti s načrtnim protinapadom — to je informiranje večine — in ne z jadikovanjem, to je, da obstanejo v svoji zgodovini trpljenja. Vrhu tega pa je po njegovem sramotno in smešno obenem, če se morajo Slovenci povsod in zmeraj deklarirati kot zavedni Avstrijci. Načeta je bila tudi pravica staršev in navzoč učitelj je dejal, da bi ljudska zahteva hajmatdinsta popolnoma drugače izpadla, če bi smeli odločati otroci o svoji usodi. Otroci niso zaplankani, hočejo se učiti. Povedati pa je tudi, da mora vsak otrok v naši državi v šolo. Mar to ni prisila, in kaj bi dejali trezni ljudje, če bi tudi v tej točki upoštevali »pravico staršev", znašli bi se v neskončni zmedi! Docent Moser pa je dejal, da se Univ. docent celovške univerze dr. Manfred Moser se je še večkrat zelo učinikovito zavzel za naše pravice. V zadnjih dneh je npr. sodeloval pri diskusijah celovške UNI, ki jih je le-ta priredila skupno s slovenskimi prosvetnimi društvi. Še posebno dobro pa se spominjamo njegovega odličnega nastopa ob priliki diskusije s Haiderjem, ki jo je Naš tednik priredil aprila 1984. Skratka: v Moserju imamo velikega prijatelja. Dr. Manfred Moser kandidira v celovškem okraju za KEL/ALK na 2. mestu. univerza čuti odgovorna za tista vprašanja, za katere politika ne najde ali noče najti rešitve. »Ampak Slovenci naj se ne naslanjajo na tako imenovane rešitelje, ampak naj se postavijo na svoje noge," je zaključil Moser svoja izvajanja. VVafra Rož, Podjuna, Žila Bilčovs: več prijav bi bil najboljši odgovor KHD Celovška univerza in SRD „Bilka11 sta prejšnji torek priredila tudi v Bilčovsu diskusijo o dvojezičnem pouku. Diskusijo, pod geslom „Sporazum ima prednost — Verstandigung hat Vorrang11 je vodil domačin Toni Schellander, diskutirali pa so univ. prof. dr. Gstettner, univ. asistent dr. VValter Tietze, gospodinja Francka Kropivnik, zastopnika socialistične mladine Andreas Roth in Ani Ogris, Happe in Schellander za mlado OVP ter predsednik bilčovške FPO Hanzi Jakopitsch. Diskusije se je udeležilo skoraj 400 ljudi, med njimi zastopniki vseh frakcij, tako tudi občinska odbornika Einspieler in Krušic ter predsednik KEL Karel Smolle. V Bilčovsu je prišlo že kar pred diskusijo do konfrontacije med prireditelji in bivšim celovškim mestnim svetnikom FRČ Valonom. Ta je namreč mislil, da mora igrati vlogo angela varuha in je sedel kar na podij zraven Jakopitscha — očitno, da bi mu stal ob strani z „dobrimi“ nasveti. Vsi napori prirediteljev so bili zamanj, da bi prepričali Valona, da ni bil vabljen kot diskutant. Uvodoma so diskutanti podali stališče k referendumu KHD. Predstavnika socialistične mladine Andreas Roth v nemščini in Ani Orgis tudi v slovenščini. Menila sta, da je bistvena in osnovna pravica v demokraciji ta, da se more vsak človek svobodno razviti. Ko sta podala zastopnika Mlade ČVP Happe in Schellander stališče svoje organizacije, pa si imel človek vtis, da hočeta ugoditi vsem. Seveda jima ni uspelo prepričati publike, da se dejanjsko zavzemata za skupno vzgojo otrok, saj bi to človek le težko verjel, ko pa sta istočasno poudarjala, da je treba na vsak način upoštevati pravico staršev — Eltern-recht — in da bi bilo treba premisliti, v katerih šolah je pouk slovenščine smiseln. Happe je tudi napravil pomembno ugotovitev, da na Koroškem ni slovenskogovorečih brezposelnih — nemškogovo-rečih pa je menda dosti. Seveda Happe tudi ni mogel presoditi, ali je to prav ali ne, če imajo dvojezični Korošci prednost pri zasedbi določenih delovnih mest. Schellander pa je menil, da bi se morali s šolskim vprašanjem baviti „ek-sperti“, ne pa politiki. Očitno še vedno ni opazil, da so psihologi, pedagogi in drugi znanstveniki že zdavnaj zavzeli svoja — pozitivna stališča za skupno vzgojo otrok. Predsednik bilčovške FPO Hanzi Jakopitsch pa je nudil dejansko najbolj smešen nastop večera. Z argumentacijo, da je moral popravljati svoj traktor in zato ni imel časa, da bi se pripravil na diskusijo, se je oproščal za svojo argu-mentacijsko stisko. Drugače pa je zagovarjal mnenje svojih centralnih šefov, ki so ga ta večer nadzorovali, s tem, da je trdil, da dvojezično šolstvo kot pri nas ni nikjer na tem svetu. Gospodinja Francka Kropivnik, ki je tudi mati dveh otrok, je povedala iz svojih lastnih izkušenj, da ima otrok le prednosti, če se uči dva jezika. Univ, prof. dr. Gstettner je razložil, da se pravica staršev ne nanaša na jezikovne odločitve, ampak zgolj na odločitve verskega in filozofskega značaja. Na koncu diskusije je Gstettner ugotovil, da ni bilo slišati nobenih argumentov proti skupni vzgoji in je zato apeliral na navzoče, da prijavijo svoje otroke k dvojezičnemu pouku in tako odgovorijo zahtevam KHD in FPČ. To seveda sploh ni mogel razumeti mestni svetnik Va-lon, ki se je zgražal nad tem, da bi potemtakem moral on že tri dni po rojstvu otroka vprašati, kaj je za otroka najboljše. Da bi moralo za vsakega normalnega človeka biti samoumevno, je skušal prepričati „Jakopitschevega angela varuha'1 Valona predsednik KEL Karel Smolle, ki sploh ni mogel dojeti, da neki politični funkcionar izjavlja take „trapa-rije" — in to pred 400 ljudmi. Heidi Stingler Čestitamo! V Kotmari vasi sta si obljubila večno zvestobo Wil-fried Pfarrmeier in Magda AdlaBnig. Mladima zakoncema iskreno čestitamo! Nadja Kropivnik in Oto Mak iz Zgornjega Kota v Selah sta si obljubila večno zvestobo. Želimo jima vse najboljše! Klavdiji in Fricu Wulzu iz Pliberka se je rodil drugi otrok, hčerkica Nataša. Iskreno čestitamo! V Celovcu praznuje Karl Rojšek svojo 82-letnico. Iskreno čestitamo! Marija Halmer, glavna urednica „Karntner Kirchenzei-tung“ praznuje te dni svoj 50. rojstni dan. Želimo ji obilo božjega blagoslova ter mnogo uspeha pri njenem odgovornem delu! Iskreno čestitamo gospe Frančiški Krušic, Motijevi mami z Novega sela pri Kotmari vasi, za 88-letnico. Še na mnoga leta! Marija Blajs iz Lepene pri Železni Kapli praznuje te dni svojo 50-letnico. Iskreno čestitamo. 55-letnico obhaja gospa Terezija Pack iz Kotmare vasi. Iskreno čestitamo. Kotmara vas: prijetno družabno doživetje Prijetno družabno doživetje je spet postala veselica Gorjancev. Pri Pušniku v Šentkandolfu se je, kakor že prejšnja leta, zbralo zadnjo soboto polno prijateljev domače zabave in družabnosti. Po pozdravni pesmi, ki jo je zapel mešani zbor Gorjan- trije dobitki: ovenček, ki ga je dal Kristl Lajčahar iz Kotmare vasi, in zajca, ki sta ju dali družini Živkovič iz Kotmare vasi in Muri s Čežave. Največjo srečo je imel spet Joži Murko z Vrdi, ki je že lani pobral zajca. Oba zajca pa je letos odnesel domov Plesa „Gorjancev“ se je udeležil tudi predsednik KEL K. Smolle. cev, je pozdravil dr. Roman Schellander številne navzoče, med njimi župana Josefa Strugerja s soprogo, podžupana Josefa Schvvarza in Josefa Liendla s soprogama, občinske odbornike in predsednika Združenja staršev na ZG za Slovence Janka Uranka. V poznejših urah se je pridružil tudi glavni kandidat KEL/ALK celovškega volilnega okrožja Karel Smolle. Za odlično godbo so spet poskrbeli Fantje iz Podjune. Posebna privlačnost je bil srečolov, predvsem glavni Branko Lunežnik iz Šmarje-te. Ob koncu je bila le ta želja vsem skupna: drugo leto spet! Lep uspeh je bilo tudi predavanje celovškega univ. prof. Dietmarja Larcherja o prednostih dvojezičnosti v sredo, 12. septembra, pri Mežnarju v Kotmari vasi. Predavatelj je na primeru neke Ladrnke iz Južnega Tirola orisal vso problematiko sožitja različnih narodov in potovanja posameznikov med narodi, njihovimi jeziki in kulturami. Rož, Podjuna, Žila Kukavica,, n.dola 9153 Sittersdorf Miklauzhof G. Kukavica, Zit^r^vas V/eiB-t du schon, du wirst in Kiirze einem Verkehrsunfall haben und smrt. Was wird mit deinem Kadaver geschehen ? dein schwanz wird zu cepapcici ver<>rbeitet und einem slovenen als leckare sp-ise serviert• die sonsti-gen fleischlitrhen °ngelegen 'eiten werden zu Krainer wiirsteln gem^cht und m slowenischen gasth-usern verk-uft. was iibrig bleibt kommt in den ofen und wird verbrannt und als kunstdtinger auf einen sloweni^chen flcker gestreut, damit keine reliq4ien Ubrig bleiben.Die fleisch^rbeit wi wird von einem slowenischen Fleischer produziert, es bleibt keine spur mehr zuruck.d*nn k^nnst in der holle mit dem Tito kartenspielen. als Titogardist gehorst eigentlich fr'lher noch in einen schweinst»l 1 ee-sperrt, damit du fetter wirst. dafl du so ein rindvieh bist, wei£ sop-r TnrAfn2mr??,;, bekommst keine lossprechung, weil du ein kommunist b'i=t. in einem flugblatt h»st du sopar den titel :ieerschweindl bekommen Proces, ki seje sovraštvo ... V zadnji števliki NT smo poročali, da so VVagner, Knafl in Haider gnali podpredsednika ZSO in žitraj-skega mandatarja EL Franca Kukovico pred sodišče. Tožijo ga, ker se je Kukoviča poslužil na lanskoletnem prazniku NT pravice do javnega izražanja mnenja: v Bilčovsu je ravnatelj Kukoviča namreč obsodil protislovensko politiko tristranskega pakta. Medtem je „volilni boj“ VVagner-ja, Knafla in Haiderja pred sodiščem že sprožil prva odobravanja. To nazorno dokazuje mdr. faksimile anonimnega pisma, ki ga je te dni prejel Kukoviča. To pa tudi zelo nazorno dokazuje dejstvo, da predsedniki koroških strank s svojimi protislovenskimi akcijami kljub lepo zvenečim besedam sejejo sovraštvo. KEL/ALK sta si izbrali geslo „Skupno za mir“. Zato bomo v nedeljo volili ljudi, ki se skupno trudijo za mirno bodočnost med obema narodoma na Koroškem in ne strank, ki sejejo sovraštvo. Poroka Zalke Olip in Francija Keliha V nedeljo popoldan sta si v Selah obljubila večno zvestobo Zalka Olip, Užni-kova, in Franc Kelih, Dolinarjev, oba iz Sel. Nevesta Zalka Olip je tajnica Krščanske kulturne zveze, Franc Kelih pa nastavlje-nec Posojilnice Borovlje in član predsedstva NSKS. Oba sta vneta in vztrajna prosvetaša pri domačem društvu. Pet duhovnikov, med njimi tudi trije bratje-duhovniki neveste, so blagoslovili novi zakonski par. Vesela poroka je bila pri Franclnu v Kortah, kjer sta predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in predsednik KEL ter član predsedstva, Karel Smolle želela novopo-ročencema vse najboljše na skupni življenjski poti in predala sliko v spomin na poroko. Zalki in Francu želi tudi uredništvo Našega tednika vse najboljše na skupni življenjski poti. Iščemo sodelavko z znanjem obeh jezikov, strojepi-sa in stenografije. Takojšen nastop možen. Javite se lahko po telefonu. INTRADE — zunanjetrgov-ska družba, 9020 Celovec, Paradeisergasse 9, tel.: 0 42 /57 0 88-0 Še so zvesti in trdni v svoji vztrajnosti do podedovanih dobrin oni preživeli Slovenci hitlerjevske zločinske izselitve aprila 1942. Na letošnjem občnem zboru se jih je zbralo izredno lepo število, daje bila dvorana Kulturnega doma v Št. Primožu polna. Po pozdravu in komemoraciji za umrle sotrpine je podal predsednik Jože Partl, p. d. črnk, kratko poročilo in pozval vse, da se naj še naprej vključujejo— pa četudi so delno že osiveli — v naše kulturno in politično dogajanje. Nakazal je protislovenske dejavnosti Heimatdiensta predvsem ob priliki minulega referenduma. Vse to naj bi naše ljudi le še bolj utrdilo v zvestobi in vztrajnosti in jih povezalo z onimi pripadniki naroda soseda, ki se v vedno večji meri pridružujejo naši pravični borbi, predvsem kar se tiče šolskega vprašanja. Podpredsednik Černut je pozval centralne organizacije, naj še naprej stopnjujejo svoje napore v pravični borbi, mi pa jih bomo podprli. V imenu ZSO je zbor pozdravil podpredsednik Ludvik Ogris in pozval k sodelovanju na vseh področjih narodnega življenja, kajti naše različne organizacije brez sodelavcev in pomočnikov nič ne zmorejo. V trpljenju in vztrajnosti v zvestobi do slovenskega koroškega naroda prekaljeni izseljenci-pregnanci so za to najbolj poklicani. Za NSKS je zaželel član predsedstva dipl. trg. Janko Urank zboru uspešen potek. Izselitev je izzvala, je dejal, med našim ljudstvom odpor in začel se je na naših tleh osvobodilen boj. Nebroj trpljenj in smrti je terjal hilterjevski teror in narod je zdržal. Tembolj je potrebno danes, da ravno ti trpini najprej v svojih družinah gojijo slovensko besedo in pa s tem še na vasi. Ljubezni do materniščine ne more samo vsaditi v otrokovo srce prijava k slovenskemu pouku v šoli, marveč ljubezniva raba naše besede v družini sami. V diskusiji so se oglasile razne žene in možje, ki so govorili o težavah in doživetjih. Tekla je beseda o gonji Heimatdiensta, o zadržanju raznih OVP-jevskih vaških veljakov in kajpada — kot že v minulem tednu na diskusijah, ki so bile po raznih naših krajih — o zadržanju škofa dr. Kappelarija, ki bo menda sam maševal na „Ulrichsbergu“, kjer se predvsem zbirajo — poleg nekaterih drugih nemških vojakov — nekdanji SS-ovci. Neka osivela mama je spomnila na čas, ko je imel na škofiji še glavno besedo zloglasni „Kadras“, ko škof ni hotel brati maše za preminule izgnance in se je ogromna množica trpinov morala zadovoljiti s tem, da je „poprida“ molil rožni venec rajni dr. Tischler. In še so se oglašali in dejali, če smo že spet tako daleč kljub koordinacijskemu odboru? Volitve novega odbora niso prinesle spremembe. Zaupanje je dobil zopet stari odbor na čelu s predsednikom Jožetom Partlom, podpredsednikom Matevžem VVieserjem in Francem Černutom ter tajnikom Radom Janežičem. Družaben del je uvedla Danica s svojim ubranim petjem. Vedno spet si slišal, kako prijetno je, da se sotrpini srečajo in da je enkrat na leto le zelo malo. Samo da bi bil nekdo, ki bi prevzel organizacijo, bi bila lahko družabna sračanja tudi večkrat. Mladinski kulturni festival mladina sreča umetnike — umetniki srečajo mladino Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina Čas: nedelja, 7. oktobra 1984, ob 14. uri Kraj: na skednju v Kapli ob Dravi Reportaža Reportaža STRAN ČETRTEK, I U 27. septembra 1984 Tudi v zadnjem tednu je KEL obiskala številne obrate na južnem Koroškem. Povsod so pozdravili dosledno zavzemanje KEL za delovna mesta — kot npr. pri Leit-gebu v Sinči vasi. Ena osrednjih programskih točk KEL je zahteva po regionalni pogodbr. Smolle in Polti Kargl v pogovoru s poslovodjo brnškega ELANA Vilijem Moschitzem. Revizor Zveze slovenskih zadrug Janko Ojcl z Brnce ni samo gospodarstvenik, temveč tudi zavzet kulturni in politični delavec. Kandidata KEL Smolle in Milka Hudobnik s sodelavcem pliberške Zadruge Albertom Messnerjem. Mladina se še posebno zavzema za KEL/ALK. Zelo prisrčen je bil sprejem v rebrški to<®BlR, kjer je KEL pozdravil direktor dipl. inž. F. VVieser. Član delegacije KEL)inidr. globaški podžupan Janez Hudi. 30. septembra volimo našo listo KEL//LK Lista 6 okraja Celovec-mesto Celovec-dežela I loto 7 v vseh dru9ih Llold i krajih Koroške Akcija ALK na celovškem novem trgu. KEL je obiskala tudi tiskarno „Dravo". Iz programa KEL Slovensko vprašanje Koroški Slovenci še vedno čakajo na izpolnitev pravic, ki so zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in so čedalje bolj izpostavljeni napadom protimanjšinskih sil, oz. so ogroženi v svojem obstoju. KEL podpira obe slovenski osrednji organizaciji kot priznano zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki se zavzema za upoštevanje in uveljavljanje življenjskih interesov koroških Slovencev. Slovensko vprašanje je treba rešiti v sodelovanju med vlado in zastopstvom manjšine na podlagi člena 7 in operativnega koledarja slovenskih osrednjih organizacij. Zato KEL zahteva: • Izgraditev dvojezičnosti pri uradih, na delovnih mestih in na področju izobrazbe, da bi koroški Slovenci tako dosegli enake možnosti v družbenem in gospodarskem življenju S Ureditev javnih dvojezičnih občinskih vrtcev na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 • Izgraditev in izpopolnitev dvojezičnega pouka na obveznih šolah; na območju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959 • Ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu * Ureditev dvojezične ljudske šole v Celovcu * Ukrep proti gospodarski slabitvi občin, kjer živijo Slovenci; * Zmanjšanje brezposelnosti v dvojezičnih občinah, kjer le-ta presega avstrijsko in koroško poprečje • Uvedbo posebne manjšinske volilne pravice, kot sestavnega dela avstrijske listine za narodnostne skupine v obliki ustavnega zakona. • Znanstveno proučevanje narodnostnih konfliktov na Koroškem • Pospeševanje notranjeavstrijske izmenjave šolarjev in mladincev ter kulturne izmenjave Mladina, Vaša edina alternativa — KEL/ALK! Kandidat KEL Štefan Riegelnik pri IMP v Št. Jakobu. KEL se je še posebno zavzela za pivovarno Štih. Delavci Zveze slovenskih "Volili bomo KEL/ALK“! »Kmetje in kmetice — podprli bomo IjjL/ALK! Ludvik Lesjak, kmet iz Rožeka, kandidira za deželnozborske volitve v volilnem okrožju IV (Šmohor, Špital, Trg) na petem mestu. Že leta 1981 je kandidiral za volitve v kmetijsko zbornico. Ker ima mnogo opravka s kmeti našega področja, dobro pozna njihove probleme. Pozna pa tudi položaj kmetov v drugih zveznih deželah Avstrije in se zaveda, da kmet nikjer po Avstriji ni tako slabo zastopan kot na Koroškem — in to na deželni ravni kot tudi v kmetija ski zbornici. Naš tednik: Odločil si se, da kandidiraš za deželnozborske volitve na listi KEL/ALK. Sicer si kandidiral že leta 1981 za Skupnost južnokoroških kmetov, vendar z razliko, da pri teh volitvah ni realnih šans, da bi izvolili svojega zastopnika v deželni zbor. Zakaj si se torej odločil za to kandidaturo in kaj pričakuješ od nje? Ludvik Lesjak: Na žalost je še vedno tako, da interesov slo- venskega naroda ne zastopa nobena od etabliranih strank. Zdi se mi, da bi našim ljudem, ki so že navajeni samostojne kandidature KEL, otežkočili volitve, če ne bi nastopali samostojno. Seveda ne pričakujemo mandata, ampak KEL bo tudi po volitvah vsaj v imenu teh volilcev lahko zavzela k tem ali drugim problemom svoje stališče. Sploh se mi zdi, da so inte- Ludvik Lesjak resi južnokoroškega prebivalstva našim politikom bolj deveta briga. Aktivni so le, če gre za to, da morejo škodovati slovenskemu narodu — tedaj pa delajo noč in dan. Najboljši primer za to je trenutno šolsko vprašanje. Ko pa gre za to, da je treba zastopati interese južnokoroškega prebivalstva, pa vsi spijo. Najbolj to vidim pri kmetih, ki nikjer v Avstriji niso tako slabo zastopani kot pri nas. Iz programa KEL/ALK pa je razvidno, da se edino ta stranka dejansko zavzema tudi in predvsem za malega kmeta na južnem Koroškem. Naš tednik: Rekel si, da so južnokoroški kmetje tudi v kmetijski zbornici zelo slabo zastopani. Še ni dolgo od tega, ko so se zastopniki kmetijskih zbornic pogajali na Dunaju o ekspertu govedi. Koroška bo letos izvažala za 1% manj govedi kot lansko leto, kar bo za našega kmeta velik problem. Kako je sploh moglo priti do tega, ko pa so se druge zvezne dežele dobro odrezale pri teh Pogajanjih, Koroška pa ima že sedaj največje probleme, ker °e more dosti izvažati? Ludvik Lesjak: To je konkre-*en primer, kako slabo so zakopani naši kmetje v kmetijski zbornici. Pogajanja o izvozu Poved so bila ravno v tem ča-Su> ko so pri nas nemški nacionalisti podpisovali referendum KHD in FPO. In kdo je pri pogajanjih manjkal?! — Seveda predsednik koroške kmetijske zbornice Deutsch-kann. Seveda je nekaj dni po plepu protestiral proti tej od-ocitvi — a zaspal je pogajala. Pa to tudi ni čuda: saj se !e moral Deutschmann očitno b0|i brigati za to, koliko ljudi 0 v njegovi občini podpisalo eferendum. Pri tem je imel tu-' ..uspeh", vendar nastradajo daj eno leto vsi naši kmetje, ake politike ne morem zago-V£>rjati. Vo^*aš tednik: Hvala za pogostih Dokumenti/Kultura Kultura/Pisma bralcev STRAN ^ r\ ČETRTEK, _________I C. 27. septembra 1984 STRAN -i q ČETRTEK, I O 27. septembra 1984 PISMA BRALCEV Premeščanje duhovnikov Škofijski ordinariat odgovoraja Bernard Sadovnik stavlja v Našem tedniku z dne 20. septembra 1984 v pismu bralcev vprašanje, katere cilje zasleduje škof z nastavitvijo letošnjega novomašnika Petra Otipa v Feldkirchen. Kot sodelavec katoliške mladine se vprašuje, „kaj naj stori naša čreda, ki nujno rabi pastirja?“ S Sadovnikom delimo skrb za duhovniški naraščaj v naši škofiji. Vendar delamo škofu krivico, če bi zamolčali, kako so mu pri srcu duhovniki salezijanci, ki vzgajajo našo študirajočo mladino v dijaškem domu Mohorjeve družbe. Da ne bi bilo treba odtegniti kakega duhovnika iz južnokoroških far, si prizadeva, domu ohraniti duhovnike salezijance, ki prihajajo iz slovenske province. Gospod škof je namestil v preteklih letih v treh farah dvojezičnega ozemlja prav tako duhovnike iz Slovenije. Isto velja za dušnopa-stirsko delo, ki ga bo opravljal duhovnik salezijanec med slovenskimi verniki v Celovcu. Našteti bi mogel vrsto slovenskih in dvojezičnih far, v katerih že desetletja uspešno delujejo begunski duhovniki. Od številnih duhovnikov, ki jih je sprejela po vojnih dogodkih leta 1945 spričo novih političnih in družbenih razmer v Sloveniji naša škofija, je prevzelo nad 30 duhovnikov dušno-pastirsko delo na dvojezičnem ozemlju. Verski in kulturni razvoj koroških Slovencev je z njihovim delovanjem tesno povezan. Kako bi izgledalo v naših farah, če bi tega dotoka ne bilo? V zvezi z nastavitvijo slovenskega duhovnika v Feldkirchen je važno omeniti, da je od 335 far v naši škofiji 129 nezasedenih. O kaplanu Petru Otipu sem prepričan, da bo v Feldkirchnu uspešno deloval. S svojim zglednim dušnopastriskim delom ga bodo nemškogovoreči farani vzljubili. Ko pa se bo vračal v naše kraje, ga bodo ohranili v lepem spominu. Marsikdo od njih bo začel drugače gledati na Slovence. Dr. Valentin Inzko V pismu bralcev pod naslovom „Ogroženo mladinsko delo — ovčja čreda brez pastirja“ podtika gospod Bernardo Sadovnik škofu, da ta ogroža katoliško mladinsko delo za Slovence, ker je bil novo-mašnik Olip Peter dodeljen za kaplana v faro Feldkirchen. Čeprav je ton tega pisma bralcev zelo nenavaden, odgovarja škofijski ordinariat na to vprašanje, da nihče od bralcev „ Našega Tednika “ ne bo ostal na nejasnem glede resničnosti te zadeve. Na Koroškem ni malo župnij, ki štejejo več kot 1.500 katoličanov, pa nimajo duhovnika, ki tam stanuje. Tako tudi n. pr. fara St. Ul-rich an der Goding z 2.500 katoličani. Dekan v Friesachu je moral lansko teto oskrbovati dalj časa pet nadaljnih far. Kljub temu pa ni bil premeščen noben slovenski duhovnik iz dvojezične župnije. Le nasprotno: fari Globasnica "(s Štebnom šteje ta fara skupno 1040 katoličanov) in Pečnica (1016 katoličanov) sta dobili mlada slovenska duhovnika. Razen tega sta dobili še dve manjši, dvojezični fari slovenskega župnika, ki tam stanuje. Škof je do zdaj namestil vse od njega posvečene slovenske duhovnike v dvojezičnih farah. Prejšnja leta so bili večkrat slovenski novomašniki poslani tudi v nemške fare, ker je pač treba pri porazdelitvi duhovnikov upoštevati tudi potrebo celotne škofije. Kaplan Olip Peter je bil poslan v Trg-Feldkirchen (fara Feldkirchen šteje skupno s faro Radvveg 6988) katoličanov po škofijskem pastoralnem sklepu. Na noben način ne moremo govoriti o poslabšanju dušnega pastirstva na dvojezičnem ozemlju. Za škofijski ordinariat Prelat dr. Franz Kirchner generalni vikar NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, H e i d i Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650,— šil. zračna pošta). Gradnja stanovanjske hiše pomeni za večino ljudi veliko odločitev. Povprečen občan si le enkrat v življenju naloži tako veliko skrb. Zato je razumljivo, da se pri načrtovanju oklepa tradicionalnih, že neštetokrat preizkušenih vzorcev. Pa tudi oblasti, ki so pristojne za prostorsko načrtovanje, namembo zemljišč, zazidalne načrte in gradbena dovoljenja, ne spodbujajo ravno k novim idejam in rešitvam. Togo predpisujejo način zazidave in gradnje, od velikosti parcel do smeri slemena, naklona strehe in barve strešne opeke. V naših krajih se pri gradnji stanovanjskih hiš še vedno „ograjujemo“ od sosedov: Sredi stavbnega zemljišča postavimo hišo, ob mejah pa zgradimo okrog in okrog čim bolj masiven plot, kot da bi hoteli reči: to je moj svet, ne hodite blizu! Zoper to mišljenje in prakso moremo navesti vrstvo ugovorov: 3ozor, hud pes! (Kako gradimo nova vaška naselja) 9 Tudi v naših krajih bomo morali začeti bolj varčno ravnati z zemljišči. Stavbna zemljišča, ki merijo tisoč kvadratnih metrov in več, so luksuz, ki si ga ne bomo mogli privoščiti v nedogled. • Odprti (ekstenzivni) način zazidave povzroča sorazmerno velike stroške za ureditev infrastrukture (dovozne poti, priključitev na elektriko, vodovod, odvajanje odplake, odvažanje smeti itd.). • S plotom ograjene hiše ne spodbujajo k osebnim stikom med sosedi. • Otroci se morejo igrati le na domačem vrtu ali se potepajo daleč od hiše, ker se sosed boji za svojo „angleško“ zelenico. Jasno je, da odgovor na to kritiko odprte zazidave za razmere na podeželju ne more biti skrajna zgostitev zazidave, kakršno vidimo v mestih in predmestnih naseljih. Pač pa je možno rešiti nakazane probleme s takoimeno-vano strnjeno pritlično (ali enonadstropno) zazidavo (ver-dichteter Flachbau). Bistvo strnjene zazidave je v tem, da strnimo individualne stanovanjske hiše na manjši površini, kar pa ne izključuje, da damo vsaki hiši dovolj prostora za ureditev izključno zasebnega, intimnega vrta. Tisti del zemljišča, ki ga prihranimo s strnitvijo zazidave, pa uporabljajo stanovalci naselja skupno. Tu je mogoče urediti otroško igrišče, stavbo za skupno centralno ogrevanje naselja (na primer z odpadki bližnje žage), skupno pralnico itd. Strnjena zazidava pusti vsakemu lastniku hiše vse mož- Karel Vouk Rojen 1958 v Dobrli vasi, maturant Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, študira arhitekturo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Karel VOUK se udejstvuje tudi kot slikar; razstavljal je na Dunaju, v Celovcu in v Vuzenici in ilustriral več knjig. nosti za individualno oblikovanje tlorisa in umik v zasebnost, hkrati pa močno pospešuje zavest skupnosti in povezanosti prebivalcev naselja. Demokratično upravljanje skupnih naprav utrjuje zavest skupnosti, uspehi take skupnosti pa lahko rodijo iniciative za solidarno reševanje tudi drugih zadev na vasi in v občini. Da predstavimo zamisel takega naselja in možnosti realizacije na našem podeželju, je pripravil Karel VOUK, študent arhitekture na dunajski Akademiji za likovno umetnost, razstavo, ki bo ob prikazu drugod že uresničenih primerov ponazorila možnosti realizacije te zamisli pri nas. Otvoritev razstave in predstavitev idejnega načrta „Naselje libuško polje" bo v nedeljo, dne 7. oktobra 1984 ob 11. uri v kletni dvorani Posojilnice Pliberk. dr. Pavel Apovnik Tekme SAK V soboto, 29. 9. 1984, ob 16. uri SAK I — St. Leonhard I ob 13.15 SAK pod 23 — St. Leonhard pod 23 na Košatovem igrišču! Tekme Selanov V soboto, 29. 9. 1984, ob 16.15 uri KAC ! — Sele I ob 14.30 uri KAC pod 23 — Sele pod 23 na igrišču KAC! Tekme Šmihela V nedeljo, 30. 9. 1984, ob 15.45 Borovlje I — Šmihel I ob 14. uri Borovlje pod 23 — Šmihel pod 23 v Borovljah! Zadnji torek je delegacija NSKS obiskala Zavod šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu. V delegaciji je bil tudi predsednik KEL K. Smolle, ki je ob tej priliki predal sestram znatno vsoto za enega najbolj uspešnih dvojezičnih otroških vrtcev — v Št. Petru. Ta denar izvira iz tistih finančnih sredstev, ki si jih je KEL prihranila z varčevalnim volilnim bojem. I Četrta delite\Poljske 23. avgusta 1939 sta Hitlerjeva Nemčija in Stalin0 £|_N .. va Zveza socialističnih sovjetskih republik pres° netili svet s pogodbo o nenapadanju (gl. NT 34,23> . °ba dela priznata mejo obo-I9?4 .sir. 4/5) 1. septembra 1939 je Hitler napad« 4™** Poljsko in tako sprožil katastrofo druge svetov^ cno jn bosta odklonila vsako vojske. 12. septembra SO govorili na mOSkoVS^ ''(hešavanje tretjih sil v to ure-kratkovalni radijski postaji o „skupnem boju z naš' ltev ili mi nemškimi brati11.18. septembra so sovjetske c° te vdrle na Poljsko. 19. septembra je Sovjetska zv°' za povabila Nemčijo, naj si čim prej razdelita sko. Danes objavljamo v NT mejno in prijatelja^ pogodbo, ki sta jo podpisala oba napadalca * septembra 1939 v Moskvi. Pogodbo sta podpisa^ ^LEN zunanja ministra Jochaim von Ribbentrop za Ne^ čijo in Vjačeslav Molotov za Sovjetsko zvezo. Dokumenti Nemška rajhovska vlada in vlada ZSSR imata po razpadu dosedanje poljske države za izključno svojo nalogo, da na teh ozemljih obnovita mir in red in da zagotovita tam živečim ljudstvom mirno eksistenco, ki ustreza njihovi narodni posebnosti. V ta namen sta se zedinili o naslednjem: Člen i Nemška rajhovska vlada vlada ZSSR določita kot me) obojestranskih državnih interč sov na območju doseda^J poljske države črto, ki je vris na na priloženem zemljeVI in ki mora opisana v dodatnem pr° lu Potrebno novo državno ure-I'tev prevzame na ozemljih za-n°dno od črte, navedene v čle-u I, nemška rajhovska vlada, ozemljih vzhodno od te čr-6 vlada ZSSR. Nemška rajhovska vlada in rženem zemu- ZSSR imata pričujočo biti še nodrobner Reditev za varen temelj za ttoK° UsPevajoč razvoj prijateljskih °dr>osov med svojimi narodi. ČLEN V Ta pogodba se bo ratificirala in ratifikacijski listini se bosta izmenjali čim prej v Berlinu. Pogodba začne veljati s podpisom. Napisano v dvojnem izvirniku v nemščini in ruščini. Moskva, 28. septembra 1939 Za nemško rajhovsko vlado podp. v. Ribbentrop Pod pooblastilu vlade ZSSR podp. V. Molotov J Zaupni protokol Vlada ZSSR ne bo delala nobenih težav nemškim državljanom, živečim na njenih interesnih območjih, in drugim osebam nemškega rodu pri tem, če se želijo preseliti v Nemčijo ali na nemška interesna območja. Strinja se s tem, da izvedejo to preselitev pooblaščenci rajhovske vlade v dogovoru s pristojnimi krajevnimi oblastmi in da se bodo upoštevale premoženjske pravice izseljencev. Nemška rajhovska vlada prevzame ustrezno obveznost glede oseb ukrajinskega ali beloruskega rodu, ki stanujejo na njenih interesnih območjih. Moskva, 28. septembra 1939 Za nemško rajhovsko vlado podp. v. Ribbentrop Po pooblastilu vlade ZSSR podp. V. Molotov Tajni dodatni protokol Podpisana pooblaščenca ugotovita soglasje nemške rajhovske vlade in vlade ZSSR o naslednjem: Dodatni tajni protokol, podpisan 23. avgusta 1939, se v številki 1 spremeni tako, da pade območje litvanske države v interesno sfero ZSSR, ker na drugi strani padejo vojvodstvo Lublin in deli vojvodstva Varšava v interesno sfero Nemčije (prim. zemljevid k danes podpisani mejni in prijateljski pogodbi). Brž ko bo vlada ZSSR napravila posebne ukrepe, da zavaruje svoje koristi, se bo v ta namen, da se meja potegne naravno in enostavno, postavila sedanja nemško-litvanska meja tako, da pripade Nemčiji litvansko območje, ki leži jugozahodno od črte, vrisane na priloženem zemljevidu. \ Janko Ferk v 03 Prihodnji ponedeljek, 1. oktobra bo tretji program avstrijskega radia (03) ob 22.15 uri v seriji „Gedan-ken“ oddajal misli Janka Ferka o koroških Slovencih. Oddaja bo imela naslov Janko Ferk uber sich und seinesgleichen. Bin Karnt-ner Slovvene uber Karntner Slovvenen". Ferkove tekste bo bral znani igralec VVolfgang Gasser. Gasser je član dunajskega „Burgtheatra“ in je igral v filmu „Das Dorf an der Grenze" („Vas ob meji"). Uredil pa je oddajo Konrad Holzer. O avtorju lahko zapišemo še to, da ga je mariborski dnevnik „Večer“ v četrtek, 20. septembra obširno predstavil v svojih „Knjižnih razgledih" v obliki pogovora, ki ga je imela z njim urednica Helena Grandovec. Pod naslovom „Večne teme in večno upanje" je Ferk razvil misli o svojem delu in literaturi sploh. Radio/televizija STRAN -« a ČETRTEK, _________I 27. septembra 1984 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 28. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Oblikovanje lesa — 10.15 Meteorologija — 10.30 Kviz v rdeče-belo-rdečem — 11.20 Tom in Jerry — 11.45 Orientacija — 12.15 Poročanje iz inozemstva — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des —- 17.30 Don Kihot — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Primer za dva — 21.15 Modna revija — 21.20 Moda — 22.05 Šport — 23.05 Poročila Sobota, 29. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Bomo že zibali otroka — 12.00 Nočni studio — 13.05 Poročila — 14.10 Can-can — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Poročila — 17.05 Joly box — 17.30 Fliper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Con-rads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Trije beli medvedi — 22.00 Šport — 23.00 Poročila Nedelja, 30. septembra: 9.30 Katoliško bogoslužje — 11.00 Ura tiska — 12.00 Šport — 13.00 Vizualna izobrazba — 15.00 Pištola za vsak primer — 16.35 Woody VVoodpecker — 16.40 Listamo po slikanici — 17.00 Poročila — 17.05 Tao-tao — 17.30 SOS — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Vodič skozi opero — 19.00 Koroške deželnozborske volitve 1984 — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Raztrgani - 23.00 Jour fix z VVolfgangom Krausom — 0.00 Poročila Ponedeljek, 1. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonček —• 10.00 Shakespeare: Hamlet — 10.15 Klavir — 10.30 Mini-kikla in dragulji — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila —■ 17.05 Am, dam, des — 17.00 Muppet Show — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Svet živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Sam proti mafiji — 22.20 Ključ k preteklosti — 23.05 Poročila Torek, 2. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Gradimo hišo — 10.15 Kaj bi lahko postal? — 10.30 Bolnišnica na robu mesta — 11.20 Šport — 21.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.15 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Holmes in Yoyo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poročanje iz tuzemstva — 21.15 Sam proti mafiji — 22.15 Svetilnik — 23.40 Poročila Sreda, 3. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi šala 2. SPORED Petek, 28. septembra: 17.30 Vizualna izobrazba — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 Jesen v Tes-sinu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 In tvoje oči bodo postale ušesa — 21.15 Čas v sliki in politika v petek — 22.05 Zadnja trdnjava — 23.25 Poročila Sobota, 29. septembra: 15.00 Dvakrat sedem — 15.25 Jesen v Tessinu — 15.30 Union gala 1984 — 16.15 Šport — 17.00 Proti vetru — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Znanje aktualno — 20.15 Brigitte Bardot — kako je — 21.15 Zima bolnega — 22.15 Poročila — 22.20 Vprašanja kristjanov — 22.25 Večer brez alibija — 23.55 Poročila Nedelja, 30. septembra: 9.00 In tvoje oči bodo postale ušesa — 10.00 Le tour Normand — 11.25 Jesen v Tessinu — 17.00 Poročila — 17.05 Nalista-no — 17.45 Glasbena scena — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Le train — dih sreče — 21.15 Revno in bogato — 22.35 Glas isla- i ma — 22.40 Poročila — 23.10 Šport — 23.30 Poročila Ponedeljek, 1. oktobra.: 17.30 Začelo se je pred dva milijona leti — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 Jesen v Tessinu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bolnišnica na robu mesta — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.20 Colonel von Ryan a express — 0.10 Poročila Torek, 2. oktobra: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 Jesen v Tessinu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Čas zasmehovalcev — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 — in poročila Sreda, 3. oktobra: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 Jesen v Tessinu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 VVag-ner — 21.10 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Isao Tomita — 0.15 Poročila Četrtek, 4. oktobra: 17.30 Kruh — 17.45 Meteorologija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Pištola za vsak primer — 19.30 Hlev muzikantov — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Club 2 in poročila | mora biti — 9.30 Francoščina — 10.00 Skromi Jakob — 10.15 Poleti k drugim planetom — 10.30 Pištola za vsak primer — 12.05 Secret sguirrel — 12.10 Poročanje iz tuzemstva — 13.00 Poro čila — 17.00 Poročila — 17.05 Rumena žoga — 17.30 Čebelica maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna - 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Učitelj — 21.15 Šport in poročila Četrtek, 4. oktobra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Želim si neko žival — 10.15 Zaščita ptic v Avstriji — 10.30 Nickelodeon — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Vagabund — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Poročanje z vzhoda — 21.15 Sam proti mafiji — 22.20 Glasbena scena 84 — 23.05 Poročila 1. SPORED Petek, 28. septembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Do- mači ansambli — 17.55 Jack Holborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Znanstveno tehnični film — 19.30 TV D — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Proti vetru — 22.00 TV D — 22.15 Laura Sobota, 29. septembra: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Jeklenec — 8.40 Smogovci — 9.10 Skrivnostni svet Arthurja Clarka — 9.35 Človekovi možgani — 10.25 Ljudje in zemlja — 11.25 Poročila — 16.00 Poročila — 16.05 Sultan Murat — 16.55 Nogomet — 18.50 Čudeži narave: Kondorjeva obala — 19.30 TVD —- 20.00 Nocoj iz Cankarjevega doma — 21.15 Zrcalo tedna — 21.35 Veliki mojster — 23.10 Poročila • Kapla ob Dravi MLADINSKI KULTURNI FESTIVAL — mladina sreča umetnike — umetniki srečajo mladino Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina Čas: nedelja, 7. oktobra 1984, ob 14. uri Kraj: na skednju v Kapli ob Dravi • Pliberk Predstavitev in razstava idejnega načrta Karla VOUKA »Naselje libuško polje" čas: nedelja, 7. oktobra 1984, ob 11. uri Kraj: kletna dvorana Posojilnica Pliberk (jGfc RADiCiELOVEC Slovenske 'delaje Sobota, 29. septembra: Sreda, 3. oktobra: 09.00—09.55 Voščila. ^lO—15.00 Koroški obzornik . jjh ne pozabimo — Za Nedelja, 30. septembra' arej§e letnike. 07.05—07.35 Duhovni nagoV<>r > - voščila. Vetrtek, 4. oktobra: _ . , . . . 14'10-15.00 Koroški obzornik Ponedeljek, 1. oktob ^ Literarno glasbena oddaja. 14.10—15.00 Koroški obzorni* — Zborovska glasba. e*ek, 5. oktobra: 15.00 Koroški obzornik Nabavna glasba. Torek, 2. oktobra: 09.30—10.00 Domača zabavi glasba. * 14.10—15.00 Koroški obzorn||( °bota, 6. oktobra: — Jazz za vas. ®9.0q -09.55 Voščila. Nedelja, 30. septembra: 9.20 Poročila — 9.25 Živ, žav — 10.10 Jack Holborn — 10.40 Prevzetnost in pristranost — 11.35 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.00 Prisluhnimo tišini — 14.45 Mostovi — 15.15 TV teka — 16.15 Poročila — 16.20 Moja draga Klementina — 17.55 Športna poročila — 18.10 Letniki 1960 — 1970 — 19.30 TVD — 20.00_ Balkan Ekspres — 21.00 Iz Črnogorske kulturne zakladnice — 21.25 Športni pregled — 22.15 Poročila. Ponedeljek, 1. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Smogovci — 17.55 Informatika — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Pop godba — 19.30 TVD — 20.00 Ljubezni — 21.05 Studio 2 — 22.05 TVD. Torek, 2. oktobra: 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.35 Šolska TV — 17.35 Poročila —- 17.40 Jeklenec — 17.55 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje 84 — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.30 TVD — 20.00 Citadela — 20.55 Aktualno — 21.40 TVD — 21.55 Zlata ribica. Sreda, 3. oktobra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 18.05 Poročila — 18.10 Ciciban, dober dan — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega filma — 19.30 TVD — 20.00 Večer športnih in turističnih filmov — Kranj 84 — 22.00 TVD — 22.10 Omizje. Četrtek, 4. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.50 Šolska TV — 17.50 Poročila — 17.55 Bratovščina sinjega galeba — 18.25 Obalno-Kraški obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.30 TVD — 20.00 Tednik — 21.05 Martin Luther — 22.40 TVD. Petek, 5. oktobra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Jazz na Ekranu — 17.55 Jack Holborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Nesreča v rudniku — 19.30 TVD — 20.00 Manjšine bogastvo Evrope: onkraj Mure — 20.35 Ne prezrite — 21.55 Proti vetru — 21.45 TVD — 22.00 Ženska na oknu. Sobota, 6. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Ciciban, dober dan — 8.20 Jeklenec — 8.40 Smogovci — 9.05 Pisani svet — 9.35 Skrivnostni svet A. Clarka — 10.00 Dokumentarec meseca — 10.30 Poročila — 14.05 Sultan Murat IV. — 16.55 Nogomet — 16.55 Poročila — 17.00 P J v Košarki_ — Partizan : Gibona — 18.30 Čudeži narave — 18.50 Ekologija listnatih gozdov — 19.30 TVD — 20.00 Cu-ster z zahoda — 22.25 Zrcalo tedna — 22.35 Evroshovv — 23.30 Poročila 2. SPORED Petek, 28. septembra: 17.25 TVD — 17.45 Avtogrami — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Večer z orkestrom — 19.30 TVD — 20.00 Melanija — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota — 22.05 Filmi Jamesa Cagneya Sobota, 29. septembra: 14.15 Odbojka — 15.20 Jenki na dvoru kralja Arturja — 17.00 Otroška predstava — 18.00 Retrospektiva režiserja A. Džordže-viča — 19.00 Zakladnica narodne glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Cervantes — 22.40 Poezija — 23.10 Kronika Bitefa Nedelja, 30. septembra: 13.00 Odbojka — turnir Zdenka Minike — Mladost Monter : Pi-relli — 14.00 P J v Boksu — Me-talac : Rijeka — 15.00 Glasbeno popoldne — 16.55 P J v košarki — Zadar : Partizan — 18.25 Mali koncert — 18.40 Neobvezno II — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Svet v letih 1900 — 1939 — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Citadela Ponedeljek, 1. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Zgodbe bosansko-hercegovskih pisateljev — 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti — 18.15 Narkomanija — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Raziskovanja — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 22.00 Jazz za izvoz: Jože Privšek Torek, 2. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Pustolovšina — 18.15 Življenje knjig — 18.45 Gledalec — urednik — 19.30 TVD — 20.00 Top lista nadrealistov — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Dokumentarna oddaja — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Čas jazza Sreda, 3. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Joost — 18.15 Narodni parki — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — 22.00 TVD — 22.20 Šahovski komentar (do 22.35) Četrtek, 4. oktobra: 17.25 TVD — 17.45 Čuvaj časa — 18.15 Zdravilne rastline — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama Zadruga Škofiče Pridite —pri nas lahko kupujete zelo ugodno! Prireditve PRIREDITVE • Loče Roženvensko srečanje Prireditelj: Referat za žene pri Katoliškem delovnem odboru Kraj: v Ločah ob Baškem jezeru Čas: nedelja, 7. 10. 1984 Spored: 13.30 Molitev rožnega venca — 14.00 Sv. maša — nato srečanje — 16.00 — 16.30 Odhodi avtobusov Na to vsakoletno molitveno srečanje so prisrčno vabljene vse žene in njih družine! • Radiše PRIJATELJSKO SREČANJE Prireditelji: Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza skupno z krajevnim SRD na Radišah ter člani Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Čas: sobota, 6. oktobra 1984, ob 16. uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Sodelujejo: Domače kulturne skupine iz Radiš, Veseli Planšarji Janeza Ješinovca in Šent-jernejski oktet ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN Prireditelj: Katoliška otroška mladina v Celovcu Čas: od petka, 12.10 ob 18, uri do nedelje 14.10 1984 do 18.ure Vabljeni so vsi mladinci, ki so že stari 16 let in bi radi delali z otroki in vsi tisti, ki še niso bili nikdar na šolanju. Prijave sprejema: Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel: 0 42 22/51 11 66 • Št. Jakob IZLET NA POLDANŠNJO ŠPICO (2087 m) v zahodnih Juljskih alpah Prireditelj: Slovensko planinsko društvo v Celovcu Čas: nedelja, 30. 9. 1984 Odhod: ob 6. uri zjutraj izpred gostilne Podgrad v Št. Jakobu v Rožu Nameravani izlet na SAULECK zaradi snega odpade. Najkasneje do 15. ure smo spet doma, da se lahko udeležimo volitev. Tudi Poldanšnja špica spada v družino „Poti prijateljstva". • Celovec Gledališka predstava AMADEUS PETER SCHAFFER Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Čas: nedelja, 14. oktobra 1984, ob 14.30 uri Kraj: Mestno gledališče v Celovcu Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče iz Celja • Bilčovs ZBOROVODSKI SEMINAR Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza v Celovcu Čas: sobota, 6. oktobra 1984, ob 15.30 uri Kraj: društvena soba v Bilčovsu Tečaj bosta vodila prof. Jožko Kovačič in prof. Janez Kampuš. • Tinje .v soboto, 29. 9., ob 19.30 uri Otvoritev razstave del 4. slikarskega tedna v Svečah Sodelujeta: MoPZ „Kočna“ in instrumentalni duo Feinig v ponedeljek, 1. 10. ob 18. uri SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE Voditelj: strok, učitelj Franc KRIŠTOF Kraj: VVaaggasse 18, Celovec Tečaj obsega 10 dvojnih ur. v torek, 2. 10., ob 18. uri SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE Voditelj: strok, učitelj Franz KRIŠTOF Kraj: VVaaggasse 18, Celovec Tečaj obsega 10 dvojnih ur. v sredo, 3. 10., ob 17. uri SLOVENŠČINA KOT KONVERZACIJSKI JEZIK Voditelj: mag. Lojze PUŠENJAK Kraj: Viktringer Ring 26, Celovec Tečaj obsega 10 dvojnih ur. v petek, 5. 10., od 9. do 17. ure Tečaj za spretne roke: „Svilene rože“ Vodi: Margit KOLLMANN, Celovec od sobote, 6. 10., od 9. do 17. ure do nedelje, 7. 10., od 9. do 17. ure SLIKANJE NA STEKLO Naivno slikanje „Različne pokrajine" Voditeljica: Anica VREČAR, Linz KATOLIŠKA MLADINA — Pliberk — Žvabek — Suha Prireditelj: Katoliška mladina — Pliberk — Žvabek — Suha Čas: sobota, 6. oktobra 1984, ob 14. uri Kraj: gostilna „FLORIANIWIRT“ v Vogrčah Spored: 14.00 otvoritev z ansamblom „Energija“ — film — risanje — petje — 17.00 sv. maša. Nato družabno srečanje. • Celovec KOLIKO ZNAMO SLOVENSKO? Seminarske vaje za pravilno in lepšo slovenščino pod vodstvom prof. Janeza Gradišnika in prof. Janeza Messnerja Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Društvo slovenskih pisateljev Avstrije Čas: sobota, 6. oktobra 1984 Kraj: Mladinski dom SŠD, Mikschalle 4, v Celovcu PROGRAM: Dopoldne od 9.00—12.30 — uporabno spisje s posebnim ozirom na pravopis (dopis, prošnja, pritožba, potrdilo idr.) — bralne vaje s posebnim ozirom na pravorečje. Popoldne od 14.30—18.30 ure — Slovenska slovnica in stil, korigiranje vprašljivih besedil, člankov in glos iz Slovenskega vestnika, Našega tednika, Nedelje, Kladiva in Dela Prinesi s seboj pero in veliko dobre volje! Udeleženci lahko prinesejo s seboj tudi kak svoj tekst v kritičen pretres! • Celovec Glasbena šola na Koroškem razpisuje mesto GLASBENEGA PEDAGOGA za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10, ali Viktringer Ring 26, Celovec. Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji. MEDJUGORJE od 22. do 25. oktobra vključno 3 polpenzione šil. 1700,— Informacije in prijava (0 42 36) 22 19, poštni predal 4 — 9141 Dobrla vas Globašani ponovno razočarali Št. Štefan — Globasnica 2:0 (1:0) Postava: Maček 2, Medvoz 2, Hutter 0 (20. min. Fera 3), Kovvatsch 2, Micheu 3, Galio 2, Sadjak 3, Dlopst 4, Schatz 2, Wolbl 3, Beliš 2; Sodnik: Rosenvvirt (poprečen) Strelci: Freisnig, Jager Proti Št. Štefanu so Globašani že drugič zapovrstjo ostali brez točke. Po odličnem začetku v 1. razredu so se začeli za mlado moštvo vrstiti porazi. Tekma v Labotski dolini je pokazala, kje stoji trenutno moštvo. Nekateri so pri vojakih in ne trenirajo redno, nekateri pa tudi ne jemljejo celotno zadevo dosti resno. . Na slabem terenu točka proti Vetrinju Bilčovs — Vetrinj 2:2 (2:2) Postava: Schaunig 4, Glantschnig 3, Sablat-nik 3, Stangl 4, Kuess 3, Ogris 3, Schellander 4, Tuma 3, Maierhofer 4, Partl 4, Hobel 3; Bilčovs, 120 gledalcev Sodnik: Koinig (slab) Strelci: Ogris (10. min.) in Partl (40. min.) oz. Greller (5. in 30. min.) Na slabem terenu so Bilčov-ščani dobro igrali in šel po dveh hudih napakah v obrambi dobili dva neumna gola. Čeprav je Vetrinj dvakrat vodil, je Bilčovs bil za odtenek boljše moštvo, ki bi lahko tekmo celo zmagalo. Izredno slab je bil sodnik Koinig. Druga zmaga Železne Kaple Želez. Kapla — Podkrnos 3:2 (2:1) Postava: Fido 3, Edlinger 2, Kock 3, Prašnik 4, W. Ošina 4, Prešeren 4, Rozman 4, Ger-madnik 4, Bolterl 3, Kogelnik 5 (75. „min. Sporn O), Kucher 3; Sodnik: Botta (dober) Železna Kapla, 250 gledalcev Strelci: Kogelnik (35., 40. in 73. min.) oz. Fels- berger (25. min.) in Suppan (80. min.) Drugo zmago v tej sezoni so slavili Kapelčani doma proti Podkrnosu. Zmago je domačinom zagotovil napadalec Kogelnik, ki je bil ta dan izredno dobro razpoložen. Prvič v moštvu je igral Vili Ošina in pokazal, da nedvomno spada v prvo moštvo. POUK SLOVENŠČINE ZA OSNOVNOŠOLCE V CELOVCU Društvo „Naš otrok" v Celovcu sporoča, da bosta učiteljica Rezika ISKRA in učitelj Danilo PRUŠNIK od 4. oktobra 1984 naprej ob četrtkih (od 16.00 do 18.00 ure) spet vodila POUK SLOVENŠČINE za osnovnošolske otroke v prostorih otroškega vrtca „Naš otrok" v Celovcu, 10. Oktober-Str. 25. Starši, uporabite to možnost in prijavite svoje otroke k prostovoljnemu pouku slovenščine! Šport Jesensko velikonočno jajce vratarja Guetza Na slabem terenu je šmihelsko moštvo odigralo solidno tekmo in jo zgubilo predvsem nesrečno zaradi lastne nezmogljivo-sti. Izredno slab je bil tudi tokrat vratar Guetz, legionar Mijato-vič je pa le še senca od nekdaj. Odločilni gol je padel po prostem strelu, ko je vratar Guetz znesel pravo velikonočno jajce. ASKO Šmihel — ASV 0:2 (0:0) da so igralcu SAK Janku ČP. - d8 so sc Se«?ni v polčasu poslužili dopinga posebne vrste: v kabino so namreč poklicali vse navzoče duhovnike in so tako verjetno hoteli z božjo pomočjo premagati SAK. .--da je SAK zopet našel Manfreda Luschniga. Vi je igral SO minut v moštvu pod 23. cu SAK Sternu žogo med no- ge. ♦ «- uti {Jtibida omiv pod Košuto s kravato, pobrit in „poštriglan“, kot da bi šel med'gleda8teeT je za Kučejeio sre e* ssus Karntner ... ■ • • da so ostaii biičovški na-vijači v Selah do jutranjih u, in pili na zmago SAK. astronavta: v Sele je prispel s Kolesom oz. raketo na pedal. ... da je astronavt ..Jenki11 irMSssis; opominom njegova soproge ni hote! več vrniti v dolino. Postava: Guetz 1, Krausler 3, Šuler 3, Lopin-sky 4, Mačk 4, Verhnjak 3, (60. Pajenk), Mot-schnig 3, Mijatovič 2, Krištof 3, Blažej 4, Berchtold 3; Šmihel, 150 gledalcev Sodnik: J. Ebner (slab, ker je prisodil neupravičen posti strel, iz katerega je padel odločilni gol in ker je neupravičeno izključil Šulerja) Strelci: Kummer (58. min. prosti strel) in Grabmeier (85. min.) Končni izid tekme res ne ustreza dejanskemu poteku te prvenstvene tekme. Šmihel je bil na vsak način enakovreden nasprotnik, ki si je zaslužil vsaj eno točko. V moštvu je odlično vodil režijo tre-ner Mačk, ki ni izgubil niti enega dvoboja in ki je vedno znova skušal vnesti linijo v igro Šmihelča-nov. Dobro igral je tudi branilec Lopinsky, preko katerega je tekla šmihelska igra. Ostali igralci so bili brez vsake agresivnosti, dvoboji so bili le redkost. V prvem polčasu ni bilo viškov, tekma je bila na zelo nizkem nivoju. Po odmoru so Šmihelčani postali boljši in imeli stoodstotno priložnost za zadetek. Legionar Mijatovič je popolnoma sam dobil žogo pred vratmi, nekaj trenutkov čakal in iz petih metrov dal žogo ostro mimo vrat. Sodnik Ebner je naposled Skoraj 1000 ljubiteljev slovenskega derbija od blizu v Sele na tekmo Sele : SAK. daleč je prišlo postal malenkosten in nekoliko zapostavljal pri odločitvah domačine. Po neupravičenem prostem strelu, kjer je zadela Blažeju žoga ramo, je padel odločilni gol. Nenevaren prosti strel je zdrsnil vratarju čez roke v gol. Takšen gol je v podligi redko videti. Kratko pred koncem Guetz tudi drugega strela na njegova vrata ni mogel braniti, ker je stal predaleč iz gola. Sodnik Johann Ebner je svoje slabo sojenje kronal še z izključitvijo Šulerja, ki je le nekoliko bolj agresivno odvzel nasprotniku žogo. Po devetdesetih minutah so Celovča-ni odnesli srečno obe točki. Pri Šmihelu pa bo takoj potrebno menjati vratarja in pridobiti novega legionarja, kajti drugače bo prišel Šmihel v hude težave v boju za nadaljnji obstoj v ligi. Začela se je šahovska sezona Pred kratkim se je začela za Slovensko športno zvezo šahovska sezona 84/85.Zaradi zmanjšanega tretjega razreda v sezoni 85/86 ne bo vstopilo samo" prvo, marveč tudi drugo uvrščeno moštvo v drugi razred. S tem so se odprle velike možnosti za Slovensko športno zvezo, ki letos računa na uvrstitev na zgornjem delu lestvice. Možnosti so, na žalost pa primanjkuje pri nekaterih igralcih — kot že leta poprej — discipline. To se je ponovno izkazalo v igri s Bodensdorfom. Namesto šestih igralcev, ki so potrebni za postavo, so prišli samo štirje. Tako sta že v naprej bili izgubljeni 2 točki. Samo zelo dobri igri navzočih igralcev se je treba zahvaliti, da se to srečanje ni končalo s hudim porazom, temveč z zmago 3,5 : 2,5. Točkovali so vsi igralci: Gorazd Živkovič 1; Ivan Lukan 0,5; Antonija Einspieler 1; Branko Kolterl. Večina manjkajočih igralcev ni imela razlogov za izostanek. Tudi moštvo Slovenskega športnega kluba „Obir“, ki letos prvič igra v drugem razredu, je slavilo v prvem kolu zmago, 4:2, proti moštvu KDR/Finanz. Podliga vzhod 1. SAK 8 6 2 0 19:5 14 2. ASV 8 6 1 1 13:5 13 3. VVeitensfeld 8 5 3 0 14:7 13 4. Velikovec 8 3 3 2 14:9 9 5. Št. Andraž 8 4 1 3 12:14 9 6. St. Leonhard 8 3 2 3 19:15 8 7. Dobrla vas 8 2 4 2 13:11 8 8. VVolfsberg 8‘ 1 4 3 13:13 6 9. Sele 8 2 2 4 10:11 6 10. KAC 8 1 4 3 11:16 6 11. Šmihel 8 3 0 5 12:19 6 12. Borovlje 8 1 4 3 8:16 6 '3. Žrelec 8 2 1 5 5:12 5 14. Liebenfels 8 0 3 5 7:17 3 Izidi 8. kola DSG Sele — SAK 1:2 (1:1) Šmihel — ASV 0:2 (0:0) Dobrla vas — VVolfsberg 0:0 St. Leonh. — Št. Andraž 1:2 (0:1) VVeitensfeld — Velikovec 1:1 (1:0) Liebenfels — Borovlje 1:1 (1:0) Žrelec — KAC 0:3 (0:1) ® 9. kolo (29.30.9.): VVolfsberg — Žrelec, ASV — Dobrla vas, Borovlje — Šmihel, Velikovec — Liebenfels, Št. Andraž — VVeitensfeld, KAC — Sele, SAK — Št. Leonhard Strelci 8 golov: Kummer (ASV) 6 golov: Stuckler (VVolfsberg) 5 golov: Jelenko (Velikovec), Roscher (Dobrla vas), Unter-kirchner (Št. Andraž), VVeber (St. Leonhard), Polanšek (Sak); 4 gole: Krištof (Šmihel), Ho-bel (Sele), Velik SAK; 3 gole: Jovičevič, Raczinsky (SAK); 2 gola: Vauče, Buch-wald, Šuler (Šmihel), F. Dov-jak, Travnik (Sele), Ratajec (SAK); 1 gol: Pajenk, Mijatovič (Šmihel), Fera, Oraže, (Sele), Luschnig, Urban (SAK). Naš tip tedna Hanzi Užnik (35) Hanzi Užnik je že nad 10 let član selskega športnega društva. Sam je bil pet let aktiven sodnik v prvem razredu. Po poklicu je polir in dela v Šmarje-ti. Trenutno je tudi delovodja pri gradnji kabin, ki bodo verjetno vigredi zgotovljene. V prostem času se bavi predvsem z nogometom in je poleg tega tudi še kandidat KEL. V derbiju proti SAK je pravzaprav pričakoval vsaj točko, ker so bili domačini v prvi polovici enakovredni in so tudi v drugem polčasu igrali dobro. ..Škoda, da sodnik ni dal enajstmetrovke,“ je dejal Hanzi Užnik, ki je prepričan, da Selani naslednjega derbija gotovo ne bodo izgubili. Za to kolo nam je prerokoval sledeče izide. Podliga: KAC — DSG Sele SAK — St. Leonhard Borovlje — Šmihel Velikovec — Liebenfels ASV — Dobrla vas VVolfsberg — Žrelec Št. Andraž —- VVeitensfeld 1. razred: Reichenau — Bilčovs 1:1 Globasnica — Labot 2:1 Grabštanj — Železna Kapla 0:2 1:3 3:0 1:1 3:0 2:1 3:1 2:1 Šport Levo: Jagodič, Razcinsky, Goleč: Razcinsky je s krasnim strelom odločil tekmo za SAK. Srednja slika: Tekmo je „začel“ predsednik KEL K. Smolle. Brez strahu, Smolle ima še cele noge ... Desno: Jože Fera (štev. 6) je bil eden najboljših na igrišču. Derbi Sele — SAK: Veliki slovenski derbi je privabil kljub neugodnemu terminu 1000 gledalcev na stadionu pod Košuto. Gledalci dolge poti v Sele gotovo niso obžalovali, derbi je dal, kar je obetal. Moštvi sta se borili za vsako žogo in pokazali kokovosten nogomet, ki ga je le redko videti. Po devetdesetih izredno napetih minutah, se je le SAK izkazal kot zrelejše moštvo in je tekmo zasluženo dobil. SAK je imel kratko pred koncem še veliko srečo, ko je sodnik Latzin velikodušno spregledal prekršek nad Oražetom v kazenskem prostoru SAK. 1000 gledalcev na stadionu in napetost do zadnie minute DSG Sele - SAK 1:2 (1:1) DSG Sele: Užnik 4, Oraže 3, Jakopič 5, Čertov 3, A. Dovjak 3, Fera 4, Goleč 2, Olip 3, Hobel 3, Hribernik 3 ( 73. min. F. Dovjak), Travnik 4; SAK: Mrkun 3, VVoschitz 3 (46. min. Urban 3), Sadjak 3, Lampichler 4, Štern 5, Jagodič 5, Velik 4, Jovičevič 4, Kreutz 4, Razcinsky 5, Gregorič 4; Štadion pod Košuto: 1000 gledalcev Sodnik: Latzin (odličen, toda ni prisodili Selanom jasne enajstmetrovke) Strelci: Nanti Travnik (21. min.) oz. Velik (15. min. prosti strel) in Razcinsky (70. min.) Že pol ure pred derbijem je bil selski stadion poln navijačev, ki so prišli od blizu in daleč. Napetost pred tekmo se je čutila tudi med gledalci, ki so že z veliko nestrpnostjo čakali na pričetek tega velikega derbija. Tekmo je „za-čel“ kandidat KEL Karel Smolle in pri tem skoraj podrl najvišjega koroškega sodnika Latzina, ki je sodil derbi. Žogo za to tekmo je darovala Koroška enotna lista. Od vsega začetka se je razvila izredno borbena tekma, ki pa nikoli ni bila nešportna. Bil je pravi dvoboj med brati za krono slovenskega prvaka do naslednjega derbija. Selani so presenetljivo dobro igrali in bili vsekakor enakovreden nasprotnik. Prvo priložnost za zadetek je imel SAK, ko je Raczinsky predolgo čakal v kazenskem prostoru. Selška obramba je stala izredno trdno, Matjaž Jakopič je odigral kot zadnji branilec izredno dobro tekmo. Namesto poškodovanega Vrhovca je igral Marijan Goleč, ki pa je imel za to težko tekmo enostavno premalo treninga in premalo tekem v tem letu. Pri SAK pa je moral zaradi izpada Polanška igrati trener Jagodič in je vsem vzorno pokazal, kako se je treba na igrišču boriti. Že v 15. minuti je povedel SAK na 1:0. Prosti strel domačina Velika se je odbil v vrata. Kdor je mislil, da bodo Selani popustili, se je krepko motil. Že šest minut pozneje so Selani izenačili. Po kotu Jagodič ni mogel popolnoma pokriti Travnika, in ta je skozi noge vratarja Mrkuna v veselje navijačev izenačil. Do konca prvega polčasa je bila tekma izenačena in izredno borbena. V drugem polčasu je postal SAK nekoliko močnejši, sodnik Latzin bolj malenkosten, kar je bi- lo nedvomno v prid SAK, ki je tako lahko boljše igral. V 70. minuti je potem Roman Razcinsky, ki se je proti koncu tekme vedno bolj stopnjeval, po soloakciji s krasnim strelom dal odločilni gol. Naposled so Selani z vso silo skušali izenačiti in bili tako v obrambi precej odprti. Tako je Razcinsky le za las z glavo zgrešil gol. Na drugi strani bi pa Selani brez nadaljnjega lahko izenačili, ko je branilec SAK podrl Oražeta v kazenskem prostoru. Sodnik Latzin pa je ta prekršek spregledal. Po devetdesetih minutah je dobil SAK zasluženo prvi derbi v podligi, Selani so pa dokazali, da so odlični nogometaši, ki bi lahko prav tako obdržali točki doma. Silvo Kumer Po tekmi so dejali: Strelec »zlatega gola" Roman Razcinsky: „To si nikoli nisem mogel predstavljati. Toliko gledalcev in takšna odlična tekma, enostavno fantastično. Moj zmagoviti gol je bil le še dodatek k odlični tekmi našega moštva." Trener Selanov Jože Fera: „SAK je bil v drugem polčasu za odtenek boljši, kljub temu bi pa lahko dosegli točko, če bi nam prisodil sodnik enajstmetrovko." Domačin Marijan Velik: „Gol, ki sem ga dal, me je seveda prav posebno veselil, kajti pred domačo publiko ni tako enostavno igrati, ker te vsi prav posebno opazujejo. Izredno sem vesel zmage." Dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS: »Tekma je bila res odlična, obe moštvi sta igrali kakovosten nogomet. Zmagalo je moštvo, ki ima več izkušenj. Raje bi pa videl, da bi si obe moštvi točki delili —• to bi bil potem res derbi med brati." SAK je dobi! tudi tekmo moštev pod 23. Po izredno napeti tekmi je odnesel SAK, ki je igral prvi polčas brez vratarja, s 4:3 tesno zmago. Najboljši igralec na igrišču je bil Stanko Gregorič, ki je dal sam dva gola in je pripravil ostala dva-Za SAK sta še zadela Rutar in legionar Zlato Ratajec. Za Selane je bil uspešen Aleksander Čertov. STRAN -.fN ČETRTEK, 27. septembra 1984 KEL/ALK NAŠI Sommeregger Kamen Milka Hudobnik Nonča vas Niko Kriegl Zahomc Herman Mačnik Kostanje Ingrid Zablatnik Bilnjovs Dipl. inž. Franc Kattnig, Sp. Goriče Herbert Seher Velinja vas Volker Ertl Spittal / Drau Štefan Riegelnik Lese Mag. Martina Sommeregger, Beljak Dr. Helmut Stock-hammer, Celovec Marijan Pipp Bistrica na Zilji Mi Rudolf Pichler Bičarja vas Valentin Tolmaier Radiše Univ. doc. dr. Manfred Moser , Žrelec Neža VVarasch Djekše Lado Hajnžič Rebrca Helga Moser-Rabenstein, Osojnica Vincenc Gotthardt Dule Prof. Jože VVakounig, Kotmara vas Dr. Thomas Hartmann, Celovec Anton Sturm Svinča vas Dipl. ing. Gregor Tscherteu, Galicija Jožef Sticker Št. Peter Heinz Gerfried Mortl, Celovec Jože Urank Encelna vas. Miha Antonič Reka Andreas Schulz Beljak Hedvvig Lesjak Vrba Gregor Krištof Dvor „ Koroški akcenti" so tretji volilni program Koroške enotne liste. Kot volilna skupnost je KEL svoje družbenopolitične predstav/e predstavila javnosti prvič leta 1975. Načelne gospodarsko-politične predstave so bile objavljene leta 1979 v brošuri „Karntner Herbst — Koroška jesen". Z Linško izjavo leta 1983 se je pričelo za KEL plodovito sodelovanje z alternativci v Avstriji, KEL je pridobila novega zaveznika iz večinskega naroda za želje slovenske narodne skupnosti. KEL je regionalna stranka, ki deluje tako znotraj slovenske narodne skupnosti kot tudi za celotno južnokoroško regijo; tako podira ozke nacionalne ograje. KEL noče biti „tret-ja sila" v narodni skupnosti. Podpira pa tudi na mednarodni ravni zahteve obeh slovenskih osrednjih organizacij. V sodelovanju s KEL je bila pri evropskem svetu sprejeta tako imenovana Galwayeva izjava, ki pravi, da je treba „narediti vse v zaščito in za poživitev jezikov in kultur etničnih skupin, ki jim dostikrat grozi pogin. Taki ukrepi se morajo usmerjati po evropskih normah iz spoštovanja do kulturnih manjšin". KEL si zelenega plašča ni odela šele pred volitvami, kot velike stranke. Skupno z ALČ zagovarja KEL resno zaščito okolja, da bo življenjsko okolje o-hranjeno tudi zanamcem. Zato pozdravljamo okrepljeno mednarodno sodelovanje alternativnih in zelenih Južne Tirolske, Nemčije, Francije, držav Benelux in Avstrije. KEL podpira tudi avstrijsko mirovno gibanje in zahteva srednjo Evropo brez jedrskega orožja. Verodostojne mirovne iniciative zahtevajo razorožitev na Vzhodu in Zahodu brez vseh pogojev. Tem mirovnim iniciativam velja naša podpora. Mir se začenja v lastni hiši in zato bo treba zgraditi avstrijsko vojaško tradicijo v službi miru. Ukiniti je treba komisije za civilno službo, ki na zelo vprašljiv način pregleduje vest posameznika. KEL se zavzema za pravično porazdelitev javnih sredstev, ki naj bi jih manj razvita področja dežele sprejemala v večji meri. Prav tako smo za regionalni fond za krepitev gospodarsko šibkih regij, ki jih koroški centralni prostor gospodarsko izžema. KEL se zato brez vseh kompromisov zavzema za vsako delovno mesto na južnem Koroškem in zahteva zato tudi ohranitev vsakega delovnega mesta pri Austria-Draht v Borovljah. Pravična finančna poravnava (Fi-nanzausgleich) med podeželskimi in mestnimi občinami je gonilna sila za nova delovna mesta in zmanjšuje dnevno vožnjo v centralne prostore. Regionalno pogodbo med Koroško in Slovenijo ter Furlanijo-Julijsko krajino je oreprečila nem-škonacionalna stran v škodo južnokoroškega prebivalstva. KEL bo še naprej zahtevala gospodarsko regionalno pogodbo za ohranitev delovnih mest in v zagotovilo odprte meje. Končno se KEL zavzema za skupno vzgojo vseh juž-nokoroških šolarjev in za enakopravnost slovenske narodne skupnosti v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe, kajti edinole enakopravnost in medsebojno spoštovanje narodnih skupnosti moreta zagotoviti miren razvoj naše dežele.